GrosuP1 Je (centrala) sP 908 CUobilo na praznovanje občinskega praznika Vse občane občine Dobrepolje vabimo na prireditve v sklopu občinskega praznika občine Dobrepolje Občinski praznik Občine Dobrepolje, ki ga praznujemo 6. decembra, na rojstni dan našega velikega rojaka Jarana Jakliča, bomo letos proslavili nekoliko drugače kot po navadi. Ob občinskem prazniku se bo zvrstilo več prireditev. U novi dvorani Jakličevega doma se bo začela odvijati redna dejavnost. cMed nas smo povabili nekaj znanih osebnosti iz različnih področij. Qospod dr. Hubert Tožarnik, znani slovenski sociolog, nam bo spregovoril o zlu današnjega časa, ki vse bolj ugonab-Ija našo mladino, to je o mamilih. Jia osrednjo prireditev pa smo povabili tudi goste od zunaj, to je T^ibniški oktet iz jjubljane. (jeprav sami zelo radi in lepo zapojemo, bo obisk takšne skupine dobrodošla poživitev. Tonovno bo med nami tudi mednarodni šahovski mojster jQon Qostiša. Program prireditev: - V petek, 23.11.2001, ob 18. uri: prva filmska predstava v novi dvorani Jakličevega doma na novi tehnični opremi. Več o tem na drugem mestu. - V četrtek, 29.11.2001, ob 19. uri, vjakličevem domu na Vidmu: predavanje dr. Huberta Požarnika z naslovom: Življenje naj bo lepo brez mamil ali kako odkrivati in preprečevati zasvojenost. Predavanje bo v dvorani, zato prosimo za čim večjo udeležbo, problematika je pereča. Predavatelj je zelo znan in bi bilo škoda, da ne bi izkoristili priložnosti. Se posebej priporočamo mladim in staršem ter učiteljem in vzgojiteljem. - V petek, 30.11. 2001, ob 19. uri, v osnovni šoli na Vidmu: simultanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo. Mednarodni mojster bo odigral partijo šaha s 25 nasprotniki naenkrat. Vsi naši občani, ki se želite pomeriti z njim, se prijavite Alojzu Znidaršiču na tel. 7807056 ali 031350506, prijavite pa se lahko tudi na občini. Vabljeni seveda tudi gledalci. - V soboto, 1.12.2001, ob 18. uri: odprtje desetega slikarskega srečanja v občini Dobrepolje. Razstava bo v sejni sobi občine in si jo bo možno ogledati tudi po proslavi, odprta pa bo do 1.2.2002. Tematika bo zimska pokrajina Dolenjske. Slike bo možno tudi kupiti. - V soboto, 1.12.2001, ob 19. uri, vjakličevem domu na Vidmu: osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika. Najprej bo kratka proslava, na kateri bodo nastopili otroški zbor in recitatorji Osnovne Šole Dobrepolje. Spregovoril bo tudi župan občine Dobrepolje. Sledil bo koncert Ribniškega okteta iz Ljubljane, v katerem prepevajo zelo znana glasbena imena. Več o oktetu si preberite na drugem mestu. - V soboto, 8.12.2001, ob 8. uri, v šoli na Vidmu: odprto prvenstvo v namiznem tenisu. Organizira ga namiznoteniš-ka sekcija Športnega društva RK Dobrepolje. Vabljeni vsi naši občani, ki se želite pomeriti v namiznem tenisu. Program je objavljen na drugem mestu. Za vsakega nekaj, bi lahko rekli. Zmagali smo, nogometa sedaj nekaj časa ne bo, zato pričakujemo polno udeležbo na naših prireditvah. Še enkrat prav lepo vabljeni! Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič KNJIŽNICA Grosuplje Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec decembra 2001. Prispevke sprejemamo do 12. decembra. 120010168,NOV Županova stran Jakličev dom in mrliška vežica v Strugah, letošnji glavni investiciji, uspešno potekata Kot se vsak posameznik, ki naredi kaj novega, veseli svojega uspeha, se lahko tudi mi vsi skupaj veselimo, da nam je spet uspelo narediti nekaj novega. V letošnjem letu smo si pač zastavili dve večji prioriteti, to je nadaljevanje gradnje Jakličevega doma in izgradnjo mrliške vežice v Strugah. Seveda ni v celoti zamrlo delo tudi na drugih investicijah, vendar smo jih nekoliko zmanjšali. Če rečemo, daje bil naš prvi zamah pravzaprav cestogradnja, lahko rečemo, da smo ta trend nekoliko upočasnili in dali prednost drugim, tudi potrebnim investicijam. Takšne investicije zahtevajo mnogo več truda in naporov kot samo izgradnja neke ceste, čeprav je cesta morda bolj vidna in takoj opazna. Trenutno sta v gradnji ti dve investiciji, ki že lepo kažeta rezultat. Naj se najprej dotaknem manjše, to je mrliške vežice v Strugah. Glavne podatke o tem ste si lahko prebrali že v 8. št. Našega kraja. Načrte za to vežico je naredila arhitektka Nada Robič, ki smo jo dobili z razpisom. Dokončno odločitev o tem, po katerem načrtu se bo delalo, smo prepustili Stružancem, kot tudi lokacijo, kje naj bo mrliška vežica. Občina se v to ni hotela preveč spuščati, saj sami najbolje vedo, kaj je za njih prav. Tudi v Strugah smo stremeli za tem, da bi bil objekt primeren za to dejavnost. Pri odločitvi o projektu je prevladala zavest, da se dela za dlje časa, in ne samo za nekaj let, in je prav, da se naredi dostojen objekt. Dela so bila po razpisu oddana podjetju Gramiz iz Kočevja, kije delalo tudi mrliško vežico na Vidmu. Moram reči, da sem slišal tudi kakšno pripombo, češ zakaj spet Gramiz. Bilje razpis in bili so najugodnejši med osmimi ponudniki. Imamo že izkušnje z njimi, z njihovim delom smo bili v glavnem zadovoljni. Ob tem bi rad poudaril, da za pridobitev izvajalcev obstajajo zelo strogi predpisi, ki se jih v občini tudi dosledno držimo, saj gre tu za javna sredstva, ki smo jih vsi skupaj prispevali in želimo s temi sredstvi narediti čim več. To velja za vsa dela, ki se izvajajo. Pogodbena vrednost del po pogodbi je 31.699.722,00 SIT. Dela normalno potekajo in bodo v glavnem končana že v letošnjem letu. Do sedaj je opravljenega že 80% dela, plačali pa smo 7.300.000,00 SIT, ker so roki plačil pač z zamikom, nekaj bo plačanega še v letošnjem letu, ostalo pa v letu 2002, ko načrtujemo tudi uradno odprtje. Lahko tudi mirno ugotovimo, da so s to pridobitvijo Struge v celoti izenačene z vsemi prebivalci naše občine, kar je prav. Tako lahko skupaj načrtujemo nadaljnje korake našega razvoja. Naša največja investicija, Jakličev dom, ki bo največja tudi še nekaj naslednjih let, tudi poteka po planu. Lanska ugodna zima nam je v bistvu dovolila, da smo ujeli zamudo, kije sicer nastala zaradi tega, ker smo morali Jakličev dom do tal podreti. O tem ne bi še enkrat ponavljal besed, ker sem o tem že večkrat pisal. Rad pa bi poudaril, da se takšne investicije v nobenem primeru ne da narediti v enem letu ali v dveh. Ce je kdo tako mislil, je mislil narobe. Tega niti jaz niti vsi tisti, ki smo to načrtovali, nismo mislili. Res je, da nam je popolno rušenje starega objekta nekoliko otežilo delo in ga prav gotovo podaljšalo za eno leto, vendar bo pa zato popolnoma nov in trdno zgrajen. Že pred gradnjo smo planirali celotno investicijo v dveh fazah. Prva je obsegala izgradnjo doma do strehe in dokončanje dvorane do uporabnega dovoljenja. Ob vsem tem pa moram reči, daje zadeva okoli prve faze in vzpostavitev redne dejavnosti v dvorani sedaj tudi finančno pokrita in končana. Do tu so dela stala nekaj več kot 200.000.000,00 SIT, to pa je približno 50.000.000,00 več, kot če bi ostal še stari del objekta. Od tu naprej naj bi stvari tekle tako, kot je bilo predvideno. Nikoli pa ne vemo, kje se lahko še kaj zatakne. Potem, koje bilo jasno, daje dom potrebno porušiti do tal, in smo ga tudi porušili, smo vso zadevo na novo ovrednotili. Občinski svet je v letošnjem letu tudi sprejel noveliran investicijski program, iz katerega je razvidno, daje predvidena predračunska vrednost celotnega objekta z načrti in nadzorom vred november 2001 461.825.517,00 SIT. Celotno investicijo smo razdelili na faze, ki se bodo izvajale vse do leta 2004. Grobi plan del je nekako takšen, da se druga faza še razdeli na 2.a, 2.b in 2.c fazo. Druga a faza se začne že v letošnjem letu. V to fazo je bila vključena tudi kompletna oprema odra, razsvetljava in ozvočenje, kar je že narejeno. Kot ste že obveščeni in kot je objavljeno na drugem mestu, se bo 23. tega meseca začelo redno predvajanje filmov in potem se lahko dvorana uporablja tudi za druge namene. Ce bo vreme ugodno, drugače pa takoj spomladi, bo že letos narejena celotna fasada ter vsa okna in zunanja vrata, v letu 2002 glasbena šola in prostor za upokojence, v letu 2003 knjižnica in del prostorov za šport ter razstavni prostori, vse ostalo pa v letu 2004. Na vse načine si tudi prizadevamo, da bi dobili še kaj dodatnih sredstev od države. Celotni objekt je bil vključen v projekt CRPOV in iz tega naslova smo za prvo fazo že prejeli od Ministrstva za kmetijstvo, ki ta projekt vodi, 30.000.000,00 SIT, pričakujemo pa še nekaj sredstev v letu 2003. S strani Ministrstva za kulturo imamo odobrenih še 6.000.000,00 SIT, ki jih pričakujemo v letošnjem letu.V letu 2002 pričakujemo s strani Ministrstva za šolstvo znanost in šport še sredstva za sofinanciranje glasbene šole, v letu 2003 pa s strani Ministrstva za kulturo še nekaj sredstev za sofinanciranje izgradnje knjižnice. Tukaj zneskov še ne bi navajal, ker je tako, dokler jih nimamo, se še vedno lahko kaj zaplete. Ostalo bomo pač morali pokriti sami. Vsa ta sredstva, ki smo jih dobili in kijih še pričakujemo, ne pridejo v občino kar tako sama od sebe, ampak je zanje potrebno mnogo naporov in premagati gore birokratskih ovir, toda če si vztrajen, tudi kaj pride. Res pa je, da se do denarja vse teže pride. Res je tudi, da se delo opravi lažje in bolje, če smo vsi za to, da se delo opravi in, če delamo tako, da bi delo steklo čim bolje. Ta zadnji stavek pa sem napisal zato, ker nekateri, sicer res redki, in za svoje opravljeno delo preglasni, mislijo, da so že kaj naredili, če znajo nerga-ti, zmerjati in podtikati razno razne floskule in neresnice. Večkrat sem že rekel, bodimo za, ne proti. Ce smo za, potem lahko zelo hitro najdemo skupen jezik in vsako delo steče mnogo lažje. Če si bomo pa kar naprej metali polena pod noge, ne bomo naredili nič. Tekma v tem, kdo se bo izmislil bolj neumne laži in kdo bo koga bolj oblatil in kdo bo bolj nesramen, je jalova in ne bo prinesla koristi, lahko pa škoduje nam vsem. Miselnost, da je bolje, da se ne naredi nič, če ni tako kot si sam zamišljam, je v osnovi zgrešena in ji ne smemo nasesti. Tudi okoli Jakličevega doma bi radi spletli nekateri nekakšne zgodbe, ki z resnico nimajo nobene zveze. Resnica je samo ta, da je Jakličev dom last občine, torej last vseh naših občanov, daje lastnina vpisana tudi v zemljiško knjigo, da to ne bi bilo izvedljivo, če ne bi bilo tudi velikega razumevanja s strani gospoda župnika. In če tega ne bi bilo, se gradnja še nekaj let ne bi začela. Denar, ki smo ga že imeli, bi splahnel in vprašanje je, kdaj bi lahko spet začeli. Mi vsi skupaj pa bi bili opeharjeni za veliko pridobitev. Vse podrobnosti sem že opisal v eni od predhodnih številk Našega kraja in jih ne bi ponavljal. Resnica je tudi ta, da je sedaj Jakličev dom nov in trdno zgrajen, da bo služil potrebam vseh naših občanov in da smo do sedaj v ta objekt, s skupno površino približno 3.000 m2, ki je že začel služiti svojemu namenu, vložili vsega nekaj čez 200.000.000,00 SIT. Kdor misli dobronamerno in se na to kaj razume, bo že vedel, kaj to pomeni. Dvorano smo za državni praznik uradno že krstili, 23. novembra pa se bo začela redna uporaba, preskrbite si brezplačne vstopnice in pridite pogledat. Vaš župan Anton Jakopič ta za občino vendarle pomeni določen vir prihodka, občanom pa prav tako nudi določene ugodnosti. Vendar so v nadaljnji razpravi nekateri svetniki ugotavljali, da predlagani županovi sklepi niso zadostni in da premalo obvezujejo izvajalca KPL, saj bi ga morali sklepi zavezovati k določenim standardom obratovanja. Zato so na predlog svetnika Francija Znidaršiča izoblikovali še 7 dodatnih sklepov in jih v paketu, skupaj s šestimi županovimi, potrdili z večino glasov, proti so bili le trije svetniki. Niso pa potrdili sklepa, ki gaje na seji dodatno oblikoval Alojzij Palčar. Predlagal je namreč sprejetje sklepa o razpisu svetovalnega referenduma o nadaljnjem delovanju kamnoloma za vasi Ponikve in Predstruge. Sprejeti sklepi: 1. Občinski svet se strinja, da kamnolom v občini imamo. 2. Lokacija novega kamnoloma se načelno določi jugozahodno od obstoječega kamnoloma, tako da ostane med sedanjim kamnolomom in novim naravna pregraja. Podrobnosti se določijo v prostorskem pla-nu in ureditvenem načrtu, ki mora biti sprejet v roku enega leta. Do odprtja novega kamnoloma, ki mora pričeti delovati najmanj v roku treh let po sprejemu ustreznih prostorskih aktov, kamnolom deluje na tej lokaciji. 3. KPL mora nemudoma obnoviti redno plačevanje prispevkov zaradi poslabšanih prometnih in okoljskih razmer pred pri-četkom postopkov za sprejem ustreznih prostorskih dokumentov. V kolikor obsta-jajo tehtni razlogi za sporazumno spremembo pogodbe o medsebojnem sodelovanju, se pogodba ustrezno spremeni. Vsebino pogodbe pred podpisom potrdi Občinski svet. 4. Celotni prispevek od kamnoloma se za dobo 5 let nameni razvojnim potrebam vasi Predstruge. Po preteku tega roka pa 30% prispevka. 5. Za urejanje razmer s KPL in vaščani Predstrug se imenuje tričlanska komisija iz vrst svetnikov, ki sodeluje z županom v vseh fazah do dokončne vzpostavitve rednega delovanja. Komisijo sestavljajo: Sta-nejakič, Ivan Grandovcc in Jože Klun. 6. Občina začne takoj po vzpostavitvi rednega plačevanja prispevkov s pripravami za ureditveni načrt starega in novega kamnoloma, katerega strokovne podlage financira KPL, tako da bo lahko sprejet skupaj s prostorskim planom. 7. Novi kamnolom se sme približati robu kamnoloma na sedanji lokaciji do 50 m. Pas 50 m ostane strnjen gozd, ki je lah- S seje Občinskega sveta Dobrepolje Videm: torek, 6. 11. 2001 Dnevni red 28. seje Občinskega sveta Dobrepolje je obsegal 13 točk. V šestih urah je svetnikom pod vodstvom predsedujoče Tine Shawish uspelo obravnati skoraj vse točke, za naslednjič so ostala le vprašanja, pobude in predlogi. Izdelava fasade Jakličevega doma ODLOČITEV GLEDE KAMNOLOMA Ena najbolj vročih točk je bila razprava in odločitev o lokaciji in nadaljnjem delovanju kamnoloma, razpravi so prisostvovali tudi vaščani Predstrug. Do zdaj so problem kamnoloma obravnavali že na šestih sejah, vendar do končne odločitve ni nikoli prišlo. Za tokratno sejo je župan pripravil obširen kronološki pregled delovanja in vseh dosedanjih aktivnosti v zvezi z obratovanjem kamnolo- ma od leta 1996 naprej, nato pa je oblikoval 6 sklepov in jih predlagal občinskemu svetu v potrditev. Svetniki so bili seznanjeni tudi z zapisnikom zbora volivcev v Predstrugah, ki je bil 19. 9.2001. Na podlagi obeh informacij se je razvila daljša razprava, v kateri večina svetnikov ni imela pripomb na županovo poročilo. Načeloma so se strinjali tudi s sklepi, ki jih je pripravil župan. Na podlagi zapisnika zbora volivcev so sklepali, da vaščani niso izrecno proti delovanju kamnoloma, saj Delo OS ko prekinjen le s transportno potjo. 8. Odvoz materiala iz kamnoloma je možen od 6.30 do 15. ure, od ponedeljka do petka. 9. Čiščenje cest je obvezno najmanj dvakrat tedensko. Rok izvajanja: takoj. 10. Železniški plato za odvoz kamenin se zgradi najpozneje v enem letu po odprtju nove lokacije. 11. Dejavnost kamnoloma mora biti urejena tako, daje razsip materiala v bližino naselja nemogoč. Če bi kljub temu prišlo do tega, se delovanje kamnoloma takoj zaustavi do odločitve pristojnih organov. 12. KPL se s pogodbo zaveže, da se njihov prispevek poveča za 50%, v kolikor se ne držijo vseh sprejetih sklepov OS. 13. Vaška skupnost Predstruge se s spredlogom ureditvenega načrta starega in novega kamnoloma seznani pred obravnavo na seji Občinskega sveta. POROČILO O GRADNJI JAKLIČEVEGA DOMA IN MRLIŠKE VEŽICE V STRUGAH Svetnike je občinska uprava seznanila s potekom gradnjejakličevega doma.V mesecu oktobru so bila izvedena vsa dela na montaži avdio in video opreme ter scenske razsvetljave ter montaža zavese. Pogodbena vrednost teh del je 23.352.009,00 SIT. Naročene so še zavese za levo in desno stran odra ter za zadnjo steno. Z GPG Grosuplje je podpisana pogodba za zaporo objekta in izdelavo fasade. Vrednost teh del bo predvidoma 46.000.000,00 SIT. Za izgradnjo mrliške vežice s parkirišči v Strugah je bil od osmih ponudnikov izbran GRAMIZ d.d. Kočevje. Pogodbena vrednost del je 31.699.722,00 SIT. Objekt je trenutno v zaključni fazi, do srede novembra naj bi bil opremljen z vrati in okni, potem pa bodo sledila finalna dela v samem objektu. V pripravi so tudi površine za asfaltiranje. Če bo lepo vreme, predvidevajo zaključek del že v začetku decembra. POSLOVNO POROČILO JKP GROSUPLJE Svetniki so bili najprej seznanjeni s poslovnim poročilom podjetja za leto 2000, nato pa so bili predstavljeni še elementi plana za leto 2001. Direktor JKP Janez Skarlovnik seje najprej opravičil za pozno obravnavo poročila, nato pa je obširno predstavil poslovanje podjetja. Poudaril je, da poslujejo z izgubo, negativni trend pa se še nadaljuje. Strategija podjetja je usmerjena v sanacijo cen in zmanjšanje izgub. Med drugim naj bi se podražila tudi oskrba s pitno Najmlajša člana Občinskega sveta: Marko Marolt in Janez Pavlin vodo, zato je JKP pripravilo predlog novih cen. Svetniki so obravnavali predlog za povišanje cen vode, da bi se sanirala izguba, vendar niso dali soglasja, ker so zahtevali, da KPL do naslednje seje pripravi celotni pregled strukture cene. Poleg osnovne cene, ki pokriva stroške tekoče oskrbe, se pri vodi plačuje še razširjena reprodukcija za obnovo cevovodov in republiška taksa. Na seji so svetniki začeli obravnavati osnutek Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje. Ker odlok prinaša določene novosti na tem področju, bo obravnava temeljita. Osnutek so sprejeli in ga dali v javno obravnavo, ki bo trajala do 1. decembra, predlog s pisnimi pripombami svetnikov pa bo obravnavan na eni od prihodnjih sej. OSTALI SKLEPI Občinski svet je sprejel sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Dobrepolje. Vrednost točke se v letu 2002 ne bo povečala in ostaja še naprej 0,5 SIT. Občinski svet je na seji sprejel še dve imenovanji. Obe sta bili sprejeti na osnovi predlogov Komisije za volitve in imenovanja. V svet zavoda Glasbena šola Grosuplje je bil imenovan Janez Nose iz Pred-strug, v svetu zavoda Knjižnica Grosuplje pa bo odslej Ivan Grandovec. Javnost iz naše občine bo v svetu