íplTtek U • pas' at io Vred «Ii P osttnMnnan »t««« t «SSjhl. PoStolzm pteftFiiwa ▼ gotovini. SÄ t mi i^četr.ieia fc fc» I JftgOsMj« »m ; 6» C« » M* a «esta 1 LIST LJUDSTVU V POUK iN .'ABAVO Uredništvo je t Mer%»r«-Koro&m es*if a. 5 Scfe-pedaj štiri stranke. Demokratska stranka j< že dolgo ločena na dve skupini: ena — pristaši zj, nega nasilneža Pribičeviča; druga pristaši Davidoviča, ki so za sporazum s Hrvati in Slovenci na podlagi sp 'inembe ustave. Pristaš Davidoviča in Pribičeviča so še danes med seboj sprti 11 postavljajo za te volitve čisto ločeno in vsaka svoj kandidate- Spor v demokratski stranki je tako globo':, da ni niti misliti na kako spravo in poravnavo. Kaka je demokratska edinost, pač najbolje lahko uvidimo pri naših slovenskih demokratih, kjer se tudi staro- in mladoliberaici grizejo in kavsaio med seboj na vso moč in bodo tudi pri volitvah šli ločeno in vsaki svojo pot. Razdor med radikali. Druga v naši državi dosedaj najmočnejša stranka so radikal ki imajo že od nekdaj dva voditelja Pašiča in Protiča Radikali so si bili med seboj edini do po volitvah v Konstituanto, ko je postal ministrski predsednik Pa- ;.i in je njegova vlada rodila prvi in glavni vzrok vsega zla v Jugoslaviji — centralistično vidov-dansko usta o. Pašičevemu centralizmu se je uprl Protič, ki je bil in je aa sporazum Srbov s Hrvati in Slovenci na • ntlju avtonomij. Razdvoj med radikali na privržence Pašiča in Protiča je bil skraja bolj tajen in ga nikdo ni smatral resnim. Govorilo in očitn<> se je pisalo o sporu v radikalni stranki, a vsakdo je .mislil: radikali se bodo pred volitvami med seboj že zopet pobotali in šli v volilno borbo kot onotna stranka. Vendar je bi! razdvoj v radikalni stranki lako resen in globok, da bo šel pri volitvah Pašič svojo pot in Protič svojo. Protičevi radikali za spremembo ustave. Dne 31. januarja i. i. je sklical Protič zastopnike svojih pristašev '.Pograd v hotel «Slavijo«. Protičevega zbora se je udeležilo 250 odposlancev iz raznih krajev Jugoslavije. Zbo- je otvoril Protič, ki je na stoj) i 1 tudi kot glavni govor- i k. Cilj Protičevih izvajanj je bil: osnovno zlo nesporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci je vidovdanska centralistična ustava, katero je treba spremeniti iako, da bo dajala samostojnost plemenom in jih zadovoljevala. V svoj m govoru je Protič naglasi!, da je bila pre 1-vojna Srbija lahko centralistično vladana, ker se je lahko iz Beograda tako rekoč pljunilo na mejo, a Jugoslavija je velika država, ki mora imeti čisto drugo upravo kot neznatna predvojna Srbija. i Nadalje je Protič pomembno povdarjal: Mi Srbi , danes prav dobro vemo, kaj da zahtevajo od nas Hrva- ti in Slovenci v svrho sporazuma. In ravno radi le uvidnosti je dolžnost srbskega naroda, da se približa Hrvatom in Slovencem in to potom spremembe vidov-danske centralistične ustave. Da izidemo enkrat iz vedno bolj poslabšujočega se nesporazuma, je I*rotič mnenja, da bi sc morala takoj po volitvah sestaviti močna vlad iz vseh večjih strank s kraljem in parlamentom, in ki bi dobila od kralja ukaz za razpust skupščine. Kakor hitro bi bila narodna skupščina zopet razpuščena, bi se na j razpisale zopet nove volitve in sicer z geslom: gre za spremembo ustave! Protič je i udi zagotavljal svoje pristaše, da bodo radikali vedno ostali med seboj sprti, ako bodo Pa-šičevi pristaši čuvali nesrečno ustavo kot nekaj nedotakljivega ter nespremenljivega. Ako se ustava ne bo spremenila, potem se bo Jugoslavija pretvorila v Veliko Srbijo — Hrvati in Slovenci pa bi v tem slučaju začeli iskati stikov izven države. Centralista Pašiča je Protič tudi pomenljivo posvaril, ko je rekel, če hoče Pašič očuvati nesrečni centralizem, pod čigar slabimi posledicami ječi cela država, potem mora prav vse Srbe pretvoriti v orožnike, da bodo obvarovali centralizem s puškami in bajoneti. Ker je Pašič proti spremembi ustave in za centralizem; Protič pa za ustavno spremembo in sporazum, je skupan nastop radikalov pri volitvah izključen in bo torej tudi Protič postavil svoje lastne kandidate. Protičevim pametnim izvajanjem so pritrjevali vsi njegovi pristaši. Protičevi pristaši obsodili samostojne. Za Protičem je še govorilo več govornikov, a najbolj zanimivo je govoril za Protičem njegov najožji prijatelj Momčilo Ivanič, ki je pri lej priliki osiro obsodil izdajalsko delo naših samostojnih. Ivanič je rekel, da je glasovalo ustavo 24 bosanskih Turkov ne iz prepričanja, ampak ker je vlado kupila te 1 urške glasove. Muslimani so prodali svoje glasove Pašiču in ta jim je -natrosil nekaj drobtin iz vladne mize. Ivanič pa pravifrošnjo, ker je smairal Vošnjaka za tako služ bo kot čisto nesposobnega. Kakor hitro pa je dr. Voš-njaku uspelo, da je pridobil klub samostojnih za usta -vo, ga je Pašič takoj poslal kot poslanika v Prago. Pred ustavo je bil dr, Vošnjak za poslanika nesposoben, ko pa je pomogel Pašiču žmešetariti samostojne v centralistično nesrečno malho, pa ga je Pašič takoj proglasil zmožnim, da zastopa našo državo na Čehoslovaš-kem. Ivanič je konečno javno povedal in to poročilo so prinesli vsi listi, tudi glasilo očeta Samostojne dr. Žerjava «Jutro«, da Pašič ni nagradi! za glasovanje za u- stavo samo ur. Vošnjaka, ampak tudi ostale samostojne poslance, ivanič je trdil, da so naj)ravili samostojni državi najmanj 50 milijonov škode. Radi prodaje glasov je obsodil Ivanič bosanske Turke, a še bolj pa slovenske samostojne, katerim očita milijone, za katere so prodali sebe in samostojnost Slovenije Pašiču in centralizmu. Konečno treba tudi pribiti, da je Protičev zbor v Beogradu sklenil, da postavijo Protičevi neodvisni radikali povsod proti Pašičevim kandidatom svoje lastne protikandidate. Zaključek. Iz sporov med demokrati in radikali danes lahko uvidi vsak priprost človek, da je klic in zahteva po spremembi ustave in po samostojnosti pokrajin tako močna, da bo izvojevana v kar najkrajšem času. Vse one pa, ki so kupljeni glasovali za Pašičev centralizem, obsojajo že danes vsi količkaj trezni politiki, a najbolj pa jih bo obsodil narod sam ua dan volitev 18. marca t. 1. SBMDMBMCH i8MnnaBBMBHHnaaHHIHBK> stfins» Stranke in stranflce. Bolj ko se bližamo volitvam, tem več strančic s« pojavlja in v Srbiji ter na Hrvatskem so vedno večji i razkoli v velikih strankah. Demokrati so razbiti in se-j daj je Protič razbil tudi radikale. Tudi zveza treh j hrvatskih strank takozvani Hrvatski blok je razbit in i kakor je vedno več strank in strančic, tako je tudi vedno I več kandidatov. Iz južnih krajev pa tudi slišimo, da se : za en volilni okraj puli kar po pet kandidatov, a to od ; ene in iste stranke. Z veliko množico kandidatov so posebno udarjeni Pašičevi radikali in pa Pribičevičevi demokrati. Gledt prvih so bile že neštetokrat burne seje ministrskega sveta, drugi imajo pa to smolo, da so potisnjeni n^ Hrvatsko, kjer imajo demokrati že itak zelo slabe izglede. Pašiču se j'1 nekako posrečilo, da ustoliči glavn-kandidate, nosilce list, tudi za svojega sina je poskrbel, ali tudi ta ustoličer ja ali imenovanja ne bodo držala ker so samo na papirju sprejeta v ministrskem svetit in ker se proti oglašajo odrinjeni kandidati in pa vo-lilci iz posameznih okrajev, ki s postavljenimi in po-nujanimi kandidati niso zadovoljni. Demokratom naklonjene volilne okraje po Srbiji so zasedli Davidovičevi demokrati in tako Pribičevi-čevci v Srbiji w dobijo prostora. Niti oni iz Srbije, kaj še le potem oni r Hrvatske. Med Pribičevičevimi demokrati in Pašičev ¡mi radikali se pojavlja jo tudi poskusi zbližan ja. V Voj odi ni naj bi se zlima! «nacijonalni blok«, v Bo sni p;. blok «državotvornih strank", kar pomeni na eni, kakor na drugi strani «velesrbsko zvezo« ua čisto plemenski podlagi. Pa tudi pri takem limanju delajo zapreko preštevilni kandidati. V Vojvodini na primer nočejo radikalci s tako zvezno listo reševati de- t. V ... .. . . v v • libijski puščavi, Roma«. Angleški spisal A. Conan Doyle. (Dalje.) Toda izletniki vrh skalo Abusir niso imeli časa, da bi mislili na usodo nesrečnih gonjačev. Tudi polkovnik jo koj pu prvem izbruhu svoje jeze pozabil nanje —. Derviši so prijezdili do vznožja griča, posk kali s kamel, jih pustili klečati, in se pognali po griču. Gotovo pet leset jih je drvelo po stezi in črez skale in kamenje in njihovi rdeči turbani so Izginjali med pečinami in se spet prikazovali, ko so plezali proti rhu. Niti us4aviii se niso pri Sudancih, enega so pobili s puškinimi kopiti, druga dva pa poteptali na tla. Že so bili vrh griča na planici — ko jim zastavi pot nepričakovana zapreka. Izktniki, tesno drug ob drugem, so vsak po svoje pričakovali neizbežno usodo. Po kovnik je stal s širokimi nogami pred vsemi drugimi, roke je tiščal v hlačne žepe in požvižgaval si je, kolikor so mu dopuščale izsušene ustnice. Belmont je s pr križanimi rokami slonel ob skali in temno gledal izpod nagubanega čela. Jezen je bil, da je zgrešil poveljnika. — Čuden je človeški značaj! Njegovi trije ponesrečeni streli in madež na njegovi dosedaj neoporečen. slavi najboljšega strelca — to je Belmonta huje jezilo in razburjalo nego vsa njegova nesrečna usoda in bližajoča se smrt —. " Diplomat Brown je stal visoko vzravnan sredi gruče in nemirno vlačil svoje drobne brčice. Fardet je milova' in negoval svojo ranjeno roko. Stephens je v mračni in brezupu zmajeval z glavo, — živa slika onemoglih J skih paragrafov in porušenega i' ržab-nega re j;. art je stal poleg njega z odprtin, -olnč- nikom nad giavo, z brezizraznim licem in s praznimi očmi je gledal predse. Headinglv je ležal med kamenjem, njegov bledi obraz je bil nepremičen in obrnjen navzgor. Slamnik mu je padel z giave in njegovi svetio-rumeni kodri so se mu usipali preko mladostnega, fino začrtanega lica. Dragoman Mansur je sedel na ka-menu in nervozno igral z jezdno palico. Tako so jih našli Arabci, ko so pridrli vrh griča. Že je planil prvi, da bi segel po lahkem plenu, — ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Že odkar- so se prvi jezdeci pojavili v puščavi, je bil debeli j>rotestantovski pridigar čisto izpremenjen. Prej vedno dobre volje, šegav in zadovoljen, je na mah umolknil in obstal kakor okamenel. Topo in prazno je strmel predse. Ko pa je zaDledai krvoločne napadalce trdo pred seboj, se je hipoma ves izpremenil. Junaška, divja odločnost in delavnost se mu je zbudila. Morebiti da je zblaznel od strahu, morebiti da se je pretakala v njegovih žilah kaplja krvi kakega junaškega pradeda, — najsi je bilo kakorkoli, mož je nepričakovano planil z divjim krikom nad napadalce, pograbil z obema rokama svoj solnčnik in otepal z njim na desno in levo. bolj divji in krvoločen, nego so bili derviši sami. Očividec, ki je bil priča tega dogodka, pripoveduje, da se mu je izmed vseh doživljajev ta slika najbolj živo vtisnil' v spomin: — miroljubni, debelušasti mož s polnim obrazom, ki je ves poten in zardel od napora s solnčnikom v roki vkljub svoji teži in obilnosti z ne-verjetuo gibčnostjo skakal okrog in tolkel po začudenih, splašenih, jezno renčečih divjakih. f'a dolgo ni trajalo to žal brezuspešno junaštvo —. Ostra sulica se je jiomolila izza pečine, naglo, zlobno je šinila njena konica kvišku, — debeli pridigar je padel na roke in obraz —. In divja tolpa je planila preko njega ua brez-brambne žrtve. Noži so se zabliščali pred njihovimi očmi, sirove pesti so zagrabile po njihovih rokah in vratovih, — z robato, nezmiselno nasilnostjo so suvali in pehali in gnali derviši svoje ujetnike po stezi navzdol v puščavo, kjer so jih čakale kamele. Francoz Fardet je mahal s svojo zdravo roko in kričal: «Živijo kclif! — Živijo mahdi!