r J List 21. rr v • lecaj LVII. » k a t » I in f o 4 \ Uhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom po Ljubljani se plača na leto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 26. maja Jdfe dhtk && &&&&&& it.đt* đutikikikitšiit±it±&k±&&ik& E» # Politiški oddelek. druge nemške stranke in tudi tiste klavine ostanke nekdanje „državo ohranjujoče" nemško liberalne stranke z D zmernimi" veleposestniki vred. Zahteve nemških strank. redne tem programom so Nemci razodeli svoje na in političre aspiracije, s tem so pokazali, da Na binkoštno nedeljo so nemške obstrukcijske ie smoter popolno zasužnjenje slovanskih na stranke obelodanile svoj program, kateri obsega nji- rodov m v prvi hove politične in narodne tirjatve, in s katerim so podlagi je absolutno izključen vrsti slovenskega naroda Na tej slovanskim narodom v naši državi napovedovali boj r°di je nemogoče vsako porazumljenje vsaka sprava mej na na življenje in smrt u • r Zakonitim potem sena popolno razveljavenje § 19 Kdor pozna svojstva nemškega naroda in kdor državnih osnovnih zakonov zahtevajoči program ne količkaj pozna nemške obstrukcijske stranke, tisti ni bo uveljavil, ker zanj ne bo nikdar dobiti večine v bil nikdar v dvomih, da bodo nemške tirjatve do državnem zboru Uveljaviti se mora samo nasilnim skrajnosti pretirane. Ali kar smo v resnici učakali, potom. In ker je Avstrija dežela neverjetnosti tudi ni to presega vse pričakovanje, to je tako predrzno in izključeno » da se to zgodi, dasi bi bil ta program nesramno, da mora z ljutim srdom napolniti tudi žebelj h krsti avstrijske monarhije. Uveljavljenje tega najmiroljubnejšega človeka Ne bomo se spuščali v podrobno razmotrivanje programa Slovanov. bi zzval na jedni strani najljutejši odpor odpor kateri bi se bržčas ne omejeval posamičnih zahtev nemškega narodnega in političnega samo na parlamente, na drugi strani pa bi podredil Avstrijo pod zapovedništvo nemškega cesarja. To sta neizogibni posledici, katero bi imelo uve programa. To so v večji ali manjši meri že storili naši dnevniki. Tudi mi se pridružujemo njihovi izjavi, da ljavljenje tega programa. Upamo, da ne pride do tega ta nemški program predrzna provokacija zlasti in da se torej ni ničesar bati, a razodeti nemški slovanskega jemljiv. naroda, in da je popolnoma nespre- naklepi naj nam bodo v vzpodbudo, da zastavimo vse sile, da se zagotove naše meje, in da se nemška Kar zahtevajo Nemci, pomeni toliko, kakor da ošabnost zlomi naj se preko slovenskega naroda prestopi na dnevni red. Oropati nas hočejo najnavadnejših pravic, proprav k k glasiti nas hočejo za državljane nižje vrste v smislu tiste razupite nemške Herrenmorale, po kateri že rojen za to, da Nemcu hlapčuje, po Slovenec Posl dr Deželni zbor kranjski. 20. seja dne 13. maja. - Majaron je utemljeval kateri Slovenec ni popoln človek, ampak bitje, ki se ustanovi nadsodišče za Kranjsko in Koroško še ni popolnoma razvilo do pravega Človeka, ki se ter mariborsko okrožje. Dokazoval predlog i naj se še nahaja na nižji stopnji, le malo nad opicami in tega nadsodišča, in njegov predlog se je odkazal zamorskimi divjaki. , in za cel j - tudi potrebo nemu odseku uprav Blazen nemški fanatizem nam odseva iz tega Posl dr Schaffer programa. Fanatizem, ki je bil doslej lasten samo Wolfu in Schonererju, kateri pa je zdaj prešinil tudi Dežela je poročal o zakonskem načrtu 40 / /o bo najela 2 milijona goldinarjev na posodo po Nasvetovane resolucije sta tudi poročala poslanec Schwegel in posl. Grasselli. Zbornica je sprejela zakonski načrt s to premembo in 5 resolucij, mej temi tudi resolucijo 2) dokler se ne dosežejo vsakovrstne olajšave, se posojilo ne sme najeti. O regulaciji dež. ceste iz Novega mesta čez Žu-žemperk v Ljubljano je poročal posl. dr. Papež. Dežela pokrije v to svrho polovico stroškov, drugo polovico pa okrajni cestni zaklad novomeški. Posl. vitez Langer je poročal o vodovodu v Suhi krajini, koji bode stal približno 30 do 35.000 gld. Posl. dr. Papež je poročal o prošnji občine Planina na Vipavskem za podporo za napravo vodnjaka. Poslanec Božič je rekel, da se čim preje, ko je mogoče, preskrbi občina Planina z vodo. Predlog ni bil sprejet. Prošnja društva za podporo v Tunjicah jo bila odklonjena, (posl. Murnik), nadalje je bila po poročilu istega govornika dovoljena podpora 30 gld. podpornemu društvu na višji poljedelski šoli na Dunaju. Koncem seje je bil namesto posl. dr. Majarona izvoljen posl. Šubič v fin. odsek. 21. seja, dne 16. maja. V začetku seje je utemeljeval nujni predlog glede druge železniške zveze posl. baron Schwegel, katerega je zbornica sprejela. O konsumnih društvih je poročal poročevalec posl. dr. Schaffer ter stavil naslednje predloge: 1.) Na pravi podlagi organizované, potrebam prebivalstva primerne in dobro upravljene kmetovalske zadruge, so za kmetsko prebivalstvo prav primerne uredbe, katere je želeti, in katere zamorejo gospodarske koristi izdatno pospeševati, vsled česar zaslužijo občno podporo. 