tudi v naslednjem mandatu zastopala Vida Jakopič. Na seji je bil predstavljen tudi predlog za primerno obeležitev imen Franceta in Toneta Kralja v občini Dobrepolje. V obširni pisni obrazložitvi je župan utemeljil, zakaj predlog o preimenovanju šole po bratih Kralj ni dobil podpore. Po temeljiti proučitvi zadeve in usklajeno s predlagateljem Jožetom Kraljem je predlagal postavitev spomenika bratoma Kralj v letu 2005. Obenem je predlagal, da bi razstavne prostore vjakličevem domu poimenovali po Kraljih. Predlog je dobil načelno podporo občinskih svetnikov. SOFINANCIRANJE DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Občinska uprava je pripravila seznam društev in organizacij, ki so zaprosila občino Dobrepolje za sofinanciranje v letu 2001. Prispele vloge so financirali iz treh različnih postavk proračuna. Seznam društev in organizacij, ki jim je občina odobrila sofinanciranje, je naslednji: HUMANITARNA IN DOBRODELNA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE RK (pogodba) Anin sklad Rdeči križ Slovenije (Rt mladosti) Rdeči križ Slovenije (nikoli sami) Župnijska karitas Dobrepolje SKRB ZA DUŠEVNO PRIZADETE SOŽITJE Društvo sožitje Grosuplje SOFINANCIRANJE DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Območno zdr. veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Ljubljana Območno društvo vojnih invalidov Grosuplje Združenje multiple skleroze Slovenije (podr. Grosuplje) Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Društvo distrofikov Slovenije Društvo izgnancev Slovenije (Kr. org. Grosuplje) Območno združenje borcev in udeležencev NOB 40.000 (mesečno) 20.000,00 SIT (letno) 10.000,00 SIT (letno) 10.000,00 SIT (letno) 150.000,00 SIT (letno) 80.000,00 SIT 50.000,00 SIT 10.000,00 SIT 20.000,00 SIT 30.000,00 SIT 20.000,00 SIT 40.000,00 SIT 30.000,00 SIT 30.000,00 SIT 10.000,00 SIT 20.000,00 SIT M. Steklasa Še o Jakličevem domu Že dalj časa se vrstijo članki o tem domu, tako da se, kot pravijo, glavni pobudnik gradnje gospod župnik Mrkun obrača v grobu. Da se je zgradil ta dom, mu je bilo že za časa življenja večkrat žal. Že od vsega začetka je bilo slišati razne lažne govorice in nasprotovanja, kar se dogaja tudi sedaj. Na misel mi prihaja star slovenski rek, da eden lahko postavlja vprašanja, na katera mu ne more odgovoriti sto drugih. Mislim, da tudi jaz ne bom zmožen zadovoljiti z odgovori vseh in o vsem. Bom pa poskušal z obstoječimi dokumenti osvetliti zadevo. Dom je začel graditi takratni župnik g. Anton Mrkun v letih pred drugo svetovno vojno. Za uporabo je bil nepopolno dograjen v letu 1940. To leto so se naučili igro "Pasijon". Niso je predvajali tako, kakor so jo želeli, saj so v postnem času že na veliko klicali na vojaške vaje za bližajočo se vojno v takratni Jugoslaviji. Dom po velikosti in tudi notranjosti ni bil dokončan, bil pa je uporaben za razne dejavnosti in tudi stanovanja so bila v njem. Niso bila ravno razkošna, a za tisti čas zadovoljiva. Po zasedbi Vidma z vojaki italijanske okupatorske vojske so se ti med drugim nastanili v domu. Ker je med vojno pogorelo župnišče, seje g. župnik preselil v Jakličev dom. Tam je živel in delal do odhoda v Ljubljano proti koncu leta 1943. Dom je bil naseljen z nekaj najemniki. Tak je dokončal konec vojne in čas, koje prišla nacionalizacija. Dne 30. marca 1946 je bila izdana odločba "Župnija Videm Dobrepolje opr. št. 727/ 46, s katero so nacionalizirali zemljiško posest cerkve, nadarbine, podružnic in mežnarij v župniji Videm Dobrepolje". Dne 13.05.1957 št. 03/8-297/11 je bila izdana nova odločba, s katero so vrnili župniji zaplenjene podružnice Ponikve, Kompolje, Podgoro in Podgori-co, za to zemljišče pa so nacionalizirali druga. V prvi odločbi z dne 30.03.1946 je bila podržavljena tudi parcelna št. 431/1 KO Videm, na kateri stoji Jakličev dom. Ker pa takrat še ni bil vpisan v kataster, ga niso zato nikoli podržavili, ne v prvi kakor ne v drugi odločbi. Že od leta 1945 naprej so ta dom protipravno izkoriščali takratni državni organi. Ko smo 05. 08. 1992 vložili zahtevek za denacionalizacijo, je bilo vloženo tudi za parcelo št. 431/1. Gospa mag. Ruža Te-kavec, dipl.oec, takrat načelnica oddelka za gospodarstvo občine Grosuplje, je izkoristila svoj položaj in izdala odločbo št. 321-713/92 TR z dne 22. 02. 1994, da je treba iz postopka izločiti omenjeno parcelo, jo geodetsko obdelati in potem o njej odločati. S to odločbo je bilo tudi preneseno odločanje o usodi parcele in Jakličevega doma na oddelek za prostor občine Grosuplje. Že 15.03.1994 pa je z novo odločbo sama prevzela reševanje le tega, kar je kazalo, da ostali uslužbenci niso dovzetni za njene zamisli. Tako je prišlo do meritev s strani geometrov, ki so to storili protizakonito, saj v času denacionalizacije ni dopusten nikakršen promet z zemljišči, ki so v postopku. Po izdaji poročila z dne 15.03. 1995 pod št. 321-713/ 92- TR/2 pa je razvidno, da so v tem času že opravile meritve oziroma je bila opravljena parcelacija parcele št. 431/1 in novi lastniki vknjiženi v zemljiški knjigi, in to brez ustreznih soglasij. Dne 23.09.1998 je bila sklicana komisija za ogled parcel, predvsem za parcelo št. 431/1.Takomisija je med drugim ugotovila, da objekt ni bil podržavljen in zanj odškodninski sklad ne bo izplačal odškodnine. Od tu naprej do 10.10.2001 je izostal vsak postopek za ureditev župnijskega premoženja na Upravni enoti Grosuplje. Zakon o denacionalizaciji določa, da ni dovoljeno nobeno delo na stavbah, ki so v postopku. Že v času postopka je Godba Dobrepolje brez soglasja lastnika adaptirala malo dvorano. Vsekakor jim ni nihče nasprotoval, saj so delali v dobri veri, da imajo prav. Župnija kot lastnik ni nasprotovala manjšim posegom v domu. Res je, da so mnogi župljani prispevali svoj dar za dom, delno v lesu, le malo v denarju, saj je bilo v tistem času težko gospodarsko stanje inje denarja povsod primanjkovalo. Župnik Mrkun je iskal denarno podporo po celi državi in celo pri naših izseljencih v tujini. Možno je dokazati, da ni dobil dovolj denarja za gradnjo in se je zadolžil. Z gradnjo domaje tudi marsikateri Dobrcpoljec kaj zaslužil, posebno delavci, ki so najtežje živeli zaradi pomanjkanja dela. Ker je bila stiska tudi pri g. župniku, je ta za odplači- lo dolga prodal dve njivi, last župnijske nadarbine, za kar pa je moral dobiti soglasje škofije, kar pa takrat ni bilo lahko. V zakonu o denacionalizaciji je dana možnost sporazumnega reševanja med strankami. Ta zakon sta uporabila tudi g. župan Anton Jakopič in g. župnik Franc Skulj in se dogovorila za tako obliko pogodbe, ki določa, da ima župnija pravico uporabe dvorane za svoje kulturno delovanje in do lastništva enega stanovanja zastonj. S tem prepusti župnija lastništvo občini, ki lahko s tem začne z adaptacijo vse bolj propadajočega se doma. Če bi čakali na končno odločbo o vpisu župnije v zemljiško knjigo, bi se dom lahko začel rušiti sam od sebe. Če občina ne bi imela posluha za župnijo ali obratno, bi prišlo do postopka na sodišču. Pritožba na pritožbo bi postopek zavlekla, kakor se vse tožbe na naših sodiščih. Kdo bi imel dobiček od tega? Le pravniki. To sem napisal zaradi tega, ker v glavnem vodim postopek za vračanje s strani naše župnije kot ključar župnijske cerkve. Ker se zadnje čase širijo razne govorice, s kolikšnim denarjem razpolaga g. župnik od doma v Ponikvah, ki so mu ga odstopile sestre sv. Križa, bivše last-nice, naj povem, da je ta vsota 1.479.565,65 DEM v obveznicah slovenskega odškodninskega sklada, ki se bodo začele izplačevati v letih 2006 do leta 2026 po odstotkih. Možna je predčasna prodaja na prostem trgu, ki pa trenutno dosega le cca 70 do 72% vrednosti. Ves ta denar je namensko namenjen gradnji doma za starejše župljane. Drugače ga bo treba vrniti sestram, ki živijo v Mali Loki pri Domžalah. Pri meni si lahko vsakdo ogleda vso tovrstno dokumentacijo. Bolijo pa me razna podtikanja in netenje sporov. Želim si, da bi složno živeli v naši občini in župniji, se veselili napredka, ki je viden povsod. Če kdo, ki veliko dela, naredi kakšno manjšo napako, jo bo treba odpustiti in človeku dati možnost, da v miru dela naprej, ne pa da se išče in brska po njegovih mislih. Trdno sem prepričan, da ima vsak človek pravico misliti po svoje, se po svoje izražati in da se mu ni treba bati, kako bodo njegove misli in besede razstavili na pra-faktorje in vse skupaj obrnili na glavo. Le v slogi je moč in napredek. Rajko Gruden Aktualno november 2001 Poročilo Nadzornega odbora Nadzorni odbor v sestavi Stane Škulj (predsednik), Marija Gačnik (član) in Cvetka Krašovec (član) je sklenil, da vsa svoja dosedanja poročila javno objavi. Tokrat je na vrsti poročilo o zaključnem računu proračuna občine za leto 1999. Nadzorni odbor je pregledal del poslovanja in vodenja finančnih postavk, ki so navedeni v odloku zaključnega računa proračuna Občine Dobrepolje za leto 1999. Pregledani so bili sklepi iz 4. seje NO in njihova izvedba. Ugotovitve po točkah iz zapisnika 4. seje: 1.1. Zadeva zaključena. Občinski svet ni poslal dodatnih vprašanj. 1.2. NOje prejel zahtevane elemente s strani ŠD in ŠZ Dobrepolje. Porabljena sredstva so v skladu s predvideno porabo. 1.3. Zadeva je urejena po zagotovilih občinske uprave. 1.4. Občinski svet se do predloga ni opredelil, NO se do izvršitve ne bo opredeljeval. 1.5. Občinski svet je pristojen za odločitve. 1.6. Prejeli odgovor občinske uprave, ki ni v skladu z našo zahtevo po racionalizaciji. Vodstvo šole ni podalo racionalizacije oz. konkretnega odgovora o naši zahtevi. Občinski svet, ki sprejema proračun, naj se opredeli do predlaganega. 1.7. Nadzorni odbor se ne bo opredeljeval o načinu izbora. Občinski svet je dolžan voditi in zahtevati druge načine, če je to izvedljivo. 1.8. Občinska uprava je pripravila obvestilo o porabi sredstev. Pregled postavk zaključnega računa proračuna Občine Dobrepolje za leto 1999: 2.1. Pregledane so bile postavke napri-hodkih, in sicer pozicije 1.2.3; 1.3.4;2.1.4; 5.1.7; 2.2. Na postavkah odhodki so bile pregledane sledeče pozicije: 1.1.1. Plače funkcionarjev 1.1.2. Drugi izdatki zaposlenim, plače delavcev 3.1.1. Šolski prevozi 3.3.1. Plače (dodatni program OS) 3.3.7. Šolski prevozi (LPP) 3.5.1. Investicijsko vzdrževanje šol 5.3.1. Investicijsko vzdrževanje vrtcev 7.2.1. Investicije v športne objekte 11.1.7. Sofinanciranje pašnikov 11.3.2. Posvetovanje: Zadružništvo včeraj, danes, jutri 11.1.2.4. /11.1.2.5./11.1.2.6./11.1.2.8./ Modernizacija cestišč 14.4.11. Dokončanje pločnika v Pred-strugah 15.1.1.5. Nabava materiala za ureditev vaškega prostora Zdenska vas in pozicijo 15.1.4.8. Sofinanciranje izgradnje gasilskega doma Ponikve. Nadzorni odbor je postavke 15.1.1.5. in 15.1.4.8. pregledal s strani odhodkov in nakazil s strani občine. Pregled porabe s strani uporabnikov ni bil dosegljiv, zato ni bil pregledan, ker ni poročil uporabnikov po porabi sredstev. Mnenje NO: Način financiranja je potrebno urediti na preglednejši osnovi in na drugačen način. 15.2.2.1.3. Čistilna naprava Potiskavec 18.1.1. Planska in urbanistična dokumentacija. Mnenje NO: 1. Pregledane pozicije imajo usklajene podatke navedene v bilanci prihodkov in odhodkov. 2. Občinski svet je dolžan, da se pisno opredeli do predlogov NO. 3. NO ne odgovarja za skrite ali zamolčane podatke delavcev občinske uprave oz. porabnikov proračunskih sredstev. 4. NO predlaga občinskemu svetu, da sprejme podano poročilo. Predsednik NO: Stane Škulj IZID KNJIGE IVANA LAVRIHA "V primežu revolucije" Pred kratkim so pri založbi Družina izdali knjigo Ivana Lavriha z naslovom V primežu revolucije. Avtorje bil doma v Šentvidu, med vojno pa je bil kaplan v dobrepoljski župniji. Danes živi v domu za ostarele duhovnike v zvezni državi Kansas v Ameriki. 26. oktobra so župnija Šentvid pri Stični, tamkajšnja osnovna šola ter občina Ivančna Gorica pripravili akademijo, na kateri so ob kulturnem programu pripravili tudi predstavitev njegove knjige. Avtorje v knjigi objavil svoje spomine in pričevanja na čas vojne in revolucije ter bratomorne vojne, kije tako usodno vplivala na slovenski narod. Dr. Janez Gril in publicist Ivo Zajdela sta ob predstavitvi knjige opozorila na pomen tovrstne spominske in zgodovinske literature, ki pomaga sestavljati mozaik zgodovinskih dogajanja in omogoča pravilno razumevanje vojne, revolucije in vseh njenih posledic. Knjiga je na voljo na upravi Družine in tudi v knjigarnah. Cena je 2700 tolarjev. M. S. V življenju vedno dobivamo in izgubljamo, vendar le s težavami in izgubami duhovno rastemo, dozorevamo in se krepimo. T. Poberaj Vse, kar vas zanima o Evropski uniji Urad Vlade za informiranje je že lani pripravil širok program obveščanja o vsem, kar zadeva Evropsko unijo. V ta namen so lahko občani postavljali vprašanja tudi po evrofonu. Najpomembnejša vprašanja in odgovore so zbrali in objavili v posebni brošuri, z namenom, da se prebivalstvo o tej aktualni temi čim bolj seznani. Najpomembnejša od njih bomo objavljali v nadaljevanjih tudi v našem glasilu. KAKŠNA JE RAZLIKA MED EVROPSKO UNIJO IN EVROPSKO SKUPNOSTJO? Evropska unija (European Union) - Pogodba o Evropski uniji, poznana kot Maa-strichtska pogodba, uvaja izraz Evropska unija kot kolektivno ime za vse tri Skupnosti, ki sestavljajo prvi steber Unije, ter za drugi (skupna zunanja politika in prihodnja obrambna politika) in tretji steber (pravosodje in notranje zadeve). Evropska unija ni pravni subjekt. Evropske skupnosti (European Communities) - to je pravilno pravno ime za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ), Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (EURA-TOM). Evropska skupnost (European Communitv) - ta izraz se je pred pogodbo o Evropski uniji v neuradnih besedilih uporabljal za Evropske skupnosti. ZAKAJ EVROPSKA UNIJA IN NE EVROPSKA ZVEZA? Zveza je splošnejši termin, unija pa je tehnični termin, ki v politični, ekonomski in pravni uporabi pomeni natančno določene vsebine. V politiki pomeni politična unija posledico unifikacije, torej poenotenja, procesa združevanja ali integracije političnih institucij in postopkov. Unije v imenu organizacije oziroma institucije ne moremo zamenjati ali prevesti v zvezo, kajti: - če bi hoteli poudariti splošnejši pomen, bi že ob nastanku v imenu uporabili termin "zveza" (alliance, association) in ne "unija" (glede na to, da pretežna večina svetovnih jezikov razlikuje in uporablja oba termina); - tudi če gre za unijo kot tehnični termin v imenu organizacije (primer Zahodnoevropska unija, kjer ne gre za združitev na vojaš-ko-obrambnem področju, temveč je klasična mednarodna organizacija), bi bilo nedopustno zamenjati/prevesti "unijo" z "zvezo" (West European Union in ne West European Alliance, Association). Ločitev med zvezo in unijo je potrebna tudi zaradi terminološke jasnosti pri preva-janju(unija - alliance, association, Bund, Ve-rein, in tako naprej). Zahodnoevropska unija je unija, Nato pa je Severnoatlantska pogodbena zveza (North Atlantic Treaty Allian-ce/Association). Če bi se pri prevajanju držali pravil SSKJ, potem bi prišlo do terminološke zmede. "Evropska zveza" je lahko tudi kakšna druga zveza evropskih držav, medtem ko že samo ime "Evropska unija" vsebuje podmene gospodarske in politične unije natančno dolo- čene skupine držav, ki jo poznamo iz zgodovine zahodnoevropskega združevanja (gre za proces poenotenja). Če bi se odločili za drugi mogoči prevod "Evropsko združenje", bi prav tako prišlo do zmede in podvajanja - glede na to, da smo dosegli jezikovni konsenz, da je EFTA (European Trade Association) Evropsko združenje za svobodno trgovino. Podobno bi se zgodilo pri prevodu "Evropska skupnost" - že do sedaj smo uporabljali/prevajali European (Economic) Communitv kot Evropsko (gospodarsko) skupnost. Izjava o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično republiko Slovenijo Izjava, sprejeta na kongresu LDS v Mariboru 1998. Aktualna tudi danes. IZJAVA O RAZMEJITVI MED KOMUNISTIČNIM REŽIMOM IN DEMOKRATIČNO REPUBLIKO SLOVENIJO Upoštevajoč, - da je bil v našem stoletju slovenski narod, skupaj z večino evropskih narodov, izpostavljen tako desnim kot levim totalitarnim pritiskom; - da je bila odločitev Slovenk in Slovencev za boj zoper okupatorja državotvorno dejanje, ki je soustvarilo pogoje za nastanek suverene države Republike Slovenije; - da je Komunistična partija med NOB izrabila druge politične usmeritve, ki so sodelovale v boju proti okupatorju in s političnim ekskluzivizmom soprispevala k spopadu med Slovenci samimi; - da je obsodba in zavračanje vsakršne kolaboracije nesporna vrednota povojne evropske demokracije; - da je v povojnem dogajanju do uvedbe demokracije in osamosvojitve Slovenije komunističnemu režimu treba priznati zasluge pri razvoju ter obrambi nacionalnih interesov, da pa je ta režim zatrl politično logiko demokratičnega pluralizma, kar je ustvarilo pogoje za kršitve človekovih in demokratičnih političnih pravic; - da smo v obdobju po letu 1945 živeli v državi, ki je imela tudi značilnosti totalitarnega režima in in da so se najbolj grobe kršitve pravic in svoboščin dogajale tudi po logiki sistema samega; - da je bil obračun s komunističnim reži- Zato so jezikoslovci, da bi se izognili terminološkemu podvajanju, nejasnostim in zamenjavam, predlagali, da European Union prevajamo kot Evropsko unijo. KATERE DRŽAVE SO ŽE ČLANICE EVROPSKE UNIJE IN KATERE SO PRIDRUŽENE ČLANICE? Države članice so: Francija (1957), Nemčija (1957), Belgija (1957), Nizozemska (1957), Luksemburg (1957), Italija (1957), Danska (1973), Irska (1973), Velika Britanija (1973), Grčija (1981), Portugalska (1986), Španija (1986), Avstrija (1995), Finska (1995) in Švedska (1995). Države pridružene članice so: Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija -pogajanja za članstvo so se s tako imenovano prvo šesterico začela spomladi 1998 -ter Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Slovaška in Romunija, ki so se za članstvo začele pogajati februarja 2000. Pridružena članica je tudi Turčija. mom proces, h kateremu so prispevali raznoteri dejavniki, in da nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice razglasiti se za edinega pravega dediča slovenske pomladi; kongres LDS ugotavlja, - da vpeljava demokratičnega političnega pluralizma in državna osamosvojitev zaznamujejo prelom v družbeni in politični logiki slovenskega življenja; - da tisti, ki so se upirali prejšnjemu režimu niso storili nelegitimnega dejanja, ampak so pokazali državljanski pogum; - da je zato potrebno - tudi iz spoštovanja do borcev NOB - z zgodovinsko analizo razkriti vse kršitve človekovih pravic in dosledno uresničevati zakone, ki urejajo popravo prizadejanih krivic, vendar brez povzročanja novih krivic; - da mora biti vsako ocenjevanje zaslug in odgovornosti posameznikov za procese v preteklosti zadeva presoje iz distance, ki upošteva izjemne pogoje tedanjega družbenega položaja; - da je potrebno pospešiti odpiranje vseh arhivov in dosledno uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva za obsodbo storilcev zločinov, ki po mednarodnem pravu ne zastarajo; - da je takšna izjava potrebna, da bi se Republika Slovenija kot odprta, ekonomsko uspešna ter kulturno in duhovno plodna država enakopravno in celostno vključila v demokratično in svobodno Evropo. Zato kongres LDS poziva vse državljanke in državljane in vse politične stranke, da se skupaj osredotočimo na izzive, ki jih pred zdajšnje in bodoče generacije prinašata sedanjost in prihodnost. Za objavo S. Paliar Občinski praznik bomo praznovali z Ribniškim oktetom "Ribniški oktet je z vrhunskim občutkom za umetnost, z dopolnjeno vokalnostjo razsvetlil nekoliko nepozabnih, doslej skritih biserov ... Redka je priložnost za takšno ubranost, točnost in posamično vokalnost, kot sojo pokazali "ribniški mojstri" ... Mehkoba tonov je bila res očitna povsod, kjer je imela namen zrahljati poslušalca do dna." To je napisal kritik M. Milanez po gostovanju Ribniškega okteta v Chica-gu. Nedvomno je res, da osem odličnih pevcev in solistov pridobiva poslušalce vsepovsod. 