«, dokler ga ni puškino kopito suuilo pod rebra in mu zaprlo sapo. Kakor čredo goved so jih zgonili na kup olj vznožju Abusira, — te zastopnike najkulturnejših držav modernega sveta, ki so padli v sirove pesti sedmega stoletja. Kajti izvzemši puške se ti roparji-junaki puščave v prav ničemer niso ločili od tistih bojevitih sinov arabske puščave, ki so prvi oznanjevali vero Mohamedovo z ostrino svojih mečev v začetku sedmega stoletja. Orient se ne izpreminja, kakor se izkreminja kulturni zapad, stoletja in stoletja so si vedno enaka in mahdijevi* derviši devetnajstega stoletja niso bili nič manj pogumni in drzni, nič manj krvoločni in fanatični, nego so bili njihovi davni predniki v sedmem stoletju pod zeleno zastavo svojega preroka Mohameda. Sloneč na svojih dolgih puškah in sulicah so v polkrogu obdajali ujetnike in zrli nanje z žmečimi, * Mahdi (naglas fia zadnjem zlogu!) t. j. voditelj, mo-hamedanski «mesija.« — Pod vplivom judovsfva in kr ščanstva so tudi mohamedani pričakovali svojega «me sijo«, ki bi naj «ob koncu časov« zedinil vse pravoverne ^ boj zoper «nevernike« in jih rešil tujega jarma. Zgodovias mohamedanizma pozna več takih mesijev. Leta 1880 je nastopil mahdi Mohamed Ahmed ob gornjem Nilu, pobil 1. 1883 Angleže pod Hicks pašo in zasedel Kartum, ki je bil odslej njegovo glavno mesto. Vstajo mabdija v Egipt« je ukrotil znani lord Kitchener 1. 8. svečana Itm. mokratov, v Bosni se pa demokrati počutijo močnejše in nočejo prepuščati radikalom varnih mest na skupni listi. Kako «vroče« je nekaterim kandidatom, se vidi iz primera, da prireja neki radikalski kandidat pred shodi zadušniee za svojim očetom, ki je bil v onih krajih zelo priljubljen, in misli, da bo kot sin znanega očeta pri volitvah še najboljše odrezal. Tudi v Hrvatskem bloku so se prepirali radi kandidatov in sedaj bo ponekod vsak del bloka nastopil posebej, drugod bo pa zopet Radič vse za seboj potegnil. Beograd je sedanji volilni zakon nalašč tako prikrojil, da bi velike stranke lahko kandidirale tudi po pokrajinah, kjer v resnici ne obstojajo, a da bi s so-štetjem glasov iz Srbije še pobirale mandate ter manjšinam požirale ostanke. Iz Beograda je bilo javljenih že precej kandidatov za «prečanski« svet — za Hrvatsko in Slovenijo, Sedaj se pa zopet umikajo, ker vidijo, da so se samo na protivladni strani velike stranke obdržale ter še znatno okrepile in razširile, dočim radikali in demokrati razpadajo ter ima srbski del vedno več novih strank in strančič. Pristaši srbskih strank, pa najsi-, bodo to radikalci, demokrati ali pa zemljoradniki, niso več zadovoljni s politiko vodstva ter zahtevajo nove ljudi. Zemljoradniki so razcepljeni: na papirju imajo oni, ki se ogrevajo za velesrbsko nadvlado, sicer več pristašev, med narodom pa gotovo ne bodo imeli pričakovanih uspehov, ker se tudi po Srbiji vedno bolj širi in krepi zahteva po spremembi ustave. Pašič je dal v proglasu radikalne stranke naglasih neomajeno in neovrgljivo stališče vidovdanske ustave in kako naj se sedaj in v bodoče za to stališče bori, ko je nasprotnikov vedno več in ko ima v lastnem taboru toliko sporov glede kandidatov in drugih osebnosti! Podal se je na pot v južno Srbijo, da zopet pomiri svoje ljudi. Vozil se je s posebnim vlakom, za patruljo je naprej dal poslati še posebno lokomotivo, da so radi tega imeli drugi vlaki na progi Beograd—Skoplje po poldrugo uro zamude, iz sestanka ali shoda v Skoplju se je pa Pašič vendar vrnil tako nezadovoljen, da se je vlegel, ter bo nekaj časa bolan. Pašičev neuspeh v Skoplju je očividno posledica Protičevega nastopa, razdor in razpad radikalov in demokratov ter kandidatski prepiri pa izhajajo iz gostobesedne, a nepoštene politike teh dveh strank, katero ljudstvo vedno bolj spoznava ter obsoja. Iz poglavja o narodnem gospodarstvu. Iz zagrebškega sejma z živim blagom. Dne 1. t. m. se je vršil v Zagrebu veliki živinski sejm, ki je dal za nekaj tednov naprej smernice glede cen goveji živini in svinjam. Sejm je bil radi suhega vremena zelo dobro obiskan, je bilo dovolj živine na tržišču, pa tudi dokaj kupcev je prišlo od vseh strani. Vsi so bili mnenja, da se bodo živinske cene znatno dvignile, ker je preklicana zabrana živinskega izvoza. Na zagrebškem sejmu dne 1. t. m. se je pokupilo zelo veliko živine za izvoz, a cene so ostale kljub temu na prejšnjem stališču. Dokler je bil prepovedan izvoz svinj, so pripeljali svinjski trgovci iz Srema svoje bla- \ go v Zagreb, a so pri tem vedno riskirali zelo mnogo. ; Bili so takorekoč prisiljeni, da prodajo blago v Za- \ grebu, ker je bilo nemogoče svinje zopet prepeljati iz i Zagreba na kako drugo tržišče. Kupci so pustili sremske prekupce dolgo čakati in ti so bili prisiljeni, da so znat no popustili glede cen. Ravnokar omenjeno dejstvo je sremske svinjerejce tako oplašilo, da se še niti danes ne upajo s svojim blagom na zagrebški trg. Baš radi tega, ker tudi na zadnji sejm dne 1. t. m. ni bilo Sremčanov s svojim blagom, so poskočile domače hrvatske svinje v ceni pri 1 kg žive teže za 10 K in še višje. V zadnjem času se je znatno zopet dvignil zagrebški konjski sejm. Konje za lahke tovore kupujejo po naj več italijanski ter slovenski konjski trgovci. Povpraševanje po bolj lahkih konjih je bilo zelo veliko na zadnjem sejmu, radi tega pa so tudi poskočile cene na kvišku za 20%. Za par konjev za lažje tovore se je pla- I Čalo no 60.000 K. ra nnr 7U «rpftnip Iprt» Immro 7A_Kfi ! čalo po 60.000 K, za par za srednje težke tovore 70—80 tisoč K in za par konj za težke tovore fe je plačevalo po 120.000 K. Najbolj živahen pa je bil zadnji zagrebški sejm fižolom, ki se plačuje po 387.50—400 din. od posta j? beli fižol je po 375—400 din. Moka se kupuje največ za izvoz in radi tega tudi» rastejo cene moki. Začetkom minulega tedna je bil* moka nularica po 7.50—7.62, a ker je pšenica nato nekoliko nazadovala v cenah,, je tudi moka nularica proti koncu tedna padla na 7.25—7.50 din. Otrobi z vrečam* vred so po 187.50—200 din. Kaša zborovanja. Okraj Šoštanj. Na praznik, dne 2. februarja sta se vršila dva do-j bro uspela shoda v Šmartnem pri Velenju in v Št. Iljw j pri Velenju. Na obeh shodih je govoril poslanec Vlad. | Pušenjak, ki je razpravljal o vzrokih razpusta narod-i ne skupščine, o delovanju iste in o programu Slovenski ! \ L g J,° K?'1"0' P"Š1° vsel?.stram I 1Judske stranke- Zborovalci so z navdušenjem odobra-kupcev, ki so kupovali blago za izvoz. Kupovali pa ti j va]i izvajanja govornika in sklenili, da bodo neumorno izvozničarji niso samo volov, ampak tudi krave in j delovali za zmago pri volitvah, sploh vse, kar je bilo glede cene količkaj prikladno, da i se izvozi. Treba tudi omeniti, da se pojavlja v zadnjem { 14. februarja času na zagrebškem živinskem trgu celo francoski kup- i se vrši shod v Zavodnjem. ci, ki pokupijo zelo veliko vsakovrstne goveje živine. j V Zagrebu je posebno povpraševanje po boljših kra- { vah, ki se plačujejo po 12—14 tisoč kron komad. V ; glavnem so se pa plačevale sledeče cene: Voli I. razreda 43.45—46 K, najboljša vrsta za izvoz po 50 K žive teže (predzadnjič samo po 40—50 K). Voli II. po 34—36 K, III. 30—32 K, krave I. raz. 37 K žive teže, krave II. 28—32 K, krave III. 22—24 K, krave za klobase po 16—18 K. Bosanske vole so plačevali po 23, 26, 30, 33 do 37 kron 1 kg žive teže. Zelo veliko so pripeljali na zadnji zagrebški sejm telet. Teleta so plačevali po 50—55 K 1 kg žive teže. — Prvovrstna teleta so se kupovala celo po 63 K. Ker pa je bijo preveč telečjega blaga na sejmu, so popoldne padle cene na 44—45—48 K. 18. februarja se vršita shoda v Šoštanju in v Št. Andražu. 12. marca se vršita shoda pri Sv. Križu pri Belih vodah in v Topolšici, nadalje še shodi v Skalah, vaseh v občfetf Velenje itd. Okraj Gornjigrad. 11. februarja ->f . i v Novi Štifti in in Bočni. 11. marca v Rečici ob Savinji in pri Sv. Frančišku. Radi zopet dovoljenega izvoza pa so najbolj nestalne svinjske cene. Najbolj rastejo cene pitanim srem skim svinjam, ki stanejo danes 104—112 K 1 kg žive teže, hrvatske pitane svinje so po 103 K (pred kratkem so bile še po 90 K), svinje slabejše vrste so po 90—% K < (pred kratkim še po 80—85 K), mesnate svinje pa po > 88—90 K. Zadnji čas se proda prav vsa svinjska roba, ki se pripelje na zagrebški trg. Nekaj iz žitnega trga. Vedno krožijo po žitnem trgu vesti, da bo vlada znatno znižala izvozno carino na razne žitne vrste in predvsem na koruzo. Radi teh vesti vlada na žitnem trgu nekaka nestalnost in se ne proda in ne kupi večjih . žitnih količin. Carinarne še nič ne vedo o kakem zvi- j šanju carine na žita in zaračunavajo carino po starem. | Cene pšenici so zadnji čas nekoliko popustile in se | prodaja pšenica iz Bačke 76—77 kg težka po 478.50 do ; 475 in celo 470 din. Promet s pšenico je zelo živahen, ' ker se prodaja vedno več moke. Cene koruzi se gibljejo med 250—255 din. Ječmen za pivo stane 337.50—362.50 din., oni za krmljenje je za 12.50—25 din. cenejši. Rži je zelo malo na trgu, se tudi ne kupuje in stane 350—375 din. Bosanski oves je po 300—305 din., slavonski in dobro prerešetan pa po 307.50—315 din. Nadalje je tudi zelo živahna trgovina s šekastim Okraj Slovenjgradee. 25. februarja se vrše shodi v Slov. Gradcu in Št. Ilju pod Turjaka*, razun tega pa še shodi v vseh župnijah. pri Sv. Okraj Marenberg. 15. februarja Primožu nad Muto. v Ribnici in v 4. marca Breznem. 5. marca pri Sv. Primožu na Pohorju. Razun tega se vrši shodi v vseh ostalih iupnijait. Na vseh shodih govori narodni poslanec gospod Vladimir Pušenjak. Volilni shodi v celjskem okrožju. 11. februarja dopoldne: 1. Nova Štifta (Pušenjak). 2. Vransko (Krajnc, Kuder). 3. Galicija (Uranjek). 4. Sv. Jeder« nad Laškem (Hrastnik). 5. Žusem (Vrečko, Počivalšek, tajnik Krajnc). 6. Rajhenburg (škoberne, dr. Ogrizek). 7. Žiče (dr. Hohnjec, Gologranc). — Popoldne: 8. Bočn* (Pušenjak). 9. Gomilsko (Krajnc, Kuder). 10. Gotovlje (Uranjek). 11. Spitalič (dr. Hohnjec, Gologranc). divjimi očmi. Vsi so bili precej enako oblečeni, rdeče turbane so imeli ovite krog glave in tilnika in ta škrlatni okvir je še povečaval divjost njihovih plamene-čih pogledov. Čevlje iz rumene, neuslrojene kože so nosili in bele, rjavo prižaste burnuse iz ovčje volne s kapuco čez glavo, ki jim je dajala senco. Vsi so hneli puške, nekateri še tudi sulice, in eden je nosil na hrbtu star, obtolčen vojaški rog, ki je že zdavnaj izgubil svojo svetlo medeninasto barvo. Polovica jih je bilo Črncev, visokozrastli, mišičasti možje so bili, njihova telesa so izgledala kakor ulita iz brona. Drugi so bili Bagara-Arabci, rjavi,od solnca ožgani, vitki in koščeni, malih, bodečih oči in tenkih, ozkih ustnic, ki so pričale o brezsrčnem, neusmiljenem značaju. Njihov poveljnik je tudi bil Bagara-Arabec, mož visoke postave s črno brado, ki mu je segala na prsi, in trdih, hladnih oči, ki so se bleščale kakor steklo izza črnih, gostih obrvi. In te trdosrčne oči so prav sedaj počivale na ujetnikih in poveljnikov obraz je bil resnoben in globoko zamišljen. Gospoda Stuarta so privlekli po griču, klobuk je nekje izgubil, njegov obraz je bil še ves razvnet in razburjen in njegove hlače so bile krvave in so se oprijemale nog. Dva sudanca sla bila še živa, njuna črna lica so bila vsa okrvavela in njuna obleka je bila raztrgana. Tiho in nepremično sta stala v pozoru ob strani nesrečnih ujetnikov. Poveljnik jih je nekaj minut molče opazoval in si gladil črno brado, njegove ponosne, trde oči so presunljivo merile in ocenjevale obraz za obrazom v gruči ubogih ujetnikov. Nato je zapovedovalno in rezko nekaj povedal v arabskem jeziku in dragoman Mansur je stopil predenj z globoko sklonjenim hrbtom in s proseče razprostrtimi rokami. Za izletnike je bila Mansurjeva dolga suha postava v ohlapnih turških hlačah in ozkem angleškem suknjiču prikazen, ki jih je neprestano silila na smeh. Toda v njihovem novem, nesrečnem položaju, pod ¡vročim solncem puste puščave in sredi razpaljenih der- viških obrazov se jim je zdelo, da daje Mansurjevo obnašanje vsemu prizoru naravnost blazen značaj. Dragoman je ponavljal svoj «Selam alek! Selam alek!