toued dail/ Saturdaj«, H Sunday» and Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uradniški tn upravniški prostori: 1607 South Lawndals Avs. Offics of Puhlica tion: 1657 South Lawndals Ava. Tslsphons. Ročk wtU 4004 Cona lista j« SS.00 Eatontf m mcooS-cUm matter Ju>uary lt. ita«. al th« poat-ottlc« •t Chicago, mino* undor the Act ot Confres al March t, ISTI. CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 19. APRILA (APRIL 13). 1944 Subacrlptlon $6 00 Yearly 6TEV.—NUMBER 74 Acceptance for mailing at apecial rate of poatage provided for io section 11 OS, Act of Oct. S. 1917, authorised on Juns 4, 1018. Ameriški letalci napadli Avstrijo Ruska armada zasedla Kerč in Džankoj, glavni nemški trdnjavski točki na Krimskem polotoku. Nemška in rumunska sila okrog 100,-000 vojakov obkrožena. Rusi okupirali čez sto naselbin v prodiranju proti Kišenevu, glavnemu mestu Besarabije.—Zavezniški topovi bruhajo izstrelke na nemški trdnjavi v Cassinu. Nemške letalske tovarne bombardirane iz zraka.—Velike japonske izgube na Novi Britaniji London. 12. apr.—Ameriški letalci so danes metali bombe na nemške letalske tovarne v Dunajskem Novem mestu pri Dunaju, Avstrija. Istočasno so ameriške leteče trdnjave in bombniki sipali bombe na vojaške objekte pri Zagrebu in Splitu, Jugoslavija. Napada na letalske tovarne se je udeležijp več sto bojnih letal. Mnogo ton bomb je treščilo na glavno letalsko tovarno, v kateri izdelujejo letah modela Messerschmitt, in na nemško vojaško letališče ter železniške naprave v Zagrebu. Bombe so razdejale cementarno v Splitu. London, 12. apr.—Rdeča armada je zožila jeklen obroč okrog nemške in rumunske sile na Krimskem polotoku in zasedla dve najvažnejši trdnjavski točki. To sta Kerč jn Džankoj, strategično železniško križišče. Premier Stalin je v odredbi dneva naznanil nove ruske zmage na Krimu, kjer so v akciji dve ruski armadi. Poveljnik ene, ki je okupirala Kerč, je general Andrej Jeremenko, junak iz bitk na stalingrajski fronti, druge pa general Tolbuhln. Ta je zasedla Džankoj, križišče krimskih železnic, 85 milj od Sevastopola, velike mornarične baze ob Črnem morju. Nemška in rumunska sila okrog 100,000 vojakov je v pasti in nevarnosti uničenja. Po okupaciji Odese so ruske kolone začele prodirati proti ustju reke Dnjester. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so okupirale čez sto vasi in naselbin. Druge sovjetske kolone se vale proti Kišenevu, glavnemu mestu Besarabije. V Rum unij i je rdeča armada prodrla 50 milj daleč v zadnjih treh dneh in zasedla Pascani, železniško križišče. To leži 155 milj severovzhodno od Plešte, središča bogatega oljnega polja. Moskva poroča, da je padlo čez tn tisoč Nemcev v bitki z Rusi na tej fronti. Na severozapadni strani se Ru- 11 pripravljajo za naskoke na nemške pozicije v hribih ob Predvojni čehoslovaški meji. Po-Jrajine ob tej meji je dobila %ska no razkosanju Čehoslo-vikije. V ' Radio Berlin poroča, da so nemški ;-r. nadirji in ogrske čete Okupirali Delatin, strategično meet,, v vznožju Karpatov v bli-7'ni Tatarskega prelaza, kjer se ^l'"" pot do ogrskih ravnin. letalci so včeraj bom-o-Mirah Lvov, železniški center ''oljske, 70 milj zapadno " rarnopola. V(N»*P»1. Italija. 12. apr ^ko topništvo je obnovilo b' vanje hotelov Continen-Kose*, glavni nemški 1 v Cassinu, pravi komu- Za ob ik. Aru kl >n britski letalci so mbe na Piombino in ' "">. italijanski luki, ki ll( več vojaških objek-'•»netil« požare. ► naskoki na zavezniške kom Marroni, 14 milj '' "dno (Kl Caasina. so bi-fl sovražnik vržen na-k'mM/gubami. Pri An-lf"K*m koncu Italijan-' P"ložaj ni izpreme- U on apr —Ameriški le- talci so metali bombe na nemške letalske tovarne v Oscherslebe-nu in Bernburgu. To je bil že tretji bombni napad na te tovarne v zadnjih šestih dneh. V spopadih v zraku so Američani sestrelili 126 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili 64 bombnikov in 16 bojnih letal. Bombni napadi so bili izvršeni tudi na Rostock in Arnimvvaldo. Teh se je udeležilo čez dva tisoč bombnikov in bojnih letal. Rostock je važno pristaniščno mesto ob Baltiškem morju. Britski letalci so istočasno metali bombe na nacijska oporišča v Franciji in Holandiji. Zavesniški slan na Pacifiku. 12. apr.—General Douglas Mac-Arthur poroča, da so ameriške izgube v operacijah proti japonski sili na Novi Britaniji znašale 1514 ubitih in ranjenih vojakov, japonske pa 10,000 ubitih in ranjenih. Ostanki japonske sile so se umaknili v smeri Ra-baula, glavne mornarične in letalske baze na otoku. Ameriška sila kontrolira večji dertTove "Britanije od okupacije Gasmate, japonske mornarične baze. . « Nevv Delhl. Indija, 12. apr.— Britske in indijske čete so odbile japonske naskoke na svoje pozicije v bližini Kohime, zavezniške baze v vzhodni Indiji, se glasi poročilp iz glavnega stana admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južnovzhodni Aziji. Mountbatten je prej naznanil, da so Japonci presekali cesto, ki vodi iz Dimapura v Imphal, zavezniško vojaško bazo. Rusi oborože poljske gerilce Možnost zbližanja med poljsko vlado in sovjeti London. 12. apr.—Organiziranje poljskih gerilcev in Članov podtalnih grup se je pričelo v provinci Volhinji. Ti bodo tvorili posebno divizijo, katero bodo oborožili Rusi in bo šla v akcijo proti Nemcem pod poveljstvom ruskih častnikov. Uradni poljski krogi v Londonu so izjavili, da divizija ne bo odpovedala lojalnosti poljski, ubežni vladi, čeprav ne bo borila proti Nemcem na strani ruske armade. • Zavezniški krogi v Londonu so pozdravili ta nepričakovani razvoj v rusko-poljskem konfliktu kot znamenje možnega zbližanja med poljsko vlado in sovjetsko Rusijo, kakor tudi resne politične situacije v vzhodni Evropi. Dva faktorja sta se pojavila in oba ustvarjata možnost, da bo konflikt med poljsko vlado in Moskvo izravnan. Prvi je deklaracija ruskega poveljnika, da se bodo poljski gerilci lahko borili na strani rdeče armade, ne da bi odpovedali lojalnost poljski vladi. Drugi je odobritev aranžme po tej vladi. Nekateri vidijo v tem prvi korak v obnovitev diplomatič-nih odnošajev med poljsko ubež-no vlado in Rusijo. fVallace odpotuje na Kitajsko Izboljšanje odnošajev s Kaišekovo vlado Waahlngton. D. C., 12. apr — Predsednik Roosevelt je naznanil, da bo podpredsednik Wal-lace odpotoval na Kitajsko in da je to povezano z napori, katerih cilj je izboljšanje odnošajev z vlado generala Kaišeka. Kdaj bo Wallace odpotoval, Roosevelt ni povedal. Pričakuje se, da bo zapustil Washington prihodnji mesec, domov pa se bo vrnil pred lynvencijo demokratske stranke, ki se prične 19. julija v Chicagu. • Poučeni krogi pripisujejo veliko važnost Wallacejevemu obisku Kitajske. Podpredsednik je preteklo leto potoval po latinski Ameriki. Trdi se. da bo VVallace morda obiskal tudi Moskvo in se na povratku domov ustavil v Londonu. Unija CIO oklicala stavko _ a Protest proti ignoriranju odloka vladnega odbora Chicago. 12. apr.—Unija United Retail, VVholesale St Department Store Employees, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, se je odločila za oklic stavke proti Montgomery Ward St Co. Odločitev je padla sinoči na shodu članov te unije. Henry E. Anderson, predsednik unije, je dejal, da je bila stavka oklicana, ker je kompa-nija ignorirala odlok vojnega delavskega odbora, da mora podpisati pogodbo. Piketi so danes zjutraj začeli oblegati trgovino in skladišča kompanije. Anderson je dejal, da bodo skušali za-braniti vstop onim delavcem, ki se nočejo pridružiti stavkarjem. Sewell Avery, načelnik odbora direktorjev kompanije, ni hotel komentirati odločitve unije. Dejal je le, da bo podal izjavo o konfliktu z unijo pozneje. Vojni delavski odbor je odredil, da mora kompanija podpisati pogodbo z unijo, da nadomesti ono, katere veljavnost je potekla v decembru preteklega leta. konferenca v0-diteuev sate-litnih držav Totalna mobilizacija človeike sile za vojne napore BORBA ZA KONTROLO BALKANA Curlh. Švica. 12. apr.—Sem dospela poročila se glase, da je Hitler sklical konferenco osiščnih voditeljev in načelnikov satelit-nih držav, na kateri bodo razpravljali o totalni mobilizaciji človeške sile in vseh razpoložljivih sredstev za vojno napore zdaj, ko so vojne operacije prišle v odločilno fazo. Celo Japonska, ki čuti težo zavezniških udarcev na Pacifiku, je bila pozvana, naj prispeva svoj delež k osiščni stvari v Evropi. Vse kaše, da Hitler išče pomoč v upanju, da bo, če jo dobi, ustavil pohod ruskih armad proti Balkanu. Švicarski list Det Bund poroča, da bo Japonsko reprezenti-ral na konferenci Hiroši Ošima, poslanik v Berlinu. Ta se bo vršila v Hitlerjevi vili v Berchtes-gadenu. Konference se bodo udeležili Mussolini, rumunski premier Ion Antonescu, Vidkun Quisling, predsednik lutkarske norveške vlade, Anton Pavelič, hrvaški kvizling, Pierre Laval, predsednik lutkarske francoske vlade, in dr. Emil Hacha, češki kvizling. Predmet diskusij bo poleg totalne mobilizacije tudi vprašanje potegnit ve nemških čet is Francije, Norveške, Holandije, Danske, severne Italije in Hrvaške, da bodo lahko šle v akcijo na drugih frontah. Isianbul, Turčija, 12.' apr.