Kamniški OBČAN
St. 9
53. leto
Kamnik, 6. junij 2014
Starodobniki s častitljivimi letnicami do 1940 poželi veliko zanimanja
Društvo starodobnih vozil Kamnik je tudi letos pripravilo pravo »pašo za oči« ljubiteljev tehnične dediščine. Mednarodna revija starodobnikov »A« je letos potekala dva dni, v soboto in nedeljo, 24. in 25. maja, v občinah Kamnik, Kranj, Cerklje in Šenčur. Posebnost letošnje revije je bil tudi izreden izbor vozil, izdelanih pred letom 1940.
Na lepo sončno soboto so se zbrali res najstarejši avtomobili in motorji v dinoza-vrsko obarvanem Arboretumu Volčji Potok in se popeljali do mestnega jedra Kamnika, kjer jih je pričaka množica radovednežev in ljubiteljev tehnične dediščine.
Reportažo objavljamo na 9. strani.
Florjan Meier in Pija Šumer sta bila navdušena nad vožnjo v Fordovem modelu T Speedster kabriolet, letnik 1913, skozi cvetoči park Arboretuma Volčji Potok. Foto: Janez Kukec Mezek.
OSNOVNA ŠOLA TOMA BREJCA TUDI URADNO ODPRTA
»Šola brez duše je prazna stavba«
Bravo Luka za zgodovinsko zmago na zadnji etapi slovitega Gira. Ponosni smo nate!
Zadnji dnevi v maju bodo zagotovo zapisani v zgodovino kamniškega šolstva z velikimi črkami. Dve mestni šoli, ki stojita druga ob drugi, sta v razmaku le treh dni zaznamovali dve veliki in pomembni slovesnosti. Petkovi proslavi ob petdesetletnem jubileju Albrehtove šole je sledilo uradno odprtje prenovljene Osnovne šole Toma Brejca.
Ponedeljek, 26. maj, je bil za učence, starše in učitelje na Osnovni šoli Toma Brejca
zares poseben dan. Dan, ki so ga čakali vrsto let. Vznemirjenje, napetost in veselje je bilo čutiti v prepolni telovadnici, kjer se je odvila glavna prireditev z raznolikim kulturnim programom. Da so šolo v zadnjih treh mesecih šolarji in učitelji že popolnoma sprejeli za svojo, pa so se lahko obiskovalci na lastne oči prepričali na ogledu šole.
Več na 3. strani.
»Ne bi mogel narediti boljše, kot sem. Zmagati v Trstu, pred množico slovenskih navijačev. Sem najsrečnejši človek na svetu. Stati na zmagovalnem odru Gira je fantastično. Še posebej ob taki množici navijačev. Verjetno je bila v Trstu in na Zoncolanu polovica navijačev ob cesti Slovencev. Vseskozi sem slišal svoje ime. To je bila zame posebna vzpodbuda. Ob takem vzdušju sem imel glavo naštimano na zmago,« so znameniti stavki Luke Mezgeca po zgodovinski zmagi zadnji dan 97. dirke Po Italiji. Zmaga Kamničana v nedeljo, 1. junija, v
Trstu bo šla v zgodovino slovenskega športa v vseh pogledih. Dosežek za anale. To je bila prva zmaga Slovenca v eni od etap na tritedenski kolesarski dirki Giro d' Italia, skrajšano poimenovani Giro. Zgodovina te dirke se piše že 105 let. Temu primeren je tudi ugled dirke. Zmaga Mezgeca v Trstu je nova potrditev neverjetne preobrazbe iz gorskega kolesarja v elitnega cestnega sprinteija, ki ga je izstrelila med največje zvezdnike dirke in svetovnega kolesarstva. Več na 11. strani.
METOD MOČNIK
Na slovesnosti ob 50-letnici Osnovne šole Frana Albrehta
»V letih, kar tu stojiš, daješ ljubezen in znanje vsem, ki imajo želje in sanje in pogumno verjamejo vanje«
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 20. junija.
