Gospodarske stvari. Želod dobra kokošja hrana. M. Navadni hrastovi želod, jeseni nabran, v krušni peci posušen in v moko zmlet je kokošim izvistna brana. Vendar pa mo>a oni, ki 87ojim kokošim želod ko hrauo polaga, nekoliko opazen biti. Zelodova moka poviša kokošim moč, da bolje jajca neao. Zato se jim pa mora topel hlev poskrbeti in treba je petelinc od njih ločiti. E navadui braui se primeša nekoliko želodove moke in položi se kokošim vse v mla6nem etanu. Naj boljse je želodovo moko najprej z toplo vodo v testo zamesiti, iz tega blebičke vzvaljati, ki niao uad pest tKbeli, in jih potcm posušiti. E navadni brani za 12 kokoši se primeša '/12 del re6enega blebčeka, ki se prej v topli vodi raztopi. Edor pa ho6e samo z kruhoni iz želodove moke spe6enim kruiiti, je zadosti, če jeden tak blebček 12 kokoaim položi. Site bodo. Dobro služijo ae poleg te hrane jajcne lupine in pa izkuhane ali pečene kosti, ki se morajo v moko znileti in želodovemu kruliu piimešati. More se kokošim tudi sama koščeua moka položiti, kdar je dosti. Tako rejeue kokoši vedno rade neso in število od njih zuesenih jajc je dosti ve6e, ko pa atevilo ouib, ki jib na navadni način rejene kokoši ležejo. Prav basnovito se je skazalo peteline od kokoši ločiti. Na 10 kokoai se redi jedeu petelin, ki se pa le po dvakrat na teden in to le po dne med kokoai spusti. Petelini se ki-mijo, kakor kokosi, le treba vsakemu peteliuu na teden '/s jajca podati, kar braui večo nioč podeli. M. Edor si hoče jagod zasaditi, naj to stori, dokler je še čas. Čas je ua jagodne nasade mialiti, kdor boce v prihodnjo spomlad za 6asa jagode biati. Naj ugodnejši 6as za jagodne nasade je aiigust, september in tudi ae prva polovica me8eca oktobra zlasti, 6e je vreine toplo in lepo. Morejo se jagode tudi meseca marca zasajati, boljae pa je jih jeseni zasaditi, ker mo6nejae sajenice že prihodnjo spomlad obilo rode! Seveda najobilnejia bratva je še le v drugem letu. Tudi jagode same so ae le tedaj popolnoma dorasle in dobre. Spomladi posajene sajenice tudi po suši prej trpe, ko pa jeseui posajene, ker še niso tako mo6nib korenin pognati mogle. Edor jagode zaaaja, mora grede dobro prekopati ali prebosti, obilno pognojiti boljše z starim, preležanim ko pa z 6rstvim gnojem. Sade se navadno 4 vrate na gredo in poaamezne sajeuice precaj redko med seboj. Edor hoce posebno mo6ne rastline in prav lepe jagode imeti, jib mora po 60 cent. ali 2 6revlja narazeu posaditi. Grede morajo vedno čiste plevela iu rable biti in se o veliki auai v pozni jezeni veak dan zamakati. Postianaki izrastki ae morajo skrbno potrgati, ker sicer rastlino prevec oslabe. Edor prav debele in težke jagode vzrediti boče, mora po c^etu na 7sakem steblu le po jedno jagodo pustiti, 786 druge pa z škarjami ali noženi pore zati. Najbolj kaže stebla k palčicam privezati, za kar praprotova stebla najbolj služijo. Tako jih dež in ploha ne rnore poškodovati. M. Vrtnarska skušnja. Boleno mesto na drevesu se skrbno izreže in pomaže z pomočjo čopka z vodo, 7 kteri se je precej soli iz zaj6je kisle detelje razpustilo. Na to se naredi maža iz sledeeih tvarin in množinah: 170 gramov rumenega 7oska, 170 gramo7 oljnate gosče, kakor se v navadnih oljnatib 8odih na dno vaeda, 80 gramov navadnega lesnega katranovca in 80 gramov loja. Te tvarine se nad rahlim ognjem raztopijo in med vednim meaanjem z presejanimi sajami tako dolgo potroaajo, dokler dobi vse zadostno gostost, kakor jo maža imeti inora. Ce so rane bolj male, jih ni treba poprej z vodo pomešano z soljo iz zajčje kisle detelje mazati. M. Selar, kako si ga prav debelega vzrediti. Skuaen vrtnar priobčuje v ta namen sledeči način: Eo je selar na pol dorastel, ae mu nietenica, ščavje, blizo 10 centimetrov nad gomoljem z Ii6jem tako zaveže, da poznejai listi ne morejo več skozi predreti. Gomolji postanejo tako debelejai in dobi se z vezanjem tudi obeljena metenica, ki ae kakor endivija ko izvrstno socivje v kuhinji rabiti da. Razna zavarovalna društva v Avstriji so obja7ila 87oje racane od 1. 1877. Iz njih je razvidno, da je imela dobodkov 7 premijah Slavija 769.704 fl. Donau 1,521.000 fl. Azienda 1,631.000 fl. Peatanska 1,851.000 fl. Phonix 2,868.000 fl. Assicurazione Generali 3,118.000 fl. najve6 pa Riunione Adriatica di Sicurta, namreč 6,818.418 fl. Graaka vzajemna pa ae ni izpovedala, koliko so premije znašale 1. 1877. Škode je poplacala 314.471 fl. 64 kr. kar ni ni6 proti 2,594.486 fl. katere je Riunione izplacala; tudi jena reserva je majhna proti reservi slednje; kajti gra6ka ima v reservi 1,353.608 fl. 81 kr. Riunione pa 5,943.790 fl. Lepa požlahtnjena drevesca pa tudi trsne sadike ponuja na prodaj za jesen 1878 in spomlad 1879 vinorejska šola pri Mariboru. Jabelk ponuja 36, hrušek 18 raznih sort, trsnih raznib plemen pa 26. Trsje se dobiva ali kot zakoreninjcne sadike ali kot rezno rožje. Sejmovi. 7. okt. Doberna, Obrajna, sv. Helena, Maribor; 8. okt. Piaece; 10. okt. Podareda, Orehova vcs pri Brežicah; 11. okt. Terbovlje.