2.) Dosedanji razvoj kmetijskega zadružništva na Kranjskem se v obče ne more smatrati dobrim, in sicer iz naslednjih razlogov ne. Ker že razmerje v številu mej kmetijskimi zadrugami v ožjem smislu in mej konsum-nimi društvi ni primerno; poizvedbe kažejo, da se celo kmetijske zadruge bavijo v Spekulativnim trgovanjem s kolonijalnim in manufakturnim blagom, ne pa le kon-sumna društva; ker se toči vino na drobno in še celo žganje, kar pa je zelo obžalovanja vredno, kakor v kaki javni gostilni, ker se tudi nečlanom toči, in ker se kaže, da se dovoljevanju kredita ne drži pripustna meja, in in ker računi vodstva ne odgovarjajo v mnogih ozirih načelom vrejenega trgovskega knjigovodstva. % 3.) Dež. odboru se naroča, naj dalje poizveduje o kmetijskem zadružništvu na Kranjskem. Vsa zadeva je po posebnih okolnostih pridobila politično lice, je rekel posl. dr. Schaffer. Odsek ni gledal nič na politične momente, ampak je zadevo presojal zgolj s stvarnega stališča, in želeti je, da se tudi pri rešitvi tega vprašanja tako postopa. Ne le politični, tudi narodnostni momenti morajo pri tej stvari na stran stopiti, ker v gospodarskih zadevah je treba postopati strogo nepristransko. Zadružna HM organizacija v Avstriji je komaj jeden ali dva decenija stara, dasi se ne sme tajiti, da mora kmetijstvo iskati svoje pomoči v zadružništvu, saj je isto najbolj navezano na organizacijo. Poprej je imel kmetski stan že neko organizacijo, to je v kmetijskih družbah, katere so se skoraj vedno omejevale bolj na strokovno izomiko ljudstva in na povzdigo kmetijske tehnike. L. 1893. je bil dež. zbora predločen prvi načrt, 1. 1896. drugi in 1. 1897 tretji. Slednji ima bolj značaj okvira, katerega naj dež. zbori izpolnijo. Govornik je pojasnil vsebino vladnega načrta ter konstatoval, da kmetijske zadruge nimajo ničesar opraviti z zakonom o pridobitvenih zadrugah z dne 13. aprila 1873. Zadruge, osnovane na podlagi tega zakona se dele v obče v prodajalne in v distributivne zadruge. Slednje so navadnejše. Zadruge, urejene na pravi podlagi, so koristne ; kranjsko zadružništvo pa ne ustreza popolnoma. Dotični odsek je dobil podatkov od dež. uslužbencev, kateri podatki pač nimajo uradnega značaja, ampak ker v mnogih točkah soglašajo s podatki okrajnih glavarstev. Na podlagi teh dat je dal govornik obširno sliko o zadružništvu. Zadrug imamo troje vrst, kmetijske konsumne ali gospodarske, v bijstvu pa samo dvoje, ker gospodarska društva so navadna konsumna društva. Vseh tacih zadrug je okolu 44, nekatere pa se še snujejo. Snovanje se je začelo 1. 1895 Največ je konsumnih društev. Govornik je dalje pojasnil, kako so še ta razdeljena po okrajnih glavarstvih, in koliko je v dotičnih krajih trgovcev in obrtnikov. 16 kon. društev prodaja največ tirolsko vino, v 12 kon. društvih se toči žganje,, v 14 kon. društvih se prodaja meso, špecerijsko in manufakturno blago pa v vseh. Pri 11 kon. društvih so se konstatovali «lučaji, da prodajajo nečlanom, pri 13 kon. društvih prodajajo vino, pri osmih pa žganje točijo stoječim in sedečim gostom. Gospodarskih društev je šest, ki se bavijo z vinom ali z žganjem, nobeno teh društev pa ne preskrbuje semen, kmetijskega orodja itd. Po sodbi okr. glavarstev so ta društva torišče političnih agitacij, a vino zapeljuje ljudi k nezmernosti in zapravlji- vosti. čulo se je tudi v poslednjem času mnogo tožb, da ta društva prekoračujejo svoj delokrog. V tem oziru so se razmere v najnovejšem času nekoliko izboljšale. V celi deželi je samo ena kmetijska zadruga, ki se resnično bavi s kmetijskimi zadevami, ista je v obče priljubljena, in nihče ji ne nasprotuje. Po užitnimi sodeč, se mora reči, da se je iztočilo v teh društvih veliko vina in piva. Glede dovoljenja kredita in knjigovodstva pravi odsek, da se kaže, da ni vse v redu. Dovoljevanje kredita bi se moralo omejiti, ker je večkrat pri tacih društvih jako nevarno. Na Kranjskem nimamo nobene Raiffeisenove posojilnice in tudi nobene Schulze—De-litzscheve. Posojilnice imajo več ali manj bančni značaj, dočim Raiffeisenove posojilnice imajo etičen značaj. Za sedaj bi morda zadoščalo, če bi dežela dajala društvom podpore, ako bi se podredile dež. nadzorstvu. To bi pa ne smelo biti zgolj birokratično, ampak bi moralo zadruge podpirati in pospeševati. V obče se mora želeti, da se konsumna društva ne množe, da se odpravijo pri konsumnih 191 društvih špekulativni momenti, zlasti točenje vina in žganja, in prodajanje vina in blaga nečlanom Govorili so tudi poslanci, grof Barbo, Povše Le ter da bi se ta črta sprejela mej one železnice, ki se imajo v bližnji bodožnosti graditi. Št. Vid in Podraga za podporo za Prošnji občin narčič, dr. Tavčar in Hribar. Razpravo dr. Schaffer. Zbornica je sprejela vse odsekove predloge, boru v rešitev. zaključil posl. napravo dveh kapnic na Nanosu sta se odkazali dež. od- predlogu glede ustanovitve nadsodišča v Ljubljani Sledila je potem tajna seja » v katerih je zbornica je poročal posl. dr. Tavčar kateri predlog je bil tudi razpravljala o regulaciji uradniških plač. Bprejet na kar je glavar zaključil dopoldansko sejo. Večerna seja. Posl. dr. Tavčar je poročal o gradnji železnice Treb nje-Tržišče in je predlagal : tem je bilo delovanje dež. zbora končano in je dež. zbor po naznanilu sklepov tajne seje, zaključil zase^ danje s trikratnim slava — klici cesarju. / 