Rok za oddajo člankov je petek, 13. junija, za oglase in zahvale pa sreda, 18. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
... je na slovesni prireditvi v nabito polni športni hali iz ust učencev, učiteljev in drugih delavcev šole odmeval refren šolske himne. V petek, 23. maja, je praznovanje častitljivih 50 let Osnovne šole Frana Albrehta doseglo vrhunec s sijajno kulturno-športno prireditvijo, ki so jo sooblikovali sedanji in nekdanji učenci šole, slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je bil vidno navdušen in pohvalil organizatorje, da se lahko prireditev kosa z marsikatero državno slovesnostjo.
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBAŽIVIL IN IZDELKOVZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM UGODNA PONUDBAZA PIKNIK!
Po državni himni, ki jo je zapel učiteljski pevski zbor pod vodstvom Petre Zupin, je navzoče nagovoril ravnatelj šole Rafko Lah z besedami: »V petdesetih letih se je nabralo veliko izjemnih uspehov, izzivov, izkušenj, spominov, zgodb. Nekatere smo zbrali v zborniku, ki smo ga ob tej priložnosti izdali. Vsako desetletje je dodalo svojo barvitost.«
Več o praznovanju in spominih na Albrehtovo šolo na straneh 4 in 5.
>oletno razvajanje 15.6. -15.8.
za vse
D	u|
D	E
CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale	
POLETNEJEZIKOVNE DELAVNICEVAVGUSTU
tel.: 01 / 721-69-13, 01 / 729-24-86, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
nove stranke in za stalne stranke
FL
FRIZERSTVO
ANITA
LOBODA
pri pošti na DUPLICI t: 018311577 m: 040301354 nudimo tudi make-up
6. junij 2014
AKTUALNO
^^	čf ¿epe	¿veta ...
JAVNA BLAGAJNA V KAMNIKU ŽE Z JULIJEM
Med svetniškimi vprašanji se je zopet pojavila pobuda svetnice Ane Marije Suhoveršnik (SMS-ZE) o vzpostavitvI javne blagajne, kjer bi občani plačevali položnice brez provizije; to bi namreč krilo javno podjetje, ki izda položnico, ali občina. V letošnjem proračunu so svetniki z amandmajem potrdili 15.000 evrov za njeno vzpostavitev in delovanje. Iz občine odgovarjajo, da je bila te dni podpisana pogodba z Delavsko hranilnico d.d. Ljubljana, ki bo predvidoma 1. julija odprla poslovno enoto v Kamniku (v poslovnem objektu Območne obrtno podjetniške zbornice na Tomšičevi 11), hkrati s tem pa pričela z opravljanjem storitev javne blagajne. Občina Kamnik bo skladno s pogodbo začela financirati bančno provizijo za javne zavode, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je, vključeni pa bodo tudi koncesijski vrtci, ki opravljajo dejavnost na območju občine. Sofinanciranje bo namenjeno le občanom občine Kamnik. Pred pričetkom obratovanja javne blagajne bo Delavska hranilnica opravljanje te storitve ponudila tudi ostalim podjetjem, ki občanom zaračunavajo raznovrstne storitve (komunalne storitve, elektro idr...). Zainteresirana podjetja bodo sklenila pogodbo neposredno z Delavsko hranilnico. Trenutno dogovori s podjetji še potekajo. Kamničani bodo pravočasno obveščeni o pričetku delovanja javne blagajne ter o seznamu izdajateljev plačilnih nalogov, ki jih bodo lahko plačevali brez provizije.
SOGLASJE ZA IZVAJANJE DISTRIBUCIJE TOPLOTE PETROLU in SVILANITU
Preko obstoječega toplovodnega omrežja, vezanega na kotlovnico v lasti Svilanit d.d., se ogrevajo občinski objekti Vrtec Antona Medveda, Zdravstveni dom, OŠ Frana Albrehta, Športna dvorana in OŠ Toma Brejca ter poslovno stanovanjska objekta v Novem trgu in na Šutni. Izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja na tem območju pravno ni urejeno, vendar je občina že leta 2011 in 2012 sprejela potrebne odloke, da bi se to področje uredilo kot izbirna gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije. Pogoj za izvedbo javnega razpisa je med drugim tudi to, da je distribucijsko omrežje v celoti last Občine. Tega pogoja Občina Kamnik ne izpolnjuje, saj je solastnik obstoječega toplotnega omrežja tudi družba Svilanit d.d..