— Nasproti si stoječe sile se pripravljajo za borbo, ki bo odločila ne samo usodo Rumunije, temveč vsega Balkana. Poročila iz zanesljivih virov pravij?, da je bila nemška armada maršala ' Fritza von Mannstcinu v Rusiji popolnoma zdrobljena kot bo-jevna enota. Hitler se zaveda preteče nevarnosti. Ako nc bo mogla njegova oborožena sila 1 ustaviti prodiranju rdečih ar-• mad, se bo njegov imperij v južnovzhodni Evropi zrušil. Rumunski premier Antonescu je informiral Hitlerja o kritični situaciji in apeliral, naj pošlje 25 nemških divizij v Rumunijo, da bi skupno z rumunsko armado ustavile prodiranje ruskih armad. . Od- General Giraud izgubit poveljstvo Alžir, Alžerija, 12. apr bor za osvoboditev Francije, čigar predsednik je general Charles de Gaulle, je odvzel zadnje ostanke oblasti generalu Glrau-du. Slednji je bil odstavljen kot vrhovni poveljnik francoske o-borožene sile v severni Afriki. De Gsullev odbor Je naznanil u-stanovltev generalnega štaba In da je bil za šefa imenovan general Marie Fmlle Bethouard. Nelson proti federalni kontroli podjetij Chicago, 12. apr. - Postav- ^ Ga.. 12. apr—Donald niki neodvisne unije telefonskih ^^ nšMyiik (xibltrt t§ delavcev in IlUn^ M Tele- ^ pr„1(jkdj0, j« v .vojem phone Co ijy()ru "pred člani trgovske zbor- pmttt.ll glede odvrn^tve sUv ^ P ^ ^ ^ ^^ ^ ke. Člani unije so se z rJI/to.n,tvl federslne kontro- Napori za odvrnitev stavke telefonskih delavcev Domače vesti Is Detrolta Detroit, Mich.—Dne 8. t. m. je umrl Tony Semec za posledicami poškodb, katere je dobil, ko ga je podrl in povozil neki avtomobi-list, ko se je vračal z dela domov. Ležal je pet dni v nezavesti v bolnišnici. Pred več leti je bil član društva 121 SNPJ, katerega pa je pustil v krizi. Zavarovan ni bij nikjer. V starem kraju zapušča ženo in dve hčeri. —Na vojaškem dopustu se je na-< hajal Anton Obranovlč,—Frank Korun iz Clevelandu je obiskal svojega brata Urbana in sestro Mary Košir v Detroltu—Martin Jurečko se je vrnil v Panamo, IU., ko je bil obveščen, da mu je žena, ki se nahaja tamkaj, zbolela. Vsi člani njegove družine, šest po številu, so člani SNPJ. Na dopustu Clalrton, Pa.—Na dopust je prišel Harry Smerkolj, ki sluti pri mornarici. To je njegov prvi dopust po 27 mesecih. Clevolandake novice Cleveland, O.—Umrl je slovenski pionir Anton Škulj, doma v bližini Velikih Lašč na Dolenjskem. Tu je bival 47 let. Žena mu je umrla pred 12 leti. Zapušča enega sina, tri hčere, osem vnukov in vnukinj, tri brate in eno sestro.—Umrla je Rozalija Hiti, roj. Znidaršlč, stara 58 let in doma iz Bločic pri Cerknici, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1910. Zapušča možu, dva sinova, oba pri vojakih, hčer Rose, poročeno Kranjce, v Spokanu, Wash., bi ata Johna, v starem kraju pa eno sestro.—Dalje je umrl Joseph Ban, star 65 let ln doma iz vasi Požanje na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1909!-Bil je Man drullva W9 SNPJ. Zapušča ženo, tri hčere, vnuke in vnukinje ter nečaka, ki se nahaja kot vojak nekje v ita-lljl. Voditelji revolte v Salvadorju ustreljeni San Salvador, El Salvador, 12 upr. — Deset članov vojaške klike, ki so numeravall strmoglaviti vlado predsednika M. H. Mur-tineza v rcvolti, ki pa se je Izjalovila, je bilo včeraj postavljenih ob zid in ustreljenih. Med temi so bili general Alfonso Ma-roquin, polkovnik Tomas Cavo, major Gaustino Soda in stotnik Manuel Sanches Duenas. Izid primarnih volitev v lllinoisu Chicago, 12. apr.—Voditelji demokratske in republlksnske stranke vidijo v izidu včerajšnjih primarnih volitev znamenja gotove zmage pri volitvah y novembru. Volitev se je udeležilo 1,300,000 izmed 4,104,000 registriranih volllcev v lllinoisu. De-mokratje so dobili 592,000 glasov, republikanci pa 727,212 glasov. Stavka iolskih usluiben• cev v Indianapolisu Indlanapolis, Ind.. 12. apr — Tukajšnje osnovne šole so morale zapreti vrsta zaradi stavke uslužbencev in hišnikov, Ti so člani unije državnih, okrajnih in mestnih uslužbencev ADF Najmanj 29 Sol je prizadetih zaradi stavke Unija zahteva priznanje kot predstavnca uslužbencev pr! kolektivnih pogajanjih Jugoslovansko ljudstvo odloči o obliki vlade s večino Izrekli za oklic stavke v znak protesta proti vojnemu delavskemu odboru, ki je zavrnil zahtevo glede zvišanja plače za dva dolarja na teden. le na svobodna podjetja Nagla sil je ds blaginja ameriškega ljudstva ravlal od vzdrževanja ekonomije svobodnih podjetij. Barkley hvali rekord Roosevelt ove administracije New Vork, 12. apr,—Senator Alben W. Barkley, demokrat lz Kentuckyja In vodja demokrst-ske večine v višji kongresni zbornici, je v svojem govoru poveličeval rekord Roosevel tove administracije. Kritikom je vrgel rokavico s po/ivom, naj pridejo na dan z jasno deklaracijo ln povedo, katere dele "nevvdeal-skega" programa hočejo preklicati ali razveljaviti. Rarkley je dal razumeti, ds bo podpiral Roosevelta. če tx> ponovno kandidiral za predsednika Združenih držav. Kongresniki »e vrnili * .„ . „ Viharji zahtevali veliko Washington, D C., 12. upr— . Člani obeh konpesnih zbornic MOVlIo trteV ao ae vrnili v Wa»hlngton z veli-) Chicafo, 12 apr, - Viharji, ki močni h počitnic. Zesedanje,,^ j i^oževniml nalivi, kongresa je bilo danes obnovlje zahtevali najmanj »7 člove-no Pred njim m važni zakon- *kih življenj,: veliko ŠU-vilo pa skl načrti, med umi načrti gle- j„ bilo r»nj<-nih v lllinoisu. In de podaljšanja kontrole cen in rlianl in Ohtu Reke In potoki stabilizacije mezd za nadaljnje v u»h drževah ao prestopili bre-iho, pnaojllno-najfmninskega za- gove In voda je poplavila nižine, krma In za ndpravo volilnega povzročena škoda /uaAa vi< ml-(davku v osmih južnih državah iMjBMSV dolaijev. Manever lutkarske % ogrske vlade Grof Bethlen odveden v Nemčijo Born. Svlca. 12. apr. — Dome Sztojay, ogrski kvizling, je sklical zasedanje parlamenta z namenom, da konsolidira svoj režim in mu du videz legalnosti, se glase sem dospela poročilu. Znotraj ln zunuj Ogrske se slišijo očitki, du je regent Horthy dovolil okupacijo dežele po nemški sili, ne da bi se posvetoval z bivšim premierjem Kallayjem in člani parlamenta. Z numenom zavrnitve teh očitkov se je Sstojay, ki imu sveže s Horthyjem, odloči) za sklicanje /.usedanju parlumcnta, du bo ta potrdil nedavni puč in /.uprl usta kritikom.* Sztojay ve, da bo rutifikuclju soglasnu s strani farsičnegu parlamenta. Socialistična stranku in kmečke strunke so bile raz-puščene, ko so nemške divizije okupirale Ogrsko. Te so imele 80 izmed 300 sedežev v parlamentu. Zdaj Imata sedeže vlad-nu stranka in grupa, katere vodju je Bela Imredy. Gotovo je, du bosta potrdili lutkarski režim. Predsedniku tega režima ne preti nobena nevarnost s strani višje zbornice, katero tvorijo attstokratl in škofje, Grof Beth-len, kl je znan kot nasprotnik nacijev, je bil aretiran in odveden v Nemčijo. Poročilu govore o kaosu v Budimpešti, kl je nustul po bombnem napadu. Vse ceste, kl vodijo v mesto, so bile blokirane, du se prepreči beg ljudem. Bombe so razbile tovarne munlcljc in orožju Munfred WHss Co. In zanetile velik«* požare. Ameriška delegacija dospela v London Važna posvetovanja se prižela London. 12. apr, — Ameriški državni podtajnik Kdwurd R Stettinius in člani njegove delegacije so sinoči dosjieli v London, se glaal uradno naznanilo. Doznava se, da so se razgovori med njimi in členi zavezniško posvetovalne komisije že pričeli. Cl^ltno je, da se bodo razgovori nanašali na pogoje premirja za Nemčijo, kakor tudi nji ekonomske in |>olit!čne probleme, Stettinius je takoj po prihodu v l/>ndo» obiskal ameriškega poslanika Johna O. Wi-nanta. Slednji je ameriški član zavezniške posvetovalne komisije. Člani ameriške delegacije so dr. lasaiah Bovvmsn, John Lcc Pratt, VVallace Murruy, H. F Matth«ws, Robert Lynrh In Louis Hector. Italija in Rusija izmenjali reprezentante Neapel, Italija, 12 apr#-Pl*tro Quanmi, bivši italijanski |M«la-: nik v Afganistanu, Je bil Ipieno-van za re|irezentanta Iladoglije-ve vladr v Moskvi, M A Kosti-Irv, ruski veščak v zavezniškem posvetovalnem svetu /a Hredi»-/ernlje, f»a za sovjetskegs repre-/entuhta pri italijanakl vladi, ae glaal uradno naznanilo. To dostavlja, da Je izmenjava repre-/entantov med Italijo in Rusijo direktna, čeprav ne aloni na običajnem dlplomatičnem protokolu Dr. Smodlaka obsodil Petrovo ubtino vlado BORBA ZA SVOBODO IN DEMOKRA-CIJO Neka vaa ob Jadranakem morju. 12. upr.—(Poročilo listu Chicago Times).