«* in se priklanjal kakor možicelj iz gumija in ko se je poveljnik zadri nad njim v par osomih kratkih besedah, je padel na obraz, drgnil čelo ob pesek in stezal po tleh svoje dolge roke. «Kaj pomeni to, Cochrane?« je vprašal Belmont. «Čemu ta smešna gledališka preds»av& —?« «Če prav razumem«, je odgovoril Cochrane. «se mi zdi, da je pri kraju z nami —.« «Ampak to je nezmiselno!« je vpil Fardet razdraženo. «To je nezmiselno —! Zakaj bi me naj ti ljudje ubili, — mene, Francoza, ki jim nikdar nisem nič hudega storil, — ki sem bil kot Francoz vedno velik prijatelj Arabcev —! O da bi znal arabski —! He, dragoman Mansur —!« Razburjene kretnje Fardetove so zbudile pozornost poveljnikovo. Ozrl se je vanj s svojimi zlovoljnimi, bodečimi očmi. Kratko in rezko je izpraševal Mansurja, ki mu je ponižno in trepetaje odgovarjal, sloneč na kolenih pred njim. «Povejte mu, dragoman, da sem Francoz! Povejte mu, da sem prijatelj mahdijev! Povejte mu, da moji rojaki nikdar niso imeli nobenih sporov z mahdijem, da so njegovi sovražniki tudi naši sovražniki!« «Poveljnik je vprašal, kake vere ste«, je odgovoril Mansur. «Mahdi ne potrebuje prijateljstva od takih ljudi, ki so neverniki in sovražniki Mohamedovi.* «Povejte mu, da pri nas na Francoskem vsako vero enako spoštujemo.« «Poveljnik pravi, da more le bogokleten pes in sin bogokletnega psa reči, da so vse vere enako dobre. — Če ste prijatelj mahdijev, pravi, morate priseči na koran, na sveto knjigo Mohamedovo, in na mestu sprejeti njegovo vero. Če to storite, vam obljublja, da vas pošlje živega v Kartum.« «In če ne —?« * Arabski, pomeni: «Mir s teboj!» «če ne, pa pojdete isto pot kakor vsi drugi vaM tovariši —!« «Torej pa sporočite gospodu poveljniku moj po* klon! Ni navada pri Francozih, mu povejte, da bi prisiljeni izpreminjali svojo vero!« Poveljnik je še povedal par besed, nato pa se ¡j« obrnil k spremljevalcu na svoji desni in se zatopil % njim v resen pogovor. «Pravi, gospod Fardet,« je prevajal dragoman, «da bo naredil iz vas korito, iz katerega bodo žrli psi, ako še enkrat rečete predrzno besedo. Ne dražite ga, gospod, kajti sedaj se posvetujeta s pobočnikom, kaj naj storita x nami.« «Kdo je ta poveljnik?« je vprašal polkovnik. «Imenuje se Ali Wad Ibrahim, — tisti, ki je pre* tečeno leto napadel mebijske vasi na meji in vse poi>U, kar mu je prišlo živega pod roke.« «Čul sem o njem«, je dejal polkovnik. «Pravijo o njem, da je najdrznejši in najfanatičnejši izmed mah-dijevih ljudi. — Hvala Bogu, da so ženske rešene njegovih krempljev!« Arabca sta se pogovarjala v tistem strogem in res* nobnem glasu, ki je tako značilen posebno pri sinovih puščave. Obrnila sta se k dragomanu, ki je še vedno klečal v pesku. Popraševala sta ga in kazala sedaj na tega sedaj na onega ujetnika. Zopet sta se posvetovala in končno je poveljnik nekaj rekel Mansurju in za* ničljivo zamahnil z roko, češ, naj prevede ujetnikom. «Zahvalite Boga, gospodje, mislim da je naše življenje za sedaj vsaj varno!« je pravil Mansur in si brisal pesek, ki se je držal njegovega znojnega čela. «Ali Wad Ibrahim pravi, da neverniki sicer ne zaslužijo druga ko mečevo konico od sinov preiokovih, toda utegnilo bi biti koristno za mahdija in njegovo stvar, če bi dobil v roke zlato, ki bi ga vaši sorodniki plačali za vas. Dokler pa zlato ne pride, bodete delali in služili za sužnje v Kartumu, — če vas morebiti že prej ne da pobiti. Sedli bodete na prazne kamele in jezdili z njim.« (Dalje prihodnjič.} 8. svečana 1028. SLOVENSKI GOSPODAH, Stran b. 18. februarja (¿opoldne: 1. Kal obje (Kranjc, Kuder). 2. Stranke fUranjek). 3. Laško (Kugcnnik, Hrastnik). 4. Zibika po rani sv. maši (Vrečko, Počivalšek). — Popoldne: a Sv. Jakob pod Kalobjem (Krajnc, Kuder). 7. Zreče (Uranjek). 8. Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah (Ku-govnik, Hrastnik). Shodi poslanca žebofa: V nedeljo, dne 11. februarja po prvi sv. maši pri Sv. Martinu blizu Vurberga, ¡»o pozni sv. maši pri Sv. Barbari v Slov. gor., po večernicah pri Sv. Rupertu, zvečer ob 7. uri v Lormanju. V nedeljo, dne 18. febr., po rani maši pri Sv. Troj ici v Slov. gor., po pozni sv. maši pri Sv. Lenartu velik volilni shod za celi lenartski okraj v dvorani g Hilne Arnuš. Shodi kandidata Štefana Falež: V nedeljo, dne 11 februarja po rani sv. maši v Crešnjevcu, po pozni La porju. V nedeljo, dne 18. februarja po sv. maši v Š;aar1 nem na Pohorju (govori dr. Jerovšek), v št. Lovrencu na Pohorju po rani sv. maši (govori Falež in govornik iz Maribora), isti dan po pozni sv. maši v Puščavi. Zborovanja dr. Hohnjeca: V nedeljo, 11. februar a, po prvi sv. maši v Zičah, po drugi sv. maši v Spitalič i. — V nedeljo, dne 18. februarja, po prvem cerkvenem opravilu v Vitanju, popoldne po večernicah v Doliču. Volilni shodi v ptujskem o lira ju bodo rihodnjo nedeljo, dne 11. februarja v Cirkovcih in Sv. Lovrencu. V Cirkovcih po rani maši, pri Sv. Lovrencu pa po ve-ternicah. Krajevne organizacije prosimo, da agitirajo za dobro udeležbo. Govorita prof. Vesenjak in župan Bedjanič. Volilni shodi dr. Hohnjeca pri Sv. Jurij1, ob Ščav-niči in Mali Nedelji (2. februarja) ter v Kapeii in Ivanj-cih (4. februarja) so bili prav dobro obiskani ter so izvrstno uspeli. Povsod je bilo navzočih dosti takih mož, ki so doslej pripadali nasprotniškim strankam, slasti liberalni samostojni, pa so uvideli, da vodi ta stranka slovenskega kmeta v nesrečo in pogubo. Pri prihodnjih volitvah bo Ljudska stranka, odnosno Kmelska »veza v ljutomerskem okraju dobila še večjo večino, kakor leta 1920. Naši možje in mladeniči bodo agitirali in podvzeli vse potrebno, da iztrebijo vso centralistično ijuliko — demokratsko, samostojno in socijalistično — iz lepega ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja. liajdina pri Ptuju je odločno na strani naše stranke. Pretekle dni so za udnino in volilni sklad nabrali okroglo 700 din. Iz tega plačajo manj premožnim za četrt leta «Slov. Gospodarja«, ostanek pa odpošljejo tajništvu stranke. — Preteklo Svečnico smo imeli po večernicah zelo številno obiskan shod. Predsedoval je naš starosta Grohar, poročal pa prof. Vesenjak. Zboro-valci so soglasno odobrili njegova izvajanja in bodo po kazali odločno s polnoštevilno udeležbo svoje prepričan je ob volitvah. Prepričani smo, da bo za Hajdino kljub slabi razdelitvi volišč izid za našo stranko nad vse časten. Volilna shoda v ormoškem okraju sta bila preteklo nedeljo v Ormožu in Sv. Miklavža Pri obeh shodih je bila udeležba zelo velika in posebej so bili navzoči naši priznani voditelji, župani in odborniki. Ormoškemu shodu je predsedoval g. Hanželič, župan na Har~ deku, miklavžkemu pa gospod Ozmec. Vsak shod je trajal nad dve uri, bila so stavljena različna vprašanja. Zborovalci so soglasno odobrili stališče Slov. ljudske stranke in sprejeli kandidaturo prof. Vesenjaka, ki je poročal na obeh shodih. Shod za ptujsko kolico j« bil preteklo Svečnico. Brez vse agitacije in brez vsake reklame, na prosto oznanilo se je zbralo zelo lepo število volilcev. Shod je vodil naš okr. komisar in predsednik okr. organizacijo g. Miha Brcnčič, ztlo obsežno je poročal g. prof. Vesenjak. Zborovalci so se soglasno izrekli za Slov. ljudsko stranko, odnosno Kmetsko zvezo in njenega kandidat-t prof. Vesenjaka. Poljčane. V nedeljo j3 zborovala pri nas Slovenska ljudska stranka pri Harmerju. Prostcri so bili nabito polni. Govoril je naš kandidat gospod Štefan Falež skoraj tričeU-t ure. Orisal je v lepih, priprostih besedah program Slov. ljudske otranke in njeno dosedanje delovanje v blagor slov- ljudstva. Ta stranka se je in se bo borila za avtonomijo ali samoupravo Slovenije. — Mi tvorimo s Srbi in Hrvati eno državo, pa v tej državi naj se vladajo Slovenci in Hrvati sami, kakor to sami hočejo, Srbi pa si naj delajo za sebe postave, kakoršne si želijo. Ako bomo imel: Slovenci samouprav^ bo ostal naš davčni den r doma, naši vojaki bodo služili v Sloveniji pod slov. oficirji, naše otroke si bomo vzgajali na verski podlagi, ne pa v brezverskih šolah, kakor jih hoče vpeljati framason »Vibieevič in brezverski učitelji. Za kandidatom še je govoril dr. Jerovšek, ki jc «borovalce opozarjal r.a rame stranke, ki se bodo pri volitvah potegovale za glasove. Veliko smeha med volil ci je vzbudila najnovejša dr. Kukovčeva stranka, ki se imenuje «napredaa obrtno-kmetska zveza«. Ta liberalna stranka kandidira do zdaj kar dva ključavni-ča.ja, Rebeka iz Celja in Gumzeja iz Slov. Bistrice. Dr. Kukovec že ve, zakaj so mu potrebni ključavničarji. Ta nova stranka s»oji na zelo slabih nogah in se bo po volitvah kmalu zopet zrušila. Da pa ta stranka dr. Ku-kovcu ne razpad* že pred volitvami, si je dobil dva ključavničarja zn kandiaata, ki bodela z obroči vezala novo skovano stranko. Poljčančani pa pravijo, da v obroče vkovane strank: no marajo, ne marajo pa tudi ne soci jalistov, ue samostojnežev, temveč stojijo trdni i in neoinajcno na strani krščanske Slov. ljudske stranke, katero bodo volili dna 18. marca. V Makolah je zadnjo nedeljo zborovala Slovenska Kmetska zveza. Društvena dvorana je bila do zadnjega prostora napolnjena. Govoril je gospod dr. Jerovšek o delovanju liberOcev, samostojnežev in socialdemokratov v beograjs' a upŠčim, ki so prinesli Slovencem velikansko škod j. Obrnil se jc tudi proti republikancem. ki po makolski župniji hočejo Širiti svoj evangelij, za katerega pa Makolčani ne marajo. Kosi in Emeršič našega ljudstva ne bota osrečila. Naše ljudstvo pa je spoznalo tudi slepr.rije socialdemokratov, ki so pri zadnjih volitvah delali velikanske obljube, storili pa niso nič, pač pa sla oba voditelja socijalnih demokrtov zapustila ; svoje volilce ter sta šla v mastno plačane službe. Eden je poslal ravnatelj državnega posestva Belje, kar mu je | neslo letno 6 milijonov, drugi pa je postal državni agent za izseljence v Ameriki, kjer služi na tisoče do- j larjev. Zato Makolčani ne bodo volili socijalističnih, republikanskih iu samostojnih sleparjev, temveč Kmetsko zvezo, ki se z vso odločnostjo poteguje za naše pravice! j V Studenicah se je naš shod izborno obnesel. Nav-soČi so bili sami resni možje, trdni naši pristaši. Z nav- j dušenjem so sledili govoru kandidata Štefana Faleža, j ter soglasno pritrdili ljegovim izvajanjem. Dr. Jerov- j šek je nato še navduševal volilce, da dne 18. marca res tudi pridejo na volišče, da se ne smejo cepiti, temveč da vsi kakor en mož oddajo svoje glasove za Slovensko etsko zvezo. Tin je pri Slov. Bistrici. Na Svečnico smo imeli tukaj voliln sbod Kmetske zveze. Udeležilo se ga je izredno veliko Tinjčanov, ki so nad vse zvesto zasledovali izvajanja dr. Jerovšeka. Govornik je v ostrih besedah bičal delovanje samostojnežev in socialdemokratov v Beogradu, ki so nas Slovence s svojim postopanjem prodali beograjskemu centralunri. M pa zahtevamo za Slovence samoupravo, mi zahtevamo enakomerno razdeiitev davkov, mi zahtevamo človeško ravnanje z našimi sinovi pri vojakih. Za te naše zahteve se je potegovala clozdaj z vso odločnostjo samo Slovenska ijodska stranka, zato pa bomo Tinjčani volili samo to .tranko, Samostojneži in socialdemokrati morajo izginiti iz Tinja. V nedeljo, dne 4. t. m. je imel kandidat Vrečko dva dobro uspela volilna shoda SLS v Olimju in Imenem. — Zlasti v Olimju je bilo zanimivo, kjer so navzoči samostojni zatrjevali, da bodo sedaj z nami. Edino pametno bo. Govorila sta v Imenem tudi Jos. Počivalšek in župnik Bosiua, Razpoloženje med našimi volilci je razveselji o. KANDIDATI ZA VOLILNO OKROŽJE MARIBOR— CELJE S PREKMURJEM. V pondeljek, dne 5. t. m. se je vršil v Ljubljani ob navzočnosti več tisoč naših zastopnikov iz Slovenije [ zbor zaupnikov naše stranke. Pri tej priliki je govoril j načelnik stranke dr. Korošec in poslanec prof. Anton ' Sušnik. S temeljitimi izvajanji dr. Korošca se bomo na-j tančneje bavili v prihodnji številki. Zaupniki so proglasili enoglasno dr. Korošca kot nositelja na^e liste na j Štajerskem in Kranjskem ter sprejeli te-le kandidate \ za volilno okrožje Maribor—Celje s Prekmurjem: 1. Za volilni okraj Murska. Sobota: Štiftsr Geza, po-i sestnik v Martjancih pri Murski Soboti. — Namestnik: j Nemčič Matija, trgovec v Križeveili. 