1. decembra bo Ribniški oktet Ljubljana gostoval tudi v novi dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Prepričana sem, da bodo navdušili tudi naše poslušalce. Za krajšo predstavitev njihovega delovanja sem zaprosila FRANCA LESARJA, enega od pevcev okteta, ki je hkrati tudi tajnik njihovega društva. Oktet sestavljajo zveneča glasbena imena. - Večina je res uveljavljenih imen iz koncertnih in opernih odrov. Prvi tenor pojeta Miloš Genorio in Jože Kores, ki je hkrati tudi naš umetniški vodja. Drugi tenor pojeta Stane Mancini in Janez Peček, bariton Marjan Kraševec in Jože Cerne ter bas France Lesar in Dragiša Ognjanovič. V našo sestavo spada tudi Janez Goršič, ki igra harmoniko. Vaše uradno ime je Ribniški oktet Ljubljana. Od kod ime? - Oktet je dobil ime po priljubljeni skladbi Franceta Maroka "Ribniška", kar je predlagal sam solist pesmi, znani slovenski pevec Tone Kozlevčar. Res pa je tudi, daje bilo na začetku več pevcev iz Ribnice. Ime je ostalo, čeprav nas da- nes na Ribnico veže le omenjena pesem in dva pevca, ki po rodu izhajava iz Ribnice, živiva pa v Ljubljani. Tako kot večina pevcev. Koliko časa že pojete skupaj? - Delovanje okteta sega v leto 1978. Idejo za ustanovitev je dal Tone Kozlevčar, takrat še pevec Slovenskega okteta, in pevec našega okteta Janez Peček. Na njuno pobudo smo se zbrali ljubitelji petja, ki smo večinoma peli že drugod. Sprva nam je bilo petje le v zasebno veselje, kmalu pa sta trdo delo in disciplina napravila svoje in naše druženje in petje je dozorelo v nekaj več. Postali smo vse bolj znani. Prvi umetniški vodja je bil prof. Andrej Štrukelj, leta 1985 pa je prva tenorja: druga tenorja: baritona: umetniško vodstvo prevzel Jože Kores. V dolgih letih de-lovanja se je sestava okteta večkrat spremenila, v dosedanji sestavi pa pojemo že kar nekaj časa. Kaj obsega vaš repertoar? - Pojemo skladbe iz obdobja renesanse, baroka, klasike, romantike, pesmi raznih narodov, s posebnim poudarkom na slovenski ljudski in umetni pesmi. Včasih je naš repertoar obsegal več tujih pesmi, posebno pesmi jugoslovanskih narodov. Zadnja leta pa največ pojemo slovenske narodne pesmi in na splošno take pesmi, ki gredo bolj v ušesa, kot pravimo. V zadnjem času smo naštudi-rali več vinskih pesmi. Te prav pridejo v družabnem delu naših gostovanj, ko pride do veljave tudi naš harmonikar Janez Goršič. Na naših gostovanjih je poleg uradnega dela vsaj toliko, ali pa še bolj pomemben, drugi, zabavnejši del, ki sledi koncertu. Takrat se pomešamo med ljudmi in se z njimi poistovetimo. V svojem dolgoletnem in bogatem delovanju ste imeli veliko nastopov. Jih je sploh možno prešteti? - Nastopov je bilo res veliko, več kot 700. Gostovali smo po Sloveniji in veliko tudi v tujini. Peli smo pri naših zamejskih Slovencih v Italiji in Avstriji. Bili smo na Nizozemskem,v Belgiji, Franci- harmonikar: JOŽE MILOŠ KOREŠ GENORIO STANE JANEZ MANCINI PEČEK MARJAN JOŽE KRAŠEVEC ČERNE FRANCE DRAGIŠA JANEZ LESAR OGNJANOVIČ GORŠIČ ji, Hrvaški, na srednjem vzhodu ter v Argentini, Braziliji, Urugvaju, Kanadi, ZDA. Ponekod vjužni in Severni Ameriki smo bili tudi po dvakrat. In kako je z obiskom na vaših koncertih? - Naši koncerti so dobro obiskani Seveda pa smo najlepše sprejeti med našimi izseljenci v Ameriki in drugod. Vzdušje na teh koncertih je nepozabno. Naši izseljenci zelo pogrešajo domovino. Tudi njihovi otroci so še precej navezani na Slovenijo in želijo obdržati slovenstvo, zato jim kakršen koli stik s Slovenijo pomeni zelo veliko. Ko smo nazadnje gostovali v Torontu, je bilo ogromno ljudi, organizator nam je dejal, da njihova dvorana ni bila še nikoli tako polna, kot je bila na našem koncertu. S katero pesmijo pa najdete najboljši stik s poslušalci? In katera pesem je vam najbolj pri srcu? - Se zmeraj je to Ribniška, ki jo je tako doživeto zapel Tone Kozlevčar. Pa tudi sedanji solist Jože Cerne je odličen. Osebno pa bi težko rekel, katera pesem mije najljubša. Slovenske narodne so vse tako lepe. Se spomnite kakšnega nastopa, ki vam je ostal v posebnem spominu? - Veliko jih je bilo takih. Morda bi omenil naše gostovanje v Liechenstei-nu leta 1999, ko je slovenski konzul v Švici priredil dvodnevno praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Najprej smo peli pri slovesni maši, ki stajo maševala tamkajšnji in naš nadškof dr. Franc Rode. Bilo je res veličastno. Na tistem praznovanju smo imeli tudi samostojni koncert. Veličasten je bil tudi naš nastop na proslavi sedme obletnice samostojnosti Slovenije 25. junija v Los Angelesu, ko so nas tudi snemali in predvajali na televiziji. Bila je velika promocija za Slovenijo. Kaj pa kasete in CD-ji? - Posneli smo več kaset in tudi nekaj CD-jev. Snemamo tudi za televizijo. Naša zadnja TV oddaja je bila posneta v prelepem okolju ribniškega gradu. Jesenski posnetki so bili prelepi. Kaj pa načrti za naprej? - Vaje imamo redno, nastopov pa je nekoliko manj, kot jih je bilo pred leti. Intervju Kljub temu jih imamo še vedno precej. Od večjih gostovanj se pravkar dogovarjamo o turneji po Kanadi, ki jo imamo v planu za naslednjo pomlad. Za to priložnost načrtujemo tudi nov program. Kakšen program pa boste ponudili našim poslušalcem, 1. decembra na Vidmu? - O tem smo malo povprašali vašega župana, pa ni izrazil kakšnih posebnih želja. Dejal je le, da bi peh predvsem slovenske pesmi. Verjetno bomo zapeli nekaj domoljubnih pesmi in tisto, kar pač znamo. Vemo tudi, da prihajamo v dolino, kjer imate dobre pevce. Kot vem, tudi vaš župan poje. Potrudili se bomo. Ne glede na to, na kakšni prireditvi pojemo - veliki ali manjši - vsak naš nastop jemljemo z vso resnostjo in odgovornostjo. Upam tudi, da bomo po končanem nastopu skupaj zapeli in se po-veselili. Hvala za pogovor in nasvidenje 1. decembra. Pripravila: M. Steklasa Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Župnijskim uradom Dobrepolje, Zagoriškimi fanti in Državnim svetom Republike Slovenije VABI na KONCERT LJUDSKIH, LJUDSKO - NABOŽNIH IN CERKVENIH PESMI "SREČA - BISER ŽIVLJENJA" PROGRAM: LJUDSKE PEVKE SOLZICE: FANTJE S PRESKE: LJUDSKE PEVKE IZ ROGATCA: ZAGORIŠKI FANTJE: RAGLE IZ TREBNJEGA: FANTJE Z VASI: ŠTEFANSKI FANTJE: Škrjanček poje Jaz pa vrtec bom kopala Kak' lušno je na svet Vmerljivost Bučelica Marija je po polju šla Ena ptička priletela Od sv. Janeza Marija je po svetu rajžala Baragova pesem Ljubljena krščanska hiša Lahko noč, lahko noč Marija, nebeška kraljica Glejte, že sonce zahaja Marija skoz' življenje ZAKLJUČNA PESEM: Program povezuje Andreja Tomažin, prof. Koncert, ki je del vseslovenskega projekta RASTOČA KNJIGA, bo v župnijski cerkvi sv. Križa na Vidmu v soboto, 24. novembra 2001, ob 19. uri. VABLJENI! Turistično društvo in vaščani PODGORE organizirajo "ADVENTNO-MIKLAVŽEV SEJEM" 2. decembra 2001, od 13. ure dalje pred cerkvijo sv. Nikolaja Program: • sejem od 13. ure dalje • blagoslov adventnih venčkov ob 13.30 uri • prihod Miklavža s spremstvom ob 14. uri • možnost fotografiranja z Miklavžem Za lažje premagovanje mraza bo v času sejma poskrbel »Vaški bife« v Podgori. Za.rezervacijo stojnice pokličite Alojza Strnada.na.tel.:. 01 r78j6-70-76 POHOD Z BAKLAMI odhod z baklami 25. decembra ob 18. uri izpred cerkve sv. Nikolaja v PODGORI Organizacija in vodenje, čaj pred in po pohodu, bakla in kmečka pojedina ob živi glasbi. Prijave sprejemajo do 22.12. na telefonu od 14. do 19.ure: Alojz Strnad (01)-786-70-76 gsm: 041-251-512,041-213-238, 041-603-885 Plačilo in dvig bakel v Podgori pred odhodom. Organizira in vabi [JtD PODGORA Iz Podgore Miklavžev sejem v Podgori Leto je naokoli, novoletno vzdušje se stopnuje, mi pa si v tem času vzamemo največ časa za nakupe in obdarovanja naših najbližjih. TD Podogora in vaščani Podgore bodo tudi letos organizirali adventno-Miklavžev sejem s "štantarji" iz vse Slovenije, ki se bo pričel v dopoldanskih urah. Na samem sejmu bomo ob 13.30 pred cerkvijo sv. Nikolaja blagoslovili ad-ventne venčke, ki vam bodo v naslednjem letu 2002 prinesli vse tisto, kar si boste iskreno zaželeli. Miklavževega sejma pač ne more biti brez Miklavža, zato smo ga povabili med nas na 1. adventno nedeljo, 2.decembra 2001, ob 14h . Imeli boste življenjsko priložnost, da mu sporočite svoje želje, morda vzamete avtogram in fotografirate. Če želite svojo fotografijo popestriti, pripeljite s seboj starše, bratca, sestrico in prijatelje. Več vas bo, bolj prijetno in več smeha bo. Med čakanjem na Miklavža in v času sejma bomo za vse tiste, ki boste imeli suha grla, poskrbeli za tople in hladne napitke v vaškem bifeju. V naši dolini je veliko obrtnikov, društev in posameznikov, ki bi lahko izkoristili priložnost "prijetno s koristnim" in sodelovali na sejmu s svojimi izdelki. V kolikor ste med njimi, ne odlašajte poklicati Alojza Strnada na tel.: 786-70-76. TD Podgora, Saša Strnad Podgora skozi čas Piše: Tone Novak življenje v vasi (nadaljevanje iz prejšnje številke) Vas je vedno imela vaškega moža, funkcijo so zaupali najbolj preudarnemu človeku v vasi. Taje urejal licitacijo o košnji na vaški zemlji, prodajo "ko-mušne" zemlje, trebljenje in pospravljanje dračja, daje bila možna paša ali sušenje lanu na soncu, čiščenje vaških luž (morali so jih čistiti vsi, ki so jo uporabljali, ne glede kolikokrat), vzdrževanje gozdnih poti itd. Gospod Gruden iz Podgore je bil "vojvoda", to je vodič, ki je lahko organiziral in vodil skupino 20 do 30 ljudi na romanja ali izlete. Vodil jih je peš na Brezje, na romanje k sv. Roku v Lašče, k Novi Štifti pri Sodražici, sv. Ani nad Strugami, na Kopanj, Krko Kurešček in tudi v bolj oddaljene kraje. Na sodišče ali k zdravniku so morali hoditi v Velike Lašče, pot jih je vodila čez Podkraj na Kamen vrh in od tam v Velike Lašče, kjer so bili uradi. Organist Franc Kramar z Iga je leta 1911 zbiral in zapisoval narodne pesmi v Podgori. Tu so za ohranjanje in arhiv zapele Marija Babic (14 pesmi), tetka Ivana pri Prijateljih (12 pesmi), Simonova botra (5 pesmi) in Julka Prijatelj (12 pesmi). Kasneje so pele tudi zbiratelju in ljubitelju kulture v Dobrepolju, učitelju Tonetu Ljubiču. Peli so pri vseh lažjih skupnih delih, naprimer pri "mletju" prosa, lickanju koruze, zaključku košnje in žetve, ob žegnjanju in podobnih srečanjih. Kukavčevjože, Mavsarjev Ivan in Pavlic (Fovčev) Jože so v staro dvorano na Vidmu hodili izdelovati lutke. Kmetje so sejali pšenico, rž, ječmen, proso, ajdo, lan, koruzo in sadili fižol ter krompir. Zanimiv je bil način sušenja lanu. Konec poletja so ga populili s koreninami vred, nato so ga položili na travnato pobočje in čakali, da dež, sonce in vlaga naredita svoje. Ko je bil lan dovolj suh inje celulozna obloga od vlaken začela odstopati in pokati, so ga pobrali. Morali so ga še dodatno sušiti na ognju. Nato so s čiščenjem in česanjem odstranili obloge. Vlakna in prejo so prodajali v Grosuplje v tovarno Motvoz in platno. Za prodano prejo so dobili denar ali pa so v zameno vzeli vrvi. Ob košnji, žetvi, lickanju, mletju prosa je bila zelo prisotna solidarnost pa tudi vračanje uslug. S konjem so pripeljali drva, preorali njivo, osuli krompir. Pomagali so okopavati krompir, korenje, koruzo in pleli strnišče. Dogodilo seje tudi, dasi moral za koš gnoja vrniti uslugo in biti cel dan na košnji. Solidarni so bili tudi pri kidanju sne- ga, saj gaje kakšno zimo zapadlo zelo veliko, včasih tudi do dveh metrov. Ko si hodil pozimi od glavne ceste proti Podgori in naprej proti Kompoljam, se ti je zdelo, kot da greš po sneženem koridorju. Pozimi so po teptanem snegu s sanmi vozili hlodovino in les na žago. Les iz gozda so spravljali po drčah do vznožja in ga nato naložili na sani. Ko ni bilo snega, pa na vozove. Konji so obvezno imeli zvončke ali kraguljčke, da so opominjali pešce, da se bliža vprega, saj so sani drsele zelo potihem. Marsikdo, posebno pa premožni kmetje, so imeli tudi lažje sani in so jih uporabljali za prevoz do Vidma k maši ali v Velike Lašče k zdravniku. (se nadaljuje) Vokalna skupina Mavrica tudi letos pred prihodom novega leta pripravlja koncert, s katerim bi rade dopolnile praznično vzdušje. Predstavile bi vam rade naš napredek in nove pesmi, ki jih bomo izvedle na Dunaju. Koncert bo 8. decembra 2001, ob 19. uri v cerkvi sv. Miklavža v Podgori. Lepo vabljeni vsi, ki bi si praznike radi popestrili z ubranim vokalnim petjem. 12 Planinsko društvo; iz zgodovine november 2001 Šola v Dobrepolju Iz Planinskega društva Dobrepolje Področje Posočja je v novejšem času deležno tako izjemnih demografskih kot geoloških sprememb, da bi lahko trajale stoletja, a se dogajajo v eni generaciji. Najhujša je bila vsekakor morija prve svetovne vojne z več sto tisoč žrtvami, večinoma mladih vojakov. Sledila je groba "ro-manizacija", kije segala celo na nagrobnike; optanti - Primorci, ki so šli večinoma na Štajersko. Nadaljuje se s potresi (Breginj, Bovec), vdori (Log, stene Mangrta, cesta v Trento, v dolini Lepene). Cesto v Trento so že nad-krili z betonsko galerijo. Kljub temu, da so vsi ti predeli s številnimi lepimi gorami zelo lepi in posebno v jesenskem času čudovitih barv, so trdi za vsakdanje življenje prebivalcev. Brez skromnosti se tu ne da živeti. V dolini Bavš-čice, kjer sije PZS zgradil izobraževalni center, je le še nekaj domačij. Podobno je z znano vasjo Soča (poslikave Toneta Kralja), kjer je še 40 prebivalcev od 240-ih, kolikor jih je bilo po prvi vojni. In še čudno zapisano stališče zavoda Triglavski narodni park, daje okolju primerneje, če izpraznjene hiše in poslopja raje propadajo, namesto da bi jih v enakem zunanjem izgledu obnavljali za vikende. Večina domačinov ni tega mnenja, želi si družbe in napredka. Čuvaji z "državnimi" plačami pa zastopajo logiko: manj koje ljudi, manj je problemov. Kako hitro propadajo taki vedno racionalno grajeni "stanovi", si lahko vsak ogleda na planini Suha pod Rodico. Tu so imeli še pred 32 leti v 12-ih stanovih kmetje iz Češnjice kar 80 glav živine. Danes jih ni deset, planina se zarašča, objekti pa se sesedajo. Vsekakor je pravilno, da obstajajo narodni parki, pragozdovi, zaščitena področja toda v razumnem obsegu in sozvočju z avtohtonim prebivalstvom. Celovito Pohorje, območje Boča, Donač-ke gore, Lipance .. se neprestano spreminjajo in dograjujejo, da jih obišče čim več pohodnikov in turistov, šole v naravi... Na Kamen vrhu so mladi že vse pripravili za kres ob letošnjem pohodu z baklami, gospodar Lado s pomočniki pa kurivo, da se bomo v koči lahko tudi ogreli. Alojz Nučič (nadaljevanje iz prejšnje številke) Šolsko leto 1888/89 se je začelo z dokaj slabim obiskom. Pri tem niso starši imeli veliko posluha za obisk šole svojih otrok. V zimskem času je kljub temu, da so že tedaj bili v okolici Dobrepolja kar lepi gozdovi, standardno primanjkovalo drv za kurjavo. V marcu so bile nove volitve za krajevni šolski svet. Za predsednika je bil izvoljen Franc Brdavs z Vidma, za podpredsednika pa dotedanji predsednik Janez Erčulj iz Podpeči. Janeza Štupnika iz Zdenske vasi, ki je bil v vseh dotedanjih šolskih svetih in se je najbolj zavzemal za razvoj šole ter obiska pouka, je zamenjal Jožef Šteh iz Male vasi. Čeprav je v odnosih med nadučitejem in šolskim svetom nastal spor zaradi opravičevanja zamud otrokom, ki niso hodili v šolo, je bil obisk še vedno 78%. Res pa je, da starši niso plačali nobene kazni, če otrok ni hodil k pouku, ker jim je vse izostanke opravičil šolski svet.V tem šolskem letu je šola prvič doživela rojstvo otroka kakšne učiteljice, ki je poučevala na šoli. To se je zgodilo nenadoma 27. marca, na veliko na-dučiteljevo presenečenje, ki sploh ni opazil, da je učiteljica noseča. Učiteljica Ivana Bregar je dobila enomesečni brezplačni dopust, ki se je podaljševal vse leto. Ker so hitro našli krivca za to nezgodo v podobi drugega učitelja Ivana Zupanca, ki ni pred rojstvom poskrbel za poroko, je bil 12. aprila kazensko prestavljen v Banjo Loko na Kočevsko. Čez eno leto sta se velika" grešnika" (po tedanjem tolmačenju moralnih vrlin, ki jih mora imeti učitelj, poročila. V Dobrepolje pa je prišel iz Sodražice Miha Verbič, ki je tu ostal do konca šolskega leta. Pouk ni bil celodneven, temveč je nadučitelj učil dopoldne prvi razred, ki je imel 150 otrok, popolne pa tudi prvi razred, ki je imel 106 otrok, Miha Verbič pa je dopoldne učil tretji, popoldne pa drugi razred. Mnogi