1.) Dežela Kranjska zagotavlja za zgradbo lokalne železnice od postaje Trebnje in Velika Loka dolenjskih železnic čez Mirno — Mokronog v Tržišče ter z dovlačnico Politični pregled. Žadovski ostane _ «t Poročalo se je, da je ruski po- do premogovnikov v Janžu 10°/ o toda do najviš- slanik v Belemgradu, Žadovski, odpoklican s svojega mesta jega zneska 100.000 gld. av. veljave 2.) S tem zneskom vdeležila se bo dežela pri dobavi Nov. Žadovski samo na dopustu, ter da ter da je imenovan na njegovo mesto že drug poslanik Vremje" pa piše, da se vrne v Beligrad, ko se premene ondotne razmere Ako Kralj to glavnice v svrho zgradbe navedene lokalne železnice, tako da zapuSti baje zopet nekdanje svoje kraljestvo prevzame glavinskih delnic al pari delničarske družbe, ka- poročilo istinito, je dobilo Gjorgjevičevo ministerstvo nov dokaz ter a osnuje za to lokalno železnico ? za znesek da se ruska vlada z osornim vedenjem Zadovskega napram 100.000 gld. av. veljave v notah. Ta pa je od Gjorgj in Milanu povsem strinja ter da želi, da se t visna od pogoja » da dobavo ostale od države m dežele Dasi vlada Silvela nepokrite stavbne glavnice zagotovi bodoči koncesijonar v znesku, ki ga določi državna uprava z izdajo predno- s'nih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati finančni minister Dato in vojni minister, general Polaviej na ta način i da prevzame Srbiji ves regime korenito spremeni. Španija pred bankerotom. jedva dva meseca, so se pokazala v njegovem kabinetu nesoglasja. Silvela se ne strinja s Pidalom glede reforme šolstva, a pa da sa bodoči koncisijonar poroštvo sta si nasprotna radi reform v vojski. Polavieja pravi za to, in poglede izhajanja s stavbno glavnico, ki jo do loči državna uprava. obali neutrjene, da so topovi večinoma starega sistema da je organizacija vojske docela nedostatna in zanemarjena ter da je nujno potreba vsaj 80 milij peset da se 3.) Dividenda, katera pristoji prednostnim delnicam nija v tem oziru vsaj za silo reformira. Dato je pa izračunil se ne sme izmeriti više, nego s štirimi odstotki » nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja predno da znaša letošnji primanjkljal že doslej 300 milijonov peset viden de. /. 4.) Glavinske delnice, ki jih prevzame dežela i mo da torej ni možno svojim bankerotom. Dunaj. tranjih del so se dovoliti ničesar več stoji pred Položaj je jako kritičen ministerstvu no- začela nova pogajanja glede nagodbe z rajo vživati jednake pravice kakor one, ki jih prevzame 0gersko pogajanj se udeležujejo grof Thun, dr. Kaizl in baron država, in kakor druge glavinske delnice delničarske Dipauli, ter Szell, Lukacz, Hegedus in Daray. Rešiti je jako družbe katera se osnuje i 5.) Vplačilo za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, se bo zvršilo takrat, kadar se dež. odbor pre- Dipauli, ostre konflikte. Thun zahteva premembo različnih določb svo-ječasnega odgovora zlasti glede avstro-ogerske banke, a Széll odklonil vse zahteve. Pogaj ostanejo bržčas brez vspeba priča i da je zgradba lokalne železnice z dovlačnico vred vsled česar se bo ž njimi bavil kronski sov et v vsakem oziru popolnoma zagotovljena Nemški skupni program Politik piše šele razumemo i zakaj hotelo desno krilo nemške Posl. Lenarčič je obširno pojasnil veliko važnost burgschaft" prikriti skupni strankarski program : Seda] Gemein-Izogniti se ozkotirnih železnic v narodnem gospodarstvu. Za to železnico govoril je tudi posl. Povše, baron Schwegel, Hribar, m kar je zbornica sprejela odsekov predlog, in dodatni predlog posl. Hribarja. ■n BHwý Posl. Božič je poročal o vipavski železnici ter rekel, naj se Kranjska začne zanimati sedaj za to železnico, Gorica—Ajdovščina zagotovljena. Rekel je hotelo najhujšega, kar se more pripetiti politiku proklet stva smešnosti. Gospod Schonerer se mora glasno krohotati in zaklicati šoli dunajskih kopistov so poslovali kot pro gramska konferenca: Za to ste potrebovali skoraj štiri me sece in za to ste dan na dan posvetovali v chambe separéejih da ste dovišili pokvarjen prepis mojega linškega programa t iz katerega ste izpustili točko glede Židov ter ste vrinili le ker proga razne nepotrebne malenkosti ! Vsa akcij samo triumf go spoda Rosenauškega se more po tem vspehu imenovati naj se dežela Kranjska požuri za nadaljevanje te proge gospoda Nemcev „in der Ostmark do Postojine, in sicer v tisti smeri, ki je krajevnim raz- Clovek se nadejal smatral akcijo Nemcev za resno, da bodo sprejeli v meram potrebna. Govornik podal predlog, katerega ako svoj program to kar se da doseči in kar dovolj Mesto so podpisali vsi poslanci razun Zelen, in kateri se glasi dež. odboru se naroča, da bi se že vzakonjena glavno tirna proga vipavske železnice Gorica—Ajdovščina Ajdovščine po vipavski dolini proti Postojini nadaljevala tega pa so postavili pustolovske in bedaste zahteve, na ka tere morajo država in drugi narodi odgovoriti samo sumus. Nemške zahteve so revolucijonaine, : non pos-prevratne. katerih iz > ne more sprejeti nobena vlada, katerih bi ne sprejel niti sam Schonerer, ako bi stal kdaj na čelu Avstrije. « i K " 1 \ I % • i Mirovna konferenca. — Prva seja se je iivršila na- rešitev vprašanja o deželnem prispevku za mestno občino tančno po sporočenem vsporedu. Nizozemski zunanji minister, posebne važnosti, obrnila se je le-ta v Beaufort pozdravil 26 zastopnikov držav imenom kraljice Viljemine ter izrekel carju zahvalo za veliko čast, da je do- Car dal plemenito inicijativo, ki si je pridobila priznanje na izpolni željo slavnega carja vlogo z dne ločil Hag mestom, kj r se naj vrši mirovna konferenca. 