—Dr. Josip Smodla-ku, zunanji minister v provlzo-rlčni jugoslovunski vladi maršala Tita, je izjavil, da bo ljudstvo po zaključenju tajne odločilo za uit proti povratku kralja Petra v Jugoslavijo. On nI kritiziral kralja, obsodil pu je kliko, ki je obkrožala regentu Pavla v Bel-gradu pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo. Dr. Smodlaka ni radikalec. On je reprezentiral Jugoslavijo na mirovni konferenci v Versallle-su po zaključenju prve svetovne vojne. Pozneje Je bi r jugoslovanski poslanik v Vatikanu, Berlinu in Mudridu. Daal se giblje med vojaki osvobodilne armade, ki nosijo rdeče zvezde na svojih kupah, ni komunlat. Njegovi nazori se ne razlikujejo dosti od nuzorov umerlšklh liberalcev In pristašev VVendella VVillkleja, ali od nazorov pisatelja Louisa Adamiča. O slednjem je dejal, da je dober Američan, zaeno pa ljubi svojo staro domovino. "Mi se ne borimo samo za svobodo in demokracijo, temveč tudi za poštenost ln dostojnost in proti korupciji," je dejal. Na vprašanje, ali je zbUianje med Četnlki generala Mihajlovlfa, vojnega ministra v jugoslovanski vladi, in partizani mogoče, je odgovoril, du so čet nI ki po večini že likvidirani. Veliko število jetnikov se je pridružilo partizanom, ostuli pa so bili pobiti ali ruzpršeni. Večina četnlkov je podpirala stranko korupcije, kl je obkrožala kraljev dvorec v Belgradu. O dr, Vludimirju Mačku, dolgoletnemu voditelju nacionalistične hrvuške kmečke stranke, je Smodluku dejal, da je trdovraten, ne nu demokratičen ali progresiven |>olltik. "Zdi se mi, du imate politike takega kova tudi v Ameriki," je dostavil. Veliko Številu Mačkovih privržencev se je pridružilo partiia-nom." * Na vprašanje, ali bo Jugoala-viju pritiskala zu vrnitev Primorske in Istre, provinci, kateri stu prišli pod Italijo pred 25 leti, je Smodlaka odgovoril, da to nI zdaj |w>reč problem. Ogromno večino prebivalcev na Primorskem in v Istri z izjemo Trsta in Reke tvorijo Jugoslovani, ki sploh ne znajo italijanščine, čeprav Je Musaollnljev fašistični režim uporabljal brutalne metode, da bi jih poitalijančll. "Mi smo večina," je rekel Smodlaka "Obe provinci naj nam |aiklonljo za dobo 25 let, da bo svet videl, kako znamo mi vladati manjšinam, katerih pravice bomo /ajamčlli." I)r Smodlaka, kl vzdržuje tesne stike s svojo vlado, živi v kmečki hiši, obdani 1 vrtovi, katero stražljo pertizanaki vojaki. -Ti ntsiijo brltako vojaško uniformo, oboroženi so z brttakim orožjem, na kapah pa Imajo prišite rdeče zve/de Na poslopju poleg hiše »o veliki napisi In gesla: "£ivio drug Tito, ftlvlo drug Stalin, Živio Roosevelt, Zivlo Churchill * Dr. Smiallaka je za ustanovitev zveze med Jugoslavijo in Bolgarijo po zaključenju sedanje vojne. Ta naj bi bila prvi korak v ustanovitev Združenih balkanskih držav. On je tudi naglaša! hudski značaj partizanskega gibanja In zanikal, da je komunistično, zaeno pa Je pledi-ral za popolno prisnanje svoje vlade po zaveznikih. prosveta THE ENLICHTENMENT - GLASILO II* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE * JEDNOTE Or«an ot and publlshad by Slogom National Sanalit SocUtr lUsočnina m Zdruiona dru». (iivto Chicaga) in KanadoJS.S0 a UtTsa.OO «• pol UU. fl SO m čotri UU; m Chlc^o U okolUo IGlasovi iz I naselbin Cook Co.. 97.S0 m colo Ulo. S3 71 sa pol UUi ___ Susbcription ratas: lor th. UpMjMl^ Canada SS.SO por y«ar. Chicago and Cook Counir f7J# por rm. t o figa eounifUs »MOptr T*«. non«očonlh Cono oglasov po kraJin /a kršenje principov Atlantskega čarterja S tem je priznal dejstvo, da je Rusija upravičena do tega spornega oz* mlja zaradi zaščite bodočega miru, kajti le na ta način sc bodo preprečile agiesije v bodočnosti. Dalje je značilno tudi poročilo poljske ubelne vlade v Londonu, kt je ptuilo istočasno kol Hullova izjava, v katerem pravi, da poljske podtalne grup* podelujejo z ruskimi četami, ki prodirajo po (joijKkcm ozemlju. Čluni poljske vlade tudi upajo, da bo sovjetska vlada, čim bodo njene čete dospele do Curzonove črte, izdala sličen manifest poljskemu ljudstvu kot ga je rumunskoinu, da ne bo anektiiiila poljKkega ozemlja zapadno od te črte. DizavnJ tajnik Hull je šel v svojem govoru še dalje, ko je dejal, da / ozirom na sovražna države, kot ata Rumunija in Finska !>%io utedltve me| Izvršene hu-y. sankcij prizadetih držav, tako tudi trantiferiranjc Vzhodne Piusije pod Poljsko. Husija ima |M»polno pravico na podlagi načel Atlantskega čar-tei i* v določanju m zaertanju smernic napram sovražniku," je i/javil Hull. ti lede nacijski' Nemčije in imperialistične Japonske jt tekel, da njun militaristlčni sistem mora biti uničen tako, da ne boftta nikdar vet ogrožali svetovnega miru. Razume se, da je bU Hullov govor v jedru odgovor kritikom v kongiesu in tunaj kongresa, ki trdijo, da )c ameriška zunanja po-lttlka kpnfuzna Hull je poudari, da Je ta }xilitika dosledna v vseh ozltih, upoštevati na se morajo dejstva, kakršna $i> In na podlagi teh voditi zunanto nnlitiko. Aineiiško zunanjo politiko »o že večkrat kritizirali resni kritiki, katen »o videli zgrešene cilje te politike v mnogih pogledih, zlasti I m \ |M»glt'du Italije Ta kritika je bila cesto upravičena, ne pa j \srlej. Mnogokiat *«♦ namreč /itodl, da kritiki ne vidijo ozadja. I kt naiekuje gotove politične umetnice. Kljub temu pa Jr stvarna j kntika dobik k <> 11 * na la način »e končno pride do aktualne resnici obrnem m« p< dlge odgovorne ctnttelje, da javno povedo svoje na mont Ortnvo je da arnenška realistična zunanja politika ne bo rado* volji U \seh elementov, zlasti t»a ne onih reakcionarnih sil, ki vedno silijo zlobno propagando proti sovjetski Kusijt Nekateri bodo kislih t«, politiko za kramsrsko politiko V resnici je taka politiku edino prsvllna za vse. ki ne zavedaj". da so dejstva in rstmeie močnejše nego sanje--- Aktivnosti aa SANS io drugo Harwtek, Pa.—Najprvo moram poročati, da smo pri podružnici št. 36 SANS zopet poslali $25 v glavni stan za mesec marc. Ampak blagajna se nam krči in x> treba nekaj narediti. Zato smo na zadnji seji sklenili, da priredimo veselico 13. maja, začetek ob osmih zvečer v Union halli. Kakor navijemo uro budilko, da naa zjutraj zbudi o pravem času, tako smo se zavzeli tudi odborniki in članstvo Sansa, da napnemo vse svoje moči in pre-budimb vse Slovence po hribih in dolinah tukajšnje okolice, da pristopijo k naši podružnici, kajti sedaj je čas, da pomagamo narodu. Do tdaj je bilo veliko izgovorov, da je slabo vreme in ne morejo priti na sejo. Sedaj ne bo tega izgovora, ker vreme bo toplo. Ampak nemški razbojniki nlao nič gledali na vreme ali bolnike, vse je moralo bežati j>red njimi. Kdor ni bežal, je moral pa od glada poginiti. Prav tako ne vedo za praznike naši sinovi, ki se bojujejo na bojnih poljanah. Pred par tedni sem dobila pismo od starejšega sina, ki jc pri marinih. Piše mi, da je bil siguren, da bo velikonoč praznoval med nami, ali sedaj nič nc ve, kdaj se vidimo. Prvega junija bo dve leti, odkar je bil poslan v bitko z Japonci. On je bil med prvimi, ki so bili poslani na Guadalcanal in od takrat e še zmiraj na južnem Pacifi-cu. Koliko bodo ti fantje morali prestati! Je pa še veliko judr, ki niti ne vedo, da je vojna, posebno oni, ki nimajo nikogar pri vojakih. Ti ljudje si mislijo, samo da si sami žepe napolnijo, kaj jih briga drugo. Ampak ako ne pride do naše pravične zmage, bomo trpeli težke posledicc. Končno apeliram na vsa društva v tej okolici, da nc prirejajo veselic 13. maja. Mary F. Prasnikar. Poslv Sharončanom Sharon. f Pa.—Z a d n j a seja SANSa dne 2. aprila jc bila zelo slabo obiskana. Zato sem se namenil, da malo pokritiziram, kajti malo več zanimanja bi pa vendar lahko bilo za našo po-stojsnko. Saj vendar čitamo v časopisih, kako se po nekaterih naselbinah trudijo za to preko-ristno gibanje. Seveda se izgovarjamo, da smo zaposleni. To le že res, ali tudi drugi bi lahko našli še kakšno drugo delo, na primer Šli v gle dališče ali v točilnico, pa vendar gredo na sejo. Nekateri pravijo, da 1c dolgočasno na seji. Že mogoče, če te ne veseli. Ali tudi na bojiščih ni prijetno. Samo pomislimo, kako se žrtvujejo na§» v stari domovini—lačni, raztrgani in bosi, moški in tonske, fantje ln dekleta. Zmrzuje-jo po gozdovih in lisičjih lifknjah v trajni nevarnosti za življenje, mi pa enkrat na mesec ne more-mo"iti na sejo in imamo polrio izgovorov v bojazni pred žrtvovanjem kakšnega dolarja. Ako nam je kaj do naših bratov in sester onkraj morja, je naša dolžnost, da se potrudimo sedaj, ko je čas za to in jim priskočimo na pomoč, ko se oni tako herojsko borijo za svojo svobodo in Združeno Slovenijo pod demokratično federativno jugoslovansko republiko. Torej vam priporočam, da pridete na sejo SANSa, da se pogovorimo in kaj koristnega ukrenemo, kako bi mogli najbolj pomagati temu trpečemu narodu. Iz gl. urada SANSa prejmem več tiskovin fn tudi slike maršala Tita sem prejel. Vse to mi je težko po hišah razna^iti, na sejo pride pa le par oseb. Nekateri neverjetni Tomaži pravijo, da to ne bo nič koristilo, a oni tam se pa borijo z namenom, da bo koristilo. S tem namenom bi morali delovati tudi mi. Tukajšnji mladinski krožek št. 21 SNPJ priredi plesno zabavo v soJ>oto zvečer, 13. maja v Slovenskem domu. Obenem bo obhajal tudi .svojo petletnico. Če prav razumem, je prebitek namenjen SANSu. Torej pokažite ta dan, da se strinjate z nami in pridite vsi, da se malo poveseli-mo, obenem pa pokažemo našo voljo, da se osvobodi slovenski narod. Gospodinjski klub pa priredi plesno zabavo v soboto zvečer, 15. aprila tudi v Slovenskem domu. Na obeh priredbah bo igrala godba Jacka PerŠina, ki je daleč okrog poznana kot ena najboljših. Upam, da sc bo tudi gospodinjski klub odzval z nekaj dolarji za SANS, če bodo žen ske napravile kaj dobička. Torej priporočam, da se udele žimo fudi te zabave. Razveseli mo ženske in jim zopet enkrat