Podjetje Eta d.d., ki se s toploto oskrbuje iz kotlovnice Svilanit d.d., se je lani odločilo, da bo preko pogodbenega partnerja Petrol d.d. poskrbelo za samostojno energetsko oskrbo, kar pomeni, da se bo do začetka naslednje kurilne sezone odklopilo iz sistema Svilanit. Petrol bo na zemljišču Ete zgradil kotlovnico (na zemeljski plin), iz katere jo bo oskrboval s toploto in paro. Zainteresiran je tudi za gradnjo toplovodnega omrežja in toplotno oskrbo OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta, Športne dvorane, ZZZS, knjižnice, glasbene šole, objekta bivše Metalke, GSŠRMa, zdravstvenega doma, vrtca Antona Medveda in poslovno stanovanjskega objekta v Novem trgu.
Petrol d.d. je marca predložil popolno vlogo za izdajo soglasja za izvajanje tržne dejavnosti, v kateri so bili izpolnjeni vsi pogoji. Priložil je tudi vlogo za podelitev neprave stvarne služnosti na občinskih parcelah in ponudbo za dobavo toplote občinskim objektom. S tem namerava zgraditi proizvodni vir toplote (kotlovnico) na lokaciji tovarne Eta ter razvodno omrežje toplovoda do porabnikov in toplotne postaje v objektih. Stroške izgradnje kotlovnice, razvodnega omrežja toplovoda in toplotnih postaj v objektih bo kril distributer. Okvirni stroški investicije (brez DDV) znašajo 1.862.000 evrov.
Vlogo je konec marca predložil tudi Svilanit d.d., a je bila nepopolna, zato so jo v začetku maja dopolnili, a označili za zaupno, zato vsebina še ni znana članom občinskega sveta.
Na seji sta projekta na kratko predstavila predstavnika obeh ponudnikov Robert Ostrelič iz Petrola d.d. in Mojca Šubic iz Svilanita d.d.. Občinski svet je pooblastil župana za izdajo soglasja obema družbama. Ponudnik, s katerim bo sklenjena dolgoročna pogodba za dobavo toplote omenjenim občinskim objektom, mora pred sklenitvijo pogodbe ter morebitno sklenitvijo služnostnih pogodb predložiti bančno garancijo v višini 500.000 evrov za resnost, pravočasnost, kvalitetno ter dobro izvedbo vseh del v zvezi s celovito prenovo ali izgradnjo omrežja daljinskega ogrevanja.
OŠ TOMA BREJCA: KONČNO POROČILO
Opaziti je, da so z novo OŠ Toma Brejca zadovoljni tako občani kot vsi, ki jo obiskujejo, bodisi strokovni delavci bodisi učenci. Na seji je bilo predstavljeno končno poročilo Rekonstrukcije in gradnje prizidka. Kratek povzetek: leta 2008 in 2009 so potekale aktivnosti na področjih študije projekta in izdelave investicijske dokumentacije, naslednja tri leta se je pripravljala projektna dokumentacija. Novembra 2012 so se začela izvajati gradbena dela, tem so se priključila obrtniška in inštalacijska dela, konec leta 2013 se je začela dobavljati oprema. Izvajalec GOI del je z dejansko izvedbo del generalno sledil podrobnemu mrežnemu terminskemu planu ter do roka dokončal dogovorjeno. 21. januarja letos je bil izveden tehnični pregled objekta. Konec februarja je bila šola predana uporabnikom.
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, daje na spletni strani WWW.KAMNIK.SI objavljen javni poziv za dodelitev finančne pomoči za šolsko oz. študijsko leto 2014/2015.
Marjan Šareč, l.r. ŽUPAN
Sirotki cvfelnEg* prujrkl* Tb m a Hrrjca
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 6. 6. 2014.