12. aprila i. 1899., št. 13 506, do deželnega odbora s prošnjo, naj naznanil, ali bode dežela k stavbinskim vsem civiliziranem svetu in Aleksandra je hotel, da troškom prispevala in se pridružila prošnji, da bi visoka učna uprava pospešila ustanovitev napomínané šole in živeli vsi suvereni in vsi šoie za stavbno obrt. i : narodi Evrope v miru in slogi ter bi se kot bratje podpirali. Predsednikom konference je bil izvoljen ruski poslanik pl. Staal, ki se svetil zahvalil Beaufortu za plemenite besede, katere je po- carju. Na Nizozemskih tleh, Deželni odbor je mnenja, da je dežela dolžna pospeševati gradnjo te šole bodisi z enkratnim prispevkom rekli, je stala zibelj ali pa z letnimi prispevki. Ker donaša dežela sedaj letni mejnarodnega prava. Tu so se vršila najvažnejša mei evropskimi državami. Podpredsednikom bil pogajanja izvoljen nizozemski zastopnik van Karnebeek, častnim predsednikom pa Beaufort. Prve seje se je udeležilo 28 žurnalistov in znana baronica Berta Suttner. Prihodnje seje bodo vse tajne. prispevek 750 gld. za nastanjenje obeh strokovnih šol dajala bi potem, če se število teh šol pomnoži, in bi se ne mogla odločiti za prvi način prispevanja, vsekako razmerno višji prispevek. Visok 3st enega kot drugega n- Obrtnija. prispevka pa je možno določiti le tedaj, ako so znani stavbni troški. Deželni odbor se torej izreče za to, naj se mestnemu » magistratu odgovori i da bode dežela prošnji mestne Obrtna šola v Ljubljani. občine v zadevi pospeševanja zgradbe poslopja za nasta nitev gori omenjenih obrtnih šol ustregla. Po zaslugi c. svet, Murnika začela so se že pred Ker se visoki deželni zbor tudi že v novič za nekaj leti prgajanja z vlado radi ustanovitve šole meha-nično tehniške smeri za delovodje in za stavbno obrt. Letos se je zopet oglasil na dež. zbor. Predloženo mu to izrekel, da se ustanovi šola za stavbno obrt, meni deželni odbor, da bode tudi drugemu delu prošnje mestne občine ugodil ter se zavzel tudi za ustanovitev te šole bilo naslednje poročilo : m pospeševal ne nje ustanovitev ampak tudi njeno seji dne marcija 1897. se je sklenilo to-le : vzdrževanje z dovolitvijo prispevka. n Deželni zbor toplo pozdravlja namero visokega c. kr. Po tem utemeljevanju je dež. zbor soglasno sprejel ministerstva za uk in bogočastje, ustanoviti v deželnem naslednji nasvet: stolnem mestu v Ljubljani šolo mehanično-tehniške smeri za delovodje, in se zavezuje » da bode ustanovitev in vzdrževanje te šole po vsej mogočnosti podpiral. " tudi gmotno Deželni zbor se je v svoji vlogi z dne 29. novembra 1897., št. 5522, v kateri je naznanil ta sklep, izrekel tako i da bilo za povzdigo dotičnih obrtnih strok naj ka bolje, ako bi se ustanovila šola mehanično-tehniške smeri za delovodje v deželnem stolnem mestu Ljubljani, terej tečaji. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: •* k f 1.) Dežela Kranjska bode gradnjo šole mehanično-tehniške smeri za delovodje v Ljubljani s strokovnimi šolami odnosno specijalnimi tečaji za strojne ključavni čarje, za montêrje, kurjače kotlov, strežnike pri strojih, vodje lokomotiv, za elektrotehnike, stavbene mizarje in mizarje za pohištvo, za strugarje, rezbarje, modelêrje in podobarje posebno cerkvene smeri, za umetno vezenje in šivanje čipk potem za stavbno obrt pospeševala ali m J * " ' 111 VaiiJO Ifljjn., «iU, WVI* T V/ K/ M, V ^^WJ/VUV,».« M" se priklopile strokovne šole odnosno specijalni z dovoiitvijo enkratnega prispevka ali pa primernega letnega doneska. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da se obrne vnovič do visoke učne uprave radi kolikor mogoče hitre de- sicer za strojne ključavničarje, za monterje, kurjače kotlov, strežnike pri strojih, vodje kolomotiv, za elektrotehnike, stavbene mizarje in mizarje za% pohištvo, za strugarje, rezbarje, modelêrje in podobarje posebno cerkvene smeri, za umetno vezenje in šivanje čipk. Po- « temtakem bi bile strokovne L % šole za delovodje. šole v Ljubljani oddelki finitivne odločbe v zadevi ustanovitve i ' # i ? ' * obrtnih šol. gori navedenih Ker se je za takšno utanovitev te šole poleg mestne občine ljubljanske izrekla tudi kranjska trgovska in l^ÉSáSl Kmetijstvo. m » obrtna zbornica v Ljubljani, je potem pač upati » da se z ustanovitvijo šole ne bode več dolgo čakalo. Dežela Križi in težave soseda Antona z živinskimi plačuje sedaj za prostore, v katerih sta nastanjeni stro- » ■ m ' 7 ' PP« & I lf K \W * na W" Xi ■ ' Ji /'tofc kovna šola za lesno obrt in strokovna šola za umetno % ■ t. vezenje in šivanje čipk, mestni občini ljubljanski, katera boleznimi. ima te prostore preskrbeti, letni prispevek 750 gld. III. Nesrečni porod sive kobile. Anton ima v hlevu dve breji kobili. S strahom Ker bo šola za delovodje po naznanilu