pokažimo, da cenimo njih naporno delo. One se zelo mučijo ifi so pridne kot čebelice. Že skoraj vse leto prirejajo dvakrat ali trikrat na teden pojedine v Slovenskem domu, večkrat tudi po polnoči. Namesto da bi šle počivat, morajo pa pripravljati večerjo, servirati in pomivati posodo, kar gotovo ni prijetno; ampak so kar tiho in delajo. One se zavedajo, da železo se takrat kuje, ko je razbeljeno. Tudi revmatizmu se ne pritožujejo, čeprav vemo, da tudi pri njih nI vse prav, saj imajo nekatere že pet ih Šest krlžcv na grbi. Tore se vidimo v soboto zvečer na njih veselici. ! Frank Okorp. tajnik SANSa. i Is podruidtee SArNfla ŠL 39 Cleveland. O. -r Prejšnji petek se je zbralo v Slov. nar. domu na SfClair ave. zastoj>stvo naše naselbine k zanimivi seji SANSa, podružnice št. 39. Zastopniki so bili aktivni društveni Člani in uradniki, pripadnici različnih barv in stremljenj. Zbrani so ^bifi za važno misijo, kot je osredotočeno vse stremljenje S^NSa:pomagati vzajemno z vsemi pripomočki in sredstvi, naši križani stari domovini, katera hodi po Golgoti in ječi pod grobo, tujo peto. Pomagamo ji >a najlažje in najuspešnejše, če smo edini in nastopamo združeno. Tega se zavedanjo v Clevelandu, kot jpo drugih naselbinah, zpto tudi nastopaipo nepristransko in vzajemno, da dosežemo čim večje uapehe. S^jo je vodil .v odsotnosti predsednika podpredsednik Krist Stokel. Zapisnikoval je Lpuis Zorko. Tajnik John SuŠnik nam ,e prečital različna zanimiva poročila o delovanju in finančnem slanju podružnice. Z zbiranjem prispevkov je ta podružnica med arvimi. Zbrala in poslala je cen-rali okrpglo $6000, ali povprečno i »500 mesečno. Član centralnega odbora Janko N. Rogelj je imel vzpodbuden nagovor in podal je kratek obris Sanspvega gibanja. Podružnica je po članstvu številno zastopanj, ni pa dovolj številna za naselbino )cot je na ša. Izrečena je bila topla želja, da se podružnica ojači in pridobi čim več novih članov. Vsakdo, ti nosi v žilah slovensko kri, bi moral pripadati SANSu in nositi njega člansko karto. Ponosen bi lahko bil, da pripada celoti, katera vodi ozke stike domovino, zbira gmotna sredstva in ji je prijavljena jpoma-gati z vsemi močmi. Članarina je $3 letno. Ker želimo naj boje svojim v domovini — posta-nimo člani $ANSa. Ta podružnica zboruje vsak zadnji petek mesecu v SND. Tpinik je John Sušnik, «104 St. Clair Ave. SANS je po svojem zastopstvu velikp jjripomogel, da A-merika in druge sile spoznavajo težnje našega naroda v domovi ■ in priznavajo ter nudijo po o^osvobodjlnemu gibanji in borbi partizanov. Pripomo gel je k temu še posebno SANSov častni predsednik Louis Adamič s svojo knjigo My Native Land," katera je v angleščini doaegla one elemen te, kateri bodo odločali o usodi našega naroda. Adamič je s to knjigo informiral svet o težnjah Jugoslovanov in obenem razkri vso gnilobo starega režima in njega lažnivo propagando. Ada miču vse priznanje za njegovo veliko in plemenito delo. Zgodovina bo pisala o teh razkritjih, kot piše na primer o razkritju in senzacionalni aferi francoskega častnika Dreyfusa. Kdor Še ni čital te Adamičeve knjigp, naj to stori in mu gotovo ne bo žal. Leo Poljšak. vo« J< pri mr Filmska venson. igra Gornja slika kaše ameriški top ko ie bil pripeljan aa italijansko fronto, spodnja pa. ko bruks Isatrelke na nomlke potki Jo. Jugoslovanski festival v New Yorku New York.—Dne 23. aprila sc bo vršil v hotelu Diplomat, 108 West 43 St., na Times Squaru, velik skupni festival jugoslovanskega ocUeka Vsoslovanskega kongresa v Nevv Yorku. Priprave za ta izredni dan v jugoslovanski naselbini v Nevv Yorku so v teku in pričakuje se velikega odziva od strani Slovencev, Srbov in Hrvatov. V hotelu je najeta zgornja velika dvorana, v kateri je prostora za dva tisoč ljudi. Poskrbljeno je tudi glede prigrizka in pijače ter godbe za ples, tako da bo vsakemu ugodeno v vsakem oziru. Program bo pester, ker nastopili bodo znani slovanski in jugoslovanski umetniki in umetnice. dalje naši lugoalovanski in slovenski zbori in ruska plesalska skupina Radiščcv, kot tudi jugoslovanska plesalska grupa s tam-burico. Rusi bodo podali razne plese sovjetskih republik. Zlat-ko Balokovič bo nastopil kot violinist in govornik. Poleg njega bodo nastopili tudi Leo Krzvckl, Sava Kosanovich in drugi. Vstopnina na ta festival je dolar z davkom vred in razni društveni delavci jih imajo na rokah za rs/.prodajo Začetek progrs-ma bo točno ob štirih popoldne. GUvni namen tega festivala je. da se podpre delovanje Vseslo- venskega kongresa, ki »astopa interese slovanskega ljudstva v tej deželi. V Ameriki nas je 15 milijonov, Slovanov, toda nismo nikjer v javnem življenju dežele upoštevani in zastopani tako, kot so drugi, anglosaški, latinski^ nem-šik, židovski in drugi priseljeni-niški elementi. Kot delovna sila pa smo zastopani prav močno v težkih industrijah, v premogoro-vih in drugod. Čas je, da se tudi drugače udejstvimo, ker smo )tot produktivni in konstruktivni priseljenci do tega docela upravičeni. Čfm bolj bo uvaževana naša beseda v Ameriki, kjer smo doma in kjer tvorijo' mlade generacije Slovanov že velik odstotek prebivalstva, toliko lažje bo mo pomagali streti sile reakcije katera sega tudi med nas same in ogroža že zdaj bodoči mir Trajen mir pa je, kar si želimo po tej vqjni vsi,, mi tukaj ip oni tam v stari domovini, kj toliko trpe pod uničevalno vtojno sadi zma in masnega ubijanja ljud stva. Slovani po vsem svetu se morajo združiti za trajen mir za lepšo bodočnost vseh ljud stev, za večje blagostanje delav stva in pravičnejši socialni red po vsem svetu. . Vsak vojni požar, ki ga zanetijo zle sile pohlepa po moči in tuji zemlji, zajame končno našo novo domovino in tako umi rajo na raznih bojiščih tudi ame riški sinovi, in mi nosimo vojno breme, ki bo težilo še bodoče ge neracije. Vse to nalaga dolžnosti 4ednji v Ameriki živeči Sku pini in vsaka teh skupin je dolž na doprinesti svoj delež )c grajenju boljše bodočnosti naše nove domovine in vsega sveta. Slova ni smo se prjčeli te svoje dolž nosti zavedati in smo si organi zirali svoj Ameriško-slovanski kongres, katerega moramo po svojih najboljših močeh podpreti moralno in gmotno. Ameriško slovanski kongres deluje za zmago Amerike in zaveznikov sploh ter za poraz temnih sil nacilaŠi zma in skrite reakcije in pa za boljšo bodočnost naših sinov ln hčera, ki se bodo vrnili (tamov po tej vojni. Jugoslovani v Nevv Yorku sc zavedamo važnosti Ameriško-slovanskega kongresa in zato smo se zediAili vsi, Slovenci, Hrvatje in. Srbi, da priredimo velik skupen festival v korist te organizacije, v kateri smo vključeni tudi sami. Pridite na festival v velikem številu, ker to bo jugoslovanski praznik v Nevv Yorku. ki ga ne boste tako kmalu pozabili! Odbor. Mladost in pomlad sta sj življenju pajbolj sorodni dob, pesem in melodija jih ,, mladih srcih kuje bodoi V korist tem srečnim dnev naj veljajo moje vrsticc.Hl Pred desetimi leti so se na j budo kulturno zavednih roja kov v Clevelandu ./:idj pevski mladinski zbori. Nj^ ognjišče so tvorili Slovenski narodni domovi. Tudi pri Sloven skem delavskem domu na W terloo Rd. je bil organizij mladinski pevski zbor. ŠtcM okrog 200 otrok in njih učitel ie bil med štarši in otroci jubljeni kulturni delavccl Louis Seme. Dal je tem otrokor vse, dušo in srce. Delal je mladeži čudeže — peli so, d; nam je bilo v ponosu in dobre! uspehu toplo pri srcu. Zal. zbi rove vrste so se pričele redčit in danes zbor šteje 45 dobro trt niranih pevk in pevcev. I Medtem, ko je velika^tin mladinskih zborov prenehala d | Stojati, je naš zbor obstal in ime redne vaje. Razvil se je celo ta ko daleč, da ie iz svoje s rec organiziral svojo instrumental no godbo, ki jc ponos nasdb ne. Za ves ta napor, vso velik požrtvovalnost moramo bil hvaležni onim našim staršem uradnikom, ki so z neverjetnir trudom, neupogljivo voljo in nt sebično podvzetnostjo vodi zbor skozi vse stresljaje, ki se radi depresije in malomarne sti pojavili. Danes vodi ta zbor gospodičr Alice Artel, kateri je v velik pomoč pri učenju gospa Anr Vadnal. Pod njunim vodstvoi zbor tako lepo napreduje, da a lahko kosa z vsako pevsko ski pino med nami ali drugorodci Clevelandu. Čast in priznanj gospodični Artel in gospej Va< nal pri njih požrtvovalnem deli V znak proslave desetletnic obstoja bo zbor priredil v ned< ljo, aprila popoldne konce z uprizoritvijo komične operet —petje mešanega zbora, solisto in kvarteta. Nastopila bo godb mladinskega zbora, spremlj na klavirju. Posetnikom sc b nudil izredno izbran program zadonela bodo grla mladosti melodije, up in nada naše r rodne bodočnosti. Rojak in roj kinja, Slovenec in Slovenka, tv ja pot je k njim! Ne pusti, da tvoje zlato zrnje drugi pobir; Kuj srečo sebi, TVOJEMU MOJEMU otroku. John Sors, podpredsednik N Najlepša Je mladost... Cleveland. — Spomlad, cvetje, zelen gaj in livada, žgolenje ptic, nd cveta do cveta brneča čebelies. stobarvni metulček. otroška razigranost, krik in vik pri igri. tulipan v gredi in nedolžno bela šmsmica pod oknom. Vse to nas vabi v naravo, : ds se z njo v globokem čustvu ( raduje naše oko in srce. Kako bi si mogli misliti