2. Zavolilni okraj Dolnja Lendava: Klekl Jožef, i narodni poslanec v črenšovcih. — Namestnik: se še V volilnem okraju Dolnja Lendava: Volišče Beltinci so razdelili v dvoje volišč. Občine Beltinci, Gančani in Ižakovci imajo volišče v Beltincih* občine Biatonci, Dokležovje in Lipovci imajo voliiiče v Bri tancih. Cbčini Mala in Velika Poljana se izločita od volišča Crenšovci in dobita novo volišče v Veliki Poljan», Novo volišče Gonulica se je ustanovilo za občini Gomiiica in Lipa. V volilnem okraju Murska Sobota: K volišču Bodonci je pridejana še občina Pužovci ki je poprej pripadala volišču Cankova. K volišču Cankova se priklopi občina Domanjci. Novo volišče se je i stanovilo v Donianjševcih za ob čine Berkovci, Domanj^evci in Središče, Občina Ivramarovci se odcepi od volišča FHkftnri in se dodeli volišču Sv. Jurij. Občina Otovci se ;odeli volišču Pečarovci. Hodoš je novo volišče za občina Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali Dolenci, Veliki Dolenci in šalovci. Volišče Kaučovci nbsega samo tri občine: I vanj-ševci, Kaučovci in Rarkovci. Volišče Mark ovci cbsega samo občini Markovci iti Neradnovci. K volišča Murska Sobota se še dodeli občina Mar kišavci. Občini Mi.čkovci iu Otovci se dodelita volišču P x čarovcL Ustanovi se novo volišče Prodanovci za občine Brt-' zovci, Lenerje, Poljana in Prodanovci. Volišču Pucinci se še dodelijo občine Bakrači, Dolina in Kmci. Občina Kranisipvci se na novo dodeli volišču Sv. Jurij. Vsa volišča v volilnem okraju Konjice ostanejo os-sprememjena. , V volilnem okraju Laško: Občina Jurklošter je za se volišče brez Št. Lenart«> Občina trg Laško je sama za se volišče. Občina Sv. Krištof, ki je bila leta 1920 priklopi jena volišču Laško, dobi letos svoja lastna tri volišča in sicer prvo pri Sv. Jederti, drugo pri Sv. Krištofu bi tretje pri Sv. Štefanu. Občini Sv. Rupert in Sv. I^nart dobita lastno volišče pri Sv. Lenartu nad Laškim. Občina Trbovlje, ki je imela leta 1920 samo 4 volišča, jih je dobila letos devet. V volilnem okraju Ljutomer; Nova volišča so se uisanovila za Apač« eno in fc-Drobtince eno. V Apačah bodo voiil» občine: A pači Črnci, Segovci, Žepovci, Žiberci; v Dro itincah pa: D.oi tinci, Grabe, Konjišče, Podgorje, Vratia vas in Vrati* vrh. Novo volišče je tudi za občino Stara cesta, ki ; odcepi od Cezanjevcev. Občini Grabonoš in Okoslavci sc odcepijo od vol » šča Ivanjci in tvorijo novo volišče v Okoslavcih. Občini Plitvica in ščavnica se dodelita volišču Piitviiki vrh. Spremembe v volilnem okraja Maribor desni brtig", Volišču Rače se še priklopita občini Podova in Go» določi. 3. Za volilni okraj Brežice: Škoberne Jožef, narodni poslanec in župan v Dovškem pri Rajhenturgu. — Na- . Ti , . •-,..« mestnik: Cerjak Jožef, trgovec in posesti) k v Artičah. j ^».jakoktos vj^ovi _ne bo volišča 4. Za volilni okraj Olje: Krajnc Davorin, narodni poslanec v Veliki Pirežici. — Namestnik Uranjek Jakob, rudar v Megojnici pri Grižah. 5. ¿a volilna okraja Konjice in Ljutomer: Dr. Jožef Hohnjec, narodni poslanec v Mariboru. Namestnik: Gologranc Frane, župan v Konjicah. 6. Za volilna okraja Laško in Preval je: Kugovnik i v ,, r>. , T -Jurij, posestnik in kovač v Prevaijah. — Namestnik: "lie, Ritoznoj in Sentovec. Hrastnik Mihael, posestnik v Brstniku pri laškem. | vohl"em okTaJu M«ib« levi breg: 7. Za volilni okraj Maribor desni breg: Falež Ste- , T0^ Anton v SIov- f?«". so v Beogradu pre. fan, posestnik v Orehovi vasi pri Slivnici — Namest- krstlU v Cerkevnjak; obsega iste občine kot leta 1920. nik: Hinko Gril, posestnik v Slov. Bistrici. {>n volišču Lajtersberg ostane občina Pesniški dvei 8. Za volilni okraj Maribor mesto in levi breg: Fi. ] a Ra'ua ^ dodeli To!išču Sv- Kungota. Žebot, narodni poslanec v Mariboru, — Namestnik: H. Volišča v mestu Maribor se pomnožijo za dvoje ir Fanedl, pesestnik v Partinju. | s,ecr s« dclita II. in V. okraj vsak v dvoje volišč, tako.. K volišču Slov. Bistrica se še prlklopijo ibčin. Kovača vas, Ošelj in Gor. Bistrica. K volišču Spodnja Ložnka se Še priklopi občin» Gor. Ložnica. Volišče Smorthi na Pohorju tvorijo tokrat same občine Bojtina, Frajham, Smre.mo in Šmartno. K volišču Zgornja Polskava se še pridenejo občine: 9. Za volilna okraja Mozirje in Slovenjgradec: Pu-šenjak V1p mir, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik: Steblovnik Martin, župan in posestnik v Smart nu na Paki. 10. Za volilna okraja Ormož in Ptuj: Vesenjak Iv, da bo v mestu sedem volišč. X volišču Velka (sedaj nazvano «Nov» cerkev«) se še priklopita občini liražen vrh in Lokavci. Pri Sov. Antonu v Slov. gor. se ustanovi novo volišče za občine: Drvanje, Kremberg, Ledinek, Rožni profesor v Mariboru. - Namestnik: Bedjanič Andrej, [ Žice ji Žitenci. (To je . ______„ ......... • * C .1«- i H* . /vi llrrt h«n Wa«m4jL ^.VvAÎm «n^nAt^«». mm «» r. župan in posestni!; v Obrežu pri Središču. H. Za volilni okraj Šmarje: Vrečko Jakob, posestnik nk Ponikvi ob južni železnici. — Namestnik: Pa» čivaišek, posestnikov sin v Imenem. NEKATERE SPREMEMBE VOLIŠČ. V beograjskem uradnem listu, ki se zove «Službene j Novine« j« bil dne 26, januarja objavljen seznam vo- i prideli volišču Ormož, k Svetinjam pa se priklopi ob škandal, da toliko hribovitâi občin nagnetejo v eno to* Ulčel). Občina Grušova se odcepi od volišča Sv. Peter ter se priklopi volišču Sv. Marjeta ob Pesnici. V volilnem okraju Mozirje se ni nič spremenilo. V volilnem okraju Ormož In Ptuj so spremeiabc sledfče: Občina Litmerk se odcepi od volišča Svetinje in lišč za 18. marc. Na veliki pritisk od strani poslancev Slov. ljudske stranke, posebno g. dr. Hohnjeca, so vendar nekatere krivice glede volišč popravili. V volilnem okraju Brežiee—Sevnica beležimo na- j slednje spremembe: Artiče je novo volišče za občine Artiče in Pleterje. j Gorica ostane volifčc, a se odcepi od njega občina Križe, ki je za se voliriče v kozjanskem okraju. Planina se razdeli v dvoje volišč in sicer: Planina za občino Planina in Goiobinjak ter novo volišče St. | Vid pri Planini za občine Loke, št. Vid in Planinska vas. — Druga volišča v iem okraju ostanejo neizpre- ; men j ena. V volilnem okraju Celje—Vransko: Kalobje je novo volišče za občini Kalobje in Svetina Sv. Lovrenc nad Prožinom je za se volišče brez Svetine. Sv. Jeronim je dodeljen volišču Vransko. čina Rimeč. Dosedanje volišče Polenšak se premesti v Polane? in bo obsegalo tri občine: Polanci, Polenšak in Sloml dočira se občine Dragovič, Hlaponci in Sv. Lovrenc 5r Slov. gor odcepijo In se ustanovi novo volišče v St Lovrenca. Volišče Tržeč so prekrstili v volišče Sela. Od volišča Stoperce se odcepi občina Crmožiše, kei spada pod rogaški okraj, dodeli se volišču Zetale, Volišče Muretince se prekrsti v volišče Sv. Marjeti niže Ptuja. Volišče SL Jani (za Slnvenjo vas in št. Janž) sc prenese v Zlatoličje. V volilnem ol raju Slovenjgradec: Občina Trbonje sc odcepi od volišča Gortina in Jf sama za se volišče. Občina Sv. Anton na Pohorju ima Ustno volišč? istotako Vuhred. Strun 4. SLOVi^SKi UO&PODAB, 8. svečana 192S. M» V Sv. Vidu nad Valdekom je ustanovljeno novo •^eliiče za tamošnjo občino. V volilnem okraju Šmarje: Od volišča Buče se odcepita občini Sedlarjevo in f«astnič, ki bosta imeli lastno volišče v Sediarjevem. Volišče Dobje zgubi občino Presečno, ki se dodeli solišeu Pilštanj. Volišče Loka obsega samo občine Tinsko in Žusem; «bčina Sv. Štefan dolu lastno volišče. Na volišče Mestinje bodo morali iti volit še volilci ¿1 občine Lemberg. Tudi oddaljena občina Nezbišče je ««tjtla dodeljena Mestinju, Iz teh sprememb se vidi, da so slovenski demokrati In samostojneži namenoma pustili ureditev volišč po «gromni večini tako, kot je bilo leta 1920, da na stotine aaših volileev ne bo šlo volit na oddaljena volišča. Volilci in agitatorji, maščujte se 18. marca nad liberalci in samostojneži s tem, da boste šli vsi do zadnjega glasovat za našo Slovensko ljudsko stranko. —M»—.......... lit ^»^¡..-^J^JiM»*^»»«»«*»«!^^ MUt.tt Politični ogled. Država SHS. Volilne «svobode« je vedno več. V Novem Sadu je vlada najprej velikega župana odstavila, ker je Proti-Sev pristaš, potem pa še občinski odbor razpustila ter »ovega imenovala, v katerem imajo radikalci od 90 ve-žino od 51 članov. Pribičeviče\ i demokrati so poslali svoje podkupljene in razdivjane fašiste ali orjunce v volilni boj. Ta druhal preliva kri ter uničuje imovino. Zadnje dni pretočenega in začetkom tega tedna so se izgredi kar vrstili. V Bosanski Ivostajnici je ta druhal opustošila 32 hrvatskih hiš, v Cerkvenici je republikanske zboroval-ee razganjala z revolverji in ročnimi granatami, da je «nogo ranjenin, v Osjeku je pa uničevala stroje v tiskarni, ki tiska «Hrvatski list.« Radikalna vlada je sicer «bljubila ostre ukrepe proti tem nasilnežem, pa se doslej še ni prav izkazala, menda misli, da bi znali tud. njej orjunci prav priti. Republikanci z velikimi uspehi agitirajo po črni gori in sploh se lahko reče, da bodo skrajno proti vlad-«e stranke na jugu kljub nasilju močne izšle iz volil-aega boja. Nemško zasedeno ozemlje *sdno hujše pritiska francoska oborožena sila. Prehi-TOltsvo silno irpi pod oholimi in okrutnimi francoskimi oficirji, a vstraja v svojem nemem odporu in ne bo nikdar za tujce niti petine od tega delalo, kar je delalo poprej za sebe. Francoska vlada grozi z razširjenjem zasedbe do reke Majne, z vojaško akcijo na bavarskih feh in pa s tem, da misli obdržati sedanje stanje celih ipet let, irezni politični krogi pa menijo, da bo veliko prej sama sebe ubila in Evropo vrgla v vojno pogubo. Francija obeta Ameriki, da bo iz zasedenega ozemlja «vlekla toliko bogastva, da ji lahko plača vse stare dolgove. Orientska koferenca «e bo ali odgodila, ali pa razbila. Turki so zelo samozavestni, sklicujejo se na prijateljstvo Rusije, Angleže pa opozarjajo, kako slabo stojijo pred azijatskimi muslimani. Francozi se že pripravljajo, da sklenejo posebno mirovno pogodbo s Turčijo ter pustijo Anglijo samo, da »e % njo prepira. ČEHOSLOVAŠKA. V torek je bilo otvorjeno pomladansko zasedanje iehoslovaškega parlamenta, ki bo trajalo do konca mar ea. V tem zasedanju pride med drugim na vrsto zakon • zaščiti republike in pa zakon o delavskih dopustil-- v industrijskih podjetjih. Po tem zakonskem načrtu bi imeli industrijski delavci, ki delajo nad eno leto pri isti tvrdki, pravico do 6 dni dopusta na leto. Delavci, ki s» usiužbeni pri istem podjetju nad 10 let, pa do i2 dni dopusta na leto. To daje češki parlament delavstvu, naš pa daje delovnim slojem samo — obznane in izjemne Ktkone ter silne davke. V BOLGARIJI •e poslužujejo opozicijonalne, to je kapitalistične in na-«jonalističrte stranke skrajnih in najnasilnejših sredstev proti zemljoradniški vladi. Proti ministrskemu predsedniku je bil že drugič poskušen atentat, pa brez aspeha. ieoensite nutfice. Naša volilna Skrinjica pri volitvah 18. marca ne bo na prvem mestu. Katero številko bo imela, bomo pravočasno poročali. Volilni shodi. Objavljamo volilne shode, kakor so Jih javili tajništvu SLS posamezni kandidati. Za prihodnjič