mestnega čaka na dan, ko imata kobili storiti. Prvikrat ju je bil magistrata v novo zgrajenem poslopju nastanjena, in je peljal žrebcu; a on nima mnogo izkušenj o porodu. Siva kobila je že čez 11 mesecev breja. Vsak-dan torej kaže odkod izvedeni sosed. Toda o sosedu in njegovem lahko stori. vozu ni bilo še nič čuti Sosed je Antonu svetoval, naj pripravi prostor za žrebe. Tudi je menil, naj se kobili vzamejo podkve. M t 9. Oboje se je zgodilo. Vime in leglo sta že precej < 9 otekla. Zabotlina se bliža že trebuhu Nadalje je svetoval, r ■ 1 • I Prešlo je zopet 3/* ure. Anton je sedaj sklenil, da še enkrat poskusi z roko pomagati. Takrat ne pride daleč s svojo roko » Čutil je mehak puhor, kateri je prišel že nekoliko • i naj se kobilo upreže, kajti vsled tega postanejo kline Ï * 4P* f\ - ♦> M ; ^PM manjše. A pokazalo se je, da je kobili v njenem stanu pretežko voziti, vsled česar se je sklenilo, kobilo prepe Ijavati, da se izhodi. Ker je bilo vreme zelo prijetno, in iz maternice Istotako je čutil v mehu, napolnjenem z f j L i » » ; i" . f i J ■ * vodo, dve nogi. "A* S se marčno solnce prijazno z neba smejalo, prepeljavali so kobilo v zadnjih dneh po do uri po prostem m m _ Velika je njegova radost. No si je mislil, meh se vender odprl, in noge so tudi že tu. Zdaj pa treba hrabro začeti. „Vrvi sem" veli svojima hlapcema. Á I to Jm ™ jj^V Kobilo tišči zelo. Mehur postaja vedno večji in se pokrito z lahno odejo. Po prepeljavanju bile so otekline vedno manje. Kobila je dobila slast za živež. Sedaj, ko ima sto- 1 riti steljo. zavžila je celo v oddelku za žrebe na tleh ležečo Anton čuti s svojo roko dobro vse to. Ali vse mu gre prepočasno. Hladnokrvno raztrga mehur, kajti po njegovih mislih je isti porod zadržujoči ovirek, in žrebce > * i • r Ker se povsem pravilno mislilo, da ni dobro * ^ -V I ~t ^ ' r m ■ pm. r jn ^^ se mora zadušiti, ako porod še dlje traja. «9P'^B^S^KK^SSE^' 9HEB3^/ - flJjJbH^^B^^^MMij^. , lylL^l"^ ^|/ ^^td j ■1 jfiksv tKjt .1"-Bff Hi |S£ H Množina vode steče ven. Med tem čuti v raztr » ako si kobila pred porodom prenapolni drob, devall so kobili po dnevu in tudi po noči nagobčnik, zavžila svoje seno. v ganem mehurji dve nogi (Konec s ledi.) kadar • « 0 /• . .. » « • > i funta napoj so devali po sosedovem nasvetu Glavberjeve soli, da se dobi mehak gnoj. Tako daleč je bilo vse v redu. i iK&u^^lBfr « irv • i * ■ JBBJ^^BEClKgwHB&i JftlMH ^BBSwfcC i ■ r ^fní^^Rr/ bLBMsi S^BSF Končno je prišla s toliko skrbjo pričakovana ura. Zjutraj so se že pojavljali majhni spopadki. Pri tem pa je ko- ífc iti A iti rfcA iti AítlítlA dMfe&ífc .'tuilítt itAťt ■ HBif Novice. s* i V i i ^ Osebne vesti bila vender mirno zavžila svojo hrano. Po preteku ene ure postale so bolesti huje. Kobilo je močno tiščalo. Stopicala je nemirno po hlevu, zdaj legla in zdaj zopet . Josip Vole, kapelan v Ribnici, gre za župnega upravitelja na novo ustanovljeno župnijo Velike Poljane pri Eibnici. — Trg. ministerstvo je imenovalo pravnika Vilj. Dolenca v Ljubljani za poštnega konceptnega Predsednik dež. sodišča v Celovcu vstala. močnim ječanjem in tiščanjem dala od v Trstu. i Perko je opokojen in mu tem potom podeljeno I Pri c kr. plačilnem uradu so imenovani Fran Rozman kontrolorjem oficijal : bla-Rudolf sebe tudi scalnico in blato. Vesel blagajnikom, asistent i — — « Valentin Koželj oficijalom Vsak hip 7 mislil Anton, da kobila porodi. in rač. asistent •X * - W * Valentin Dole ne c aâistentom ■ Ml T> Prošnja. Dne .T tm t. m. se ustanovilo n Slovensko četrt ure je prešlo za četrtom, pa še ni bilo nič. V svo- izobraževalno in zabavno društvo jem strahu pošlje Anton po soseda; isti se je peljal v mesto, oddaljeno dve uri od vasi. Kaj zdaj storiti? Dober svet se je zdel Antonu drag. Naj-li on morda z roko Naprej u v Gradcu, ki ima namen ne zavetišče slovenskim delavskim stanovom da germanizaciji in demoralizaciji, se mora boriti mlado društvo, so jako velike Ovire s katerimi poskusi in naj preišče i ni-li kakega ovirka? Nekaj moremo ' -r 4 podpisani t podpirajo rojaki v domovini n premagati jih Zato se obrača če nas odbor do vseh rodoljubov, da nas blagovolijo moralo porod zadrževati, saj je slišal, da porod pri ko- pirati s slovenskimi knjigami recimo družbe Mohorja pod dr. vse končano. hiter, in v pol ure je navadno trajalo tiščanje že blizu 8/4ure, vodenega pu- bilah Sedaj horja, glave in nog mladega žrebeta pa še ni bilo videti. Anton se hitro odloči, sleče suknjo, zaviha si sraj-ini rokav in namaže roko s svinjsko mastjo. Hlapec vzdigne kobili levo sprednjo nogo. Drugi hlapec se postavi na desno stran živali, se upre na njeno bedro in ki jih več ne rabijo Vsaka pošiljatev se sprejme najhvaležnejše Naslov: Naprej, Bůrgergasse 18./I. Gradec Za odbor Erbežnik, predsednik stud. phil. ; Evg. Jarc, tajnik i Alojzij slali Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so po C. g. Matija Eferl, kapelan pri Sv Ropertu nad Laškim i » ^^^^ '. mutsko šolo 1 gld Slavna posojilnica v Črnomlju 10 gld Slavna posojilnica v Pišecih gld Fran Lavtižar učitelj v Kamni Gorici 1 gld mali traven kot donesek za mesec susec m nabral za potegne rep na desno stran. Anton se približa