Vsebina projekta
Stroški
Projektne študije	90 281,51 €	o.ae%
investicijska dokumentacija	40 431,35 €	0,3« *
Idejni projekt	4S 453.94 €	o.ie*
Projektna dokumentacija	513686,10 €	4,S7%
Stroskn nadomestne lokacije	12? 709,37 i=	1,17%
Izvedba GOI del	3 262.732.92 €	76,41 %
Dobava opreme	1 29S 424,64 €	12,32 %
Vodenje izvedbe projekta	23 973,02 t	0,23%
Supemadzor	27 eoe,io€	0,26%
Nadzor po ZGO	109155,00 €	1,04 %
10537 739.03 €
Stara šola je imela 2.696 nr neto površin, nov 5-etažni objekt pa ima 7.400 m2 neto uporabnih površin in 4.200 m2 zunanje ureditve. Realiziran projekt z vsemi dovoljenji, študijami, projekti in izvedbo je bil v višini 7,5 mio evrov financiran s strani Občine in 3 mio evrov s strani države. Sama gradnja objekta je trajala manj kot 15 mesecev, znesek vseh stroškov projekta pa znaša 10,5 mio evrov z DDV. Stroški obresti kredita, ki je bil črpan decembra lani, bodo znašali približno 180.000 evrov, v kolikor kredit ne bo predčasno poplačan.
CENA PRAZNJENJA GREZNIC SPET VIŠJA
Na aprilski seji Občinskega sveta je bila na podlagi sprejetih amad-majev sprejeta nižja cena storitve prevzema vsebine iz nepretočnih greznic, prevzema blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav in sicer 0,28 evra/m3. Ta cena ne pokrije vseh stroškov, ki so povezani s storitvijo, zato je bilo predlagano, da se sprejme prvotno predlagano ceno 0,3523 evra/m3 (brez DDV), ki je izračunana v skladu z računovodskimi standardi in Uredbo. V primeru, da bi ostala cena 0,28 evra/m3, bi morala Občina v skladu z zakonodajo subvencionirati razliko med sprejeto 0,28 evra/m3 in predlagano ceno 0,3523 evra/ m3, kar bi pomenilo nedovoljeno državno pomoč. To pomeni, da bi morali v letošnjem proračunu imeti na razpolago za te storitve 16.500 evrov (od junija do decembra letos) oziroma 28.233,15 evrov letno, saj v proračunu ni predvidenih sredstev. Prav tako tudi ni zakonskih podlag, da bi se koncesionaija v njegovo škodo zavezovalo za opravljanje storitve po nižjih cenah.
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA 2013
Realizirani prihodki proračuna v letu 2013 so 21.352.992,54 evra oziroma 80,1 odstotka načrtovanih. Davčni prihodki so bili realizirani v višini 17.911.104 evrov oziroma 98,7 odstotkov načrtovanih. Realizirani odhodki proračuna so 23.472.002,46 evra oziroma 74,2 odstotkov načrtovanih. Lansko leto je bilo financiranje javne porabe nemoteno, vsi računi plačani v roku, Občina Kamnik pa ni imela težav z likvidnostjo.
Katja Urankar, dipl. kom. (UN)
Pokrito avtobusno postajališče v Kamniški Bistrici
Obiskovalci doline Kamniške Bistrice, predvsem Velike planine, lahko odslej čakajo na avtobus na pokritem avtobusnem postajališču. Turistično društvo Kamniška Bistrica, ki ga vodi zagnana Maja Žagar, je v maju uredilo novo avtobusno postajališče z nadstreškom v Kamniški Bistrici, pod gondolsko postajo. Pri izvedbi postajališča so pomagali Sandi Križman iz Črne, ki je postavil objekt po načrtu domačina Srečka Žagarja, Skodlarstvo Bojan Koželj, ki je že drugič priskočil na pomoč in prekril streho s skodlami, ki so znane za ta kraj, Občina Kamnik pa je financirala nadstrešek v višini približno 1.100 evrov.
Predsednica Turističnega društva Kamniška Bistrica Maja Žagar je ob odprtju postajališča poudarila, da bo le s sodelovanjem in skupnimi močmi vseh v dolini in lokalnih, občinskih organov dolina lahko postala lepša in bolj prijazna krajanom in obiskovalcem. S tem se je strinjal tudi župan Marjan Šarec, ki se je na odprtje novega postajališča pripeljal z enim izmed treh novih avtobusov podjetja Kam-Bus.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, 1240Kamnik
POGOVORI O KNJIGAH
Torek. 17. 6. 2014. ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik
Dr. StanislavZarnik: VREDNO JE BILO NandeVode Pogovor z Nandetom Vodetom bo vodil dr. Stanislav Zarnik.