prosimo, da se nam pravočasno javijo shodi, o katerih želijo, da se jih razglasi v «Gospodarju«. Ker naši kandidati ne morejo po vseh župnijah prirediti volilnih shodov ob nedeljah, da razvijejo pred volilci naš program, bodo prirejali volilne shode in sestanke tudi ob delavnikih. Prosimo zaupnike, ki dobijo obvestda o shodih, da jih dobro razglasijo in pripravijo. Volilnih imenikov se ne sme več popravljati. Na trinoga vprašanja javlja tajništvo SLS v Mariboru, da «e volilnih imenikov sedaj ne sme več popravljati. Nedopustne so reklamacije in uradna poprava imenikov. Glasovati bodo smeli samo tisti, ki so vpisani v volilni imenik. Da naša stranka res spoštuje vse stanove, ne samo enega, kaže naša kandidatna lista. Poleg kmetov in izobražencev imamo med kandidati tudi delavce in obrt- nike. Da smo glede verstva strpljivi in si želimo sporazum, pa je svedok kandidat naših Prekmurcev g. Stiftar Geza, ki je evangeličanske vere. V medsebojnem spoštovanju bomo ustvarili podlago za pravo krščansko bratoljubje. Sprememba volišč. Na drugem mestu objavljamo nekatere spremembe volišč. Opozar amo zaupnike, da si vsak v svojem kraju zabeleži spremembe volišč ter jih že sedaj razglasi med volilci, da ne ;o pomot. Davek na vozila. V ljutomerskem okraju je začela davčna oblast kmete nadlegovati z iztirjevanjem takse za prijave kmetskih koleseljev. Preti jim z velikimi globami. Dr. Hohnjec se je v tej zadevi obrnil na davčno oblast in hkrati na finančno delegacijo v Ljubljano. Važno glede plačevanja desetka ali prenosnin. Kake znano, je dosedanja demokratsko-samostojna vla-d eta 1921 odredila, da se desetek od kupnih in prev-ze> .nih "ogodb zviša od 1 in pol na 6 odstol. Poleg tega so vladinovci določili, da kdor v 14 dneh ne plača pred-pisaneva desetka v celoti, se mu za kazen naloži petkrat zvišani desetek in še posebna globa. To krivično nared-bo sta sopodpisala tudi ministra dr. Vekoslav Kukovec in Ivan Pucelj. Mnogo ljudi je bilo na ta gorostasni način gospodarsko ugonobljenih. Poslan. SI. ljudske stran ke dr. Hohnjec, Pušenjak in Žebot so že v spomladi leta 1922 sestavili spomenico proti takemu odiranju ljudi in so zahtevali, naj se te kanibalske kazni odpravijo. Te dni je finančno ministrstvo razveljavilo to naredi)o, tako da petkratna globa odpade. Polomija samostojnežev v maienberškem okraju. Sijajen shod Slov. kmetske zveze v Vuzenivi. Ob priliki shoda v Trbonjah so izrazili posestniki iz župnije Vu-zenice željo, da se priredi shod KZ v Vuzenici. Z ozi-rom na to željo se je sklical na dan 4. februarja shod v Vuzenici in sicer kot shod naših somišljenikov, za katerega se je takoj med somišljeniki agitiralo. Ko so samostojneži za našo namero izvedeli, so takoj sklenili prirediti proti-shod in so poklicali kot govornika sabo-stojnega poslanca Josipa Drofenika. V nedeljo po sv. maši so slabostojni generali, med njimi sam g. župan, osebno vabili može in mladeniče, naj se udeležijo Drofenikovega shoda. Ljudje so ubogali m hiteli na shod. A smolal Zborovalci so začeli Drofeniku vest iz-praševati, stavili so mu vprašanja, na katera ni znal dati odgovora, shod je bil silno buren, bila je nevarnost, da zborovalci napodijo govornika Drofenika, katere nevarnosti je rešil nosilca slabostojne liste gospod Mravljak. Samostojneži so uvideli, kaj so dosegli s protishodom, spoznali so, da je ljudstvo spregledalo slabostojno politiko, zato so pošiljali vabila našim pristašem in poslancu g. Pušenjaku, ki so bili zbrani v gostilni Lobenvvein, naj se udeležijo Drofenikovega shoda, da bi svojo blamažo zakrili Nekaj naših mož je šlo gledat v veliki stiski se nahajajočega Drofenika, drugi pa čakali s poslancem Pušenjakom vred na konec Drofenikovega shoda. Ob 11. uri so prihiteli vsi zborovalci na naš shod, obe sobi in lopa pri Lobenvveinu ste bili nabito polni zborovalcev, poleg naših mož so bili navzoči tudi samostojneži in socijalni demokrati. Poslanec Pušenjak je v skoro dve uri trajajočem govoru orisal razloge, ki so privedli do razpusta narodne skupščine, govoril o delovanju bivše vladne večine, naštel dobrote, s katerimi »o samostojni poslanci osrečili ljudstvo, razvil progn m bodočega dela in pozival vse navzoče k slož nemu, skupnemu nastopu. Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem govornika, katera so navdušeno iobravali. Stvarna in odkrita izvajanja govornika s j napravila na vse pričujoče, tudi na nasprotnike, najboljši utis, ljudje so ostali še več ur skupaj in razpravljali o obeh shodih. Polomija samostojnežev v Vuz«i ici je najboljši dokaz, da tudi marenberški okraj kljub agitaciji lioeralnih magnatov Mravljakov, Paher-nikov iti. noče nič več slišati o slabostojni stranki, katera je v Beogradu izdala slovensko ljudstvo. Vrste naših pristašev v mar^nherškem okraju se množe, z navdušenjem ho šlo ljudstvo na volišče in pripomoglo KZ do sijajne zmage. V kratkem se ustanovi v Vuzenici krajevna organizacija KZ, kar žele naši zavedni pristaši. Umrl je dne 6. februarja po dolgi mučni bolezni g. Martin Ravnjak, posestnik in lesotržec v Bresternici. Pogreb se vrši v petek, ob 9. uri zjutraj na pokopališču v Kamnici. Neizprosna pmrtna roka nam je nenadoma ugrabil« v cvetu življenja še komaj 23 let staro mladenko iz Zgornje Po skave Irančiško Keršič. Zadela jo jr srčna kap. Rajna je bila obče priljubljena pri vseh, kdor jo je poznal. Bila je Tedno vesela, pridna in poštena. Pogreb se je vršil ob jako obilni udeležbi ljudstva iz cele fare. Ob odprtem grobu ji je govor: domači g. župnik v slovo. Shod krščansko mislečih delavcev za Maribor in oko':co bo v petek, dne 9. februarja zvečer ob pol osmi uri v dvorani v Lekarniški ulici (nad gostilno Rožanc). Govorita kandidata dr. Hohnjec in Žebot ter tovariš I.ajh. . Praktikanti (vajenci) za drž. vinarsko in sadjarsko Sol o v Mariboru se sprejmejo v najk-ajšern času. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1923-24 kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu. Kot absolventi te dvoletne šole uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojslvu vojske, to je, skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje z» sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje dUt 25. februarja 1923 s sledečimi prilogami* krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo • nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Ptujska okoliea. V zadnjem času je v ptujski okolici veliko razburjenje med ženskami. Vse žene, ki niso prinesle lani otrok, da bi se jim osepniee stavile, so kaznovane z globo 40 dinarjev. Nekatere so prinesle otroke, a ker so bili bolni, jim zdravnik ni stavil osepnic, drugim so otroci pomrli, tretje niso imele za otroke primerne obleke, a vie» eno so vse kaznovane. Tako dela gosposka ljudem nepotrebna pota in stroške. Pri nas je taka strogost, v Maeedo-niji iu Črni gori pa še menda vedo ne, kaj se pravi osepniee staviti. Pa Slovenec ima «pare«, zato se mu morajo vse ti. Srbin jih rabi, zato jih mora imeti. Toda s tem se Slovencem slabo priporoča radikalna stranka. Ljube žene, ve se za to prenapeto strogost najbolje maščujete s tem, da vse svoje može spravite na volišča proti srbskemu centralizmu, da glasujejo za našo Slovensko ljudsko stranko — ut Kmetsko zvezo. Na Vurbergu se je v pondeljek poročil g. Janez Rašl, načelnik ondotne krajevne organizacije Kmetske zveze 8 gdč. Marijo Sušnik. Vrlemu narodnemu delavcu in njegovi vrli nevesti želimo obilo božjega blagoslova. Novice od Sv. Barbare v Halozah. Na Svečnico je imelo naše liberalno bralno društvo «Naprej« svoj zabavni večer. Govorili so nam, da bo zbrana in povab« jena vsa elita varožke inteligence in vsa prava ap tudi jara gospoda. Tudi tamburaše smo imeli. Pa glej ne-: srečo! Posvadili smo se, stepli in s tem zapečatili aa§ liberalni program. Navada je pač pri liberalcih, da kon čamo svoje zabave s pretepom. Bralno društvo se cel« lahko ponaša s krvoprelitjem. Tako se vzgaja mladina; po liberalnih načelih. Vzrok vse svaje na zabavnem ve-a čeru je bila haložka ptica pura, katero smo vsi želeli imeti. Ko bi ti uboga ptica znala, da boš vzrok prepira bi bila rajši odletela nazaj v svoj kurnik. Tamburaši so, namesto po strunah, brenketali drug drugega p® glavi, misleč prave strune najti in glas. Kar nas je bil® navzočih, smo sklenili, da na liberalne veselice ne gremo več, rajši na mastno nedeljo na našo prireditev, ki ni nikoli s pretepom zaključena. Republikama pri Sv. Barbari v Halo/ah. Pri nas so V Breeovcu imeli Novačanovi republikanci shoe. Agitiral j® za advokata neki Vindiš, ki nam je znan po rekviriranju. Pravijo, da je za republikansko stranko postavljen za mit Brezovec kandidatom Pavlekov Jurek. Imenitno. PonoČni razgrajači v Gajovcih niže Ptuja. Pretekle noči, posebno na Svečnico zvečer, smo morali poslušati v naši mirni vasi divjaško kričanje, Izzivanje in surov« preklinjanje raznih vročekrvnih fantalinov iz Maleva-si. Posebno se je pri tem odlikoval že enkrat v «Slov. Gospodarju« imenovani Mirko Murkovič, ki je za vol j« tega, ker ni spolnoval 7. božje zapovedi, pihal svoje dni ričet. Kot verni njegov oproda mu je v tem kanibals» kem kričanju drugoval tudi še v «hotelu pri jugoslavaa ski pravici« znani Konrad Krajnčič. Kot poslednji te triperesne deteljice pa se mora imenovali še le komaj ljudskošolski klopi odrasli Anton Vaupotič, ki se $ popreje imenovanima istotako odlikuje v tem, da M rad pretepal mirne gajovske fanie. Murkoviču kot re-krutu na njegovih pohodih k njega vrednj bodoči za* konski polovici svetujemo, da svoje kulturne nastope in svoje junaštvo raje pokaže kot bodoči vojak kje v Albaniji med ondotnimi roparji. Up no, da bo naše vrl® orožništvo, ki je celo zadevo vzelo v roke, tem razmeram storilo konec, krivcem pa poskrbelo brezplačna stanovanja za omreženimi okni. — Več miroljubnih gajov-skih vaščanov. Iz Mote pri Ljutomeru se nam poroča: V sredo, dne 31. januarja se je poročil vrl naš somišljenik ia pristaš KZ Matjaž Smodiš na Moti s Frančiško Belec iz Gerlave. Na gostiji se je nabralo za volilni sklad KZ fiX) K. Novoporočencema naše častitke ter Bog jo živi se mnoga leta! Pri tej priliki opominjamo naše vrie somišljenike, da se ob takih prilikah pridno spominjajo ter po možnosti darujejo za volilni sklad KZ. Z«-»slovanska strokovna zveza vabi vse člane in člani«, pa tudi druge prijatelje krščanskega delavstva na za-buvi večer, ki se vrši na pustni torek zvečer v Lekarniški ulici. Začetek ob pol osmi uri. Šaljivi prizori, žive slike,, pevski, zbor posebne vrste, licitacija. Godba katoliške omla-dlne. «braževalno društvo v Slov. Bistriei priredi dne 11. februarja popoldne ob 3. uri v hotelu Beograd šaljivo iurko' v treh dejanjih «Davek na samce«. Vufi uijud to vabljeni k tej predpustni zabavi. V Gruškovju se je na gostiji Valenta in Mart"« Krulc nabralo za volilni sklad 938 kron. Darežljivi svafje pri Sv. Miklavža. Dne 22. januarja t<9 je poročila Otilija Hojnik s Petrovičem. Na vzpodbudno besedo Florjančiča se je nabralo 390 K za volilni sklad K-. Mlademu paru obilo sreče! V veseli družbi v gostilni Fe« se je nabralo 332 K, torej skupaj 722 K. Vsem darovala Bog plača). VINICARSKI KOTIČEK. < Iz Haloz. Jaz sem že star naročnik «Slov. Gospodarja«, za to me je razveselilo, ko sem zagledal «Vini-čarskrkoliček«. Prav tako, tudi mi viničarji se moramo začeti gibati in skrbeti za svoj stan. Imamo pa še mno-» go tovarišev, ki mislijo, da bodo samo z razbijanjem, kletvijo in surovostjo kaj dosegli. Od leta do leta pa ji bolje in za to mislim, da se bomo tudi v Halozah začeli organizirati tako lepo, kakor smo zadnjič čitali, da se organizirajo v Ljutomeru- Viničarski red bomo zahtevali tudi mi in našega kandidata gospoda Vesenjaka, ki ga že dolgo poznamo, bomo