od leve mutsko šolo gld • i Josip Ivančič v Ljutomeru in sicer so darovali po kroni gg Btrani sem in vtakne svojo roko skozi leglo v porodne prostore i roko pride do maternice, a ista je še popol noma zaprta. Brglez. Mihalič Weixl. Roman Fekonja, Jos Fran : Fran Ivančič. Janko Karba, dr. A. Schneider, Fran Sršen, Karol Skočir in Josip Slavno obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gid Anton meni vsled tega, da le še ni čas, in potegne 102 Ženska podružnica v Mariboru po gospej gld. Anki Majcen 21 kr «vojoroko zopet venkaj. Tiščanje je zdaj nekoliko popu- denarničarju Moška podružnica v Trstu po bivšem Viktorju Klinarju 155 gld. letos nabranih stilo. Po preteku četrt ure pa so se bolesti Se po- Po gospej A. Urbánek v Pragi 600 gld. kot sku vekšale. Kobila se vede tako, da prešinjata Antona strah darov piček akademije, prirejene koroškim šolam od si. društva „Šumadije u korist ljani gld Slavno upravništvo ,Slov. Lista v Ljub Slavna posojilnica v Žužemberku 15 gld in groza Hoda je vsak čas gledat na cesto i se pri Nadalje je daroval vitei Fran Josipovega redu, veletržec Vaso » Petričič povodom kupčije s Ciril Metodovim milom 32 gld. 23 kr Senzacijalno aretovanje v Gradcu. Iz Gradca Od julija 1898 do konca aprila 1899 je bilo tega mila se nam telefonira: Minoli teden policija.. aretovala c. kr prodanega za 644 gld. 45 kr. Dar naši družbi so torej uprav avskultanta pri tukajšnjem deželnem sodišču, dra. Karola. Slovenci iz vseh pokraj dobrotniki bodete takim 5°/0 zgoraj znamovane prodanme našega naroda segajte po tem milu činom družbi sv. Cirila in Metoda Metodovega mila lahko pri veletrgovini „Petričič-Ljubi poljubno Fraisa. V Fraisovo privatno stanovanje so prišli štirje detek tivi in izvršili najprej hišno preiskavo, potem pa Fraisa od velikih množinah valcem, zlasti požrtvovalnim bratom Cehom Naročate pa si Ciril- peljali v zapor deželnega sodišča. To aretovanje je otuđilo velikanski) senzacijo, in nemški nacijonalci je izkoriščajo za agitacijo, prav kakor da bi radi pouzročili kake de- V Iskrena zahvala vsem daro strastno času Blagaj ništvi Metod družbe sv. C in mostracije. Frais je znan agitator in se je v zadnjem odlikoval po posebni gorečnosti, s katero se je zavzemal sa v Liubl Železnica Trst-Poreč. Službeni è dež list dunajske prestop odkar protestantizmu. Znan je bil v celem mestu, izstopil iz odboru ister vlade prinaša ministersko naredbo, ki daj skemu koncesije za zgradnjo ozkotirne železnice Trst-Koper Izola - Buje - Motovun - Višnjan - Poreč Koncesija je podeljena za dobo 90 let. Upravo ie testantizmu. V aretiran radi hudodelstva veleizdaje. katoliške cerkve in prestopil zlasti pro- mestu se govori, da je bil ta sodni uradnik Pripravljalni občni zbor društva slovenskih Proga mora biti dovršena v štirih letih železnice prevzame vlada v svoje roke. umetnikov se je vršil na binkoštno nedeljo - . .,r , ... n i , _ , . VT _ 1____ J___a „ VA* dop Vlada zamore odku- kavarni „Narodnega domaft v Ljublj Vdeležencev v spodnji došlo piti železnico kadar hoče. Za progo Poreč - Kanfanar se ni od- prav veliko število XT . • i • • vi • ^ • . . T- ê ^ /> Ta sestanek je imel le posvetovalni pomen ločilo ničesar. Trst - Poreč, eventuv alno Pulju leta 1898. Kako mislijo naši zastopniki o gradnji železnice Slikar g. Ljud. Grilc je razložil pomen stanovske organizacije Kanfanar, izrekli so v aež. zboru v Vsi narodi imajo društva za umetnike, zato naj se tudi slo venski umetniki združe v društvo, čegar smoter naj bo na- Bodoče imenovanje. Mej sodniškimi krogi se go predovanje ke umetnosti, prirejanje razstav, bodisi samo vori, da bode za Celovec, kjer se podal predsednik Perko domačih umotvorov, bodisi slovenskih ali mejnarodnih » podpi v pokoj, imenovan išjega sodišča svetnik Ledenig. Radovedni ranje mladih talentov in končno izvrševanje vseh po zakonu smo ali bode to ministerstvo, v katerem sedi tudi Mladočeh dovoljenih shodnih pravic Pri debati se razvnela že o Kaizl, že vendar jedenkrát za Grad imenovalo nadsvetnikom naslovu društva predlagal Govékar, naj se razširja de pravega Slovenca, ki jezikovnega znanja ne bode po slovenskih že bil, ker smo dandanes, hvala Bogu! da nemško mišljenje samo na sebi še slovarjih lovil. Cas že vendar tako daleč lokrog diuštva tudi na pisatelje in pesnike in druge umetnike kar se je vzelo na znanje, in Govékarjev predlog je bil spre jet odbor, ki sestavi prav za tako društvo, so bili iz. ne napravija dobrih apelnih sodnikov ! Volilna reforma v štajerskem deželnem zboru. Min. teden je prišel v štajerskem dež. zboru na razpravo načrt volilne reforme. Nerška večina (nacijonalci in liberalci) je postavila načrt, kakor ga zahtevajo njene strankarske koristi. Tu se je zopet jedenkrát pokazala vsa brezvestnost in brutalna voljeni per acclamationem gg:^A j Grilc, Holz, Mies, Iv. Šubic vékar, sklenilo Aškerc. Duffe, Franke Go Zaje Konečno se je da ši ustanovni občni zbor, na katerem se izvoli glavni odbor, dne 2 junija t Preprečena oziroma odložena justiiikacija v zbora Toda gospodstvaželjnost nemške večine štajerskega dež to pot nemška drevesa niso zrasla do neba. V imenu nemških klerikalcev je