POLETNO DRUŽINSKO BRANJE
Qd1.7. do 31. 8. 2014 bo potekalože 11. Poletno družinsko branje.
Več informacij dobite v Matični knjižnici Kamnik. Vabljeni k sodelovanju.
DOM KULTURE KAMNIK
Petek. 6. junija 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom Kamniška Mala impro šola
PREDSTAVITEV MLADIH KAMNIŠKIH IMPROVIZATORJEV
Organizatorja: MC Kotlovnica in KD Priden možic Vstop prost!
Sobota. 7. iuniia 2014. ob 10.00 v Klubu Kino dom Literarni kava Klub Kino dom
DENIS KUHAR: USTVARJANJE Z GLINO NA LONČARSKEM VRETENU
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Udeležba brezplačna!
Torek. 10. iuniia 2014. ob 19.30vVeliki dvorani DKK Angleška gledališka skupina GSŠRM NEUMRLJIVI / THE IMMORTALS
Muzikal v angleščini
Vstopnina: 10 eur / 8 eur - upokojenci in mladi do 26 let Sreda. 11. junija 2014. ob 20.00 v Galeriji DKK FOTONIČNI TRENUTKI
Otvoritev fotografske razstave Organizator: Foto klub Kamnik Vstop prost!
Petek. 13. junija 2014. ob 18.00 v Klubu Kino dom Literarni kava Klub Kino dom PREDSTAVITEVZBIRKE KRATKIH STRIPOV IVANA MITREVSKEGA IN POGOVORZAVTORJEM
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Vstop prost!
Sobota, 14. iuniia 2014, ob 17.00 in 19.30vVeliki dvorani DKK
Plesni klub Šinšin
POLETNA PLESNA PRODUKCIJA
Vstopnina v predprodaji: 3 eur / 1 eur mladi do 16. leta starosti Vstopnina na dan dogodka: 5 eur
Nedelja. 15. iuniia 2014. ob 19.30vVeliki dvorani DKK RAKS BAYANI
Letna produkcija KUOD Bayani v okviru tedna ljubiteljske kulture Vstopnina: 5 eur
Torek. 17. iuniia 2014. ob 19.00 v Klubu Kino dom
Literarni kava Klub Kino dom
LITERARNI VEČER S PESNICO KATJO PERAT
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Vstop prost!
Sobota. 21. iuniia 2014. ob 10.00 v Klubu Kino dom Literarni kava Klub Kino dom
PRAVLJIČNA URICA ZA OTROKE: KITAJSKE PRAVLJICE IN PREDSTAVITEV PISMENK Z DUNJO ŽIVADINOV ŠTEBE
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Udeležba brezplačna!
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek
od 9.00 do 17.00.
tel.številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
ZVEZA BORCEVNOB Kamnik
Nedelja. 15.6.2014. ob 10. uri. Češniice
Svečanost v spomin dr. Petru Držaju, kapetanu C. Fischerju -
dvema ameriškima in dvema britanskima častnikoma. Organizacija: Združenje ZB Kamnik, Občina Kamnik in ZB Tuhinj.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3
Rojstna hiša Rudolfa Maistra. Šutna 23. Kamnik Sreda. 11. iunii 2014 ob 19. uri
Odprtje razstave
Obrazi vojnega vsakdana. Na kamniško-domžalskem območju v prvi svetovni vojni.