prosili, da se zavzame tAl naše pravice. Tudi starosino zavarovanje bomo zahtevali, kakor ljutomerski viničarji. Pri zadn.ih volitvah smo se viničarji razcepili in kaj nam je to pomagalo? Nič! Liberalci iu sanjostojnežJ niso za nas aifi 8. svečana 19». áLOVÜNSKi GOSPÍHMJr Stran ft. storili, čeravno so sedeli na vladi. Tokrat pa bomo bolj pametni. Haloze. Letos smo precej nabrali, nam gospodarjem pa je manjkala poseda. Zato so bogati kapitalisti začeli kupovati mošt po 6—10 K in zdaj ga ponujajo po 14—16 K. Ali jc to pravica, da zasluži itak prevzetnik pri tujih goricah, kjer ni nič plačal za kopanje in špricanje, kar po 8—10 K pri litru? Kmetski posestnik ima škodo, pa mi viničarji tudi. Viničarji in gospodarji bi se morali združiti proti takim pijavkam ter jih nagnati, če ponujajo take cene. Imam brata v Mariboru, ki mi je pravil, da stane tam najslabše vino 28—36 K. Reveži v mestu ne morejo piti vina. Kmet in viničar ne dobita poltenega plačila za svoje delo, revni delavci v mestu pa si ne morejo kupiti dragega vina. Ves profit imajo oni tretji, ki niso nikdar delali. Iz ljutomerskih goric. Cenjeni gospod uredniki Bil sem zadnjič na občnem zboru naše Viničarske zveze in sem bil prav zadovoljen. Dopadlo se mi tudi je, da smo zahtevali viničarski red in starostno zavarovanje. Jaz bi samo še želel, da bi vlada za zimski čas, ko nimamo dela v goricah in tudi ne zaslužka, skrbela za nas uboge viničar je in nam poskrbela malo cenejši kruh. Ako ima milijone za Sokole in druge take ptiče, bi vendar tudi nam lahko preskrbela tako podporo. Pa verii likom naj gleda malo bolj na prste, da se jim ne bo treba mastiti od naših žuljev. Pri prihodnjem zborovanj» bomo to zahtevali. Kar smo po letu na Hrvatskem zaslužili, smo že porabili, tlelo pa se še ni od-prio. Odkod raj vzamemo krajcar? — Viničar. Sz mariborskega okraja. V «Viničarskem kotičku« sem čital zadnjič, kako smo lahko izhajali pred vojno z 20—25 krajcarji na dan. Imeli smo za hrano in obleko, danes pa si ne zaslužimo niti za ubogi kruh. Mi viničarji nismo več tako neumni, da ne bi vedeli, kako se. svet suče. Pred dvema letoma so nam samostojni in liberalci obljubljali agrarno reformo in bogi'na kaj še vse. D- bili nismo nič, čeravno so sedeli pri vladnem koritu ko bodo prišli ti mešetarji zdaj zopet med nas, jim h :no začeli izpraševati njihovo kosmato vest. Volili pa jih več ne bomo. Celo kmetje že zapuščajo tru-moma samostojno stranko in kmalu bo ostal Pucelj sam in njegov «mašinfirar« vrtojbski Mermolja. Slovenska Listrica. V naših lepih goricah na južni str; ni zelenega Pohorja nas je mnogo viničarjev in veselilo nas bi, ako bi se kak poslanec ali kandidat od Kmeiske zveze potrudil tudi za nas. Tudi nam se godi, kakor tovarišem v Halozah, v Slovenskih goricah in v ljutomerskem okraju. . m....................»i «■ininmrmr n~ m «omaMaaR: ..•»•—» Gosootiarstm VINOGRADNIŠTVO IN VINSKI DAVEK. Stara priznana resnica je, da je Slovene« zelo priden, vesten in celo tiho pohleven davkoplačevalec, ki ne zabavlja kmalu in ne daje glasno duška svoji nevolji. Če pa enkrat daje, potem ima gotovo za to svoje tehtne rarloge. Tako je tudi z davkom na vino in z načinom, kako se ta davek pobira in izterjuje. Dva nasprotna tabora. Pri davku na vino imamo dva izrazita, nasprotna tabora. Na eni strani so zagovorniki davka na vino in sicer so v tem taboru finančni minister s svojimi davčnimi referenti, pretežni del abstinentov in zadnje leto tudi znaten del državnih uradnikov in posebej še njihovih strokovnih voditeljev. Vsi ti našteti sloji so mnenja, da je ves alkohol in seveda tudi vino še premalo obdačeno, tla prenese še hujšo obremenite/. V drugem taboru so vsi vinogradniki in vsi oni, ki s-i zapojejo ali pa samo mislijo s Slomšekom: «Le pametno ga pijmo.« Ti so mnenja, da je tega ljubega in neljubega davka na vino preveč in da je posebej izključeno, da se davek na vino še poveča. Kdo ima prav? Gotovo vsi priznamo dejstvo, da vsaka organizacija, torej tudi država, kot naša največja posvetna organizacija ima svoje izdatke in mora torej imeti svoje dohodke. Temu noben pameten človek ne oporeka, temveč protivi se le neprimernim in nesorazmernim bremenom. Pri davku na vinu pa stoji stvar sedaj dejansko sledeče: jugoslovanski, pa tudi inozemski vinogradnik živi zadnja leta v težki vinski krizi Vina ne more spraviti v denar. To je splošna pritožba in zelo verjetno je, da bo ta položaj v bodočnosti trajen, da bo v bodočih letih torej še slabf.e. Po sedmih debelih kravah namreč prihaja k virogiadniku sedem suhih krav, da se poslužujem prilike iz sv. pisma. Kakor pa slabiču ne morem in ne smem puščati krvi, ako nočem, da mi umrje, tako tudi ne smem v dobi zastoja in krize obdavčiti še bolj našega vinogradnika, ako nočem, da mi ne propade. Odklanjamo višja obdačenja. Ker se nahaja vinogradništvo v krizi, ker je postal vinogradnik slabič, kateremu se ne more in ne sme puščati krvi, zato moramo biti proti novim zvišanjem davka na vino, dokler obstoja vinska kriza. Stroški za pridelovanje vina so skalno večji, cene vinu pa padajo in boao očividno še padle. To je pri vinu, kakor pri vsakem blagu, kadar ponudba večja, kakor pa je povpraševanje. Čisto nenar?vno pri tem položaju je, da se misli na nova zvišanja davka na vino in sicer za en dinar pri litru od navadnega vina in neprimerno več od sorliranih, kvalitetnih vin. Preti nam namreč položaj, da bi bil davek višji, kakor je znesek, ki ga dobi vinogradnik. Kaj na j pri takšnem stanju reče ne samo pro-ducent, temveč tudi konzument?! Sicer pa tudi ni pravilno, da bi država do skrajnosti, odnosno črez mero obdačiia vino. Svoje velike po- trebe za gospoda- tvo in prosveto imajo tudi naše občine in za to naj gre del doh. doma pripravljeni hlevski gnoj sc lahko porabi na njivah, v vrtu in vinogradu. Končno svetujem, da je najboljše, če se vsak gaoj r t se p', celem travniku raztrosi, torej se gnojila ne mešajo doma. Izos» ne pri raztrošenju gnojila kak kos travnika, oaj se rabileži: Tukaj ni dušika, tukaj ni kalija, oziroma tukaj ni fosforne kisline. Na ta način potem vi-dizno opažu ifmo različne vegetabiične uspehe. Umetna gnojila se dajo nabaviti pri gospodarski zadrugi v Vetrinjski ulici za mariborski okoliš. Ponosen je lahno vsaki kmet, kateri ima dobro urejen travnik, ker koristi sam sebi in državi. Sv. Tomaž pri Onuožu. Katoliško izobraževalno društvo vabi mnogoštevilno občinstvo k predstavi pet dejanske igre «Repoštev«, ki se vrši v nedeljo, dne 11. februarja po ve-černicah v Posojilnici (g. Skerlec). Med odmori svirajo do mači tamburaši. Ker še je na vsporedu več zanimivih točk, zato pridite v obilnem številu domačini in sosedje, bog živi. Črna. Smilijo se nam bralci, ki morajo brati novice, katere nikakor ne odgovarjajo resnici. Taka raca na vodi je tudi novica v «Napreju« z dne 25. m. m. Bes smo imeli pri Drelniku gospodarski sestanek, kjer se nas je zbralo precejšnje števiio. Govorili smo o naši Kmetijski družbi. Naš nadučiteij nam je kazal sledeče časopise: «Kmetovalca«, «Slovenskega Sadjarja«, «Slovenskega Čebelarja« in pa «Prerod.« Skupno smo iste prebirali in se pogovarjali o naši izobrazbi, katere se pa gotovi ljudje zelo bojijo. Tistemu dopisniku v «Napreju« svetujemo, naj drugokrat zraven pride in naj pazljivo posluša, da ne bo slišal več trave rasti. Sploh pa imajo naši sociji navado, ollačil dosedanji centralistični režim. Zdi se nam, da hoče v naših krajih sladki gospod Bobnik nositi «fano« zoper klerikalnega zmaja. Slišal sem, da se je že celo štulil med napredne stranke, ko je namreč dne 15. 1. 190S slovesno izjavil: «Mi na- I ^ »idan umetni mlin, žaga So do loo komadov praznih m An* m 2i koaado» bob- «y iS -J S nov is pociûkovane pločoviae ima «i prodati tovarna ca impregniranje less v Hocah. ca deske in cirkularna . ž» $4, za olje, apnica sa apno žg,ati, nova bifi« na veliki vodi Pesnici, med dvema trgoma ob veliki cesti, vodna moč od 5o do 70 konj «ki h sit in 6e več ee proda zaradi ženitve. Gočovs, M.,1« nnceettrn " ^Boln ■ p, Sv. Lenart v Slov. goric«. . PSOlO PUSSdlVU potreb-Konrad Zotter. lil Bi« gospodarite« poslopjem, t j _______________.__________ brajdo, sadonosnikom i:t njivo, ] proda Jože i CelinSek v Fi»mv> i Si. L 127 Dražba, žrobet. Dne 13. februarja ob i>ol devetih se vrši 3* mariborskem sejmišču licitacija 5 državnih irebet mariborskega artilerijskega polka. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 101—103 dl-p.rjev. Francoski frank stane 6.40—6.60 dinarjev. Za 100 «s-strijskih kron je plačati 0.148—0.149, za 100 čehoslovaških Von 30-% z<\ 100 nemških mark 026—0.27 in za 100 laških dr 600—505 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja -UJ5 cent (1 cent. je 1 para). Od zadnjega poročila Je vrednost dinar;« poskočila za 35 točk. m* imam 1500belih Nfl piUOil Smaraičnih trt i prvoviatnih in bolj Se vrste, komad po j K. Oglasiti se je ) i. Vinko Vnuk, Senčak, p. Jnrši ci pri Ptuja._1—4 radi preselit?« r?UU$rci novo zidano hiSo z malim gospodarskim poslopjem in 38 arov zemlje tik drž. ceste. Ivan Baom^artner, Selnica ob Dravi St I04. I3I te lepo posestvo, 1*8 OU« okola 6 oralov, voe poleg biSe v Ledini, občina Raz-vanje. Vpraša se v gostilai Jakoba GraSič v Bohovi. I36 deklica išče kot učenka mesto v tTgoviai z mešanim blagom. ~ Naaiov v opravi list*. I33 VB_t„ffl se iS če dobro l!Of«ill idoča trgovina s m-: Sani m blagom, okoli Ptuja ali Maribora. Naslov pri upiavi tista. _1—» 45 Kupim kože harjete, vidrine, srnice, ja»be< čeve in ovčje po najvičji ceni. K. Gniiitz. Maribor, Gosposka ulica 7. M njivo v najem in »ZoiDStll dam dobro deUv. moč. K. Tominc, Gosposka ul. it «6, Maribor. 18o Malo posestvu: sobami in kuhinjo, okola en eral semlje, pripravne sa vrtnarijo se takoj proda Spodoje Rad vanj d St. 50, pri Maribora. 123 Drfltfa «a Stil» «godni cea i. Sest mlrut od kolo-nuaa CC 11533 d*rr* Pragenko, s gospoiarski poslopjem in velikim vrtom. Sup«c dobi takoj sUr,o»anje. Poizwt so v gosti !ni LorSak, Pragersko, t^o Proda sa posestvo^^ShTÍ »lk, gosjod»rik" posiopje, v blitim t.ga Sv. Leno maši ob 11. uri. Povobljeai 6e •uiti soseetje in domačim, ki je še niste obiskali! i ifiničarja. išče Jakob Purga} I Vonole, S7. Péter pri Maribora. 1-2 125 Lepo malo posesti v rmvnini, 3 orala zemlje se proda. Prepole 27. 1 — 134 lli8 rrevai odrsatluai lliilCa! drl&vsiimi možmi se takoj sprejma v LimbaS. — Predstaviti se mor i v Mariboru. 1 Slovanska ulica 8, I. ndsti, 126 : se lepo posestvo, 4 orale do*re zemlje, hiša enonadstropna, bliau farae j cerkve in velike cejte. Cena j« i Soa.ooo E. Več v upiavništvu 1—2 12) .......... 111 mammammtmmmmimmmiiiimi ummmm 111. . Mala psestv^ 1 apodarato) poslopje, vs« s opeko j krito, 4 orale njiv ia josda ^ i proda. S«. Marjeta sa D, a^skeia ' polja 30. I24 ortho' in hm-Skovih debel, edjov«-. ravne, po I možnosti bre« grč. Ponudbe se prosi na: P. Higerspe.^ejc, Celje _ 1-2 I19 l^rftria 60 lepo p° ob rlUUa stoječe v hiše in velikega gospodar i«se- a poslopja tik okrajne ceste, s ro*ko trgovino sposobno blbu Slov. Bi- ! strice; lo oralov njiv in travnikov, 5 oralov go.-.da. Cena 300.000 Dia. Piaiati polovic«; takoj, ostalo po dogovora. — 1 Vpraia se pri: F.»¿ier, Pra- i gersso. 115 Ratpisziua je služba srPiiiisig^ Ia £e k0»nika na Polzeli. Zapcijški urad Poi-.zala. 1-2 116 jamski les naprej knpi lesna indui ilja Paj-man, Slo*. Bistrica. Fjmdbe: Pajman, Celje. 