izjavil Hagenhofer, da z načrtom Novem Mestu. Že 34 let niso nobenega obesili, tekom letošnjega pol leta pa naj bi se zgodilo to že drugič. Cigan Simon Held iz Mitterwinkla na Koroškem je dne 9. januvarja reforme na dež cesti mej Krko in Grosupljem zaklal niso zadovoljni, ker prezira kmetski stan, in ker se odsek pri Novlj Held jako nevaren tat Vedel se kmeta Martina ves čas aro- razdelitvi mandatov avo kmetskega stanu ni čisto nič oziral na število in na ve- gantno in po obsodbi predsednika sodnjega dvora deželi. Za slovenske poslance javil Robič ça siaiiu v uracil. r-------j — da so bili vedno za direktne in tajne volitve, odpeljali pred Kaj takega vendar nisem še sodni dvor, kateri dejal : lužil." Dne 18. t. m. so ga prečital predsednik mu način pritrditi, ker nasprotuj najvišjemu sodnemu dvoru prepuščeno slovenskim narodnim interesom, vršitev najvišje sodne oblasti in od tega sodn. dvora potrjeno predloženemu načrtu volilne reforme pa, da ne morejo na noben vsled najvišjega sklepa ker odsek zopet prezrl tretjino Seveda sta ti obsodbo se bi imela t prouzročili sila zabavljanja. Rokitansky, Sttirgkh Posch so krepko napadali Slovence nemške klerikalce Heldom ie bil s Kc to slišal cigan dne si 19 t. m zjutraj nad povednik pri njemu pili skozi okno svojega naklepa vender niso mogli vršiti. Slovenski poslanci in nemški klerikalci so zapustili dvo rano, in zbornica mogla sklepati o volilni reformi, ker Ko je sodnik, katera sta nekaj odložila se okrož sodišča in začel ustnice grizti. prišel zatem preiskovalni zelo imenitnega izvedla od Helda takoj justiiikacija v popoldanski seji gremij Torej bilo navzočnih samo 40 poslancev, za premembo volinega reda gospodje iz gremija okrož povednik, preiskovalni sodnik ter sodišča vedo, zakaj se ni še izvr- treba navzočnosti treh četrtin vseh poslancev pa dvetretjinske večine. Stvar se sklep šila smrt nad Simonom Heldom vsled tega odstavila z dnev Anglija Transvaal Prvi lord angleške admirali nega reda, dež. zbor pa je sprejel resolucijo, s katero se iz- tete Goschen je imel minoli četrtek v Londonu govor sistema v zastopstvu interesov terem je dejaj je položaj v Afriki sic^r še vedno - v ka reka za razširjenje sedanjega in naroča dež. odboru, da v prihodnjem zasedanju predloži v tem smislu sestavlj Himen m načrt volilne reforme Včeraj sta se poročila da pa upa da bode predsednik Kriiger zadovoljil oni del pre- bivalcev Transvaala, ki so pomagali bogateti deželo Times dr Oton Papež, pa pišejo, da podane koucesije glede volilne pravice pnsi adjunkt v Postojini, in gdč Predrzen tat se Blažon iz Begunj. Čestitamo! in udomačenih Angležev nikakor ne zadoščajo dne 13 t m., vtihotapil v Prešernov spomenik Dež posl Božič župnišče v Šma hlapcu Jak. Purkarju ukradel raznih vračajoč se ob zaključenj dež zbora na svoj dom, in izročil stvarij v vrednosti 32 gld Purkar je hitel za tatom do Gro- odboru za Prešerno pomenik svoto 200 kron, katero ]e na- suplj ga zasačil in mu vzel ukradene stvari bral v prid nameravanemu pomeniku zadoščenjem konšta Gorica, dné 27. maja Nadškof dr. Jakob Missia tujemo, da se nahaj je dobil iz kardinalom. Vatikana oficijalno naznanilo, da bo imenovan- iz vipavske doline odborom v mej darovatelji te svote tudi šest občin Naše posebno priznanje tedaj občinskim in Vrh- Budanji, Bočah, Podraga, Rzelju, Sturjah 195 polju želeč, da najdejo posnemalcev o vseh slovenskih obè tem izkazal posebno naklonjenost do uradniškega stanu in dat t>dborih za vzvišeno vseslovensko odejo * » i. Cehi na S'ovenskem. Sprejem Čeho izgled svojim kolegom v na Slo « « • • • ; Samomor. Iz Lahovč poročajo, da 11. t. m venskem bil nova sijajna manifestacija velike ljubezni pod streho obešenega 48 letnega kočarja Anton Podgoršeka srčnega pobratimstva mej tema bratskima narodoma. Slovenci Bil velik prijatelj „gerušu" in je večkrat pravil, da se bo so znova pokazali, da so jim Čehi najrailejši gostje, katere obesil ljubij in spoštujejo kot najnaprednejšo, najkultiviranejšo in Londonu je sin nekega kra politično najzrelejšo vejo ponosne slovenske lipe. Povsod, koder marj vozili Čehi, so jim prirejali Slovenci, zlasti pa slovenska Prednost tega kanona je, da strelj Električen kanon. učenec v tovarni za torpede, izumil električen kanon. i brez vrišča in dima, a z društva, najprijaznejše pozdrave in ta dva dneva sta minila veliko silo. Brzina je 5 1/2 angl milj v 2 sekundah kot nepretrgana slavnost Čehom na čast. Danes sporočimo glavne točke tega sprejema , Občinski odbor na Krki je imenoval častnim Kluba čeških turistov bin občanom gospoda župnika J. Sorca, ki pastiruje ondi že triin koštno nedeljo ob y,ll. uri dopoludne se je vršil na Zidanem mostu sprejem društva" in „ po odposlanstvu n Blovonnkoga planinskega, dvajset let Češkega kluba" v Ljublj Ob 1/21 Železniški stroj skočil s tiru. V soboto popo uri popo- ludne je skočil mej Lazami in mej Zalogom železnlě&i sirui ludne so dospeli Čehi, kateri so bili pozdravljeni v Zagorju, s tiru padel preko nasipa ter šele okoli 100 m od nasipa v Litij v Zalogu, s posebnim vlakom v Ljublj Pozdra- ustavil. Železniški tir je bil na dalj 40 m zelo poškodovan vili so jih župan