pomladi brez I pesmi in melodije, katera ovenča cvet. budi dušo. odpre srce«1 i ko skipi v naravi radostno življenje? Koncert Zarje in stara domovin Cleveland, Ohio. - Pev zbor Zarja priredi običajni s mladanski koncert v nedeljo, t aprila v Narodnem domu St. Clair Ave. Pričetek ob 5. u popoldne. Na programu bc lepe narodne in delavske p« in podana bo tudi spevoip "Kmeta ali meščana". Spevoi r je zelo razigrane vsebine, ki p kaže, kako se počuti ljubljn ska meščanska mladina, fant in dekleta, kadar se nahajajo r izletih na kmetih, ko uživa prosto naravo. Polovico čistega dobičku tega koncerta je zarja določi za pomožno akcijo za staro d< movino. Apelira se na Slovcni in Slovenke, da se Zarjinej koncerta udeležite, ker s tem b ste pomagali tudi bratom in stram v stari domovini, katc je fašizem in nacizem orop vsega, kar je bilo mogoče nesti, njih hiše pa poznal, tisoče družin je razdi tih. 1,1 ne ve za ženo in žena ža, ne mož ne žena ne vcsUi. *} je kateri njunih otrok Po vojni bo treba te drvi* spraviti skupaj in jim bo m dati podlago za bodotv skup življenje. Kdo jim na.i pumajj oni, ki so tam ostali. kiH žali v gozdove in hrib< nimajo drugega kot go zemo življenje v sebr Ah mi smo njihove krvi m srečni, da smo v Ameriki. se nam niti odstotek tako il» ne godi kot njim. Zelo žalostno je sklad JPO-SS tako \>oJQ*] napreduje. K»e fe milijona Slovencev v Če bi vsak posameznik da^ dolar, bi bila te vsota ST" Nabranega ie ps kom«M $7*.a 1796 je bilo obljub-'latih d uka tov za na-""<-mu, ki bi poceni pre-'! /aske prebivalce s 19 junija 1100 je bi-L ljultl umskega rudar- ^ *We pridano poročilo, ••/elt- na milijone stotov katerega bi mogli po / ' '*»tl t manjhnimi stroja K, cenejši kakor les. ka-^ manj In le , za Lhl • '' v cani akoraj že !8. julija istega leta lik. dn« • je bil izdan cesarski ukaz, da morajo uporabljati premog kot! kurivo tudi v državnih poslopjih v provinci. Prav tako se ie priporočal premog zasebnikom, češ da ga je v Zagorju dovolj. Nastalo pa je vprašanje, kako naj bi se vršil prevoz, ker je primanjkovalo savskih ladij. Istočasno kakor Desselbrunner je postal pozoren na "zagorski premog tudi ljubljanski magistrat, ki je 1799 zahteval, da se, mu podejilo odkopi Leopolda Ruarda. Magistrat se je hotel polasiti že deloma urejenih odkopov, ker je komisija, sestoje-ča iz rudarskega sodnika, župana in drugih uradnikov našla 2. julija na delu samo enega rudarja, Lovrenca Kimovca. Rudarja so vprašali, koliko časa Ruard že ne obratuje, Kimovec vprašanja ni dobro razumel, ker je samo župan govoril slovensko, ni dal odgovefra, ki bi bil Ruardu v prid. Magistratna, komisija je rudarja odslovila, za delo pa je v svojem imenu najela dninarje. Proti temu se je Ruard seve-fRuard 85 stotov, Wolkensberg Philip Murray (levo), predsednik CIO, ln Rutfh Wlllett. član tekstilne unije. da pritožil na rudarsko oblast z energičnim protestom. V tožbi 1800 stotov. K. Pjnhack 6000 stotov. Skupaj 37.900 stotov. Od je navedel, da so njegove rudar- ,tega je steklarna sama porabila je enostavno prepodili in jih nadomestili s svojimi delavci. Za dotedanje delo pa je že porabil 1500 forintov, mnogo premoga pa da je podaril za razne poizkuse raznim podjetjem in obrtnikom. V svoji industriji da je delal poizkuse o uporabnosti premoga pri topljenju in kovanju železa. Za vse gmotne žrtve sedaj nikakor ni zahteval to, da se mu njegove jame odvzamejo. Poudarjal je, da je magistrat na ta način hotel priti do kuriva za svoje opekarne na prav cenen način. Ruardovi pritožbi je oblast ugodila, ker že 13 septembra naznanja sporazum z magistratom, iz katerega je razvidno, da mu ne prepušča samo gotovih količin premoga za opekarne, ampak tudi, kolikor bi ga sicer še rabil. Obenem prosi za podelitev jame sv. Barbara v Tomkovem hribu in Frančiškove jame v Cilenko-vem vrhu. Ti dovoljenji je sicer dobil, toda magistrat je zavzel odklonilno stališči proti vsakemu nadaljnjemu podeljevanju jamskih mer L. Ruardu, ker je tudi sam interesiran na raznih točkah. 10. oktobra je dal magistrat na protokol, da se želi z Ruardom sporazumeti glede cenene dobave premoga za ljubljanske prebivalce in mestne opekarne; pripravljen je pa tudi prevzeti proti odškodnini eno jamo. Na razpolago naj bi mu bili dve ladji in zgradila bi se mu vozna cesta od rudnika do savskega nakladišča. Sporazum sta podpisala ljubljanski župan Kokail in Leopold Ruav bra* Kari Jamski meri v Spodnjih Za vi nah in pri I»»"h. kjer »ta neto zgradila tovarno za galico katere so mnogo rabili v takrat nih vinogiadih v Zagorju in okolici. (Bakreno rudo ao pridobivali pr* Vačah ) Leta 1807 Je bila država glav na odjemalka premoga v Zagor-ju TaflP leta j&biia produkcije ■ledečT državs 30 015 stotov. približno 28.000 stotov. Za časa okupacije je prišel premogokop pod francosko upravo, kar pa v njegovem razvoju ni zapustilo vidnejših sledov. Znan je razglas francoske uprave, ki poziva delavstvo k disciplini in pokorščini. Pri odkopih, ki so bili prej pod avstrijsko državno upravo, se je spremenilo samo ime v "Ladministration des mineš"; sicer je pa ostalo vse pri starem. Iz raznih vzrokov je pričelo zagorsko vinogradništvo propadati, z njim pa tudi tovarna modre galice na Lokah. Brata Pinhacka, ki sta sicer ustanovila delniško družbo za svoje podjetje in s tem povečala obratno glasnico za 5000 forintov, nista mogla obdržati svojih posesti, marveč so jih na dražbi prodali. Kupil jih je v celoti Janez Schvvarz. Ta je tri leta pozneje kupil tudi od države vse njene posesti s steklarno vred za ceno 10,600 forintov. Na ta način je združil vso posest pod enotno upravo. Tudi potem si je premog le počasi pridobival veljavo. Prevažali so 'g& rti? 16 po Savi, temveč tudi po cesti preko trojanskega klanca na težko naloženih parizarjih. Schwarz ni bil dolgo lastnik svojih posesti, kajti težko je bilo tedaj vzdržati, zato je 1839 prodal domala vse Viktorju Ruardu, sinu pravega utemeljitelja zagorske premogopne industrije. Ta je 1840 prodal vsa svoja rudniška posestva, kakor tudi druge svoje posesti izven Zagorja svojemu tastu Jožefu Atzlu, sila podjetnemu človeku, ki se mu je posrečilo združiti v svojih rokah vso nekdanjo državno in skoro vso zasebno rudniško posest v Zagorju in okolici, Jožef Atzl je imel velikopotezen industrijski načrt, za kar mu je bil pa potreben večji kapital. Poiskal si je družabnikov in leta 1842 je ustanovil delniško družbo "Gewerkschaft am Savc-strome zu Sagor", kateri je bil prvi tehnični ravnatelj in vrhovni vodju. Sedaj je mogel ustanoviti nekdaj zelo znano zagorsko cinkarno in svinčarno. Ob priliki obiska cesarja Ferdinanda v Ljubljani 1844 je zagorska cinkarna razstavila nezgorljivo gli-nico in ooeko, cinkovo svetlico kakor za svinčeno rudo in svinčeno koset, o katerih se je oblast pohvalno izrazila. Do pravega pomena je prišel zagorski premogovnik šele nik. Črne dni so doživljali z rudarji vsi prebivalci. Stara premogovna ležišča eo večinoma izčrpali, za nove investicije pa ni bilo rentabilnih izgledov. K sreči je bilo vodstvo zagorskega rudnika ta čas v rokah veščega rudarskega strokovnjaka ravnatelja inž. Biskupeke^a, ki je posvetil vso sposobnost rešitvi na-daljnega obstanka rudnika za daljšo dobo s tem, da je našel silno bogata ležišču premoga odlične kakovosti. , Koala al. Watlace poveličd vlogo Jugoslavije Ob priliki tretje obletnice 27. marca 1941, je podal podpredsednik Združenih držav Henry Wallace po kratkih valovih govor o vlogi Jugoslavije v tej vojni. Ta govor je tem značil-nejši z ozirom na Idejstvo, ker je on najodličnejši ln največji zagovornik ideje, da zmqga v tej vojni mora biti zmaga malega človeka (common man), nagla-šujoč, da je ta vojna obenem velika revolucija. V zvezi s spominskim dogodkom jugoslovanskega prevrata jc podpredsednik dejul sledeče: "To je dan, ki je spomin nepokvarjene lojalnosti malih narodov, Pred tremi leti so jugoslovanski rodoljubi ovrgli princ Pavlov pakt z nacisti, odločivši se raje za borbo za svobodo, nego za sužnjevanjo nacifaŠizmu, in to vkljub temu, da je bilk cena — smrt. * "To je znamenit dan za vse male ljudi... za mule, brezimen-ske junake, o katerih je Lincoln rekel, da jih je moral IJog zelo ljubiti, ker jih je toliko ustvaril. Pred tremi leti je spregovorila v Jugoslaviji sila takih številnih malih ljudi v združeni besedi odpora proti združenju s Hitlerjem. Učenci po šolah in visokošolska mladina, ki ni hotela biti v družbi Hitlerjevih upizarjev, se je zoperstavila koloboracij-skim predpostavljenim, izražajoč s«* odkrito proti sovražniku. Ju-goslovuni so dobro vedeli, kakšno bo Hitlerjevo maščevanje, ako sc mu ne podajo. Vedeli so, kaj se ie dogodilo na Čehoslo-vaškern, na Poljskem, v Norveški, Nizozemski. Kot njih grški sosedje, so tudi Jugoslovsni raje vstopili v vojno proti sovražniku, nego bi paktirali z njim. Glasovi iz Nikdar v zgodovini št* ni ka ub |Jto ljudstvo pokazalo jačje in od dograditvi južne železnice 184« loČnejše volje, da glne za pravlj Ot bila dana možnost preve- "tvar, kot so jo pokazal. bor ko M žanja tudi večjih količin v razne kraje Železnica »ama Je postala poglavitna