otroci so imeli to pomlad vnetje ušes. To pomlad so sadno drevje napadle gosenice, ki so v maju dobesedno ogulile veje. Na šolskem vrtu sta našla delo tudi oba učitelja, ki sta jih cele dneve pridno trla. Šolskim otrokom sta naročila naj terejo gosenice doma ter v šolo prinesejo gosenične bube. Le teh naj bi učenci nabrali 358127. V šoli so jih nato zakopavali vsakodnevno v jame ter prekrili z zemljo. Sredi polletja je odšel nadučitelj celo na Dunaj na tečaj ročnih del. Šolsko leto se je zaključilo 10. avgusta na običajen način (sveta maša in zahvalna pesem, nato so odšli učenci v razrede, kjer so zapeli cesarsko himno ter dobili spričevala "naznanila"). Tudi naslednje šolsko leto je imelo v štirih oddelkih le dva učitelja. Zato je povsem razumljivo, da je bil pouk le poldne-ven. Če gledamo z očmi današnjih šolskih normativov, ko je v oddelku lahko le 28 učencev, potem si težko predstavljamo, kakšen je bil pouk v obeh prvih razredih, v katerih je bilo 124 in 138 učencev. V prvih razredih je učil nadučitelj Hudovernik, v drugem in tretjem razredu pa novi učitelj iz Ljubljane Karol Vider, ki je prišel v Dobrepolje 30.septembra 1889 in je tu ostal do 7. marca 1892, ko je odšel v Vipavo. Verouk sta imela vedno dva duhovnika -običajno župnik in kaplan, kadar pa sta v Dobrepoju bila dva kaplana, pa sta onadva poučevala verouk. Ponavljalna šola je bila tudi to šolsko leto enkrat na teden. Ker so bili oddelki številčni, saj je bilo šoloobveznih otrok 668, šolo pa je obiskovalo kolikor toliko redno 518 učencev, se je 14. decembra sestala v šoli komisija, ki naj bi odločala o razširitvi šole v štirirazrednico. Visoki gostje so bili iz Kočevja: okrajni glavar Thomann, šolski nadzornik Janez Kom-Ijanec, inženir Bele; župnik, zastopniki vseh treh občin, iz katerih so učenci obiskovali šolo, ter vsi člani šolskega sveta. Pri tem se je zgodilo nekaj neobičajnega. Povsod so se člani šolskega sveta zavzemali pri okrajnih oblasteh za kvalitetnejšo šolo, pri nas pa je podpredsednik šolskega sveta Janez Erčul nasprotoval širitvi šole:"Ob tej priliki so se slišale marsikatere čudne besede; tako je na primer tukajšnji šolski podpredsednik in prejšnji predsednik Janez Erčul iz Podpeči med drugimi tudi rekel:"Nobene-ga novega razreda ni treba več, saj se tako nikdo nič ne nauči. Če kmet manj zna, bolje je zanj...!1" Toda gospod okrajni glavar ga je tako zavrnil, da se je sramoval in molčal." Na tem sestanku so se dogovorili, da se bo šola razširila za dva oddelka proti jugu, v smeri gostilne Brdavs. Vsaj s pripravljalnimi deli naj bi začeli že v tekočem šolskem letu. Konec januarja je razsajala močna gripa, zaradi katere ni bilo en teden pouka. Po veliki noči so vpeljali prvič tedenske šolske maše. Te so bile ob torkih in petkih, vendar so bile zelo slabo obiskane. Zanimivo je tudi dejstvo, da je šolski svet negiral sklep okrajnega šolskega sveta, da bo v Dobrepolje prišla za tretjega učitelja Pavlina Fleš, ki je bila doma v Ribnici. Tako je ta učiteljica pomagala v Ribnici, namesto da bi dobrepoljske otroke vodila v svet znanja. Poučevanje na Trirazredni ljudski šoli Dobrepolje je bilo v teh letih dokaj težko, saj večino članov sveta šole ni zanimalo znanje otrok in so vse zamude opravičevali. Kako se naj otrok nečesa nauči, če le občasno prihaja v šolo, ostale dni pa leta po vasi in mu je šola španska vas, pa si lahko predstavljamo. V tem letu se je celo zgodilo, da sin podpredsednika sveta šole ni niti enkrat prišel k pouku. Takšen vzgled pa je bil kot nalašč za ostale ljudi:"Če njegov ne hodi v šolo, zakaj naj bi pa naš," so pogosto dejali starši. V začetku oktobra 1890 je vendarle prišla na šolo Pavlina Fleš, ki je tu ostala do pusta 1891. Tako so bili ponovno trije učitelji. Prav tako sta v jeseni prišla v Dobrepolje dva nova kaplana, ki sta poučevala verouk. Učiteljica Pavla Sunva je pričela s poučevanjem drugega razreda 1. aprila 1891. Spomladi tega leta so iz šolske drevesnice predali po nizki ceni med ljudi 425 cepljenih drevesc. Šola je dajala vse več poudarka izobraževanju ljudi. Tako so v šoli imeli 10. maja predavanje o govedoreji in ob koncu je bilo ustanovljeno kmetijsko društvo. Da so bile razmere v šolskem svetu nenaklonjeni izobraževanju, nam kaže tudi sklep okrajnega šolskega sveta v Kočevju z 2.julija, ki je soglasno sprejel sklep in ga poslal v dokončno potrditev deželnemu svetu v Ljubljano, da se naj šolski svet v Dobrepolju razpusti.To se sicer ni zgodilo, nam pa zgovorno kaže na miselnost pri tedanjih dobrepoljskih veljakih o izobraževanju otrok. Med šolskim letom je nastal tudi spor med enim kaplanom in učiteljem Karlom Viderjem. Konec septembra je bil spor elegantno rešen s premestitvijo nemirnega kaplana na Janče. V šolske in druge kroge se je ponovno naselil mir. V naslednjem letu se je zgodil najpomembnejši dogodek 27. julija, ko so imeli prvič slovenski učitelji kočevskega okraja konferenco ločeno od učiteljev, ki so poučevali v nemških šolah. Učitej Karel Vider je marca 1892 odšel v Vipavo, na njegovo mesto pa je prišla 5. maja Marija Peterlin iz Ribnice, ki je 29. marca 1893 odšla na Velike Poljane. Od tedaj sta do konca šolskega 1892/93 poučevala vse otroke le dva učitelja. Konec šolskega leta je dočakal le nadu-čitelj, saj je 30. julija odšla k staršem v Ljubljano še Pavla Sunva. Januar in februar sta bila zaznamovana z dolgotrajnim mrazom (13.1.= -25 °C, 6.2.= -20°C), zato je bilo pri pouku malo otrok. V januarju je bil za predsednika šolskega sveta izvoljen Jožef Šteh iz Male vasi, podpredsednik pa je ostal isti. Za krajevnega šolskega nadzornika je bil imenovan Franc Žnidaršič iz Zdenske vasi št. 23. Šolsko leto 1893/94 se je prvič začelo že sredi septembra. Šolska mladina se je 27. septembra udeležila slavnostne otvoritve železniške proge Ljubljana - Kočevje. Avstro- Ogrski minister za promet Baugehem je pregledal šolske otroke, ki so bili v vrsti in se rokoval z nadučiteljem. Sredi septembra je prišel na šolo domačin Fran Jaklič. Jaklič se je rodil 6. decembra 1868 kot nezakonski sin učitelja Ribnikarja, ki je kmalu po njegovem rojstvu odšel v Dol pri Ljubljani in je tam čez tri leta umrl.2 Nadučitelj Hudovernik je Učilnici na čelni strani sta bili prizidani leta 1894. Na desni strani je v ospredju gostilna Brdavs (slika iz srede 70-tih let). Jakliča "spravil" v šole in junija 1892 je na koprskem učiteljišču opravil maturo. Začela se je njegova sila uspešna doba v Dobrepolju, ko ga je večino ljudi vzelo za svojega, oderuhom pa se je močno zameril. Takoj je prevzel poučevanje v drugem in tretjem razredu. Novo leto je pripeljalo v šolo novo moč - učiteljico Ivano Arko iz Ribnice, ki je pred tem poučevala v Semiču. Na šoli je ostala do upokojitve aprila 1909. Med Jakličem in Ivano Arko se je spletla ljubezen, ki je dosegla prvi vrhunec v poroki 1899. leta. Prizidek šole se je začel graditi 2. aprila 1894. Že 7. aprila je bila gradnja zaustavljena s strani deželne vlade, ki je telegrafsko sporočila, da bo cesta preozka. Sledil je ogled 11. aprila, pri katerem so ugotovili, da je bil izgovor o širini ceste velika laž. Cesto so pred gradnjo razširili "za širino komolca" in prizidek šole se je lahko spet gradil. Čeprav je znani anonimnež spet poslal na deželno vlado zahtevo po prekinitvi gradnje, se to ni zgodilo. V začetku maja, je prišla na šolo okrožnica okrajnega šolskega sveta. Da naj učenci osem polnih dni ali pa šestnajst polovičnih nabirajo koloradske hrošče. V nabirki se je v naslednjih dneh nabralo kar 2564 litrov hroščev. Šolsko leto se je zaradi del na prizidku končalo že 7. julija. Ivan Crandovec 1 Kronika šole 1. knjiga, stran 36. 2 Fran Jaklič - Podgoričan, Nevesta s Korinja; stran 95, Mohorjeva družba, Celje 1997. FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Skupaj lahko naredimo več za kakovost starejših Čas, v katerem živimo, nas nenehno vodi do spoznanja, daje potrebno krepiti medgeneracijsko sodelovanje. Vsak posameznik bi moral poznati možnosti in priložnosti, ki so nam na voljo za aktivnejše življenje. Temu je bil namenjen festival, ki je bil od 1. do 2. oktobra v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Na njem so se predstavili ponudniki storitev in izdelkov za starejše, kot so zdravilišča, založbe, zdravstvene organizacije, socialne ustanove itd. Pokrovitelj prireditve je bilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Uvodni govor je imel predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec, dr. Vlado Dimovski, minister za delo, in g. Borut Pahor, predsednik DZ pa sta nam povedala nekaj dobrih misli in želja za uspešno delo. Bogat program je potekal v dvoranah, in sicer v obliki okroglih miz. Samo nekaj tem: - kako ustvariti boljše življenje za starejše - sožitje in soodvisnost generacij - socialna varnost starejših - krepitev zdravja in ohranjanje gibalne funkcionalnosti starejše populacije. Iz ZPIZ-a (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je njihov predstavnik obravnaval naslednje teme: - kako in do kakšne starostne ugj&tojnine - družinska pokojnina kdaj, ko%£4n kolikšna - zakaj pa ne delna j«W^N^A GROSUPLJE Jubileji Na obisku pri Stanetu Cimermanu Njegova največja vrlina je dobrodelnost Staneta Cimermana sem obiskala konec oktobra, nekaj dni pred njegovim 90. rojstnim dnevom. Že 50 let živi v Novem mestu, njegove korenine pa izhajajo iz Male vasi. Rojstna vas in preživeta leta v Dobrepoljski dolini sta mu vtisnila neizbrisni pečat za vse življenje in bolj ko so mu tekla leta, raje se je vračal v kraj svoje mladosti. - vdovska pokojnina kdaj in kolikšna - kako in do kolikšne invalidske pokojnine - pod kakšnimi pogoji do državne pokojnine - komu in kolikšna invalidnina za telesno okvaro - kako do varstvenega dodatka - komu, kdaj in kolikšen dodatek za pomoč in postrežbo. Sožitje in soodvisnost generacij je predstavila Anita Albreht, dr. Vid Pečjak pa je zanimivo razmišljal o vrednotah, navadah in družbenih vlogah starejših ljudi in stereotipe, ki so izredno vztrajna stališča do drugih ljudi in skupin. Simona Hvalic (Urad RS za mladino) je razmišljala o vlogi družine pri zagotavljanju socialne varnosti za njene ostarele člane, Azra Kristančic (Zveza prijateljev mladine Slovenije) je poudarjala kako organizirati spoštljive in ljubeče odnose prek Seniorskih dnevnih centrov - hiše modrosti z ustreznim konceptom dela. Maša Doberšek (diplomantka FDV) je za svoje diplomsko delo "Analiza socialnega stereotipa o starejših, izraženega v sporočilih otrok predstavila zanimivo analizo v spisih osnovnošolskih otrok. Ga. Angelca Ziberna (Zveza društev upokojencev Slovenije, je predstavila izkušnje iz dela društva upokojencev Slovenije - s šolami in vrtci; - pobuda z vidika starejših za medge-neracijsko sodelovanje - pobuda z vidika nasilja, zlorabe in diskriminacije starejših v medsebojnih odnosih. - Ga. Marta Hrvatin (Zveza društev upokojencev Slovenije) pa je predstavila grosupeljsko društvo - podeželsko in primestno okolje, njihovo delo in nenehno funkcionalno usposabljanje prostovoljcev različnih strok, bodočih vodij skupnosti, mentorjev oz. koordinatorjev za delo s starejšo populacijo. Prvi dan je minil prehitro, članice upravnega odbora upokojenskega društva Dobrepolje Tončka Kastelic, Fani Kralj in podpisana pa smo proti večeru prišle domov bogatejše z novimi izkušnjami. (nadaljevanje v naslednji številki) T. Pugelj njegova življenjska pot Rodil seje 8.11.1911 v kmečki družini v Mali vasi, v kateri seje rodilo kar 16 otrok. Imel je dva brata in eno sestro, ostali so bili polbratje in polsestre, ker seje zaradi smrti žene oče še enkrat poročil. Otroštvo je kot večina kmečkih otrok preživljal v najtesnejšem stiku z naravo. Čas preživet na paši mu je od vsega ostal najbolj v spominu. Nepozabna so ostala vsa drobna in lepa doživetja do najhujšega, kar se lahko zgodi pastirju, če mu krava uide na sosedov pašnik in te pri tem zaloti strog gospodar. Strahu, ki ga pri tem doživiš, ne pozabiš do konca življenja. Spomini pa segajo še dalj. Koje Stane Cimerman štel le nekaj let, se je začela prva svetovna vojna. Vaški fantiči sojo doživljali po svoje. V vasi so se začele dogajati nevsakdanje reči. Prihajali so vojaki. In kaj je bilo za radovedne otroke bolj vznemirljivega kot oprezati za njimi, občudovati orožje, jih opazovati pri njihovem početju in prisluškovati njihovim pogovorom o vsem mogočem, tudi o dekletih. In tako so bili prav vaški fantiči tisti, ki so vedeli za marsikatero skrivnost, za katero se v vasi ni smelo vedeti. V takih razmerah je odraščal mali Stane. Ker je bila velika kmetija, je moral poleg paše poprijeti za vsako delo. Ko je bil star 16 let, se je odločil, da se gre v Ljubljano učit za peka. Po končani šoli se je zaposlil v mestu, kjer je služboval na različnih delovnih mestih, dokler ni bil leta 1929 vpoklican v vojsko. Po odsluženju vojaškega roka seje ponovno zaposlil kot pek. Druga svetovna vojna je prekinila mladostna pričakovanja in takratni mladini prekrižala prenekatere načrte. Stane se je že na samem začetku odločil, da bo sodeloval z NOB. Tako j e že 1 eta 1941 postal rezervni kapetan na Gorenjskem. Od ustanovitve leta 1942 je bil borec Tomšičeve brigade. Po kapitulaciji Italije je bil premeščen v Ljubljansko brigado, v kateri je bil komandir prateče čete. Vojno pa je dočakal kot bataljonski funkcionar za zveze 18. divizije. Dobil je vrsto visokih odlikovanj. Po vojni je bil nekaj časa na pošti v Mariboru, nato pa na Notranji upravi v Ljubljani. Leta 1950 je vse politične funkcije opustil in se preselil v Novo mesto, kjer so takrat gradili mestno pekarno, v njej seje zaposlil in postal delovodja. V Novem mestu seje kmalu spoznal s sedanjo ženo. Poročila sta se in začela graditi hišo, v katero sta se vselila leta 1954. V zakonu sta se jima rodila hčerka Mateja in sin Stane. Zdaj sta z ženo že precej let upokojena, živita v veliki, lepi hiši z idilično urejenim vrtom in okolico. ljubezen do vrtnarjenja Ze bežen pogled na njun vrt okoli hiše te prepriča, da v hiši živijo ljubitelji narave in okrasnih rastlin. Ko sta si zakonca Cimerman zgradila hišo, je Stane z veliko mero okusa zasadil del vrta s sadnim drevjem, ostalo površino pa z okrasnim grmičevjem in različnimi vrstami okrasnih rastlin in drevja. V delo ga je uvedel vrtnar Jože, s katerim sta se spoznala v Novem mestu. Ob skupnem deluje Stane odkrival naravni talent za vrtnarjenje in hkrati vse večje veselje do tega dela. Bolj ko sije nabiral izkušnje, bolj se mu je odpiral svet vrtnarjenja. Nagrada za vloženo delo pa je bilo zadovoljstvo, ki gaje doživljal ob vsakokratnem pogledu na rastoče zelenje. Z vrtnarjenjem seje začel ukvarjati samostojno in ko se je to razvedelo, mu dela ni več zmanjkalo. Uredil je marsikatero bivalno okolje. Pomagal je urediti vrtove tudi nekaterim Dobrepolj-cem. Se danes je marsikateri obiskovalec navdušen nad zelenjem in ureditvijo okolice videmske šole, kar je v celoti njegovo delo. Največkrat pa smo ga Do-brepoljci videli v času tradicionalnega Tedna oživljanja tradicij NOB, ko so se odkrivala partizanska in kulturna obeležja. Urejal je okolico obeležij v Zagorki, na Cesti in drugod, kar je polepšalo celoten izgled vasi. "Nikoli mi ni šlo za zaslužek, moj cilj je bil nekaj narediti. Takrat sem bil še mlajši, poln zdravja in energije. Rad sem delal. Včasih meje zaprosil takratni ravnatelj Edo Zgonc. Pa me niti ni bilo treba. Največkrat sem kar sam videl, kaj je treba narediti in sem se tudi sam ponudil." Tako pripoveduje o svojem delu, pri katerem gaje vedno vodila želja, da bi kaj koristnega naredil za Dobrepolje in Dobrepoljce. vedno je pripravljen pomagati in vesel je vsakega napredka Od nekdaj je rad prihajal v Dobrepolje na obiske pa tudi na razne prireditve. Spomni se, kako je bil pred mnogimi leti povabljen na neko proslavo, na kateri je nastopala godba. Med poslušanjem gaje motilo, da so bili glasbeniki brez uniform in daje bil vsak oblečen drugače. V hipu se je odločil. Krojača Alojza Mikliča z Vidma, svojega nekdanjega sošolca, je zaprosil, naj pride v Novo mesto in izbere primerno blago za Jubileji uniforme. Tako seje tudi zgodilo. Krojač je izbral blago in naredil obleke, Stane pa je poravnal vse stroške. Od takrat nosi v svojem srcu skromno željo. Vesel bi bil, če bi mu dobrepoljška godba zaigrala ob njegovi 90-letnici. Izjemno se veseli vsakega napredka in še vedno je pripravljen pomagati. V zadnjem času je navdušen nad pripravami za izgradnjo doma za ostarele na Vidmu. Ne, ni pomota. Za trdno obljubi, da bo za iz- gradnjo prispeval 2 milijona tolarjev. "Človek se res ne veseli bivanja v domu, ampak vseeno je nujno potreben. Takšno je naše življenje," podpre z besedami svojo odločitev. še vedno prihaja v dobrepolje Koje bil mlajši, je prihajal pogosteje. Zdaj ga včasih pripelje sin. Če pa ne gre drugače, se odpravi na pot kar sam. Do Grosupljega gre z vlakom, od tam pa peš v Dobrepolje. Razveseljujejo ga obiski pri sorodnikih in znancih, z zanimanjem opazuje spremembe po vaseh, posebno na Vidmu. Le dve stvari ga motita. Na pol podrta stara telovadnica in nekdanja Gizelina hiša po njegovem najbolj kvarita izgled Vidma. Presenetljivo pa jc, da ga najbolj živi spomini vežejo prav na ti dve hiši. V Gizelino hišo je kot otrok hodil v trgovino. Podoba njenega in moževega obraza mu najprej prideta pred oči, ko se spominja mladih let. Ze- lo živo pa se mu je kot otroku vtisnila v spomin podoba in osebnost tedanjega veleposestnika Ivana Šteha. zna živeti s starostjo 90 let mu res ne bi mogli prisoditi. Kako vitalen je, pove samo to, daje še letos prehodil celotno pot od Grosupljega do Vidma. V lanskem letu pa je bil glavna atrakcija na srečanju upokojencev domov dolenjske regije v Trebnjem, ko so po mikrofonu najavili, da bo 90-letni Stane Cimerman otvoril ples. In plesal bi še zdaj. Zagotovo pa se bo zavrtel na svoji devetdesetletnici. S tem dogodkom ima posebne načrte. Razkošno praznovanje je iz jesenskega prestavil na toplejši, pomladni čas. Če bo le mogoče, bo ta visoki jubilej praznoval v rojstni vasi, med svojimi Dobrepoljci. Skoda se mu zdi le, da tistih, ki so z njim nekoč skupaj živeli in rasli, večinoma ni več med