Razstava v spomin 100-letnice začetka prve svetovne vojne. Galerija Miha Maleš. Glavni trg 2. Kamnik Sobota. 21. iunii 2014 od 18. do 24. ure
Muzejska poletna noč v galeriji
Program:
18.00 - koncertotroškega pevskegazboraVrabčki,
pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik
18.30 - Utrinki mesta - likovnadelavnica
19.00 - odprtje nove stalne razstave: Kamniški umetniki -
iz galerijske zbirke
20.00-javno vodstvo po novi razstavi Lirika črte - iz galerijskih zbirk muzejev na Gorenjskem
21.00 - odprtje razstave ilustracij knjige Zlati hrib-Andreje Peklar
OSNOVNA SOLA TOMA BREJCA TUDI URADNO ODPRTA
»Šola brez duše je prazna stavba«
Zadnji dnevi v maju bodo zagotovo zapisani v zgodovino kamniškega šolstva z velikimi črkami. Dve mestni šoli, ki stojita druga ob drugi, sta v razmaku le treh dni zaznamovali dve veliki in pomembni slovesnosti. Petkovi proslavi ob petdesetletnem jubileju Albrehtove šole je sledilo uradno odprtje prenovljene Osnovne šole Toma Brejca.
Ponedeljek, 26. maj, je bil za učence, starše in učitelje na Osnovni šoli Toma Brejca zares poseben dan. Dan, ki so ga čakali vrsto let. Vznemirjenje, napetost in veselje je bilo čutiti v prepolni telovadnici, kjer se je odvila glavna prireditev z raznolikim kulturnim programom. Da so šolo v zadnjih treh mesecih šolarji in učitelji že popolnoma sprejeli za svojo, pa so se lahko obiskovalci na lastne oči prepričali na ogledu šole.
Prenova šole takšne razsežnosti, da je že skorajda novogradnja
O projektu prenove šoleje bilo skozi vrsto let napisanega veliko, povedanega še več. Tudi v našem časopisu smo ves čas spremljali potek prenove, ki se je z začetkom del pričel novembra 2012, priprave nanjo pa so bile mnogo bolj daljnosežne. Stara šola je imela 2.696 m2 neto površin, nova ima kar 7.400 m2 neto uporabnih površin in 4.200 m2 zunanje ureditve. Šola ima sedaj na voljo 26 učilnic in zagotavlja dovolj možnosti pri povečanem vpisu otrok v prihodnjih letih.
Župan Marjan Šarec, ki je prvi stopil na govorniški oder, je vsem navzočim nazorno opisal potek prenove, vse težave, s katerimi so se srečevali ob gradnji, obenem pa je s konkretnimi podatki zavrnil marsikatere očitke in kritike, ki so jo spremljale že od samega začetka. Poudaril je, da so se mnogi zavedali zelo perečega problema dotrajane stavbe in dodal: »Vsi so imeli svoje rešitve, le zgodilo se ni nič.« Izpostavil je tudi velik logistični zalogaj, saj so morali preseliti vseh 18 oddelkov učencev na različne lokacije po kamniški občini, obenem pa pohvalil izvrstno delo ravnateljice: »Ravnateljica Mojca Rode Škrjanc je potrdila pravilo, da se sposoben vodja izkaže v težkih razmerah, kjer je treba iskati rešitve, ne pa na dolgo in široko razpredati, kaj bi bilo, če bi bilo. Take odločitve terjajo pogum, kajti odgovornost je bila velika.« Govor je zaključil s poetičnimi besedami: »Šola brez duše je prazna stavba. Duša se naseli v prostor šele ob prisotnosti ljudi. Učenci, učitelji, kuharice, snažilke, hišnik in ravnateljica so duša šole. V mesecu ljubezni odpiramo novo stavbo, v znamenje zaljubljenosti v znanje, druženje in medsebojno pomoč. Naj ta zaljubljenost ne mine, naj se krepi želja po odkrivanju novega na vseh področjih.« Nekaj besed je zaradi službene odsotnosti ministra dr. Jerneja Pikala v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vsem zbranim v šolski telovadnici namenil tudi vodja sektorja za osnovno šolstvo na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Boris Zupančič, ki je v prvi vrsti pohvalil izvrsten potek šolskega pouka med samo prenovo šole ter se strinjal, da je prenova šole dolgoročna, včasih še kako trnova naložba, a se le-ta čez leta več kot obrestuje.