odjemalka Produkcija m« |e večela iz dneva v dan. da se je pokazalo nujno potrebno zgraditi ozkotirno železnico od obratov v Toplicah do Železniške postale, kar »e je tudi zgodilo lita 1864 Dne 1. junija 1880 «e družba "Gewerkachaft am Savestrorne zu Sagor" likvidirala »n lastnica Je postala za dva 4n pol milijona freneosklh frankov Trboveljska premogo-k oprta družba. Pod upravo te družbe )«- doživel zagorski rudnik velikanski razmeji. Napi ave v rovih mi se modernizirale. Zasvetila ie električna luč. zgradili se aormalnotlmo progo do postaje. novo sepsracijo in diugo. Produkcijski višek Je d<»segel rudnik Ma 1929 Splošna kriza Je prizadela tudi zagorski rud- ijem jugoslovsnski ljudje. Nekaj tednov nazaj — ko so zavezniški letalci bombardirali nacistične točke v Jugoslaviji — je neki bieziment Jugtokivart apeliral na zaveznike, naj bombardirajo njegove tvornice, ker jo Nemci uporabljajo za svoje mumcijsko skladišče. "Tak junaški duh j* pretvoril naiod, ki je v glavnem obdeloval zemljo, v narod junakov Kot eden izmed onih, ki je sam dolgo obdelaval zemljo, Jaz dobro poznam silo. ki t/vira iz zemlje. Vi v Jugoslaviji »trenite temelje vaše domovine «— vaših doptoar in vali* zemlje. Naši ameriški vojaki so bli/u vsie obšle Kot prijatelji ao oni ' sprejeli Vale begunce in so jth spravili pr«*ke Jadrana na varno. Morda ni daleč dan, ko se b<»do tudi oni t vami borili rama ob rami. , . ' * naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) Kdo je kriv, da je večina naših, ljudi mlačna, da se ne brigajo za nobeno akcijo, katera je v korist njihovim krvnim in križa-nim bratom in sestram v stari domovini. Kdo bo klical te ljudi na zagovor? Zgodovina jih bo klicala! In jih bo proglasila za zdraibar-je in izdajulce svojega lastnega naroda. Tistega naroda, kateri se je nad 1300 let boril za druge. In ko mu ni bilo več možno prenašati sramote in trpljenja tujčeve pete, je prvič v svoji zgodovini organiziral svojo vojsko (osvobodilno fronto). Z, njo se na svoii lastni zemlji bojuje za pravico, da ostane na tej sem-,lji in jo v miru s svojim znojem gnojiti in obdelava za svoje skromno preživljanje. Bojuje se in umira, da bo slovenski narod sam gospodar v svoji lastni hiši, na svoji lastni zemlji in v svoji lastni domovini, kjer se bo nemoteno, brez tujega vpljiva kulturno razvijal in da se ga bo upoštevalo kot kulturen narod, kot se upoštevajo drugi. V A. D. smo čitali proglas izdajalcev tega naroda, ki proglašajo to prvo organizirano slovensko vojsko za bandite, roparje, morilce, požigalce itd., vse vprek pa seveda prav po fašistično za komuniste. Ta proglas pa niti ne omenja nacifašiatov. Ali je potreba Še večjih dokaaov, v kateri službi so? Na stotine let jih je ta narod s svojimi kr-vuvimi žulji redil in bil jim je poslušen in pokoren. V Ameriki jih je še mnogo, ki te gade redijo na svojih prsih še - dsnes. Vero rabijo za sredstvo, mislijo pa samo na svoj vamp Slovenci in Slovenke, ki ste pošteni in značajni, rabite avoj razum in mislite zase. Prišli boste do prepričanje, da je osvobodilna fronta v stari domovini edina, ki je vredna in potrebna naše moralne in finančne podpore. V kolikor vam sredstva dopuščajo, podpirajte SANS ln JPO-SS in storili boste svojo dolžnost napram bratom in ee-stram v stari domovini. Na svidenje v nedeljo, 23, aprila v S. N. D. na koncertu Zarje. Louis Zorko. Seja ftANfa e Barbastonu Barberton. Ohlo.—Vsem onim, katerim so zastopniki SANSa razdelili članske karte in so že obveščani, se tukaj ponovno naznanja, da se vrši prihodnja seja podružnice št. 5J v nedeljo, 16. aprila v dvorani društva Domovine, * Pridite člani in članice in izrazite svoje mišljenje, ker Vsakdo bo imel to priliko na seji. Udeleži naj se vsakdo, ki čuti z našim trpečim narodom, k I se bori za svobodo svoje domovine. Mi ne smemo biti brezbrižni napram vsemu temu strašnemu trpljenju, moritvam in preganjanju. Združiti se moramo in podpirati akcije za stari kraj kolikor moremo. Ker je to prva seja, na katero so vsbijeni vsi člani in članicc, se pričakuje dobra udeležba, več kooperacije in zanimanja z.a gmotno podporo v sklad SANSa. Res dajemo na vse strani ln |>od-piramo. Komaj je ena dobrodelna kampanja zaključena, že imamo drugo, tretjo itd Vendai to nič' ne de. Naš slovenski narod je deber In pripravljati pomagati povsod, kjer je pom<»č potrebna Torej ste ie enkrat ponovno vabljene da se udeležite podružnične seje v nedeljo ob treh popoldne F. treadel. tajnik Jugoslovani in Amerikanci, prvi in drugi vojaki svobodne vojske. "Ta vojna Je volna za pravice malih ljudi po vsefti svetu V bodočnosti bodo ljudje proslavljali 27 marca kot deri, je ljudstvo Jugoslavije — narod, kl je trikrat glasoval prot* dikta-toretvu — demonstriral globino svojega demokratičnega čutenja in zaveeti, katerega je Hotel braniti r orožjem v roki,vTr*na vez med Jug<*lavijo in Zdiuženmil državami njuna skupna vere v demokracijo Danes mi Amei »-k.'hrt pozdravljamo oh*« dol»re| sosede v Jugoslsvlji."-ZOJSA, immK seje širšega odbora SANSa 8. lanuarja 1914 f Hotel Sherman. Chlcago. 111. (Nadaljevanje) Br. Adamiči Besede brata Voduška so važne—prišle so iz srcu, plemenitega in krščanskega srca. £elel bi biti njemu enak, želel bi, da bi bilo mnogo takih. V principu sem za njegovo resolucijo. Toda dejstvo je, da zveni iz te resolucije kritika našega SANSa. Ur. Vodušek je blizu popolnosti. Toda svet ni tak, kot si ga on ieli. Jaz, na primer, sem skušul sodelovati z vsakim. Pu poglejmo en slučaj: Snoj! In takih je povsod, ne samo v Sloveniji. Meni ni govoril resnice. Izkoristil nas je sa sebe in svoje stranke stuli-šče, ne za stališče Slovencev. In še en slučaj: Rev. Zakrajšek je svetoval, da poročamo Sumneru Wellsu o "beli gardi", ki dobiva puške od Italijanov, toda tega zadnjega bi ne anieli omeniti! Navsezadnje pa sem bil napaden—jaz. Toda ne govorimo o tem. Jaz osebno nikakor ne morem sodelovati z nikomur, ki je zu Franca (špunskega diktatorja), ali dobiva podporo od fašistov uli nacl-jev. Tistih, ki so se šli klanjat v Rim, ne morem priznati. Nu 4rugi strani pa je osvobodilna fronta, ki je nastala iz ljudstvo samega v naši mili, lepi Sloveniji in se naglo širi med vsemi tlačenimi narodi. To ljudsko gibanje, ta odločni odpor narodov je bil neizogiben,—Jaz nisem komunist. In me niti najmanj ne vznemirja, če me kdo kliče za komunistu ali sopotniku. Todu pred očmi moramo imeti stalno, du se danes bije silen boj med idejami in mi ne moremo stati ob strani in elncatl. Vso svojo moralno in gmotno podporo moramo dati pravim bojevnikom za osvoboditev— osvobodilni fronti! (Plosk.) Br. J£ern pravi, da je z zanimanjem poslušal resolucijo in ne Nko-ro dobesedno strinja z izvajanji resolucije. Oni, kl so katoliškega mišljenja, imajo pravico zahtevati, da se njih prepričanje upošteva. Veseli ga, da amo doslej tako lepo poslovali. Vprašanje tu je glede morale in etike, o čemur imamo lahko svoja mnenju, u vseeno ostanemo Slovenci. SANS nas je prvi tu v Ameriki re« združil. In ko bo tam res združenje in enotnost, pu se bomo lahko skregali, če se nam bo ljubilo. Tudi jaz se z Adamičem ne strinjam v vsem, Toda zavedamo se, da se vsak lahko zmoti—saj jo celo neki papež izdal bulo (razglas) o coprnicah! Br. Kristan nimu nič proti sprejetju resolucije. "Ko se Je začela Osvobodilne fronta, jih mnogo ni bilo zraven, Toda seduj se je razvila i politična fronta ln v tej no vsi brez razlike—razen izdajalcev. Ta osvobodilni svet je vesoljna slovenska narodna organizacija in prepričan sem, du so oni, ki so bili prej zunaj, sedaj v njej. Poročila o tem so jasna ln nedvoumna. Ljudje, ki jih misli br. Vodušek, so brez dvomu zastopani.—V izvršnem odboru smo bili vedno zelo tolerantni in večkrat smo odnehavali, todu oči si nismo mogli zakriti, ko je vsak dvom o osvobodilni fronti odpudel. —Želim, de bi imela resolucija dejansko moč v katoliških vrstuli, vendar pa se bojim, da br. VoduŠck ne bo dosegel, kur želi. Ne smemo prezreti dejstva, da so tu struje, ki nupadujo pai tlzune, ker hočejo povratek stare klike. Ti nočejo demokracije. 