živimi. On pa je na srečo še vedno živahen in čvrst in ne dopusti, da bi šlo življenje mimo njega. Z vsem dogajanjem doma in v svetu je na tekočem. Dnevne politične dogodke zna obarvati z vso živahnostjo in jezo nad tistimi, ki vlečejo po njegovem mnenju napačne poteze. In kako še ohranja svojo vitalnost? "Z delom. Če prenehaš delati, zasta-neš, ne moreš več na novo začeti," pravi in dodaja še bolj odločno: "Treba je delati, se gibati, iti med ljudi, dokler se le da." Brez dela res ne zna živeti, dokler bo mogel, bo urejal svoj vrt. Tudi letos ga je pospravil in ga pripravil na novo rast spomladi. Res pa je, da z ženo manj potujeta okrog. Večinoma sta doma. Pa tudi tako se najdejo stvari, ki človeka "gor držijo". Tuje vrt, tu so obiski prijateljev in klepet z njimi. Delo in pogovor s prijatelji sta najlepše razvedrilo in največ, kar si človek lahko želi na stara leta. "Danje tak, kot si ga človek naredi," je prepričan naš jubilant. Želim mu, da bi si naredil še veliko lepih dni in da bi dočakal še mnogo pomladi. Da bi na svojem vrtu obrezoval drevje in pripravljal rastline za novo rast. Iskrene čestitke ob 90-letnici, gospod Stane! Pripravila: M. Steklasa Gasilska vaja na objektu Stolame Dobrepolje V oktobru - mesecu požarne varnosti - Gasilska zveza, Dobrepolje vsako leto pripravi gasilsko vajo na enem od bolj ogroženih objektov. Letos so vajo izvedli na objektu Solarne Dobrepolje. Do pravega požara tu na srečo še ni prišlo. Vsi pa se zavedajo, da bi bile v primeru požara posledice hude, posebno če se gasilci ne bi dovolj hitro organizirali. Če bi bilo vsaj približno tako, kot je bilo na tokratni vaji, bi se hujšim posledicam izognili. Požar je izbruhnil Poveljnik GZ Jože Zrnec daje navodila. Gasilci so s hitro akcijo usposobili gasilsko opremo v lakirnici in se hitro razširil po drugih prostorih. Celotna akcija je potekala po načrtih. Potek vaje je pohvalil tudi direktor Stolarne Stane Škulj. Vaje se je udeležilo veliko število gasilcev. Nekatera društva so pripeljala s sabo tudi najmlajše člane, saj je vaja najboljša priložnost za učenje in nabiranje izkušenj. Mi pa vam posredujemo nekaj utrinkov z vaje. (M.S.) Prihod gasilcev iz Strug Matjaž Tabak in podmladek gasilcev iz Ponikev Najmlajša pomočnika pri akciji Luka Perhaj in Klemen Hrovat iz Hočevja Zvedeli smo veliko zanimivega o gasilstvu V sredo dopoldne smo šli v gasilski dom. Tam nas je čakal gospod Rotar. Pripovedoval nam je o gasilstvu. PGD Kompolje je bilo ustanovljeno leta 1925. Na začetku je bilo samo okoli osem gasilcev, sedaj pa jih je približno 85. Videli smo črpalko za vodo, ki sojo včasih vlekli konji. Je ena najstarejših v Sloveniji. Sedaj pa imamo gasilski kombi. Ima cisterno, v kateri je voda. Na njej so tudi različne škropilnice in veliko metrov gasilskih cevi. Na kombiju so miške, ki jih priključimo na vodo. Miške potem odmašijo zamašene cevi. Gasilski kombi ima tudi črpalko. Ta črpalka je moderna in se zelo razlikuje od stare črpalke. Pokazal nam je tudi, kako se prižgejo sirene. Imajo dve različni sireni. Včasih so imeli ročne sirene. Sli so na zvonik in jo začeli vrteti. Tako so ljudje vedeli, da gori. Pokazal nam je tudi, kako se iz črpalke črpa vodo. Cev se pritrdi na hidrant in na kombi. Zgoraj pri hidrantu se odpre in voda prične teči. Kako vemo, daje cisterna pri kombiju polna vode? Voda začne teči iz kombija. Na koncu predstavitve smo se posladkali. Jedli smo napolitanke in pili sok. Zvedeli smo veliko zanimivega o gasilstvu. Tudi jaz si želim postati gasilec. Matic Mustar, 3. razred, Kompolje V DPZ Dobrepolje - Struge je pripravilo razstavo na Vidmu in v Strugah Tudi na letošnjo zahvalno nedeljo je DPŽ Dobrepolje - Struge v sodelovanju s svetovalno službo KZ pripravilo bogato razstavo domačih dobrot in jesenskih pridelkov. Društvo je pod vodstvom predsednice Marije Zrnec dobro organizirano in s svojo aktivnostjo zelo prisotno v občini. Skoraj no- beno večje praznovanje ne mine brez njihovega sodelovanja. Na zahvalno nedeljo pa se predstavijo samostojno in istočasno na dveh Utrinki iz Strug mestih hkrati, na Vidmu in v Strugah, kar zahteva dobro organizacijo in ogromno dela za vsako članico posebej. Tudi letos so vložile v priprave veliko časa in znanja, zato je bila razstava vredna ogleda, tako v Strugah kot na Vidmu. Razmeroma majhno število članic DPZ iz Strug je presenetilo z bogato količino razstavljenih dobrot. Raz-stavljalke v obeh krajih pa so pokazale tudi veliko mero dobrega smisla za estetiko. Pohval obiskovalcev ni manjkalo ne v Strugah ne na Vidmu, prijazni in vedri obrazi gospodinj pa so vzdušje še polepšali. Privlačnost razstave je bil srečelov, saj so imeli obiskovalci možnost jedi Marija Zrnec (na skrajni levi in desni) s članicami DPŽ na Vidmu Iz DPŽ Dobrepolje-Struge november 2001 tudi pokusiti. Prijazne gospodinje pa svoje znanje ne hranijo le zase, svoje recepte so pripravljene tudi izdati. Z veseljem bomo zato v naslednjih številkah objavili nekaj njihovih najboljših receptov. Članicam DPŽ pa želimo, da bi jim ne zmanjkalo volje in da bi s svojo dejavnostjo še velikokrat popestrile dogajanje v občini. M. Steklasa LOJZKA JAMNIK IN EMA ZEVNIK "Me, ki smo zmeraj doma, gremo rade v družbo" UCuharski recevtl SLANA POGAČA Recept je prispevala članica DPŽ Dobrepolje - Struge Cvetka Krašovec. SESTAVINE 1. BELO TESTO: Naredi testo kot za vse potice (brez sladkorja). 2. AJDOVO TESTO: Skuhaj žgance (1/2 kg moke), jih ohladi, dodaj 3 dag kvasa in 10 do 15 dag margarine. Oblikuj ajdovo testo z dodatkom bele moke. Vzhajaj. 3. NADEV: 1 kg svinjskega prekajenega mesa, 1 preka-jena klobasa, 150 g mesnate slanine, 7 jajc, 1/2 kg kruha (meso in klobaso skuhaj, kruh zreži in namoči s stepenimi jajci in juho; dodatki: drobnjak, poper, peteršilj). PRIPRAVA Najprej razvaljaj belo testo, nato dodaj še ajdovega, nađeni z nadevom in zvij v štrukelj, ki ga lahko pečeš v modelu za pogače ali v navadnem pekaču. Postavi na toplo, da vzhaja. Peci 1 uro v pečici pri 180 stopinj C. Med članicami DPŽ Dobrepolje je nekaj takih, ki so v društvu neprekinjeno že od ustanovitve dalje. Med njimi sta tudi Lojzka Jamnik in Ema Zevnik. Obe sta med najbolj prizadevnimi članicami. Zmotila sem jih kar med dežurstvom na razstavi, ki jo je društvo tudi letos pripravilo na zahvalno nedeljo. Naš pogovor pa je potekal približno takole: N.K.: "Kaj od teh dobrot na razstavi je vajino delo?" LOJZKA J.: "Kruh in mede-njaki." EMA Z.: "Tudi jaz sem spe-kla kruh in naredila piškote na strojček ali iz "mašince", kot jim pravim." LOJZKA J.: "Tukaj tem piškotom pravimo kar predpražniki." N.K.: "Kdo vaju je naučil tako dobro peči?" LOJZKA J.:"Ko sem bila mlada, sem bila na kuharskem tečaju. Se zmeraj imam recepte od takrat in še zmeraj so dobri. Kasneje sem se izpopolnjevala sama. Zdaj pa se učimo druga od druge." EMA Z.: "Jaz pa nimam nobenega tečaja. Učila sem se kar sama. Ko vidim, kako mi uspeva, dobim veselje in delam." LOJZKA J.: "Malo delaš po receptu, malo pa človek po svoje naredi in izboljšuje." EMA Z.: "Veste, če je manj dobrega, boljše je. Za krofe to prav gotovo velja. Samo enkrat sem jih naredila po takem receptu, da sem dala veliko dobrega, pa niso bili ne okusni ne rahli. Ko sem jih zadnjič naredila le z najosnovnejšimi sestavinami, so bili neverjetno dobri in tako rahli, da so jih vsi hvalili." LOJZKA J.: "Vsega mora biti ravno prav." N.K.: "Ampak ravno to je umetnost, da je vsega ravno prav." LOJZKA J.: "Ja, vaja dela mojstra." N.K.: "Ali te dobrote večkrat pečete tudi sicer?" EMA Z.: "Tudi. Kadar kdo praznuje rojstni dan ali pa za praznike, kot so božič in velika noč. Takrat je največ potic." N.K.: "Kaj najraje pečeta?" LOJZKA J.: "Težko je reči. Včasih sem najraje delala rumove rezine. Takrat so veljale za nekaj najboljšega." EMA Z.: "Jaz pa najraje delam polmesece." N.K.: "Kaj pa vama najbolj uspeva?" LOJZKA J.: "Vse. Le začeti moraš, res pa je, da ti včasih ti uspe bolje, včasih malo slabše." N.K.: "Ko vas ob raznih slovesnostih v občini najamejo, najprej napečete in potem še strežete. Kaj imajo ljudje najraje?" LOJZKA J.: "Vse imajo radi. Vse, kar je domačega." EMA Z.: "Od vsega pa imajo najraje imajo domači kruh." LOJZKAJ.: "Ja, to je res. Včasih kdo pravi: Ni treba nobenega mesa zraven, tako dober kruh se lahko je brez mesa." N.K.: "Ali tudi sicer radi kuhata?" EMA Z.: "O, to pa ne preveč. Ampak moramo." LOJZKAJ.: "Če moraš, potem se vse naredi." N.K.: "Koliko časa sta že pri tem društvu?" LOJZKAJ.: "Obe sva od vsega začetka, skupaj sva se včlanili." EMA Z.: "Tudi če bova kdaj nehali, bova obe naenkrat." N.K.: "Ampak ne bosta še nehali?" LOJZKA J.: "Bova videli, kakšno vzdušje bo vnaprej. Če bo tako, kot je zdaj, bo v redu." EMA Z.: "Zdaj sva zadovoljni." N.K.: "Društvo organizira izlete, pripravlja razstave, pogostitve ob raznih priložnostih itd. Kaj vama je od tega najbolj všeč?" LOJZKAJ.: "Druženje. Da skupaj pridemo, da se pove-selimo, da nismo samo doma. Tudi na izlete rade hodimo." EMA Z.: "Veste, tiste, ki hodijo v službo, so rade doma. Me pa, ki smo zmeraj doma, pa rade gremo v družbo." N.K.: "Ko sta se vključi- li v društvo, še nista vedeli, kako bo. Zakaj sta se vključili?" LOJZKAJ.: "Takrat res nismo vedele, kaj bomo v društvu delale in kako se bomo počutile. Nučičeva se je najprej dogovorila z Lekanovo Irmo o ustanovitvi društva, potem pa nas je povabila. Do takrat nismo hodile nikamor, bile smo samo doma. Povabilo smo sprejele. Me, iz Podgorice in iz Male vasi, smo bile med prvimi. Na začetku nas je bilo bolj malo." N.K.: "Kar koli se organizira v občini, skoraj nikoli ne gre brez vas. Zelo ste obremenjene." LOJZKAJ.: "Res, dosti dela je, kar potruditi se moramo. Res je, da doma delo ostaja, marsikaj je treba prestaviti na kasnejši čas ali pa kasneje bolj pohiteti." N.K.: "Ali so doma kaj nejevoljni zaradi vaše odsotnosti?" LOJZKAJ.: "O, ja. Tudi godrnjajo včasih, vendar se da vse urediti. Pa bolj zgodaj vstaneš ali pa greš malo kasneje spat." EMA Z.: "Vse se da, če človek hoče. Če pa ne, pa zmeraj najdeš izgovor, da ni časa." LOJZKAJ.: "Če si v službi, je res malo težje. Vendar če človeka nekaj zanima in veseli, se vseeno najde čas." N.K.: "Želite še kaj povedati našim bralcem?" LOJZKAJ.: "Če kakšno zanima naše delo, naj se nam pridruži. Pridejo pa naj le tiste, ki so pripravljene delati." Prijeten pogovor je bilo treba prekiniti, saj so začeli prihajati obiskovalci, ki jih je marsikaj zanimalo. Kasneje sem pri delu zmotila še dve gospodinji, brez katerih ne mine nobena dejavnost društva. Pogovor z njima bo objavljen v naslednji številki. Pripravila: M. Steklasa Pisma bralcev Gargantua in Pokemon V dobrepoljski občini pa tudi širše je precej ljudi, ki se oglašajo v "Našem kraju", ne da bi sploh vedeli, o čem pišejo in kaj pišejo. Ali pa se prav grdo sprenevedajo ter poizkušajo pozornost preusmeriti na obrobje interesov ter na probleme, ki so minorni ali pa jih sploh ni. Se najraje jih kar sproti sproduci-rajo umetno in kot po navadi, za majhne možgančke, zanje obtožijo druge. Obstaja kar nekaj ljudi, ki pišejo po "naročilu" svojih šefov in vodij, tako na strankarski ravni, predvsem pa na ravni sorodstva oziroma žlahte po domače. Dozdeva se mi na nek način podobno kot takrat, ko velik pritisk na primer fižola, sprosti neprostovoljno oglašanje določenega dela telesa z zelo izrazitim imenom, ki pa ga tukaj ne bi imenoval. Na nekakšen čudaški in umirjen način sam poskušam razumeti že kar nekaj let trajajoča podtikanja o mojem napadu na verujoče. O mojem nasledstvu pri rdeči udbomafiji. In to predvsem od tistih, ki so imeli v preteklosti največ opraviti z znanim kumrovškim sistemom politične vzgoje in oblastnega delovanja. Ali mogoče še pomnite, tovariši? Danes so to seveda gospodje, ki pa se obnašajo kot sloni v trgovini s porcelanom. Saj mi niti ni potrebno kaj dosti premišljevati in utrujati možganov. En velik kup idej mi kar naprej prinašajo sami v svojih prečudovitih spisih o lastnih sposobnostih in svojemu dobremu delu in delovanju v korist ljudstva na tem svetu. Zadnje njihove pogruntavščine okoli kapelice in "Jakličevega doma", na primer. Da pa ne bi preveč okoli hodil, kot se reče, vam za prežvekovanje obdelam nekaj aktualnih debat. Nikoli nisem "navijal" za to, da bi se komu prepovedalo razmišljati in svobodno delovati po svoji lastni presoji in volji. Vsakdo ima pravico delati, kar hoče, v skladu z zakoni in ustavo te države seveda. Javno in jasno tukaj priznavam, da ima vsakdo pravico imeti Grozdeta za mučenca. RKC ima pravico predlagati ga za svetništvo in mučeništvo. Nenazadnje je bil Grozde zelo veren ter je tudi deloval v skladu s takratno doktrino RKC v ljubljanski škofiji. Vsi ljudje imajo pravico trditi in pisati v časopis isto stvar, če želijo. Ali pa bo mogoče kdo od vas, junakov, meni priznal tudi javno, da imam tudi jaz pravico imeti tega istega Grozdeta za sodelavca okupatorja, domobranskega aktivista, in s tem za izdajalca lastnega naroda. Ali se bo med vami nekoč našel junak te sorte? Pa da bo potem enako pravico po ustavi in zakonih te države priznal tudi meni in podobno razmišljajo-čim ljudem. Na osnovi takšnega priznanja in osebnega priznavanja potem lahko gradimo sobivanje vseh različno mislečih na slovenskih tleh, tudi v Dobrepolju. Spet ne morem mimo našega župana Toneta. V zadnji izdaji časopisa piše na županovi strani o tolerantnem sobivanju občanov. Skratka spet je odšel z mislimi v filozofske sfere. Pozabil je staro ljudsko modrost, da kdor seje veter, žanje vihar. In to kmečko ljudski tribun, ki bi moral imeti kmečko pamet vsaj v žepu, če že ne v glavi. Eno številko prej pa seje razpisal v žalostnih tonih o pijancih in pijančevanju. Po njegovem takšni ne bi smeli imeti otrok. Njegove pravice do izražanja osebnega mnenja in filozofije podpiram. Ampak ne kot župana, temveč samo kot privatne osebe ali kot političnega aktivista. Druga stran v časopisu je rezervirana za županovo delovanje v občini za korist in dobrobit ljudi ter poročanje o delu za ljudi. Vendar je vse bolj očitno, da zadnje čase ni kaj poročati o silnih uspehih vodstva občinskega. Enostavno jih ni! Zato je potrebno drugo stran nekako zapolniti. Pa četudi s poceni filozofiranjem. Druga stran nikakor ni predvidena za politični aktivizem, obakrat nekako v solzavem "mea culpa" stilu, kot za uteho v solzah stare babe. Zupan bi se že moral po sedmih letih župa-novanja zavedati, daje po zakonih te države zaščitnik zakonitosti in ne njihov kršitelj. Njegovo župansko delovanje prizadene vse, ne samo nekaterih, in ne bi smelo ko-ristfti samo magnatom. Ker pa smo že pri alkoholizmu in alkoholikih, še zelo resno opozorilo. Po zdravstveni logiki in zakonih je alkoholizem bolezen. Potrebno jo je zdraviti v soglasju z bolnikom. In to pravi čas, ne pa deset let prepozno. Zato tudi moram razumeti županov članek predvsem humorno in cinično. Drugače bi lahko po malem prišli do tega, da se ne bi smeli ženiti in imeti otrok fizični invalidi, manj pametni, ljudje s prirojenimi in genskimi napakami itd. In s tem pridemo spet do zelo znanega Dolfeta iz naše zgodovine. Kdo bi se lahko poročal in imel otroke? Nekdo bi moral za to potem dajati potrdila in dovoljenja! Pa smo spet tam! AU pa bi se morda lahko poročali samo tisti, ki pi- jejo na tuj račun? Dne 14.9.2001 je bil razglašen in z odlokom vlade tudi uveljavljen dan žalovanja. Zaradi dogodkov v New Yorku. Isti dan so občinski veljaki izvedli razstavo pod kozolcem. Razumem, daje bila razstava vnaprej organizirana in pripravljena, zato je ni bilo mogoče odpovedati. Da pa slavnostni govornik niti z besedo ni omenil žalostnega dogodka, je pa precej bedno, da nobeden od organizatorjev z županom na čelu ni bil sposoben predlagati naj Zago-riški fantje zapojejo žalostin-ko, je precej žalostno. Da pa nobeden ni predlagal minuto molka za žrtvami v njihov spomin, pa je nekulturno. Ali si pa morda lahko mislimo, da se naša dobrepolj-ska oblast solidarizira s Tali-bani in Osamo bin Ladnom. Bili bi potem edina organizirana oblast na svetu, ki podpira Talibane. Morda pa je tako tudi prav. Z malimi in te-penimi je potrebno sodelovati, pa čeprav proti ZDA in celemu svetu, kakor tudi proti vladi v lastni državi. Drnovška in njegovo vlado se ne sme podpirati. Kaj zato če so v koaliciji! Odlok o dnevu žalovanja je potrebno konkretno ignorirati. Tako se pokaže pokončna drža. Sam osebno pa sem v precejšnjih dvomih. Nikakor ne morem ugotoviti, ali župan Tone in njegovi podpirajo Talibane na verski ali na politični osnovi? Čas pa bo le pokazal svoje ter bomo slej ko prej izvedeli, kje so še na oblasti Talibani in kje telebani. Zvonimir Zabukovec p.s. Letos so jurčki, lepi jesenski ajdovčki, zelo malo rasli po dobrepoljskih hribih. Razlog je bil ta, da smo soglasno sklenili, da bi bilo potrebno nekako kaznovati desne volivce z nečim. Na moj predlog je bil sprejet sklep, da na jesen 2001 ne sme biti mnogo rastja jurčkov tod okoli. Zahtevam od politič- Pogled vase Ljudje smo večina takšni, da smo pri ocenjevanju drugih, bodisi ljudi, stvari, opravil, zelo kritični, mnogokrat celo kritizerski, ko pa vrednotimo svoja početja, pa se velikokrat precenjujemo, smo do sebe zelo prizanesljivi in pre-malokrat tudi samokritični. Vprašajmo se, kaj smo danes do tega trenutka komu kaj dobrega storili, komu namenili lepo besedo, morda prijazen, topel pogled, potrpežljivo, dobrohotno odgovorili na ne preveč prijazno vprašanje, namenili svojim bližnjim trenutke za posluh, morda komu pridržali vrata, ko smo se drenjali iz trgovine, in še in še bi lahko naštevali? Vse to so drobna dobra dela, ki ne stanejo veliko ali nič, potrebna je le naša pripravljenost, dobra volja, pa sočloveka s tem razveseliš! Saj poznamo rek: le kdor zna dajati, zna tudi pravilno sprejemati. V javnosti, v naši okolici, se velikokrat širijo različne govorice, ki so škodoželjne, predvsem pa nepreverjene in pomislimo, koliko slabega lahko povzročijo! Zakaj se ljudje raje pogovarjajo o drugih, o vsakomur znajo povedati zelo veliko, kaj ima ali nima, kaj dela oziroma bi moral početi, kaj misli. Pogovarjajmo se o sebi, o tem, kaj nas v dnu duše veseli ali skrbi! Vsakdo si svet