Vedno je videti nemogoče, dokler tega ne narediš
Tudi ravnateljica Mojca Rode Škrjanc se je vidno ganjena v svojem govoru zahvalila vsem sodelavcem, učenkam in učencem, njihovim staršem in poudarila, kako veliko breme in skrb jo je spremljalo zadnjih nekaj let: »Posebno poglavje v času mojega ravnateljevanja je predstavljala celotna izselitev iz prostorov stare stavbe in organizacija pouka v tem času. Težko opišem breme odgovornosti, ki je ves čas viselo nad menoj. A s podporo zaposlenih, staršev, župana in njegove ekipe nam je uspelo. Naučili smo se drugačnega sobivanja, imeli smo veliko večjo toleranco drug do drugega in večkrat smo morali tudi potrpeti. Ko se danes oziram nazaj, je bila za vsakega izmed nas to zagotovo tudi pozitivna izkušnja. Še posebej za učence, ki so se naučili, da je v življenju za dosego ciljev včasih potrebno tudi potrpeti.« Zatrdila je, da se po treh mesecih bivanja v novi šoli počutijo dobro in da so jo že vzeli za svojo. »Želim ji, da bo v naslednjih desetletjih omogočila prihajajočim kamniškim generacijam otrok dobro počutje in veliko pridobljenega znanja,« je še dodala Mojca Rode Škrjanc in zaključila z mislijo Nel-sona Mandele »Vedno izgleda nemogoče, dokler tega ne narediš!« Po govorih so se zvrstile zahvale vsem zaslužnim s podelitvijo slik učencev šole, v ospredju pa so bili seveda šolarji s svojimi nastopi, od pevskih, dramskih do plesnih, s predstavitvijo fotografij stare šole, otroških fotografij ravnateljice in župana, simpatičen program je povezoval voditeljski trio Tone Ftičar, Bor in Liza Plahutnik. Nad prireditvijo, ki so jo pripravili učenci in učitelji, so bili obiskovalci več kot navdušeni, še večje navdušenje pa je sledilo po prireditvi ob uradnem odprtju šole in njenem ogledu. Gostje so si množično ogledovali sodobno opremljene učilnice, kjer so jim učenci predstavili vsakodnevni ritem pouka v šoli 21. stoletja.
OŠ Toma Brejca, srečno!	BOJANA KLEMENC
Učenci in učitelji so pripravili simpatično sproščeno prireditev z raznolikim kulturnim programom. Vse zbrane so voditelji prireditve Bor in Liza Plahutnik ter Tone Ftičar nasmejali, ko so prikazali stari fotografiji šolarke Mojce (zdaj ravnateljica šole) in šolarja Marjana (zdaj kamniškega župana).
Dežne kaplje niso zmotile četvorke maturantov
Ravnateljici Mojci Rode Škrjanc se je narisal velik nasmeh na usta, ko je v družbi župana Marjana Šarca in vodje sektorja za osnovno šolstvo na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Borisa Zupančiča prerezala slavnostni trak pred starim vhodom v OŠ Toma Brejca. Foto: Klemen Brumec.
Maturanti Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra se že tradicionalno poslovijo od srednješolskih klopi in Kamnika s sprevodom od šole po mestu in plesom četvorke na Glavnem trgu. Vreme jim letos ni bilo naklonjeno, a dobro razpoloženih dijakinj in dijakov v ponedeljek, 26. maja, niso ustavile niti debele dežne kaplje. Odplesali so četvorko ter skupaj s profesoricami, profesorji in ravnateljem še priljubljen skupinski ples.
Dvesto maturantk in maturantov je pozdravil župan Marjan Šarec in jim zaželel uspešno na maturi in novih življenjskih poteh ter da bi se radi vračali v Kamnik. Željam se je pridružil ravnatelj GSŠRM mag. Šemso Mujanovic, ki je vesel in ponosen na odličen uspeh letošnjih gimnazijskih oddelkov s kar 96 odstotno uspešnostjo in oddelka predšolske vzgoje s 97 odstotno uspešnostjo.