'Aplzumo' lahko, a dosegli ne bomo ničesar. Sprejmite resolucijo, u ne čudite se, če pride pred potekom enega mesecu nov napad, ker bodo one sile že našle kak ruzlog. Na vsak nučln pa moramo ohranili SANS, dokler ne zavlhra na ljubljanskem gradu slovenska zu-stava!" (Plosk.) ' Br. Orilli Resolucija je iskrena in polna lepih Idej. V bistvu se strinjem z bratom Voduškom, toda negativni ne moremo, ne smemo biti. Tudi jaz sem bil že nazven komunist, četudi nikdar nisem bil. Ati naj mi partizanom obrnemo hrbet samo zato, če Jih kdo nezove komuniste? Br. Puneeti Nisem pričakoval, da bomo tako složno in mirno deloveli, Tu šmo vsi - duhovniki ln taki, kl nikdar ne gredo v cerkev. To Je demokratično in le tako lahko delamo za demokru-cljo tem. Resolucija Je lepa, ideulna, toda dvomim, če bo kaj |x>-magala. Br. Zbašalki Osvobodilno gibanje imu velikansko zaslombo nu-roda, torej Je to volja naroda in potem seveda i volja Bogu, Dopoldne smo dali izvršnemu odboru zaupnico, kar po mojem pomeni, da smo odobrili njih delo. Če so dali Angleži, ki ao vedno zalo praktični, Amerika in Rusija pomoč partizanom, čoinu utij no bi mi?! Osebno nimam ničeaar proti resoluciji. Bojim pa se, du bo imela nepovoljen efekt na doelej aktivno, Onih, ki so za Foti-ča, ta resolucija ne bo ustsvila pri njih delu, Veliku večina rojakov tu odobrava poslovanje in cilje ter smernice SANSa, Ostuni-mo torej pri tem, kar smo odobrili. Rr. Rooel) želi, du bi br, Vodušek predložil svoje ideje svojim soduhovnikom in drugim katoliškega prepričanja, "Poslušani kiatkovulne oddaje ameriške vlade našemu narodu tam in za nah je razveseljivo dejstvo, da dela umerlšku vludu natančno v istih smernicah kot SANK." Br. Želesnlkari Resoluciju je odkritosrčna. Br. Vodušek se nI ozirsl, če se resolucija dopade duhovnikom aH ne, Predlagam, du se resolucijo sprejme, Br Alesh ne dvomi, du je bilu resoluciju spisana v dobri veri. Dvomi pa, da bo imela zaželjenl uspeh, "(iotove stavke se naj črta, na bom glasoval za njo," Br. Vodušeki Ne pustim ne ene besede črtati! Adamič Je |*»*l»'ii, a je poet, kot sem i Jaz v ruajhiii meri. Napisal sem to resolucijo sam- prej so Imeli drugo. Hoteli so mi to resolucijo |Kipraviti, a nisem pustil, bojim se, da ho marsikateri duhovnik udaril |»> meni, A tudi pri vas niste vsi dozoreli. (Plosk.) (Dalje prihodnjič.) Naznanilo in zahvala 2«1mIm|i src« aaaaanlamo »orodnikom prl|alai)«m in t n m ne m ni tiram Amavik« tu*no vmI da |a sa v*dno preminula moj« IJublje-aa aepre«a la mati JOHANA NOVAK Umrla Je pa d«l«otra)ni kolasni dna II, marca If44 In ob smrti Je bila slava ee lat. • mama« v in 17 dni Kolona la SU. v vasi Lo pata, fara Min)« aa Dolenjkam v Jueoalavt|l. Pa«rab ae |o vršil po katoliškem efcredu dna II. marca I. I, U W|a«eeveee po«rei>ne«a aavede aa takojšnja Caivary pokopeliu« Pokojniaa ia kila k*i mr. ia mrs. frank Btakovlca in |a orala v A m« nko meeeca aprila lata leee tn siaor v Cleveland Okle In Ae tete«e leta so |e porotila s mene j. Lope krele pes. loonlku T Koma« P Meaterson In pop* ah kr, Peol Cerer|w Steve Koaenoviek, Ooo. fentella. Hoorerd onpa In Eerl Star Nedelje »itn* hvala s* dero venee i društvu II. Ml SNPJ tov molim kvelem l«neew. Merilno in Malt Mevak Cavlinvtlle In Jekofcu Novek. kakor I ud. v vem dropim sorodnikom In prl)elel)em kl se dereveli kresne venee In ae auM. sploh vaem kl se okreeili meno krvte s cvetjem Ukrene k vale vosedam in pvijetel|em ki so »o oMekeveli se lesa njene kale eni In k« sle mi ne kokrlenkoli neti* pomapeli v vri I s les U. •vtne kvele vsem kl sle se odeletiU ooprebe In spremili pokojnico k vlnama pe+ttku ne mirodvor, Prev le»e kvele i. M, P. Jednoti se letne tepletevanje bolniške nedpevs ln peemrtnine. ie enkrat neftepše kvele veem skope! la ta vse Teki dr epe aopvopa In moli aaša. pn Miline potiva) e miru la lahka nel T« nede ameritka aem Ijlea zatujeti eeteli: John f. Mevak st sopvopi John f. Novak Jr. sin M vnukinja ter Carel L. Novek sin v Cerltnvitlu. IIL. Mi-men Šinkovec kvot e CMcepu III tri|e kvolvenci v Clovelendu. OMe In kvetvonoc o JoHetu IIL ler M vol trupih sorodnikov v Ameriki la e stori domovini Cmltnville II!.. tli Nlee fttreet. M fp p sa PROSVETA MIHAIL ARCIBAfiEV SANIN Poslovenil Stan« Krašovec (Se nadaljuje.) "Ksj se pa potikate tod?" ga je prijateljsko vprašal, se ustavil in ponudil Svankiču svojo krepko, široko dlan. "Tako, nekam dolgčas mi je in nimam kaj delati. Kam pa vi?" je vprašal Jurij leno in malomarno. S Safrovim je vedno tako govoril in ga je kot bivši član odbora smatral za naivnega študenta, ki se hoče igrati revolucijo. Šafrov se je srečno in samozadovoljno nasmehnil. "Danes imamo predavanje," je rekel in pokazal kopico drobnih brošuric različnih barv. Jurij mu je mehanično vzel eno brošurico, jo odprl in prebral dolg, suhoparen naslov popularnega socialnega delca, ki ga je sam že davno prebral in pozabil. "Kje pa imate predavanje?" je vprašal Jurij s prav tako malomarnim nasmeškom in vrnil brošurico. "V šoli," je odgovoril SafrOv in nazval tisto šolo, kjer sta službovali Karsavina in Dubova. Jurij se je spomnil, da mu je Ljalja že pravila o teh predavanjih, toda takrat se se ni zmenil za to.1 "Ali smem iti z vami?" je vprašal Šafrova. "Prosim," je naglo pritrdil Safrov z veselim smehljajem. Smatral je Jurija za pravega delavca in pretiravajoč njegovo vlogo pri stranki je čutil do njega spoštovanje, ki je skoro prehajalo v zaljubljenost. "Zelo se zanimam za te stvari," je smatral Jurij potrebno za dostavek in z veseljem mislil, da bo zvečer zaposlen in da bo lahko videl Karsavino. "Prosim, prosim," je zopet rekel šafrov. "No, torej pojdiva!" Hitro sta šla po drevoredu, zavila na most, ki je na obeh straneh njega dišalo sveže in po vodi ter prišla v enonadstropno šolsko poslopje, kjer so se že zbirali ljudje. V veliki, še temni dvorani, ki so bile v njej postavljene ravne vrste stolov in klopi, se je medlo belil senčnik prekrasne svetiljke in slišati jc bil vesel, prijazen smeh. Pri oknu, ki so se skozi njega videli zatemnelo nebo in vršički temnozelenlh dreves, sta stali Ljalja in Dubova. Obe sta sprejeli Jurija z veselimi vzkliki. "Dobro, da si prišel!" je rekla Ljalja. Dubova mu je krepko stisnila roko. ■ "Zakaj pa ne začnete?" je vprašal Jurij; skrl-vome je gledal po temni dvorani, a ni zagledal Karsavine. "Zinaida Pavlovna pa ni navzoča?" je neenako in razočarano dostavil. V tem trenutku je na odru prav zraven senčnika prssnila vžigalica in osvetlila Karsavino, ki je prižigala sveče. Njen lepi, živahni obraz je bil spodaj živo osvetljen in se je veselo smehljal. "Se jaz naj ne bi bila navzoča," se je zvonko odzvala in od zgoraj segla Juriju v roko. Jurij ji je vesel, toda molče podal roko; lahno se opiraje nanjo je skočila ona raz oder, da je Juriju zdravo in sveže zadišalo v obraz. "Čas je, da začnemo," je rekel šafrov, ki se je pokazal iz druge sobe. Čuvaj je šel skozi sobo in težko stopal z velikimi škornji ter drugo za drugo prižigal velike, svetle svetiljke; bleščeča in vesela svetloba se je razlila po dvorani, šafrov je odprl vrata na hodnik in glasno rekel: "Prosim, gospoda!* Začetkoma je bilo čuti plašno, nato pa naglo topotanje nog in skozi vrata so začeli prihajati ljudje. Jurij jih je radovedno opazoval; staro, bistrooko agitatorsko zanimanje se je vzbudilo v njem. Tu so prihajali 1 stari, i mladi, i otro- ci. V prvo vrsto se ni usedel nihče in šele potem ao zavzeli te prottore neke Juriju neznane dame, debeli šolski vodja in Juriju že znani učitelji in učiteljice ženske progimnazije. Vso ostalo dvorano so pa napolnili ljudje v jopicah, žaketih, vojaki, kmetje, kmetice in mnogo otrok v pisanih srajcah in oblekah, Jurij se je usedel skupaj s Karsavino k mizi in poslušal, kako je šafrov mirno, a slabo bral o splošni volilni pravici. Njegov glas je bil zamolkel in mokroten in vse, kar je bral, je bilo kakor statistična tabelica, toda poslušali so ga pazljivo in samo inteligentje, ki so sedeli v prvi vrsti, so kmalu začeli med seboj šepetati in ae emikati. Jurij je postal nevoljen nanje in lo mu je žal, da Šafrov slabo bere. Ko se je študent utrudil, je Jurij tiho rekel Karsavinl: "Dajte, bom jaz bral do konca." Karsavina ga je pogledala prijazno in nekako skozi trepalnice. "Pa res, dobro . . . Berite!" "Ali ne bo nerodno?" je vprašal smehljaje se kakor zarotnik, "Kje neki nerodno! Vsi bodo veseli." Izkoristila je odmor in rekla Šafrovu. Šafrov je bil utrujen in tudi sam jezen na to, da slabo bere. Ne samo, da se je sam strinjal s tem, ampak se je še razveselil. "Prosim, prosim," je ponovil po svoji navadi in odstopil prostor. Jurij je znal brati in je rad to delal. Ne da bi se na koga ozrl, je stopil k mizi in začel z močnim, zvenečim glasom. Dvakrat se je ozrl na Karsavino in obakrat je srečal njen blesteči in izraziti pogled. V zadregi in veselo se je smehljaje se obrnil nazaj h knjigi in bral še glasneje in izraziteje; zdelo se mu je, da opravlja za njo nekakšno nedosegljivo dobro in zanimivo delo. Ko je končal, so mu v prvi vrsti zaploskali. Jurij se je resno priklonil in ko je šel z odra, se je nasmehnil Karsavihi, kakor bi ji hotel reči: "To ie za tebe!" Občinstvo je začelo ropotaCi z nogami, se razgovarjati, premikati stole in se je počasi razhajalo. Jurij se je pa seznanil z dvema damama, ki sta mu izrekli nekaj laskavih besed o njegovem branju. Potem so ugasnili luč in v šoli je postalo še temneje kot je bilo poprej. "Hvala vam," je toplo rekel Šafrov in segel Juriju v roko; "da bi pri nas vedno tako brali!" Branje je bila njegova zadeva in zato je smatral za svojo dolžnost, da se zahvali Juriju kot za osebno prijaznost, čeprav je rekel, da se mu zahvaljuje za ljudstvo. Šafrov je izgovarjal to besedo trdno in gotovo. "Ne delujejo pri nas dosti za ljudstvo," je pravil tako, kakor bi uvajal Jurija v veliko tajnost, "če pa tudi kaj delajo, potem pa delajo... kakor bi bili v rokavicah. Čudno se mi zdi to, zares: za zabavanje gospode, ki ji je dolgčas, najamejo na ducate prvovrstnih igralcev, pevcev, bravcev, za ljudstvo se pa usede k branju kakšen tak bravec kot jaz ..." — Šafrov je v dobrodušni ironiji zamahnil z roko — "pa so