predstavlja in zamišlja po svoje, ga tudi oblikuje in uresničuje. Pravi ključ do človekove osebnosti in njegovega ravnanja je duševna podoba o samem sebi. To sije človek izoblikoval podzavestno z doživetji, spomini, a tudi domišljijo in že- nih nasprotnikov, da ne kritizirajo, kajti predlog je bil sprejet soglasno, pa še dobre veze imamo zgoraj. ljami. Zato so njegova ravnanja vedno v skladu s to svojo podobo o samemu sebi. Vemo, da lahko le sami s svojo voljo, željo in odločitvijo vplivamo na svoja lastna početja. Zmotno je, če ljudje za svoj neuspeh, nepriljublje-nost dolžijo svojo okolico in pričakujejo le od drugih pomoč, kajti to izhaja iz njihove osebnosti same! Ljudje, ki z dostojanstvom sprejmejo svoj lastni jaz, ko doživljajo svoje vrednote, bodisi bolj ali manj pozitivne, so polni poleta in ga znajo širiti tudi v okolico. Ljudje pa smo družabna bitja in je zelo pomembno, kako drug z drugim shaja-mo.To je sicer čisto naravna stvar, ki jo mnogi nikoli prav ne razumejo, ne uvidijo z razumom in ne dojamejo s čustvi, kot pravi v mnogih dognanjih dr. A. Trstenjak, ki ga v nadaljevanju tudi citiram. "V tem je vsa t. i. družbena nravnost - etika. Etika zato, ker ta krepost - shajanje z bližnjim - zahteva samopre-magovanje. Če hočeta dva dobro shajati, mora vsak "nekaj popustiti", in sicer že od vsega začetka, preden pride do kakršnega koli trenja. To se pravi: biti vedno obziren, vedno videti drugega, ne samo sebe. Videti drugega, ko damo besedo - se pravi: držati besedo. Videti drugega, se pravi: dobro o njem misliti in mu dobro hoteti; se pravi: skušati ustreči tudi njegovim željam in potrebam, ne samo njegovim "pravicam". Tak lep odnos z bližnjim se lahko izrazi z besedo - poštenost -in to v mislih, besedah in dejanjih. Biti fair, pravijo temu Angleži. To je temeljna družbena krepost, brez katere ni t- (_Od dopisnikov sožitja, ki pa zahteva stalnega samopremagovanja in zato veliko resnične čustvene zrelosti. Biti fair se pravi biti čustveno, osebnostno res zrel!" Čustvena zrelost pomeni ravnovesje med razumom in čustvom, med glavo in srcem in le čustveno dozorel človek je sam sebi dober svetovalec. R. Menninger navaja poleg kreposti - shajati z bližnjim še šest sodil za čustveno zrelost: sposobnost, v težkem položaju prav ravnati, sposobnost se spremeniti, pametno ravnanje pod pritiskom, raje dajati kot sprejemati, prenašati očitke in sovraštvo ter pomanjkanje ljubezni. Čustveno zrel človek zna živeti z bližnjim v miru. Zrel človek ne trati časa in moči za nepotrebne spore, ampak mu ostane še dovolj časa in moči, da dela tudi za druge, za družbo, v kateri živi. Vzemimo si čas in naredimo svojo inventuro, osebnostno bilanco. Prevetrimo svojo notranjost, poglejmo vase in se odkrito vprašajmo o svojih pogledih, nagnjenjih, načelih, preglejmo svoj kodeks vrednot! Smo zmožni to storiti? Premislimo, so nas kreposti: veselje, poslušnost, zaupanje, uslužnost, sočutje, vztrajnost, samoobvladovanje, poštenje, spoštovanje, vljudnost, dobrohotnost, nasmeh, odpuščanje, prijaznost, obzirnost, potrpežljivost, zmernost, modrost, vera, pobožnost, mir... kaj predramile !?Toso vseobče človeške vrednote, tudi za tiste, ki so prepuščeni samemu sebi in nimajo, ali vsaj ne priznavajo, modrcjšega in bolj stvariteljskega uma poleg sebe in nad seboj. Mi, kristjani, pa bi se morali zavedati, da nam je Bog dal svobodno voljo, da za svoja dejanja nosimo tudi veliko odgovornost, zato je od nas samih odvisno, koliko in kdaj se odpiramo božjemu Duhu in ga prosimo za njegovo pomoč. Potrebna je le globoka vera in neomajno zaupanje Vanj, kajti edi- Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Spet se je nabralo nekaj novic. 10. novembra smo imeli mar-tinovanje v našem klubu. Zbralo se nas je 39 in imeli smo se lepo. Celo leto nismo imeli v našem klubu nobene prireditve, tako da smo bili kar željni spet biti v svojih prostorih. Veselo razpoloženi smo se zadržali do poznih večernih ur. Imeli pa smo tudi novega harmonikarja. To je bil Anton Gačnik iz Podgore, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujem za lepo in igranje in brezplačno uslugo. Načrtovan koncert našega mešanega pevskega zbora Škr-janček nam, žal, ni uspelo prirediti. Nismo dobili prostega termina, ker so do konca leta vse sobote zasedene. Zaradi tega bomo koncert prestavili na začetek prihodnjega leta. Vse člane, ki so se prijavili za 7-dncvni penzion v hotelu Delfin v Izoli, last ZDUS-a, obveščamo, da moramo za potrditev rezervacij nakazati 3500 SIT na osebo, zato oddajte denar našim poverjenikom do 1.12.2001. Naša 9. seja bo 18. novembra, na njej bomo razpravljali, kje bomo imeli silvestrovanje, in še kaj se bo nabralo. Za zdaj toliko, pa drugič kaj več. no On zmore vse! Če si resnično želimo svoje lastne preobrazbe, se da s božjo pomočjo doseči vse, le potrpežljivi in vztrajni moramo biti. Več ko naredimo za lastno osebnost, več lahko damo tudi drugim ! Naj nam bo svetopisemski rek "Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim"(Mt 7,12) vodilo in hkrati obljuba samemu sebi, kajti le tako bi bili dobri med dobrimi ljudmi, kjer bi resnično vladala toplina medčloveških odnosov. Tina Shavvish KJE SO SE IZGUBILE ROZE? Naslov lahko pomeni marsikaj. Vsak ob njem lahko pomisli na svoje "izgubljene rože". Pa ne tarnati za njimi in vzdihovati! Še hujše je, obtoževati jih! Ko pomislim na te rože, me že zavedejo. Zakaj? Iščem jih pri drugih - pri mojih bližnjih, pri mojih prijateljih, pri znancih. Kako narobe razmišljam, ko iščem napake pri drugih! Poglej svoje "izgubljene rože" - kje sem ga pa jaz polomil-a, da so se "moje rože izgubile". Ker se naglo bliža december in z njimi prazniki miru, družinske sreče, veselja, se bo kot ponavadi spet vse odvijalo v naglici. Vse bo po starem: hitenje ne vem kam, zapravljanje denarja, navidezna voščila, skratka "veselo norenje". Jaz pa mislim, da so to dnevi, ko moramo iti sami vase, se umiriti in z razumnostjo obvladovati "nori svet". Kaj vse bi človek lahko izrekel, kaj vse voščil, če bi se le delček "narobe sveta" spremenil! V "narobe svet" padamo sami. Nihče nas ne sili v to. Sami smo tisti, ki nam ta svet s svojimi pogubnimi idejami in stvarmi ugaja. Norenje, hitenje, uživaštvo brez meja postaja naša tradicija. Namesto da bi tradicija ostale vrednote, ki so nam jih vcepljali naši predniki, smo jih zavrgli. Zdijo se nam neumne, staromodne za naš svet. Iščemo nove vrednote, boljše, sodobnejše, ob katerih pa z žalostjo največkrat ugotovimo, da nam ne prinašajo prave sreče. Mogoče kratkotrajno, navidezno, ki pa nima bodočnosti in slej ko prej človeka pripelje na rob. V pričakovanju "veselega decembra" komisija za družino ne vošči le sreče in veselja, kot je to običajno, pač pa vas sprašuje, kje so se izgubile rože (po Bosmansu), ki tudi odgovarja, ne samo sprašuje in tudi svetuje: Rože so se zadušile in umrle v plazu novic o sovraštvu in nasilju. Kje so se izgubile rože? Rože majhnih pozornosti, da mislimo drug na drugega in vsi med seboj? Ovenele so zaradi naše sebičnosti, usahnile so v naši otročji raz-dražljivosti. Zakaj toliko ljudi nima nič od življenja? Zato, ker nimajo prijateljev, ker nimajo nikogar, ki bi jim stal ob strani. Ker pogrešajo znamenje, da jih ima kdo rad. Ker ni nobene rože, ki bi cvetela zanje. In vendar lahko rože naredijo čudež! Ni nujno, da bi bile dragocene, lahko so čisto navadne, preproste rože: NASMEH, DOBRA BESEDA, MAJHNA POZORNOST. Ti cvetovi, ki so dani s srcem, lahko povejo mnogo lepega. Pripovedujejo čudovito bajko o koščku nebes na zemlji, kjer so ljudje kakor angeli in drug drugemu blažijo vsako bolečino. Tesnobo in solzo. Komisija za družino Anica Štrubelj Anketa november 2001 ANKETA O PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA Kaj delam, kadar se ne učim? Oh, ta šola! Kaj vse bi lahko počeli, če se ne bi bilo treba toliko učiti! Koliko prostega časa sploh ostaja našim učencem in kako preživljajo ta čas? Prisluhnimo nekaterim od njih. dan. Ko pridem domov, poiš-čem ključ, kije tako skrit, da je njegovo iskanje kot lov za skritim zakladom. Potem odložim torbo na pisalno mizo in si grem pripravit kosilo. Potem prižgem računalnik in grem gledat televizijo. Televi-zije se hitro naveličam in grem strmet v računalnik. Ker mi je mami prepovedala internet, samo strmim in premišljujem, kaj bi počel z dolgočasnimi igricami in programi. Ker ne morem nič pametnega delati, se odločim, da se bom malo učil. Udobno se namestim obkrožen s šolskimi knjigami ter se kakšno urico ali dve učim. Res pa je, da se zelo nerad učim predmetov, ki me ne zanimajo. So pa tudi dnevi, ko pridem domov, odložim torbo in se je ne dotaknem do naslednjega dne, ko je treba v šolo. Take dneve označim kot "zamorjene". Okoli devetih grem "spat". Zakaj v narekovajih. Ker grem v svojo sobo in berem knjige do polnoči in dlje. Knjige obožujem. Skoraj vsakokrat, če je le možno, grem v krajevno knjižnico in se založim s knjigami. Berem vse knjige, če le niso dolgočasne. Ko nameravam zaspati, pomislim, da se bo vseeno zgodil čudež in bo naslednji dan sobota. Potem zaspim. TEODORA HEKIČ, Predstruge Prostega časa nimam veliko, ker se moram učiti. Precej časa mi vzame tudi glasbena šola. Trikrat na teden hodim h klavirju. Kadar pa sem, prosta, se grem rolat ali vozit s kolesom. Ukvarjam se Zahteva veliko časa, posebno zdaj, v osmem razredu. ANJA PUGELj, Videm Prostega časa imam bolj malo, ker mi veliko časa vzame učenje in glasbena šola, ki jo imam trikrat na teden. Igram kitaro. Kadar pa sem prosta, grem k sošolki Evi ali pa pride ona k meni. Z njo mi ni nikoli dolgčas. Igrava se družabne igrice in se veliko pogovarjava. Poleti se voziva s kolesom in se rolava. Z njo sva prijateljici že od prvega razreda. Kadar pa sem sama, pa najraje poslušam glasbo. tudi s športom. Igram badminton, košarko in odbojko. Rada tudi berem. Pravkar sem prebrala knjigo Pastirci. Najbolj pa se sprostim, kadar grem s psom na sprehod v gozd. SANDI GLAČ, Cesta Prosti čas? Najbolje, da kar povem, kako preživim popol- ANDREJ HOČEVAR, Predstruge Po končanem pouku me skoraj vsak dan v tednu v popoldanskem času čaka še veliko krožkov, glasbena šola, orkester v sklopu glasbene šole, verouk... Z glasbo se ukvarjam že pet let, in sicer sem pel v šolskem zboru ter začel obiskovati glasbeno šolo kitare. Za kitaro sem se odločil, ker je bila moja prijateljica že od otroštva. Tudi šport mi ni tuj. Rekreativno igram nogomet in košarko. Ko pa je vseh teh dejavnosti konec in pridem domov, zelo rad poslušam glasbo, veliko gledam televizijo, čas pa se najde tudi za obisk kina. Seveda se šole ne da zapostavljati. SABINA VOLEK, Zdenska vas Vedno, kadar zazvoni za konec zadnje šolske ure, sem vesela in si pri sebi rečem: "Končno, konec pouka." Preden odhitim domov, grem še v knjižnico po kakšno knjigo, ki jo potrebujem pri učenju ali pa za branje v prostem času. Najpogosteje so te povezane z astronomijo. Doma najprej kaj malega pojem, nato pa se spravim k delanju domačih nalog. Teh nikoli ne zmanjka in so kar zahtevne. Toda so del mojega dela za šolo, saj se z njimi največ naučim, zato jih nikoli ne pozabim narediti. Ko naredim nalogo, se malo sprostim, poslušam glasbo ali si preberem kakšno zanimivo revijo. Nato pa znova k učenju. Učim in pripravljam se za teste, ki jih bomo pisali v bližnji prihodnosti. Trudim se tudi, da sem veno pripravljena za spraševanje. Med učenjem si naredim odmor za kosilo in pogovor z mami. Kdaj pa kdaj priskočim na pomoč mlajši sestri. Veliko časa pa zapravim za telefon, saj imam veliko klicev. Največkrat me kličejo sošolci in prijatelji, s katerimi se kar zaklepetam. Konec tedna pa si vzamem čas za prijatelje, da si malce ohladim glavo od učenja. Pripravila M. Steklasa Nenavadna srečanja V našem vrtcu se zavedamo, da so tudi starejši ljudje potrebni pozornosti. Zavedamo se tudi, da je družina osnovna celica v procesu in da k družini spadajo tudi stari starši, ki so z družino povezani, bodisi da z njo živijo ali se srečujejo le občasno.Vsekakor pa so dedki in babice na svoj način povezani s svojimi vnuki.Veselijo se eni drugih in radi se družijo med sabo. Vez med njimi je bolj trdna, kot si lahko mislimo. Ravno na osnovi teh spoznanj smo se v našem vrtcu odločili, da poglabljamo te vezi in skrbimo za sodelovanje. Preteklo leto smo pripravili kar nekaj srečanj s starimi starši: od jesenskih delavnic, peke piškotov pred novim letom, do izdelovanja zobotrebcev. Le ti so bili nekoč vir dohodkov za marsikatero družino v kraju, danes pa so le še ljudsko izročilo. Letošnje šolsko leto smo že na prvem roditeljskem sestanku obvestili starše z oblikami sodelovanja s starimi starši.Oni so prenesli informacije na stare starše in že je bilo tu prvo srečanje. V vseh oddelkih je potekal projekt o jabolkih. Vsaka vzgojiteljica sije zastavila cilje glede na starostno stopnjo otrok in jih realizirala preko različnih oblik in metod dela. Najpomembnejši je bil zaključek projektov. Ta dan so nam "naše babice" pripravile jabolčni zavitek kar v vrtcu. Otroci so jih seveda povabili z uradnimi vabili in jih prosili za pomoč. Sami so prinesli jabolka, babice pa so poskrbele za ostalo. Prinesle so strgala, moko in vse potrebne sestavine za pripravo jabolčnega zavitka. Z veseljem so se odzvale vabilu. Najprej je bilo pozdravljanje z otroci, seznanjanje z njihovimi igralnicami, vzgojiteljicami in pomočnicami, nato so njihove spretne roke začele z delom. Brez navodil, razgovorov so si delo razdelile. Nekatere so strgale jabolka, druge gnete testo in tretje pripravljale ostale sestavine za peko.Bilo jih je preko dvajset, zato so imele nekatere čas tudi za globlje stike z vnuki.Seveda pa ni bil nihče prikrajšan. Otroci so jim bili neprestano za petami, se z njimi pogovarjali ali jih vlekli za predpasnike. Po nekaj minutah dela je sledilo še eno doživetje.Babicam so se pridružili še dedki, ki so kramljali pred vrtcem. Eden je prinesel s sabo harmoniko in veselje se je stopnje- valo. Vsi skupaj smo zapeli in rajali, saj so iz zvokov harmonike prihajale tako otroške pesmi kot prave polke in valčki. Otroci so uživali in se niso utrudili. Na nas vzgojiteljice so čisto pozabili. Zato smo poskrbele za postrežbo, pa še tu so nam priskočili na pomoč starejši otroci. Nepozabno, a še ponovljivo so dejali ob odhodu. Slovo je prišlo, otroci pa so komaj čakali na jabolčni zavitek, ki smo jim ga postregli pri kosilu. Takšna srečanja bomo še prirejali, saj so bili pogledi starih staršev, pri nekaterih celo s solznimi očmi, dokaz hvaležnosti brez besed. Vzgojiteljica: Marija Žnidaršič Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga V kruhu je moč narave, ki je kot del neobvladljivega določala debelino njegove rezine. V njem je idilič-nost žitnega polja, pozimi pokritega s snegom, spomladi valovitega v vetru in v zgodnjem poletju zlateče- ga v soncu. V njem je igrivost z ritmom mlinskega kolesa navdihnjenega mlinarja. In v njem je ljubezen peka. Skupaj z otroki iz skupine "ježki" v vrtcu Ringaraja smo si zastavili cilj podrobneje spoznati nastanek kruha. Obiskali Prometna varnost smo stari mlin na Rašici in videli, kako so v starih časih mleli žito in iz njega pridobivali moko. S pomočjo literature smo spoznali, kje in kako so pekli kruh v preteklosti. Z obiskom Pekarne BLATNIK pa smo spoznali sodoben način peke kruha. Sončnega jesenskega dopoldneva smo se peš odpravili proti pekarni. Pri vratih nas je prijazno sprejela gospodična Erika in nas popeljala v notranjost, kjer nas je že ves nasmejan pričakal Uroš. Njegova prijaznost je na otroke naredila velik vtis, z zanimanjem so ga poslušali in mu sledili po pekar- javni red in mir Policijska postaja Grosuplje je oktobra 2001 na območju občine Dobrepo-lje obravnavala 9 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 6 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelje tudi pridržanje. Prav tako represivno ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Velikokrat se tudi zgodi, daje policijska patrulja napotena na intervencijo, vendar se kasneje izkaže, da sploh ni prišlo do kršitev javnega reda in miru. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. kazniva dejanja Obravnavali smo 12 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, in sicer v vikende in hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Iz vozil pa odtujijo predvsem avtoradie in tudi gorivo ter denar. V mesecu oktobru je bilo veliko vlomov v vozila, ki so bila ni. Preden smo odšli, so nam postregli s slastnimi krofi in sveže pečenimi pica-mi. Tako prijetnih doživetij si želimo še veliko. Vodstvu Pekarne BLATNIK se lepo zahvaljujemo za lepo preživeto dopoldne in zaposlenim za prijaznost. Polni novih vtisov in spoznanj smo se tudi sami preizkusili v peki kruha. Za-mesili smo testo in ob prijazni pomoči naših kuharic spekli hlebčke, na katere smo bili zelo ponosni. To so bile za nas prijetne in zanimive izkušnje. Sandra in Martina parkirana v gozdovih, vozniki in potniki pa so nabirali gobe. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji. Čim bolj naj si zapomnijo opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla, prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oz. občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Opravili smo tudi oglede 9 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku vozila niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št.647 Račna —Zdenska vas in v samem naselju Videm. Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad celotnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V času od 15.11.2001 do 15.03.2002 morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, kar bodo nadzirali tudi policisti. V mesecu novembru bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. Prav tako bodo policisti iz PP Grosuplje v mesecu novembru in decembru leta 2001 večkrat izvajali poostren nadzor nad pešci v cestnem prometu, ki kršijo določila cestno-prometnih predpisov, kakor tudi nad vozniki, ki s svojo vožnjo ogrožajo pešce. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE CENIK OGLASOV * celostranski 150 točk * celostranski - zadnja stran 200 točk * polstranski 80 točk * četrtstranski 50 točk * 1 cm v koloni 4 točke * predstavitveni članek (1 tipkana stran) 100 točk Vrednost točke je 142 tolarjev. Cenik velja za vse vrste naročenih oglasov. Zahvale so objavljene v velikosti četrtine strani, na posebno željo tudi več, pri tem se ustrezno poveča število točk. Občina Dobrepolje Poročilo Policijske postaje Grosuplje IZ DRUŠTVA SOŽITJE Nekaj utrinkov "čukčevih" delavnic Klub "ČUKEC" se nahaja na OŠ na Adamičevi cesti. Tukaj se učimo, rišemo, barvamo in drugo. Radi se zabavamo in poslušamo različno glasbo. Jaz zelo rada hodim v ta klub. Ko so bile počitnice, sem komaj čakala, da bom spet začela. V klubu nas je približno 15, z učiteljicami vred pa 18. Naš simbol je "ČUKEC". Tukaj se nahajamo od 15.30 do 17.30. To je dve uri ob sredah. Bili smo tudi na enem od nepozabnih piknikov, ki seje odvijal na Lavričevi koči. Mi smo tudi nastopili z lepo recitacijo in pesmijo. Danje bil zelo lep. Imeli smo tudi srečelov, vsaka srečka je zadela. Skratka, imamo se zmeraj lepo. Damjana Lipič Vsako sredo se udeležimo seminarja. Za vikend bomo šli na Ptuj Delail smo okraske za naš praznik. Med počitnicami smo pobirali krompir na njivi, v sredo smo selira-li koruzo.gnanju smo jedli odojka. Igrali smo nogomet. Štiri dni smo spali v šotoru. Za rojstni dan sem dobil novo uro. Doma imamo nov avto "polota klasika". Za žegnajc smo imeli celo žlahto. V jeseni bomo delali novo štalo za živino. Imeli bomo okrog petindvajset krav. Toni Bojč Klub "ČUKEC" se nahaja v OŠ na Adamičevi cesti. V klubu se nas zbere zelo veliko. Eni hodijo s starši, nekateri pa sami. Nikoli nam ni dolgčas. Veliko slikamo, rišemo, striže-mo, ustvarjamo... Veliko hodimo na izlete, piknike, zabave ... Imamo se zelo lepo. Nadja Bučar Sveče za vse priložnosti Spominjam se obiska pri neki družini ravno v adventnem času. Pričakala nas je praznično okrašena miza z adventnim venčkom in rdečo nagrobno lučko! Pogled nanjo je opozarjal, da seji ni dobro preveč približati: od vročine razbeljen pokrovček, v lučki pa za kozarec staljenega parafina. Če bi se prt po nesreči zmaknil...? V sobi pa je vse "dišalo" po zažganem parafinu. Sveče, kakršne poznamo dandanašnji, so v glavnem sestavljene iz parafinske mase (parafin, voski, stearin...) in stenja. Izdelujejo se na dva načina: z več različnimi postopki oblikovanja neposredno iz staljene parafinske mase in iz parafinskega prahu. Glede na namembnost poznamo več vrst sveč. Nekoč so bile najštevilčnejše in priročne gospodinjske sveče. Prižigali smo jih, kadar je zmanjkalo elektrike. Okrasne ali ornamentne sveče služijo estetskim navdihom in se jih praviloma ne prižiga. Nagrobne sveče oz. lučke, ki so sedaj najbolj zastopane in kot take vsem poznane kot rdeči lončki in "bučke" s pokrovčkom. Ikebana sveče, ki so namenjene aranžiranju cvetja. In adventne, božične in novoletne sveče, ki so praviloma polepšane z barvanjem, tiskanjem, lakiranjem... Poznamo še vrtne ognje in bakle. Dišeče sveče, ki dišijo tudi če jih ne prižgemo. In (velike) cerkvene sveče, ki jih videvamo po cerkvah, in so namenjene verskim obredom. Od naštetih vrst sveč tako po načinu izdelave kot končnemu izgledu najbolj izstopajo nagrobne sveče - zaprte so v PVC "lončke". Tako postopek izdelave kot vrsta sveče zahtevata svoje vrste stenja. Naloga stenja je, da njegov vrh nosi plamenček in da ta plamenček napaja s staljenim parafinom in ga tako ohranja pri "življenju". Zato je stenj sestavljen iz več, v kito spletenih, drobnih bombažnih nitk, ki vpijajo staljen parafin. Tudi stenj je različnih debelin in sestave. nadaljevanje na str. 30 Jelki v slovo 2. novembra je naša sodelavka Jelka Pugelj bila brezupen boj, da bi prek roba svoje usode izvlekla še najtanjše nitke svojega časa. Pa so bile prekratke in pretanke, da bi vzdržale moč bolečine hude bolezni. Premagana je klonila in nas za vedno zapustila. Za vse dobro, kar je naredila sodelavcem, učencem in prijateljem, ji velja velika hvala. Kar koli je delala, vedno je s svojo marljivostjo in strokovnostjo pustila za sabo prepoznavno sled. Poklic učiteljice, za katerega je Živela, in ki ji je pomenil več kot samo delo, je jemala kot danost, ki ji je treba vsestransko služiti. Leta sijočo svetlobo posameznika počasi ugasijo. Sčasoma smo vsi brezimni in neoznačeni. Kakor naše življenje: danes poimenovano, jutri neznano, vendar polno tistega, brez česar ni prihodnosti in razvoja. Jelka Pugeljje pretečo brezimnost odstranila s svojim dolgoletnim trdim delom in stalnim prispevanjem skupnemu. Z odhodom naše dolgoletne sodelavke smo izgubili velikega človeka in dobro prijateljico. Jelka, spomin nate ne more zbledeti, saj ostajajo za teboj rezultati tvojega dela. Bolečine ob tvoji izgubi ni mogoče izraziti z besedami, prav tako tudi ne ponosa, da si bila med nami ter pomagala ohranjati šolstvo v Strugah. Kot taka nam ostajaš v večnem spominu. Kolektiv PŠ Struge Zahvale november 2001 Skrb, molitev, delo in trpljenje - tvoje, ata,je bilo življenje! Premišljen in preudaren bil je tvoj korak, govor moder in mehak; srce odprto in toplo, katerega bitje se vedno čutilo bo! Veliko lepega v tebi je bilo, kar se nikoli pozabilo ne bo! Ostali so sadovi tvojih rok, v naših srcih pa bridka žalost in jok. Vedi, da v srcih naših boš ostal, saj si nauk globoko zakopal: "Vera, ljubezen, prijateljstvo in medsebojna povezanost naj druži nas!" (tvoje hčerke) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega ata in tasta JANEZA PETRIČA iz Hočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vsem vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, izrekali ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Hvala g. dr. Walidu el Shavvishu in njegovi družini ter ostalemu osebju ZD Videm za pomoč v času njegove bolezni, ga. Mileni Znidaršič za požrtvovalnost in pomoč pri negi. Hvala g. župniku S kulju, g. Mrvarju, g. Kastelicu, g. Hostniku in g. kaplanu za tako lep poslovilni govor in pogrebni obred. Hvala Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo zapete pesmi in Godbi Dobrepolje za izvajane skladbe v trenutku slovesa. Hvala PGD Hočevje, g. Jožetu Gorjupu za ganljiv in lep govor in društvom Gasilske zveze Dobrepolje za spremljanje na njegovi zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Dobrepolje, g. Konradu Piku za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali na domu in v bolnišnici, mu vlivali upanja in tolažbe ter ga razveseljevali. Hvala vsem vaščanom in ostalim, ki ste nesebično priskočili na pomoč ob njegovi nesreči. Hvala tudi ožjim sodelavcem Posebnega socialnega zavoda Prizma Ponikve in IRSR Ljubljana za razumevanje in pomoč ob njegovi bolezni. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in se ga boste spominjali. Vsi njegovi Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Odšel si k svojemu Stvarniku, naš ata FRANC BLATNIK iz Zdenske vasi 20 Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, prinesli sveče in cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi g. župniku Francu Skulju za lep pogrebni obred in duhovno zahvalo. Posebna zahvala tudi zdravniški službi, vaščanka- ma Ivanki Zrnec in Francki Marolt ter ostalim vaščanom. Žalujoči: žena Danica, hči Majda in sin Brane ter vnuki ZAHVALA Ob smrti naše drage mame OLGE NOSE se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k Bogu, hvala za darovano cvetje in sveče ter za izraze sožalja. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in obiske na domu. Hvala Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani, lepa hvala Romanu Gačniku, hvala tudi kolektivu Pekarne Blatnik. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Vsi njeni Obiskovalcem kinopredstav kina Dobrepolje Skoraj leto je minilo od zadnje filmske predstave v našem kinu. V tem mesecu ponovno pričenjamo s kinopredstavami in spet vas bomo v "NAŠEM KRAJU" obveščali o filmih, ki bodo prihajali na naše platno. Plakati za naše filme pa bodo še naprej v naših vitrinah v kinu, v Iskri in Stolarni, v gostilnah Krajček in Majolka na Vidmu, v gostilni Pugelj v Strugah in še kje bomo našli prostor. Dvorana je popolnoma nova in najmodernejše opremljena. Oder ima novo svetilno in zvočno tehniko. Tudi kino je veliko pridobil. Dobili smo popolnoma nove kinoprojektorje MEOPTA z oznako MEO 5XB-1 s precizno optiko in 1600W žarnicami, kar bo zagotovilo, da bo na novem dvižnem platnu izredno svetla in jasna slika. Tudi zvočna tehnika, (DOLBY DIGITAL) je odlična, saj je poleg centralne zvočne kombinacije (woofer, srednjetonec in visokotonec) še levi in desni zvočnik, po 4 zvočniki na vsaki steni in štirje zvočniki na zadnji steni. Zvočni efekti filma bodo tako popolni. V dvorani so moderni kino fotelji, ki so anatomsko oblikovani. Vse to smo pripravili za vas, cenjeni kinoobi-skovalci in upam, da se boste vrnili nazaj v kino, ki ste ga včasih radi obiskovali. Popolnoma se strinjam s filmskim kritikom in urednikom na radiu UNIVOX, gospodom Tomijem Gavra-ničem, ki je dejal nekako takole: "Film spada v kino, kajti le na velikem platnu dobi vso svojo popolnost. Pogreznjen v temo dvorane se prične tisti pravi užitek, ki ti ga film nudi. Film, gledan po TV ali na "domačem kinu" z dvd pred-vajalnikom in lm diagonalno sliko in štirimi do šestimi zvočniki, ni in ne bo dosegel kinopredstave v kinu." Vse več filmskih režiserjev zahteva, da se film ne sme kopirati na videokasete ali dvd plošče, ker s tem zelo izgubi na kvaliteti. Velikokrat na filmskih napovednikih vidimo napis: ONLY IN THEATRES (SAMO V KINU). Upam, cenjeni kinoo-biskovalci, da boste ponovno postali redni obiskovalci našega kina in da bomo lahko dejali, da seje splačalo toliko investirati v kino. Poleg mlajših gledalcev si želimo, da bi se v kino vrnili tudi nekoliko manj mladi, ki so bili včasih redni obiskovalci našega kina. Prizadevamo se tudi, da bo cena vstopnice ostala na prejšnji ravni, to je 500,oo SIT, kar je precej pod realno ceno (realna cena kinovstopnice za kinematograf I. kategorije, in to naš kino sedaj je, je med 800,00 - 900,oo SIT). Filmske distribucije smo prepričali, da kljub spremembi statusa kina v I. kategorijo ne bodo zahtevale povišanje vstopnic. Upam, da bomo prepričali tudi ostale dejavnike, ki vplivajo na cene vstopnic, tako da bo cena čim dlje ostala nespremenjena in bo obisk našega kina resnično dostopen vsem ljubiteljem filma. Za vse, ki boste kupili abonmaje, pa bo ogled filma še cenejši, saj bo cena ene kinopredstave le 400,oo SIT, enako velja tudi za organizirane skupine. Vse obiskovalce kina že danes prosimo, da se v dvorani obnašajo kulturno in ne uničujejo inventarja, pazijo na sedeže itd, saj je bilo v dvorano vloženih ogromno sredstev. Tudi v prihodnje bomo imeli tri kinopredstave na teden. Ob petkih bodo na sporedu bolj umetniški in kvalitetni filmi, ob nedeljah ob 15. in 1930 ali 2030 (odvisno od letnega časa) pa bodo ko- PETEK, 30. NOV., ob 19.30 ameriški akcijski zf. triler PLANET TEME KRATKA OZNAKA: Na tem planetu je prva stvar, ki jo opaziš, temperatura. Vročina je neznosna. Molil boš za noč. A ko se spusti noč, pride še nekaj hujšega: bitja, ki se pojavijo iz teme, iščejo plen. Tebe. Izpod peresa scenarista in režiserja Davida Twohyja (The Arrival in Disaster in Time) prihaja nov znanstveno-fantastični triler, Pitch Black. V ne ravno daljni prihodnosti mora pilotka Fry (Radha Mitchel) s svojo vesoljsko ladjo zasilno pristati na daljnem planetu. Frvina posadka je mrtva, reši se le nekaj potnikov. Nepoškodovan je policist Johns (Cole Hau-ser), prav tako njegov ujetnik, morilski Rid-dick (Vin Diesel). Ko preživeli raziskujejo grozljivo vroči planet, se morajo povezati, če hočejo preživeti. Planet je zlovešč, jalov in brez življenja. A ko sonce zaide in se planet zagrne v trdo temo, se pojavijo njegovi prebivalci ... Dolžina: 112 min NEDELJA, 2. DEC, ob 15.uri ameriška odštekana komedija SCARY M0VIE-FILM, DA TE KAP mercialni filmi in uspešnice. Ker je kino DOBREPOLJE eden izmed šestih kinematografov ZKD-IVANČNA GORICA, imamo večkrat naročene tri filme tedensko, takrat pa bo prvi film v petek ob 1930 uri (ali 2030 uri oz. 2100 uri), drugi film v nedeljo ob 1500 uri in tretji film v nedeljo ob 1930 uri (ali 2030 uri). Kot že rečeno, bomo uvedli filmske abonmaje za študente in dijake in nadaljevali sodelovanje z mladinskim centrom SION. Želeli bi si sodelovanja z delovnimi organizacijami, ki bi svojim delavcem omogočili zaključene kinopredstave ali omogočili cenejši nakup kinovstopnic. Po tehnični plati je torej ogled filma v našem kinu enak ogledu v multi kinu KOLOSEJ, le vstopnica je pri nas skoraj polovico cenejša, film pa bo na našem platnu kakšen mesec kasneje, (lahko pa tudi manj, če se bo obisk kinopredstav povečal do določene meje, ki je pogoj za čim hitrejše terminiranje filmov), zato upamo, da boste ostali oz. postali naši redni obiskovalci. Na koncu se moramo delavci kina v imenu vseh ljubiteljev filma zahvaliti županu, občinski upravi in svetnikom za posluh in napredno razmišljanje o opremi kina, ki je resnično na zelo visokem nivoju. Uprava kina Dobrepolje KRATKA ČEPRAV NEPOTREBNA VSEBINA: Kot nekakšen nadnaravni podaljšek prvega filma se FILM, DA TE KAP satirično pozabava s klasičnimi ikonami, kot sta Izganjalec hudiča in Poltergeist, kot tudi bolj svežimi Han-nibalom, Potopljenimi lažmi ter The House on Haunted Hill. Poleg vseh nadnaravnih zadev pa gredo še dlje in ne prizanesejo niti šundovskim ikonam Charliejevim angleč-kom in Misiji: Nemogoče. Za seboj ne puščajo ničesar in si privoščijo še parodijo na trenutno pop kulturo in brez sramu vpletajo polnočne inforeklame, televizijske jasnovid- uiNOPROCMM za mcmiua 2001 28 ce in najnovejše košarkaške reklame. Film se začne z obračunom, v katerem se ponor-čujejo iz Izganjalca hudiča. James Woods je nekonvencionalni duhovnik oče McFellv, ki mora iz Natasha Lvonne, ki se ji vrti glava, izgnati nezemskega poltergeista. Potem ponovno srečamo junakinjo Cindy Campbell, sedaj obetajočo študentko. OdŠtekani profesor (Tim Curry) jo s skupino razburjenj iščočih sošolcev rekrutira za konec tedna s pretvezo, da bodo izvedli nek znanstveni eksperiment. Šokantne in izvenšolske dejavnosti se čez vikend kar kopičijo, z njimi pa tudi zabavna presenečenja. NEDEUA, 2. DEC, ob 19.30 ameriška najstniška komedija AMERIŠKA PITA II. del KRATKA OZNAKA: Leta 1999 se je občinstvo zaljubilo v nepozabno skupino prijateljev, ki so z vso duhovitostjo in človeškostjo, ki nam ju življenje meče pod noge, odkrivali neraziskana področja ljubezni in prijateljstva. Komedija je v trenutku postala kultna, saj so obiskovalci kino dvoran v prvem filmu Ameriška pita prepoznali lastne divje, pogosto nerodne najstniške izkušnje. V drugem filmu se je ponovno zbrala ista igralska zasedba, ki pogumno skupaj stopa še korak naprej proti odraslosti. Po prvem letu na univerzi fantje najamejo hišico na obali, da bi še okrepili prijateljstvo in si privoščili najbolj zabavno poletje od vseh dotedanjih. A kot ponavadi, je le od deklet odvisno, ali se bodo sanje fantov uresničile ali ne. Na koncu norega poletja vsi skupaj ugotovijo, da se čas sicer spreminja, ljudje prav tako, prijateljstvo pa ostane. Dolžina: 90 min PETEK, 7. DECEMBER ob 19.30 ameriška uspešnica - akcijska kriminalka AMERIŠKI PSIHO KRATKA OZNAKA: Mary Harron je zgodbo povzela po spornem romanu Breta Eastona Ellisa, o katerem se je ogromno razpravljalo. Roman je osupljiva družbena satira, ki prikazuje grebatorska pozna osemdeseta leta skozi oči serijskega morilca, in bralce prisili, da vstopijo v možgane morilca ter spoznajo in dojamejo njegove motive. Morilec je čudovit primerek svoje vrste, ki ima vse priti-kline mladega žgospodarja vesolja' od dizaj-nerskih oblačil, do dizajnerskih drog. Patrick Bateman (Christian Baie) je navidezno po- Kino poln; tako kot vsi iz njegove družbe. Obupno se trudi, da bi bil del nje, a bolj se trudi biti enak ostalim z Wall Streeta, bolj brez obraza postaja in manj nadzora ima nad svojimi grozljivimi potrebami, ki so, ironično, ravno tisto, kar mu daje čutiti, da je nekaj posebnega. Na koncu postane Bateman pojem prilagodljivosti v nemoralni družbi, kjer je nemoralno biti prilagodljiv. Le malo likov je omenjeno obdobje poosebilo tako vznemirjajoče kot Patrick Bateman. Kot Frankenstein predstavlja pošast svojega obdobja, nam American Psvcho predstavlja pošast konca dvajsetega stoletja. Prikazuje sodobno mestno življenje, kot ga vidi serijski morilec, in bralca prisili, da vstopi v morilčeve možgane, prepozna njegove motive in tako zastavi vizijo, ki hkrati spravi v grozo in strezni. NEDEUA, 9. DEC, OB 15. URI ameriški, akcijski, znanstveno-fantastični film FINAL FANTASY KRATKA OZNAKA: Final Fantasy: The Spirits VVithin temelji na uspešni interaktivni igri in predstavlja novo vrsto filmske pustolovščine. Znanstvenofantastičnega žanra se loteva na nov, provokativen način in poduhovljeno obravnava večni boj med človekom in naravo. Ob tem uporablja razgibanost digitalnega medija računalniških igric in vse možnosti, ki ga ponuja film sam po sebi. V ne tako oddaljeni prihodnosti Zemljo napadejo Nezemljani. Velemesta so zapuščena, prebivalstvo zdesetkano, nezemljska bitja vladajo planetu. Ostala je le peščica ljudi, ki mora najti način za preživetje invazije in ponovno prevzeti oblast na planetu. Dva med preživelimi, Aki Ross (glas Ming-Na) in njen mentor, dr Sid (glas Donald Sutherland), sta odločena razmišljati drugače. Razvijata organsko rešitev, čeprav večina meni, da bi se reševanja problema morala lotiti izključno vojska. Izhajajoč iz svoje valovne teorije Sid razvija protistrup, ki bi kljuboval nezemeljski sili. Z Aki sta prepričana, da vse oblike življenja zaznamujejo posebni duhovni valovi, ki jih je moč identificirati in ujeti. Kot sta opazila, se nezemeljski napadalci res hranijo z duhovi umrlih. Aki in dr.Sid zbereta več organskih primerkov, katerih združen duhovni zapis bo oblikoval val enake in nasprotne jakosti duhovnemu valu nezemeljske sile. Ti valovi naj bi dejansko izničili drug drugega in razorožili tuje sile. Zbrala sta šest od osmih ključnih duhov, potrebnih za dokončanje vala. Obupno si prizadevata najti še preostala dva, njun čas pa se izteka... november 2001 NEDELJA, 9. DEC, ob 19.30 uri ameriški akcijski triler HITRI IN DRZNI KRATKA OZNAKA: Dominic Toretto vozi po ulicah Los Angelesa, kot da so njegovo kraljestvo. Njegova ekipa je prepričana, da v resnici tudi so. Vse dneve sestavlja in popravlja izjemno zmogljive dirkalnike, pri katerih ni pomemben model, ampak dodaten računalniško nadzorovan pogon, ki jim omogoča neverjetno hitrost. Ponoči tekmuje z vsakim, ki si ga upa izzvati. Dirke so ulična predstava, plemenski zbor, adrenalinsko bojišče, kjer vlada nenadzorovana hitrost. Dominik je zvezda tega dogajanja in nepremagljiv. Tudi Brian se je pripravljen preizkusiti. Prepričan je, da obvlada vožnjo, a za dirkaške navdušence je še zelenec. Zato želi pridobiti Dominicovo naklonjenost. Po soočenju z okrutnim Johnnvjem Tranom Dominic ugotovi, da je Brian zaupanja vreden. Brian je všeč tudi Dominicovi sestri Mii. Nihče med njimi pa ne ve, da je Brian v resnici policist v civilu ... PETEK, 14. DEC, ob 19.30 ameriška super komedija PUNČKA, MOGOČE PA BO KRATKA OZNAKA: Iskriva romantična komedija o paru, ki si nečesa tako zelo želi, da kar pozablja ceniti tisto, kar ima. Sam (Hugh Laurie) in Lucy (Joely Richardson) delujeta kot sanjski par: mlada, seksi, uspešna, srečna v zakonu. In silno zaljubljena. Skleneta, da je napočil čas za dojenčka. Energično se lotita skrbno načrtovanega urnika dejavnosti. Brez uspeha. Poskusita vse: aromatera-pevtsko masažo, novodobne obrede, seks na stezah za pešce pri polni luni, kitajsko akupunkturo in razne afrodiziake. Poskusita tudi z umetno oploditvijo in svojo seksualno opremo dasta pod drobnogied najbolj eminentnih strokovnjakov z Zahoda in Vzhoda. Nobenega medicinskega vzroka ni, zakaj Lucy ne more zanositi. Blagoslovljeno stanje je videti nedosegljivo. Medtem Sam, pisatelj na vodilnem mestu na televiziji, pade v hudo kreativno blokado, Lucy pa je vse bolj živčna in nestrpna. Dolžina: 104 min; Režija: Ben Elton; Producent: Phil Mclntyre; Scenarij: Ben Elton Igrajo: Anna Lindgren, Adrian Lester, Emma Thompson, Rowan Atkinson, Joanna Lum-ley, James Purefoy, Hugh Laurie, Joely Richardson, Tom Hollander NEDEUA,. 