ljubljanski, g Ivan Hribar, narodno ženstvo, Ponesrečil se ni nihče pevsko društvo „Ljubljana, „Češki klub" in „Pla „Sokol", ninsko društvo". Občinstva se je zbralo na kolodvoru ogromno Vso pot v hotele je klical narod Čehom navdušeno! „Živijo Kmetijski svet imel bo dne 29 30 81 maja sejo. Kranjsko deželo bodo zastopali baron Berg, ravnatelj in „Nazdar!" Ob 3 uri popoludne so izleteli Čehi in Slo družbe P venci v mnogih omnibus in kočijah na Šmarno goro. V Šiški rc in vodja Povše* Občinske volitve v Trnovem so bile dne 15 Vidu in v Tacnu so pozdravili Čehi slovenska društva in t. m. Županom je bil izvoljen g. Rudolf Valenčič premnogo narodnega občinstv Posebno lep sprejem so pri Umrl Ivan Kovče v Hoterdešici Bil vele- redili Čehom Piparji" na gori. Zvečer je bil v čitalnični dvorani «Narodnega doma" sijajen komers z vojaško godbo posestnik, župan in poštar Blagemu Bil » Na tem komersu spre petjem raznih slovenskih društev, govorila manikatera prelepa napitnica. Na binkoštni ponedeljek so izleteli Čehi v postojinsko jamo. V Postojini in okolici so se prirejale Čehom najprisrcnejše ovacije. Na binkoštni torek dopoludne je priredil občinski svet ljubljanski Čehom v mali dvorani „Narodnega doma" zajuterk, pri katerem so govorili je pravi oče svoje občine kojniku bodi zemljica lahka in ljub spomin. Napaden orožnik. Orožniški stražmojster, gosp Ivan T o m a z i n, Bitnje pri Kranju je branil s puško, je prišel v službi dne 14 t. m v Zgornje so ga fantje napadli. Stražmojster se kroglja zadela 301etnega kajžarja Ivana Zihala v glavo, da je obležal mrtev Tatvina. Vincencija Hazal iz župan Hribar, razni občinski svetniki češki govorniki pri lastnici Karmeli Mariji Kolar slednj v Zagorj služila ukra- in razne govornice Ob polu 12. dopoludne so se odpeljali 200 gld. in z denarjem pobegnila. Orožniki so tatico Čehi in Čehinj e v svojo domovino katero so zapustili pred tremi tedni. Stregle so pri zajutrku ljubljanske dame in go dila w ... ujeli blizu Lukovice, a dobili so pri njej samo 54 gld ukradenega denarja je tatica najbrž na potu skrila. Ostanek spice išje dekliške šole govorov Čehov je zvenela topla zahvala za lepi sprejem Slovencev, in vsi so naglašali, da so bili v Ljubljani najlepše in najprisrcnejše pozdravljeni. da pozdravimo in da se ponudi kmalu tudi V nadi, zopet češke goste na slovenskih tleh, prilika, da stisnejo Slovencem skoro roko Čehom v zlati Pragi, so se poslovili Čehi in Slovenci z iskrenimi „Na svidenje! Na zdar!" Častnim občanom izvolila je občina Planina pri državnega poslanca in podpredsednika poslanske zbor- Svetovna razstava v Parizu leta 1900. Francoska uprava razstave je objavila sedaj tudi opravilnik o medna- Tek- francoske vlade atletiki, rodnem tekmovanju v raznih telesnih vajah in športih movanja se bodo vršila pod pokroviteljstvom Vipa nice dra. Andreja Ferjančiča Logaški vodovod je dogotovlj se bo vršila tehniška kolavdacija dne 12. junija Nova cestna proga Moravče - Želodnik je in sicer v Vincenskem gozdu (Bois de Vincennes): v gimnastiki, strelstvu, jezdarstvu, kolesarstvu, avtomobilstvu povodnem športu (plavanje, veslanje), itd , v rešilnih stvareh in v zrakoplovstvu. Ustanovi se torej deset posebnih odsekov, priredijo tekmovanje v teh športnih strokah. Kogar zanima, dobi lahko nemški opravilnik na c. kr. generalnemu komisar- jatu v c kr. trgovinskem ministerstvu na Dunaj Post izročena prometu, ter se sedaj lahko po nji vozi. Slovenski drž poslanci so imeli dne 13 gasse t. m Podgane so snedle cunjarja ie stanoval v nekako posvetovanje v Ljublj baje o tem kako stališče oddaljenem pariškem predmestju v revni podstrešni sobici naj zavzame. Povše v izvrševalnem odboru desnice Vrnil se je bil pijan, „kakor čep Kreta. Mohamedanski prebivalci na Kreti se se vedno izseljajo v velikem številu Princ Jurij in njegova vlada se trudita na vso moč, da ustavila to izseljevanje, toda stanovanje; drugo jutro pa se ni pokazal, na kar so sosedje šiloma odprli vr ata nje- bilo podrto, Grozen prizor ! Podgane so bile starca doslovno požrle govega telesa ni bilo moči spoznati vse ne pomaga nič Ladje, vozijo v Smimo, so vedno pre- napolnjene z izseljenci. Turki pač ne marajo krščanskega vla- razmetano Strašno ! dokaz kako se je Pohištvo branil gladnih ž dar j a, zahteva red. Samaritan Zasebni uradnik Sip bolehal nad meri da Petrolej piti so začeli siromaki v Parizu, v toliki to provzročilo pozornost zdravniških krogov. Ti tri leta; ves ta čas svojega hiranja seveda ni mogel opravljati čudni pivci trdijo, da jih ta pijača prijetno zgače v grlu, da svoje službe. Toda njegov šef dr. Ludovik Heskj, odvetnik na jih razburja, a ne do divjosti,^ kakor žganje; drugo jutro pa Dunaju, plačeval mu je do smrti polno plačo ter potem po- jih glava ne boli in tudi običajnega n mačka ni. ravnal tudi pogrebne stroške. Njegovi vdovi pa je na la9tne zdravniki pravijo, da ta pijača ne škodi „petrolistom Nekateri ako « 1 stroške otvoril malo trgovino, od katere dohodkov sedaj živi. jo vživajo zmerno, drugi pa so nasprotnega prepričanja. Vse- - . Odvetnik pač ni bil dolžan storiti vse to, tembolj je s kakor pa morajo to vprašanje še natančneje proučiti.