vsi zadovoljni . . . Češ, kaj hočejo več!" "To je res," je rekla Dubova, "brati je zoprno: po cele kolone so v časopisih posvečene temu, kako čudovito igrajo igralci, tu pa . . ." "Pa vendar gredo naše stvari tako dobro!" je prisrčno rekel Safrov in začel zaljubljeno zbirati svoje knjižice. "Sancta simplicitaa!" si navzočnost Karaavine in sta ga napravili dobrega in mehkega in ta preprostost ga je celo malo ublažila. (Se nadaljuje.) je mislil Jurij, toda njegov lastni uspeh Nekoč, ko bomo zdravi A. Ple) Takrst, ko je skozi mlado listje kostanjev posijalo prvo sonce, ko so v iivi meji začeli peti ptički in je povsod zavladalo veselje, tisto veliko pomladansko veselje—takrst so tudi bolniki v bolniški postelji zaslutili, da prihaja pomlad. Vse dneve so ležali in gledali skozi široka okna sobe. kdaj bo že izginil sneg in bodo pognali kostanji, kdaj se bodo zaslišali prvi spevi v žlvt meji. Hrepeneli so po tem dnevu knkor po velikem prazniku; Nsak dan jim je bil bliže in vsak dan teža so ga pričakovali^ , Ko je Ren, slaboten atarec, začutil, da sonce že dovolj toplo greje, in ko je začela ob živi meji zeleneti trava, je njegovo klsbotno telo navdalo upanje, kakršno je karala pomlajena narava. in hihpenenje je napolnilo njegovo dušo. Pioyl je zdrav, nik* naj k* pošlje domov Zdravnik jr ustregel njegovi prošnji Tistega dne Hen ni šel več v posteljo. Vai drugi bolniki ao ležali, le on se Je sprehajal od IHMtelje do postelje. Pri vsaki ae je za trenutek ustavil in odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavljali, čeprav jim Je v WACS AND AIDES THEY REPLACE Sf ( Ul W\R p t \ $ * f " l TWO WAC» sr* ahovn wlth tha «wlt«ied aldee to Sorretar? of War SUm-ma. »hom Uiejr uplenil recenUf. Tha man. Kft Mlehaot AlUer (lan), t^murn. Pa, and Cocil Comtaa. fortlaad. Ore, the onI? army men P*ivif*»d to m Uie eolorful btua dree« uniforma The WAC* are Pvt ItoOjr Cameeen (left). Part Colttas, Colo, and Pvl. Mat* »I itontotL feuohljm, N. V. This I« en oAdal U. S. Armj j-IkHo. DISASTER DROPS IN ON JAP WARSHIP ČETRTEK, 13 Apprjj Ali at« naročeni na "Promrato"? Podpira,!..^ Razni mali oglasi DELAVEC ZA PRENAŠANJE^ Čisto delo, 70c na uro. 1», ^ nad 40 ur. Dosti nadurn^^ Stalno. Dobre okoliščine " Oglasite se pri "Yard Forema., WENDNAGEL & CO 600 West Cermak Rd DEKLE ALI ŽENA zT^^. dela Ni pranja, ne kuha,1Ja 5 ! v tednu. Spat doma. Dobra m 4417 N. Ashland, Apt. 2. P PRANTIC JAP SAIIORS stationed on the foroard part of this erarshlp scurrjr for cover as a U. S. Mitchell sends '. a bomb (clrcle) speedinf toward its deck. The ship wss hit, set on flre snd sunk in the Bismarck Sea, be-tweeo the Admiral tj Islands and the tip of New Ireland. Fiitb Air Force photo. teku teh mesecev, odkar je ležal bolnišnici, povedal že marsikaj iz svojega življenja, je moral zdaj vse še enkrat pripovedovati. i Ren ni imel doma. Ni vedel torej, kam naj krene. Pripovedoval je, da bo šel k nekim daljnim sorodnikom, ali k gospodarju, pri katerem je bil v službi u-ed boleznijo. Ni imel rad, če so ga o tem izpraševali. Glavno je pač, da pride ven, kjer-je zdaj x>mlad. Morda bo že prvi večer uvidel, kako nespametno je bilo njegovo upanje, in tako da-eč naprej ni maral misliti. Bolniki so ga gledali, ko se je sprehajal ob njihovih posteljah, i 311 je preoblečen in pripravljen za odhod. Čakal je le še zdravnika. Vsi sd mislili na sebe, kdaj se bodo lahko spet oblekli in smeli zapustiti bolnišnico. Zunaj je sijalo sonce in vsi so se spominjali pomladi v domačem kraju. In postalo jim je tesno, ko so zvedeli, da leže na bolniških posteljah. "Dva meseca že ležim tu, in zdi se mi, da bom ležal še dva meseca." Šinko je dejal to in se obrnil na postelji. Dolgo mu ni nihče odgovoril. Vsi so se bi-1 zamislili. Morda so premišljevali, kako dolga bosta ta dva meseca. Vedeli so, da bosta dolga, nekoč ju bo vendarle konec. Da, lepa pomlad je zunaj, toda vsakdo bo rad pozabil na eno pomlad, če bo le potem zdrav. Človek se navadi trpljenja in čakanja, če ima vsaj malo upanja, da ga bo enkrat konec. "Jaz sem jih preležal pet. Zde se mi dolgi kakor pet let. In nimam niti upanja, da bi šel kmalu odtod." Ta je ležal v kotu. Bil je zelo bolan, morda bo kdaj ozdravel, morda nikoli. Ali trdno je upal, da bo prišel čas, ko bo tudi on stopil zdrav iz bolnišnice. Na pomlad res še ni računal, toda prišlo bo poletje in takrat bo sijalo sonce tudi njemu in spet bo ži\%l veselo na tem lepem svetu. Ren je opravil in se poslavljal. Vsakemu posebej je ponudil roko in vsakdo se je malo dvignil na postelji in mu jo stisnil. Med vrati se je Še enkrat ozrl in jim zaželel, da bi prišli kmalu za njim. V bolniški sobi so se znova vsi zamislili. Gledali so v strop in skozi okna, v novo življenje, ki se je prebujalo zunaj. "Nekoč, ko bomo zdravi . . ." se je oglasil nekdo, a ni končal stavka, ni izrekel do konca svoje misli. Tudi nihče tega ni želel. "Nekoč, ko bomo zdravi," so mislili in upali, da bodo nekoč prav tako zdravi šli odtod, da bo takrat življenje spet lepo. Najsanaaljivajš« dnavn« delavsko v«sil so v dnevniku "Prosveti." Ali Jih fciiaie vaak dan? POTREBUJEMO OSKRBNIC F "JANITRESSES 840 No. Michigan Ave. Finoposlop, Izvrstno delovno stanje. 6 ali « zvečer. Vprašajte Mr. Diem suJ intendenta. ' sed bor NEW YORK.—Roy W. Peet pr nik "American Fat Salvage" ra je rekel, da so tujejezične trn pe v Zedinjenih drŽavah dale velik večji del odstotkov prostega oglaj nja od angleških, za hranitev obral ljene masti. Mr. Peet se je tudi jaw pohvalno izrazil o tujejezienem ča« pisnem tisku v tej deželi za njihov patrijotično in dobrodušno naklonil nost, katero so dali ti časopisi s sv< jimi članki za ohranitev obrabije« masti. "Vsled jezikovnih potežkoč so bil tujejezične narodne grupe dosežen le po svojera časopisju, brez katere ga bi jih ne bili nikdar dosegli, in bile poučene o potrebi hranitve oddaje že obrabljene masti," je reki mr. Peet. "Ta odbor vam je zel hvaležen za vašo prostovoljno dobrodušno splošno poslugo v svrho." The Kenyon & Eckhardt agenciji katera ima v oskrbi oglašanje tej odbora za hranitev obrabljene mast je ravnokar sporočila, da je priklju čila tudi tujejezične dnevnike v namen. Ta-novi načrt, ki se je pr čel 10. aprila 1944 in konča mesec oktobra 1944, vključuje 81 časnika tiskanih v 20 različnih jezikih vsebuje 1,943,789 čita tel jey. Za pc strežbo teh oglasov bosta skrbel Nathan H. Seidman in Frani Schwartzman od Inter-racial Pres of America, Inc. —(Adv vi iJ1!! 1944 WAMIM0 -J TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa imcm naroČite si dnevnik prosveto Po sklep« IS. rodne konvencije so lahko naroči na Ust Proeveto la prišteje eden, dve. trt štiri ali pol članov la oae družina k eni naroč- alai. Llet ProeveU stane ss vee eneko. sa člene eU nečlane $e.00 sa eno letno naročnino. Ker pe člani še plačajo pri esetmenlu $1.20 aa iedalk. eo Jfan I« prišteje k naročnini. Torej sedej ni veroka. reči. da Jo Ust predrag sa člane SlfPJ. Ust Proeveta Je vaša »-t ln eotovo 1« v vsaki družini nekdo, kl bi rad čital Ust vsak dan. nSttit*"** kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če ee preeell proč od družine in bo zahteval ism svoj Ust tednik, bode morel tisti član Is dotično družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to Ukoj nameniti upravnižtvu liaU tn obenem, doplačstl dotično vsoto listu ProsveU. Ako Uga ne' stori, tedaj more uprevnižtvo mižati datum za to vsotn naročniku Chlcago In okolico je I tednik In_____ S tednike ln ... 3 tednike In_________ 4 tednike in „ .... I tednikov in 17.50 - S.30 ~ S.10 .. 3.50 2.79 1.30 Cona list« Prosveta )oi Ea Edruft. dršave U Xenodo U.Oi l tednik la___________4 90 t tednika la____ 3 tednik« la__ 4 tednike la__________1.20 I tednikov In __________._ nU Za Evropo je lapolnlte epodnji kupon, priložite potrebno vsoto doaaria ali Moaer Order v pismu tn si neročite Pita veto Ust. kl |e v.ža lastnina PROSVETA, SNPJ. StftT fto. Laaradole. Ava. Chleago 23. IU. PHIožmi« potil,-*, naročnino m list Proeveto v*oto S I. Ime ........... --------ti draživa M. Reelo« _ ......... ............... _ čujre n:" - ^^k — * — v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cen« šmarne, unljsko dalo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RI N T E RY 2657-59 S. Lawndal« Avenue - - Chlcago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 Ne zamudite ta način, po katerem prihranite maščobo za posebne pojnte! PRIHRANITE MESNE OBREZKE. OSTANKE JEDIL . .. vse tiste kose čiste masti, ki jih ljudje puste na svojih krožnikih, ali p.« ji* od režete od me»a. Hranite Jih v skrbi v hladilniku. Potrebna F »smo ena žlica masti, da se izdela dovolj cepiva, da Je zaverovanih 73 mož! . STOPITE JO V PECI. Enkrst ne teden, kadar zakurite p« < hsnje. pmUvita vanjo koee čisto mesti. In jo pustite, ds se »top« Nsto )o vhjte v kanto k drugi masti Pomnite, vseke kent;i jr -bre. Kader je ksnta polna, nosite Jo k svojemu meearju zs 2 pla« na meina pojnta in po 4 rente ca funt Pazite, kako nagi" iot' te en funt in ne U na^in verčujte! Pričnite danes, sli bost« ? Odobreno po WFA WPB ia OPA Plečele ladastrii«