16. DEC, OB 15. uri ameriška družinska komedija SPY KIDS (MALI VOHUNI) KRATKA OZNAKA: Mednarodna supervohuna Gregorio in Ingrid Cortez sta si po umiku iz nevarne službe zaželela ustvariti družino in uživati mirno življenje. Seveda pa ne gre vse po načrtih. Kmalu se morata ponovno lotiti svojega starega poklica in pri tem ju ujamejo sovražniki. Poleg njiju izgine še sedem agentov OSS-ja. V skrivnostna izginotja naj bi bil vpleten Fegan Floop, strokovnjak za neverjetne tehnološke izume. Usoda Cor-tezovih - in morda tudi sveta - je odvisna od poguma in dejanj dveh oseb: Carmen in Junija Corteza, osnovnošolcev, ki rada igrata računalniške igrice. Pri svojih junaških podvigih uporabljata ultra-lahka letala, podmornice, žvečilko z elektrošokom in, kar je naj- pomembnejše, svoji brihtni glavici ter družinsko ljubezen. Triler, ki kar poka po šivih od akcijskih prizorov, izbruhov energije in nenavadnih pripomočkov, ni le za otroke. Režiser Robert Rodriguez s filmom MALI VOHUNI odpira novo poglavje v kinematografiji: družinski vohunski film oziroma James Bond za otroke. MALI VOHUNI, v katerem kar mrgoli izumov, navidezne resničnosti in nepričakovanih spoznanj, pripoveduje o bratcu in sestrici, ki se lotita dveh nevarnih nalog: rešiti svet pred grozečimi pošastmi in obdržati skupaj družino. NEDELJA, 16. DEC, ob 19.30 ameriška uspešnica - akcijski triler ČAROVNICA IZ BLAIRA (2) KRATKA OZNAKA: V trenutku izrednega zanimanja javnosti za zabavo na osnovi resničnosti, vključno s televizijskimi programi, filmi in videoigricami, Artisan Entertainment poišče snov za film v nočnih morah in nastane Book of Shadows: Blair VVitch 2. Po zaviti poti, ki jo je prepotovalo pet ljudi, ki so delali Blair VVitch Project, potuje Book of Shadovvs: Blair VVitch 2 v temen in nevaren kraj, kjer se meja med realnostjo in fikcijo zabriše in na trenutke morda celo izgine. Ko se protagonisti filma znajdejo v vrtincu nepojmljivega zla, izvor katerega (človeški ali nadnaraven?) ostaja grozljivo negotov, postane dojemanje posameznikov vse bolj nezanesljivo. Book of Shadovvs: Blair VVitch 2 se da brati kot pripoved o masovni histeriji, o močnem vplivu popularne kulture na življenja ljudi. Del pristne groze tega filma temelji na dejstvu, da ne ponuja lahkih in pomirjujočih zaključkov. Namesto tega obrne utvaro svojega predhodnika na glavo in zastavlja vprašanje, ali je The Blair VVitch Project (in potemtakem tudi katerikoli izdelek popularne kulture poln nasilja) sodobni ekvivalent brezobličnih negativcev, kot je bi- la čarovnica iz Blaira. Book of Shadovvs: Blair VVitch 2 se vrača v zlovešči predel Marvlanda imenovan Black Hills, da bi rekonstruirala grozljivo serijo zločinov, ki so se zgodili novembra 1999. Po sledeh The Blair VVitch Projecta in izrednem medijskem zanimanju, posvečenemu kombinaciji dokumentarnega stila in legende, so se oboževalci in radovedneži odpravili na pravo prizorišče filma, v Burkittsville v Mary-landu. Jeff (Jeff Donovan), mestni otrok, črna ovca, ki je ravno zapustil psihiatrično bolnišnico, je svojo obsedenost s čarovnico iz Blaira spremenil v posel in v Burkittsville zvabil štiri mlade ljudi, da bi jim razkazal kraje, kjer naj bi strašila čarovnica. Jeffove stranke so obsedene s filmom, čeprav niti njim samim ni jasno zakaj. PETEK, 21. DEC, ob 19.30 ameriška najstniška komedija 100 DEKLET KRATKA OZNAKA: 100 DEKLET je najstniška seksi komedija o brucu Matthevvu, ki v pokvarjenem dvigalu spozna dekle svojih sanj in se zaljubi žna prvi pogled', čeprav je niti videl ni, saj je bila noč, v dvigalu pa ni bilo elektrike. Po burni noči se Matthevv zbudi sam in se takoj odpravi iskat misteriozno dekle, o katerem ve le to, da stanuje v bližnjem dekliškem domu - ždeviški trdnjavi' kot mu pravijo lokalni fantje. Ona je ena izmed 100 DEKLET. Naš romantični junak se poda na semester dolgo raziskavo dekliškega internata, da bi našel svojo resnično ljubezen med stotimi osumljenkami. Matthevvu pri tem pomaga cimer Rod (James De Bello), ki cele dneve igra video igrice, gleda porno filme in ugotavlja, kako povečati svoj libido. Matthevv in njegov pomočnik sestavita načrt, kako se infiltrirati v dekliški internat, dom 100 deklet in njegove resnične ljubezni. NEDELJA, 23. DEC, ob 15. in 19.30 ameriška uspešnica- akcijska kriminalka OPERACIJA MEČARICA KRATKA OZNAKA: Obstaja svet znotraj našega sveta. Svet pod tem, čemur pravimo ki-berprostor. Svet, ki ga ščitijo najbolj izpopolnjeni varnostni sistemi. V tem svetu skrivamo naše najgloblje skrivnosti, najbolj obremenjujoče podatke in seveda cel kup denarja. To je svet Mečarice. Gabriel Shear (JOHN TRAVOLTA), karizmati-čen in nevaren vohun, ki hoče priti do sredstev za izkazovanje svojega patriotizma, se mora prebiti v ta svet. Tam ga v nelegalnih vladnih skladih čakajo milijarde. Toda da bi denar resnično ukradel, potrebuje superhe- kerja, nekoga s talenti, ob katerih so tudi najbolj neprebojni varnostni sistemi na svetu videti kot otroška igra. Tu nastopi Stanley Jobson (HUGH JACKMAN), eden od dveh najboljših hekerjev na svetu, ki je že bil v zaporu zaradi motenja dela agentov FBI. Zdaj živi sam v razpadajoči prikolici, brez ficka in brez edine stvari, ki je dajala njegovemu življenju smisel - brez hčerke Holly, ki jo je izgubil ob razvezi. Gabriel in njegova lepa družabnica Ginger (HALLE BERRY) zvabita Stanleyja v njun skrivni svet z obljubo, da bo lahko spet zaživel s Holly. Ko pa Stanley vstopi v ta svet, spozna, da ni nič tako, kot je videti. Postal je orodje v rokah ljudi, ki kujejo veliko bolj zlovešče načrte, kot je bančni rop. Joel Silver, ki ima zasluge za nekatere od največjih filmskih uspešnic zadnjega časa (Matrica), in Jonathan D. Krane, ki ima za sabo že več kot 40 filmov in 20 let izkušenj (dva filma iz serije Pink Panther, Fenomen, Brez obraza, Generalova hči), sta tokrat producirala vohunski akcijski triler o moči, denarju, žrtvovanju in hekerjih 21. stoletja. PETEK, 28. DEC, ob 19.30 slovenski družinski film SLADKE SANJE KRATKA OZNAKA: Egon je star dvanajst let in nima gramofona. Jugoslavija z začetka sedemdesetih pa je videti kot dežela obilja. Uvožene dobrote prihajajo čez mejo in med njimi tudi ameriška glasba, filmi in moda. Sošolci se bahajo s ploščami in jih poslušajo drug pri drugem. Skratka, vsi imajo gramofone, le Egon ne. Jasno pa mu je, da bo do njega bolj težko prišel, če bo čakal na svoje domače. Njegova posesivna mama namreč počasi potuje po svoji dolgi poti v norost in ima dosti problemov sama s sabo. Babica je goreč vernik, celo mistik, ki ne more razumeti, zakaj bi kdor koli potreboval mehanično napravo za poslušanje glasbe, ko pa ona sliši zvok sfer in petje angelov kar z lastnimi ušesi. Očeta Egon ni nikoli videl. Dobro pozna le njegovo roko, ki je edina ostala na vseh slikah, iz katerih je mama izrezala preostanek očetovega telesa. Egon mora prvič v življenju nekaj organizirati povsem sam. Začne pripravljati načrt, pri katerem mu pomaga sošolec Fric, večni repe-tent in sin kino operaterja. Načrt vključuje tudi soseda Romana, prvega in edinega krajevnega hipija, lastnika 55-ih velikih in 122-ih malih plošč ter dvanajstih ovitkov. Na poti do uresničitve življenjskega cilja mu stoji ob strani tudi radoživi stric Vinko, ki je v šestdesetih letih tvvistal tako nizko, da je z zadnjico pobiral kovance. In še mnogo drugih. Egon se torej odpravi uresničevat načrt, prebija se med sošolci, učitelji, komunisti in oporečniki in, ja, nazadnje dobi gramofon. Spotoma pa še odraste. NEDELJA, 30. DEC, ob 15.uri ameriška uspešnica - mladinski animirani film MAČKE IN PSI KRATKA OZNAKA: Odkar svet stoji, se med mačkami in psi bije tajen boj za prevlado nad našim planetom. Vojno je za nekaj časa prekinilo negotovo premirje, toda obdobje miru se izteka. G. Tinkles, oblasten perzijski mačkon, je na čelu množičnega mačjega gibanja proti človekovemu najboljšemu pri- jatelju. Prekaljenim pasjim agentom, ki varujejo človeško vrsto, se slabo piše. Ko ostanejo brez enega od najboljših psov, njegovo mesto zasede psiček Lou, ki je šele novinec. Poblazneli g. Tinkles zbere vojsko izurjenih vojakov in usoda človeštva je v šapah mladega psička, ki se še ni imel priložnosti izkazati v boju. Bo pasja ljubezen in iznajdljivost lahko kljubovala plačancem, morilcem in tajnim agentom ter rešila svet? NEDELJA, 30. DEC, ob 19.30 ameriška akcijski zf. akcijska drama UMETNA INTELIGENCA KRATKA OZNAKA: Smo v času, ko primanjkuje naravnih bogastev, tehnologija pa napreduje z astronomsko hitrostjo. Stanovanja so nadzirana, hrana je umetna, služabniki pa sploh niso ljudje, ampak roboti. Za vsako potrebo ga lahko dobiš: za vrtnarjenje, gospodinjska opravila, druženje... Le za ljubezen ne. Čustva so zadnji, sporni korak v razvoju robota. Na robote ljudje gledajo kot na visoko izpopolnjene stroje. Roboti naj ne bi imeli čustev. Toda družba Cvbertronics Manufacturing najde rešitev za številne pare, ki še niso dobili dovoljenja, da bi lahko imeli otroke. Imenuje se David (HALEY JOEL OSMENT) in je prvi robot, programiran, da ljubi. Dečka kot poskusni primer sprejmeta k sebi uslužbenec Cvbertronicsa Henry Swin-ton (SAM ROBARDS) in njegova žena Mo-nica (FRANCES 0'CONNOR), ki se jima je že rodil otrok, a so na smrt bolnega zamrznili, dokler ne najdejo zdravila. Davida sčasoma vzljubita kot lastnega sina, toda vrsta nepričakovanih pripetljajev kljub temu poskrbi, da postane takšno življenje zanj nemogoče. Njegov edini pravi zaveznik in zaščitnik je njegov supermedvedek, po naključju pa se spoprijatelji še z žigolom Joejem (JUDE LAVV), robotom za seks. Skupaj odkrivata svet, da bi našla svoje pravo mesto v družbi, ki ju je ustvarila, in ugotavljata, da ljudem ni všeč, če roboti postanejo preveč človeški. Domačo proseno kašo, ječmenovo kačo-ješprenj, domačo ajdovo moko in fižol lahko, po ugodnih cenah, kupite na kmetiji Jakopič iz Podpeči. Informacije na tel. 7807534. OBVESTILO Obveščamo starše, da bo imel zobozdravnik dr. Miha Markelj ordinacijo za predšolske otroke in tiste, ki so bolj oddaljeni od Vidma, v ponedeljek, od 13.00 do 19.00. Turnir v taroku Tarok sekcija Dobrepolje je organizirala še tri turnirje v taroku in sicer: -vPodgori 31.8.2001 -v Ponikvah 26. 10. 2001 - vZalipovcu 9.11. 2001 Finalisti: Podgora: 1 .mesto: Jože Perko 2. mesto: Miloš Mehle 3. mesto: Franci Štih 4. mesto: Janez Škantelj Ponikve: 1 .mesto:Uroš Kraljic 2. mesto: Marjan Gorjup 3. mesto: Jože Perko 4. mesto: Robi Habjanič Zalipovc: 1. mesto: Milan Mesojedec 2. mesto: Jože Perko 3. mesto: Uroš Kraljic 4. mesto: Miran Laharnar Zaključni turnir v taroku za sezono 2001 bo v petek, 21. 12. 2001, s pričetkom ob 19.00 uri v gostilni Brdavs na Vidmu. Prijave do 20. 12. 2001 v gostilni Brdavs. Prijavnina znaša 2000 SIT. Finale se bo igralo v petek, 28. 12. 2001, ob 19.00 uri. Najuspešnejši igralci v sezoni 2001 prejmejo posebne nagrade. Na listi najuspešnejših vodijo: Jože Perko, Marjan Gorjup, Uroš Kraljic, Franci Štih,... Tarok sekcija nadaljevanje s str. 25 Sveče nagrobnega programa imajo posebno sestavljen stenj, tako zaradi načina izdelave kot gorenja sveče. Skozi sredino opleta stenja poteka tanka svinčena nitka, ki mu daje oporo. Na dnu je kovinska rondela, sam stenj pa je povoščen. Ko "bučka" gori, se v njej nabira staljen parafin, in če stenj ne bi imel opore v svinčeni nitki, bi se ukrivil in utonil v talini. Sveča bi ugasnila. Sveče nagrobnega programa so namenjene uporabi na grobovih, na prostem in zračnem prostoru. Nikakor niso pri- merne za zaprt prostor, kjer bivamo in dihamo ljudje. Svinec, ki se v plamenč-ku sveče sproti topi in pada v talino, tudi izpareva! Sicer malo, pa vendar! Svinčene pare pa so strupene. Zakaj bi si sami "posvinčevali" zrak po domovih in se še dodatno izpostavljali zdravstvenim tveganjem? Tudi ko bomo prižigali betlehemsko svečko, premislimo, kje bo gorela. Če bo to na mizi, v zaprtem bivanjskem prostoru, izberimo za to primerno svečo, z mehkim stenjem brez "žičke". Dean Strnad november 2001 Šport Šport KOŠARKA Končna lestvica občinske košarkarske lige za leto 2001 3. krog PAR REZULTAT DNEVNI BAR MAJOLKA - SCENA 21 16 KOMA 750 - ZAGORICA 21 20 BISTRO PIZZERIA ADAM - ŠD KOMPOLJE 21 9 MIZARSTVO MUSTAR - STRUŠKI BIKI 13 21 KOMA 750 - MIZARSTVO MUSTAR 21 12 PAR REZULTAT MIZARSTVO MUSTAR - BISTRO PIZZERIA ADAM 17 21 STRUŠKI BIKI - SCENA 21 16 ZAGORICA - DNEVNI BAR MAJOLKA 18 21 ŠD KOMPOLJE - KOMA 750 20 21 BISTRO PIZZERIA ADAM - STRUŠKI BIKI 21 20 Občinska liga v košarki - trojke - je končana. Dobili smo prvaka in podprvaka občine, to sta ekipi Bistro Pizzerija Adam in Dnevni bar Majolka.Obe ekipi sta si s tem pridobili pravico do nastopa na zaključnem medobčinskem turnirju. Liga je bila zanimiva, igre so bile dobre in izenačene, igralci borbeni in željni uspeha. Po kvaliteti so se ekipe razdelile na dva tabora s po štirimi ekipami. Prve štiri so se borile za vrh, ostale štiri pa so počasi drsele v spodnji del tabele. Košarka je vsekakor med bolj priljubljenimi športi v občini, tako, da ima smisel nadaljevati z raznimi oblikami tekmovanja. Seveda pa je potrebno poudariti, da, tako društva kot individualne ekipe, ne smejo pozabiti tudi mlajših igralcev, ki so še kako željni igranja in dokazovanja. Potrebno jim je dati priliko, jih učiti in vzpodbujati. Pripravil: Alojz Kuplenk MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE PORAZ TOČKE DANI KOŠI PREJETI KOŠI KOŠ RAZLIKA 1 BISTRO PIZZERIA ADAM 14 12 2 26 281 221 60 2 DNEVNI BAR MAJOLKA 14 11 3 25 253 : 208 45 3 KOMA 750 14 10 4 24 274 : 231 43 4 STRUŠKI BIKI 14 10 4 24 278 : 222 56 5 SCENA 14 5 9 19 228 : 233 -5 6 ZAGORICA 14 4 10 18 225 : 272 -47 7 SD KOMPOLJE 14 3 11 17 194 : 279 -85 8 MIZARSTVO MUSTAR 14 1 13 15 184 : 251 -67 VABILO NA ODPRTO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU OB OBČINSKEM PRAZNIKU Prvenstvo bo v soboto, 8.12. 2001, v osnovni šoli na Vidmu. Začetek tekmovanja bo ob 8. uri. Kategorije: - ženske (enotna kategorija) - moški do 18 let - moški do 40 let - veterani nad 40 let Tekmovalo se bo po novih pravilih 3x do 11 na tri dobljene sete. Dodatne informacije na telefonu: 041-556-096 (Tone) VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! OŠ Dobrepolje organizira sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo v soboto, 24. novembra, od 9. do II. ure, v šoli na Vidmu. Vabimo vse učence, posebno pa učence 5. razreda, ki se bodo udeležili zimske šole v naravi. Oglasi, obvestila RAZPORED DELA SPLOŠNE IN ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN SPL.AMB. STRUGE PONEDELJEK 7.00-13.00 13.00-17.00 TOREK 7.00-11.00 13.00 -19.00 SREDA 7.00-11.00 7.00-13.00 ČETRTEK 7.00-11.00 12.00-18.00 PETEK 7.00-13.00 13.00-17.00 Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00. OBVESTILO TRENUTNO NADOMEŠČA dr.VVALIDA el SHAVVISHA dr. BARBARA MERŠE dr. med. po urniku: PONEDELJEK 13.00 do 19.00 SREDA 7.00 do 13.00 (ambulanta Struge) ČETRTEK 7.00 do 13.00 DELOVNI ČAS ZOBNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 13.00-19.00 TOREK 7.00-13.00 SREDA 7.00-13.00 ČETRTEK 13.00-19.00 PETEK 7.00-13.00 Dežurni zdravnik: 781-90-09 050-624 071 DELOVNI ČAS LEKARNE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 7.30-14.30 TOREK 12.00-19.00 SREDA 7.30-14.30 ČETRTEK 11.00-18.00 PETEK 7.30-14.30 SERVIS in PRODAJA GOSPODINJSKIH APARATOV Marjan Peterlin s.p., Dolščaki 10a, 1314 Rob os?1 Sprejem naročil: tel.: 01/788 14 56, mobitel: 050/648-783 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE Z IZDELAVO - GEODETSKEGA POSNETKA - LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE - PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI) IN S PRIDOBIVANJEM - UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE) NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3 (V I. NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO) ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH: 01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43 Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.