1—4 I21 sa krojaSko obit pri Topolaikn Petir, Spodnja j Potaka?a, p. Prager^o. 13? Stalno sklidUte nasiioasissih strojeva Parne vršače garniture za tožen je ngljtenom l drvim» ill slamare, samovozne parne vriače garniture sa motororn na bencin, vršače garniture sa špriisljkana za peronospore, motori na drveni ugljen (Sauggasmotoii», stabilni tli prevozni vitlovi, vjetrenjače za fito, triluere plugovi, kosilies za travu ili za žito, zubalja, sječkarice, ranita za kukuraz, žri/njeve, mlinovi, preše za sijeno i za slama. H9 f velike ûm$\m fe [n prsmop OV9 z eukiatnim polnjenjem z žago vino broa konkurence I Zlata ksUim m častna diploma 1922 wits,« -VS. • .Pojasnila Evan KoUmmmñ ïiovefyfâdec, 8. svečana 1923. SLOVENSKI uuSPODAB. Stran 7. prednjaki bomo delali na to, da bo v 20 letih konec Petrove skale.« Kakor tedaj ni nihče veroval njegovim vzvišenim preroškim besedam, tako se mu tudi sedaj smejimo vsi, ki poznamo njegov klepetav jezik. — Zvedeli smo tudi, da je le malo manjkalo, da ni prišla njegova debela koža na preizkušnjo, če je tudi neobčutljiva, tistokrat namreč, ko je v družb' našega pristaša g. Terčela prodajal svojo podrepno vsiljivost. Teh par vrstic naj zadostuje, da tudi javnost izve, kakšno kašo kuhamo mi, obmejni Slovenci, za vse tiste, ki stojijo v službi pogubonosnega centralizma. Hoče pri Mariboru. Prostovoljno gasilno društvo v Hočah priredi v nedeljo, dne 11. februarja t. 1. društveno veselico v gostilni pri Šantlu v Hočah. Spored: godba in ples, srečolov in prosta zabava. Vstopnina 3 dinarje. Začetek ob 15. uri. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih cevi, si društvo usoja uljudno vabiti k obilni udeležbi. Prostovoljna darila sprejema društveni blagajnik Franc Šantl, gostilničar v Hočah. Slivnica pri Mariboru. Na Svečnico je imela naša vas visok obisk: sam dr. Kukovec si je prišel ogledat tukajšnji teren, namreč v posebno sobo gostilne Les-jak. Da se tu na deželi vabilu na zbor zaupnikov skra-hirane demokratske stranke, prekrščene v Kmetsko-obrtno zvezo odzove še kakšen učitelj-sokolaš, ni kaj čudnega, da sta se pa znašla še dva kmeta iz Orehove vasi v tej pisani družbi, nam je pa res uganka! Kaj ne vesla vidva, da je ravno dr. Kukovec podpisan pri vseh zakonih, ki najhujše tlačijo sedaj nas kmete? In vidva mu še delata za te «usluge« parado! Sramota! — Gospod dolitar so prišli iz posebne sobe tudi nam izpre-govorit par besedic, pa jim je postalo kmalu vroče, da so jo o ikurili k svojim nazaj, saj so pa bili zares v zadregi: Kaj ne, gospod doktor? — Nikar si ne predstavljaj demokratska gospoda, da bi Slivničani danes bili isto, kot pred dvemi leti. Gospodje trebušniki, s svojimi avtomobili ostanite raje doma in ne hodite dražiti našega ljudstva na deželo. Selnica ob Dravi. Iz vrst naših samostojnežev se čuje, da namerava sam eks-minister Pucelj priti v ta sicer pozabljen kraj, da reši izgubljene ovce. Koliko je na tej vesti resnice, se bode prav gotovo že v kratkem izkazalo. Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo priredi dne 11. svečana popoldne ob 3- uri v hotelu «Beograd« šaljivo burko v treh dejanjih «Davek na samce«. Vsi uljud no vabljeni k tej predpustni zabavi. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 11. t. m., popoldne po večernicah, priredijo naše Orlice lepo veselico v društvenem domu. Na sporedu je petje, šaljiv dvogovor in ganljiva igra v štirih dejanjih «Gos-larica uaše ljube Gospe.« To bo naše mladine plemenita zabava za pustno nedeljo. Vabimo domačine in sosede, da se je udeležijo v velikem številu. Pridite poslušat, kaj premorejo naše Orlice. Velika Nedelja. Na gostiji Gašperič—Bezjak v Trgovišču so gostje darovali na predlog Andreja Kor-par, posestnika iz Oslušovec za Dijaško kuhinjo v Ptuju in Mariboru 400 K. Vsem lepa hvala, vrlima novo-poročencema pa obilo sreče! Leskovec. Izredni poroki. Dne 29. januarja 1923 smo imeli dve poroki. Dva ženina brata Jurij in Mihael Skok. Dve nevesti sestri Neža in Jera Fošnarič. Vsi so iz Velike Varnice. Bog jih obilo blagoslovi! Leskovec. Naš poštni sel sedaj veliko trpi. Nositi mora iz Št. Vida cele bale raznih listov: «Tabor«, «Km. list«, «Republikanca« itd. Ko bi mesto teh listov raje prišli vinski kupci, bi bilo nam Haložanom bolj po volji. — Republikanci bodo postavili pri nas kandidata v osebi Čvrkovega Tineka. Je zmožen! Ima velike zasluge. Dr. Novačan se lahko skrije pred njim! Št. Janž pri Rečici. No Grega, ali veš, kaj je tukaj v št. Janžu novega? Grega: E, jaz ne vem za ničesar, to pač vem, da mrzlo je bilo te dni precej. Pavel: E, ti Grega ti, kaj nič ne veš, da bomo mi zdaj imeli za poslanca Nackovega Petra iz Grošovelj. Na eni zadnjih ne delj je že imel shod na Rečici. Pa je bil Peter kar tiho, samo en doktor Novačan je pa že govoril, da bo Peter vso zemljo tukaj pri nas razdelil, torej vidiš kako dobra duša je ta naš Peter, kako bode za nas skrbel. Pavel: Ljubi moj Grega, o Petru mi kar tiho bodi, saj on še svojega očeta na smrtni postelji ni hotel po sinovsko spoznati, kaj bi še potem kaj za nas napravil. Midva pa bova volila dne 18. marca (če ne bova že prej flosa peljala) tisto našo staro stranko, ki je Nackovemu Petru v želodcu obtičala. Rečica ob Savinji. Dragi mi urednik «Slov. Gospodarja«, sporočiti vam moram, da našo župnijo, kakor tudi celo občino je zdaj doletela izvaredna čast, kajti imamo svojega kandidata za bližajoče se volitve in to v osebi Petra Tlaker, cementarja v Varpolju. Da ga boste dragi čitatelji bolje spoznali, vam povem, da ta sedanji kandidat Peter Tlaker je že bil pri vseh strankah in zdaj na zadnje še je pa ubral v dr. Novačanovo republikansko stranko, kjer pač upa, da bo prišel do poslanskega mandata, saj tako mu je obljubil sam dr-Novačan, da bodeta potem vso slovensko zemljo razdelila, tako pač sedaj ljudem okoli trobita. Pa mi pošteni Rečičani bomo 18. marca pokazali, da za Petra Tlakerja ne maramo, in kako tudi, saj je to tisti Peter, ko je bil njegov oče na smrtni postelji, ni k njemu prišel in ko je oče ležal na mrtvaškem odru, ga niti kropil ni. Pač pa se je bratil z bivšim komunistom Zalez-nikom iz Ljubnega, ki je sedaj zaprt radi motenja vere. Škoda, da mora v zaporih sedeti, ker bi lahko bil glav, ni agitator za dr. Novačana in Petra Tlakerja. Torej, vidite dragi volilci, kaka čedna družba je to bila. Vama dr. Novačan in Peter Tlaker pa pri vsem tem želimo prav dober tek. Sv. Peter v Savinjski dolini. Z vso slovesnostjo se je dne 31. januarja vršila v šentpelerski cerkvi poroka Alojzija Krama z Marijo Hrovat iz krščansko-zavedne Ciglarjeve hiše. Gostovanja je lahko ljubljanski «Prerod« vesel, ker se je vršilo v mejah hvalevredne zmernosti. Ob začetku noči so se veseli svatje razšli. Vrli ženin je od svojih gostov prejel za volilni sklad Kmet-ske zveze 600 K. čast darovalcem! Obil sreče želimo ženinu in nevesti Mariji Hrovat, ki se je lani veliko trudila za razširjenje katoliškega časopisja v naši občini. Št. Uj pod Turjakom. Na dobri volji pri g- Juraču v Št. Florjanu se je nabralo za Dijaško kuhinjo 200 K. Bog povrni vsem darovalcem! Sv. Rupert nad Laškim. Tudi tukaj pri nas še i-inamo par samostojnih ptičkov. Pa komaj toliko jih je, da jih lahko seštejemo na prstih ene roke. Kakor po drugod, tako se tudi tukajšnjim majajo tla in par pihov vetra in jih bo popolnoma zmanjkalo. Samostojni Jakob Pušnik, p. d. Špilanc, se je širokoustil, da bo pri prihodnjih volitvah imel vse za seboj, duhovniki pa morajo na vsak način iz politike, ker so veliki sovražniki kmeta. Oho, Jakec, kam si zajadral! Duhovnik še ni spravil nikogar iz posestva, advokatje so jih pa že mnogo. Pa glejte ga šmenta, ko tudi v Bel-gradu niso več marali slabostojnih petolizcev, pa je mislil k republikancem pristopiti, komaj da je še ostal pri Samostojni. Pa, Jakec, ne žaluj preveč, saj je dr. Novačan ravno tak razgrajač, kakor je Pucelj. Ali se še spominjate, kako je dr. Novačan dobil zaušnico od natakarice v hotelu «Evropa« v Celju. AliSie ve dr. Novačan, kako je meseca julija 1921 na vrtu hotela «Evropa« kot pes obgrizel plačilno natakarico, ki je morala radi tega iskati zdravniške pomoči?! Takši ljudje naj uče koga še politične olike! Zatorej, Jaka, le ne žaluj preveč, in bolj stanoviten bodi! Pucelj in drugi bodo lahko živeli z milijoni, ki so jih iztrgali iz naših rok z ogromnimi davki, ti boš pa tudi lahko požiral slabostojne sline. Star pa resničen pregovor pravi: Kdor visoko leta, ta nizko pade. Planina. Danes, na Svečnico je bil veličasten shod KZ na javnem trgu. Navzočih je bilo gotovo 700 ljudi. Govorila sta Deželak in kandidat Skoberne. Ljudstvo je mirno sledilo tehtnim govorom. Samostojni se niso upali na plan. Ob sklepu govora in med govorom je ljudstvo burno odobravalo boj za avtonomijo, obsojalo delo Samostojne in odobravalo delo naših poslancev. Samostojne trdnjave se rušijo. Buče pri Kozjem. Volilna borba se je tudi že pri nas pričela z vso živahnostjo. Najbolj si prizadevajo agitatorji SKS in SRS, toda vse te nadkriljuje v svojem smotrenem delovanju naša SLS in že danes lahko ugotovimo, spoznavajoč ljudsko mišljenje, da bode tudi zmagala s pretežno večino. SKS je izgubila ves svoj vpliv in z njim seveda tudi volHce vsled svoje centralistične politike in zaslepljencem so še že davno odprle oči. Centralizem je tisto zlo, ki najbolj ubija nas pre-čane; bomo li torej šli s tisto stranko, ki je delovala v smislu centralizma?! Samostojni so bili vedno v vladi in so torej soodgovorni za vse slabe vladine naredbe. Zavedamo se dobro, kaj so v teh časih samostojno-de-mokratske vlade poslanci SLS storili za svoje ljudstvo, zato se pa vsak zaveda svoje najsvetejše dolžnosti, da na dan volitev odda svoj glas za te poslance. Naj naš — grobokop g. Anton Pere, si še toliko čevlje trga za slabostojneže, vse nič mu ne bo pomagalo, le čevljev ne bo imel siromak! Gospod Pere, ko ste prosili gospoda župnika in nas farane, naj vam dajemo splošno biro mesto plače v denarju za pogreb mrličev, smo vam to dovolili, upoštevajoč vaš gmotni položaj — čeprav ni tega nikjer v Sloveniji in čeprav ni v skladu z zakoni — pod pogojem, da opustite vso hujskajočo politiko, ki ni v skladu z našo stranko in še manj s cerkvenimi predpisi. Ni Vam pomagal ne Urek ne Drofenig, pomagali smo Vam mi katoliški «klerikalni« kmetje do kruha. Zato si tudi prisvajamo pravico, da Vam zakLiče-mo: Jezik za zobe, ta naj miruje, poslužujte se raje svojih rok! Dobili ste čez pet polovnjakov vinske bire, o drugih predmetih niti ne govorim, pa še navzlic biri se Vam kot nekdaj od vsake posamezne jame v denarju plača. Ker je bilo minulo leto le krog 20 mrličev, če iz-računimo samo vrednost vina, ki ste ga dobili, zaslužite pri vsaki jami krog 2000 K. Lahko bi bili torej bolj točni v svojem poklicu. Seveda, kdo bi pa potem za slabostojneže letal od hiše do hiše! Pred kratkem je u-mrl nek ugleden kmet, a ker je bil «klerikalec«, niste imeli, g. Pere, pri kopanju jame nobene pažnje. Ko se je rakev polagala v grob, je skoro utonila v vodi, ker niste vode prej, kakor je to Vaša dolžnost, odstranili. To- j da o vseh teh nerednostih smo molčali, a da bi nam pa vaški grobokop usiljeval svoje slabostojne kandidate, kandidate tiste stranke, ki je postala grobokop slovenskega naroda, to pa že res presega vse meje. Naj Vam ta rahel opomin zadostuje, sicer si boste posledice sami sebi pripisali. Vsem našim volilcem pa kličemo: Ne dajte se zbegati od hlapcev teme, pa naj si nadevajo to ali ono ime, ti delajo le za svoje žepe, ampak vsi kot eden oddajte glas za našo SLS, ali kakor se pri nas i-menuje KZ, da bo naša zmaga na celi črti, s tem boste dali sebi najboljše spričevalo. j i»»ii«MfaBKiw»« -m NA RAZPOTJU. Miha: Zdaj smo pa že notri v zmešnjavi. Jaz že skoro ne vem, kje se me glava drži. Samostojneži uie vlečejo: drži z nami, učitelj mi priporoča neko napredno ali radikalno stranko, župnik in kaplan pa pravila, da bi volil s Kmetsko zvezo. Jaz mislim, najboljše je, da nobenega ne poslušam in sploh ne grem volit. Vlečem na katero stran čem, povsod se komu zamerim. Vse volitve so za eno pasjo figo. Jože: Prej ko se kaj o tem pogovarjava, mi povej, ali bereš kake časopise. Miha: Seveda berem. Moj sosed mi posodi «Domovino«, v gostilni dobim «Kmetijski list«, učitelj mi včasih da «Slov. Narod«. Tu pa tam sem že kupil v mestu kakšno «Jutro« ali «Naprej«. Jože: In kako se ti zdi, da pišejo ti listi? Miha: Eden piše o župnikih in kaplanih, drugi in» li ministra Puclja, vsi skup, pa se mi zdi, da preganjaj« nekega klerikalnega zmaja, ki je bojda strašno nevaren naši državi. Mi Slovenci baje moramo biti srečni, da so nas Srbi oslobodili in iz hvaležnosti smo mi dolžni, da pošiljamo v Beograd polne žaklje, nazaj še pa praznih ne dobimo, ker je železnica predraga. Jože: Kaj pa pišejo ti listi o slovenski avtonomiji? Miha: Te beseda pa ne razumem. Nisem je sploh našel v teh listih. Jože: Ti rad verjamem, da jim ta beseda smrdi. Avtonomija, to je za nas prave Slovence edina rešitev. Ali veš, kaj je avtomobil? Miha: Ti si cel kolofoktar. Zdaj hočeš avtonomijo in avtomobil v jeden žakelj stlačiti. Bodi no smešen. Jože: Nič smešen. Besedi sta si podobni; avtomobil je tak voz, ki se sam pelja, avtonomija pa taka uprava, ki si jo mi sami damo. Le dobro premisli: kaj je boljše, če si sam kruha vrežeš, ali če ti ga reže kdo drugi? če si sam odločiš, kako boš davke plačeval, kako se naj tvoji otroci poučujejo, kako boš prodajal svoje pridelke — ali če ti vse to drugi komandirajo? Miha: Ko sem bil mal frkolin, so mu drugi rezali kruh; odkar pa sam gospodarim, si ga režem sam, samo bojim se, da mi ga bo zmanjkalo, ko so take strahovite štibre in tako neznosna draginja. Jože: Vidiš, to ti je šment! Zakaj se nama pa godi tako. Ravno zato, ker nimamo mi Slovenci take uprave, kakor jo mi sami hočemo imeti. Mi nimamo avtonomije, zato se pa rie moremo voziti v avtomobilih, še naših polomanih kolesljev na «fedrah« so nam bili nevoščljivi .... Miha: Pa pišejo tisti listi, kako moramo biti srečni, da smo svobojeni. Pravijo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi samo en narod, in da je najboljše, če imamo samo srbski jezik. Moj Ivanček jih je zadnjič v šoli skoraj dobil dvadeset i pet —. Jože: Vse tako govorjenje je preneumno. Slovenci imamo svoj jezik in svojo književnost imamo svojo vero in svoje običaje. Tisto klečeplazenje pred Beogradom so pri nas uvedli liberalci in samostojneži, samo da so se prerili do mastnih korit. Ljudstvo ostane slovensko, četudi bi jih vsakemu prilepili na zadnji del dvadeset i pet. Ali misliš, da se užiga ljubezen do države s palico? Miha: Govorim s komurkoli hočem, vsak človek mi drugače govori, kakor berem v svojih listih. Vsak je nezadovoljen s sedanjimi razmerami in vsak si želi, da bi bilo boljše. Tudi «Domovina« in «Jutro« pišeta, da ne smemo oddati svojih glasov srbskim radikalcem, seveda še manj Kmetski zvezi, ampak edinole naprednja-kom ali samostojnežem. Jože: Bi pač radi tisti gospodje samostojneži in liberalci še nadalje ostali pri polnih jaslih. Iz srca rad volim samostojnega ali naprednega poslanca, če mi dokažeš, da je kateri le eno dobro delo storil za slovensko-ljudstvo. Miha: Žerjavova «Domovina« požre v vsaki številki po pet ali šest fajmoštrov . . . Jože: .... ki so menda krivi, da je ubogi delavec in uradnik suh kakor treska. Miha: Pucelj je profitiral pri volovski kupčiji lepe milijone^ ... Jože: .... ki so šli v našo zgubo v žepe njegovih prijateljev..... Miha: Dobili smo lep denar za raztrgane rudeče krone..... Jože: .... ki nam pa nič ne pomaga, ker ga mi kmetje prav malo dobimo, pa tudi če ga imamo, ne moremo z njim nič kupiti. Ubogi delavec, viničar, uradnik strada, bogati vladinovci pa se valjajo v razkošju in si kupujejo avtomobile, hiše itd..... Miha: Ali misliš, da se bodo Slovencem odprla nebesa, če bi vsi oddali svoje glasove Kmetski zvezi? Jože: Na tem svetu ne bomo našli nebes, pa tudi ne popolne pravice. Če si pa hočemo vsaj toliko pravice priboriti, kakor je moramo zahtevati kot ljudje, ki znajo s svojo glavo misliti, nam ne kaže delati drugače, kakor, da pokažemo figo vsem sleparjem in zapeljiv-cem, volimo pa KZ. Miha: Mislil si bom, da so skriti v samostojni, napredni, in vem še v kateri drugi skrinjici odiralci in zatiralci slovenskiga ljudstva. Jože: Dobro. V vse listi škrinjice potisni figo, a v skrinjico Kmetske zveze oddaj krogljico. Potem te ne bo nikdar grizla vest, da si volil napačno. r~ •... -i i&ifel 131 PETE m PŠITPLATE ««..i®J-a t« irsimf« co faaker utttsensii «sjfcoJJ® stve ppeil v ¡a«-.*! i trt rt- ss i Imaš ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogeree? UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali Seliš imeti lep vrat, obraz in roke? UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali so ti roke in obraz očitljivi v zimi in vetru? UPORABLJAJ ELZA L1LIJNO-MLEČNO MILO! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo? UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO! Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost? UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! Ali želiš bujne, mehke in lepe lase? UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! -j- ■ -■■■i ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elsa preparate in kmalu bodeš rekel tndi ti kakor vsi: Tu k k ynw 3 relika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 din. S velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 din 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 dinarjev. Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feiler. Naročiš naravnost, tako stane s pakova-ajem in poštnino če denar naprej ali po povzetju: OmsntM. Lilije« mleko 6 dinarjev; brkomaz 5 dinar-|S| ®«JH«eJii Hega-puder dr. Klugerja v velikih originales $kaU|ah IS dinarjev; najfinejši zobni prašek »Hega« r P^feBiS-teafc t8 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 din.; fraftek v škatijah B din.; v vrečicah po 2 din.; saehel ea perila 8 din.; šampon za lase 2 din.; rumenilo 3® afer »a 13 piamov ta din.; najfinejše parfeme od 15 din. cvet na lase 28 din.; Elza-katranovo milo 5 din. Za pradmete ee pukavanje in poštnina posebej računa. 5» t« eeae te računa sedaj še 5 odstotkov doplatka. A dresi i& ti natančno: MÜLLER, lekeroar, Stubica Donia, Elia trg št 34!, Kretsko. kupuje po najvišjih cenah . M w JS^I naiceii « * pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, Madevina, volne ao blago, plavinij cefir, Sifon, piatno, i7.gotopljene obleke, «rajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje i,t.d. se dobi pri V V SOSTARIC, M 4RIB0R Aleksandrova ca sta it B je vendar najboljša streha in najcenejša, je pravi zajamčeno pristni asbest-škrilj in ne rabi nikdar popravila. Ponndbe in proračune pošlje: Fran Hoieva? *~4 Žirovnica (Moste), gorenjsko. aniev le: kupi vsako množino lesna trgovina Demovjek in drug, Maribor, 8« 3—6 78 »se Iščem Viiskadefeelna Ä* (jablane), S 03 komadov se proda. Maribor, RuSka cesta 15. I04 vzame v najem tudi takoj Anton Odrajnik, josipdol, Ribsica na Pohorju. 11 > 2-4 Denarja ii hoiete z prodajsnjt m nekega isdelki ra dtn do 200 kron ra« služi J', ni pošljite svoj nirslor in znsmiic za cdgovor. Jo-ip Batič, Litija 3i. 2—7 ¿7 llröSSE srednje posestvo v iHSif!» najem letošnjo jesf-a. Naslov v upra' ništvu. 3—4 89 mlin z BaVra pc seri ÖUcTi stvom na d-i!>ri vodi, zidsn z opeko krit Zadnja cena 581103 h. Ivan I?a-neša, nt Leinici b p. Ormož, 2-4 lOi w majo trgovino z vso _____B pripravo in stanovanjem v najem ali kupiti,kupiti kako malo trgovsfco hišo v prometnem kraju ali pa malo posestjo. Naslov v opr&ri. 2-3 'co jI f ee posestvo v veii-rfOOu kosti 12 oralov v bližini Petrovč pri Celju Cena u-godni. Naslov v ujravi 2—21103 Proia se veiika z opeko krita l;i . zraven je vodna asod IilS$ i s staro vcdio pravico, pripravna nt mlin ali žago, in tudi okoli 2 orala dobre rodovitne zemlje. Hiša stoji ob okraj üi cest* tri tetrt ure od postaje Sv Jurij ob juž. zilezn, Cena: 200.0 o SL Pri hiši. sa tuli nahaja kovafnica. Pojasnila daje g. Jožef Loačfir, Čer-nolica 34, Sv. Jurij ob juž. *el. _ 9S _ insgridnikl pmtl Na suho cepljene trte bo ne prodaj tu sicer najboli priporočljive in äste vrste. V zalogi je tudi večja množina vkoreainjsne in necepljene bele Smsrnice, ki potebno bogato rodi. Na razpolago je več tisoč vkor^niajemh dsvjekov Rip. porudis In Göthe It. 9. V tak naročnik naj poSlje znamke in dopisnico za odgovor. Kdor si želi naročiti lepe in močne trte, naj se takoj oglasi unimeno ali pismeno pri FBANJO SLODNJAK, trtničar, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta JnrSinci. 5—1 o 41 Cspijsrts trte« Večjo množino kakor vsako leto različnih sort na amer kan-gki podlagi tudi belo v korenin jeno šmarnico imam za ¡sro-daU po dnevnih centh. Franc Horvat Mcstje p. Juršinci pri Ptuju, Prosim znamke za odgovor. - 1114 Märija BAUMGARTNER zalGP iMn Celje, Gosposka ulica 25 Velika izb ra vsakovrstnega zimskega blaga. Ootove površnike od 800 Din. in druga manu takt cm najceneje pri 956 Maribor, Glsvni trg 17. ^inifsria Podzel° Ugodnimi S HllltrjS pogoji in Etclno pitčo se išče na malo posestvo m okolici Manbora, 3 dela "s se moči. 8abotby, Maribor, Prešernova ulica i8. 2—} 79 Sfere reMrske knjige. tud' zgodovinske, nadalje med in vosek kupi Martin Pere, čebelarska trgovina, Zavodna pri Celju. 5—25 Proda se prvovrstno ftAcocfur« obst°ieC iE zi* ji dane hiše m go- rilin, vie v dobrem »tanju li> oralov Ksvnikov in prvovrstnih njiv, 15 oralov gjsda za posekat. Lctao se pridela okrog )30 Id sadjeica. Posestvo se takoj proda «s I S00.OO0 kron radi preselitve r,a svojo drugo posastvo. Več natačneje se izvj pri Blaž Lipovšek, Tolsti v»'a št. i L p. Guštanj. 3—3 Si OOOOOO Oobro obuvalo jo SBniElJEVO OBDTUII Ne nadkriljivi v trajnosti m pnmerni obliki so čevijt za gospodf h močnega finega usnja! Elegantni in moderni čevlji za ( in dekleta! Dobri in komot niud čevlji in sandale! Bogata srajc, poramnkiho sentrager) športnil kap nudi vam Ha-strovani Suttnerjev cenik, v katerem bo-dete našli različne namizno orodje, škarje, žepne no«, doze za svalčice in tobak, brivski aparati, nažigači, verižice, krstne obeske in vse, kar želite 7t sebe ali za darila ¡nserirajte! Tudi pravi Elsa preparati lekarnarja Eugen V. Feller v Stubfcl kakor El«a-f!uid, EIsa liMiio-mirčriO milo ee morajo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtcvajta krasni katalog, za katerega je-treba pot-lati samo 2 Din. za poštnino: Svetovni odpoiiljalni tv. dki SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija. se vedno le najboljše in najceneje ra deroačo potrebo vaakovretno manufakiurno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KARO L WOB§€HE Maribor, Gosposka ulica lO, ! ! ! PfH*j6 m postelje! I ! SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA V MARIBORU, STOLNA ULICA Mev. 6, reg. s. ž n. ^ obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po J& 01 ® i? Vhgena trimesečno odpoved po 5 Vs %• Stalne j še in večje vlog* pa od 6 do 6 V2% LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CEUU pri ,BELEM ¥DLU' sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po: 5% brez edpovedi, 51/,% Pi*cti enomesečni odpovedi, 6% proti trimesečni odpoveai, Večje in stalnojie vloge po 67*% e^ireira po dogovor« ed dneva vtoge do tfneva dtiga. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica 82511'I. Zadružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru. Inrfujt m bintoe posle raiknlantittie. — NiivKja sbrtstcvanjs slsg na knjižice s teksfsas računu. Posblaileni prodajalec sre& državne razredne loterije. Jlsk tiskarne sv. Cirila v M riboru. Odgovorni urednik: Vlado PuSenjak. Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja.« —