Posebno pozornost pa so vsi namenili dijakinji Lari Jerman, saj njene sposobnosti in
pripravljenost za delo, ki je visoko nad povprečjem, presenečajo in veselijo vse v njeni bližini. Poleg odlično opravljenega šolskega dela je ves čas zelo dejavna na mnogih izven-šolskih področjih. Uspešna je na šolskem in državnem tekmovališču, prav tako na mednarodnih prizoriščih. Odlične dosežke je kronala z bronasto medaljo na evropski dekliški matematični olimpijadi v Turčiji in si s tem prislužila pravico do nastopa na mednarodni matematični olimpijadi, ki bo od 3. do 13. julija potekala v Cape Townu v Južnoafriški republiki. Z vrhunskim spopadanjem z najtežjimi matematičnimi nalogami je ponesla tudi ime občine Kamnik v svet, za kar sta se ji župan Marjan Šarec in ravnatelj GSŠRM mag. Šemso Mujanovic zahvalila s spominsko zahvalo in darilom.
SAŠA MEJAČ
Dijakinja Lara Jerman je med vrsto izjemnih dosežkov osvojila bronasto medaljo na evropski dekliški matematični olimpijadi v Turčiji in z vrhunskim spopadanjem z najtežjimi matematičnimi nalogami ponesla ime občine Kamnik tudi izven njenih meja
4 6. junij 2014
MED NAMI - MNENJA-SPOMINI
Kamniški OBČAN
Spomini na Albrehtovo solo ostajajo tudi dandanes lepi
V	Komendi so praznovali
Slavnostna seja s podelitvijo priznanj Občine Komenda ter odprtje asfaltirane ceste ob šoli v Mostah in krožišča v Gmajnici, so pomenili vrhunec praznovanja komendskega občinskega praznika.
V	četrtek, 15. maja, je začetek 15. slavnostne seje Občinskega sveta Občine Komenda ob občinskem prazniku, tokrat v telovadnici šole v Mostah, naznanila himna skupine Eroika. Med gosti je bil ob častnem občanu Alojzu Lahu načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, iz Kamnika direktor občinske uprave Ivan Kenda, iz pobratene občine Križevci pa delegacija s podžupanom Bogomirjem Gabrcem. Župan Tomaž Dolec je orisal delo in uspehe, bil pa je tudi kritičen in neprizanesljiv do napak, za katere v občini niso krivi. S čestitko in z dobrimi željami v prihodnje se mu je z razmišljanjem pridružil tudi načelnik Mihael Novak.
Na seji je župan podelil občinska priznanja. Bronasto priznanje Občine Komenda je prejelo Društvo prijateljev športa Komenda, ki deluje že od leta 2000, ko je bil v Športni dvorani Komenda prvi odbojkarski turnir. Društvo je postalo poznano v Sloveniji, za kar je zaslužen Boštjan Poglajen. Kolesar Luka Pibernik iz Suhadol, ki je osvojil naslov državnega prvaka med mlajšimi člani in člani, je bronasto priznanje Občine Komenda prejel na nedeljski veliki kolesarski dirki za nagrado Občine Komenda.
Priznanja so prejeli tudi mladi športnik Matic Zupan s Podboršta, ki je ime gasilcev in Komende ponesel v Ameriko, Teja Koželj z Gore, ki ima po kriterijih olimpijskega komiteja status kategorizirane državne športnice, Monika Ravnikar iz Most za zavidljive uspehe v Orientacijskemklubu, Hana in Teja Mihelčič iz Mlake za izredne dosežke v kickboxingu ter Žan Ravnikar iz Most, aktualni državni prvak v latinsko-ameriški plesih.
Po podelitvi priznanj so se zbrani preselili pred šolo, kjer so Mirko Kepic, podžupan Roman Koncilija in župan Tomaž Drolec ob spremljavi Godbe Komenda odprli asfaltirano cesto ob šoli v Mostah. V kulturnem programu so nastopili Otroški pevski zbor OŠ Moste, recitatorki Teja Furlan in Nika Ravnikar ter harmonikar Jaka Blaž.
Krožno križišče na Gmajnici v občini Komenda je bilo slovesno odprto 16. maja kot ena večjih pridobitev v zadnjem letu. Ob neprikritem zadovoljstvu Helene Drolec, predstavnice vaškega odbora vasi Gmajnica, da so v okviru prometne varnosti in cestne infrastrukture dobili krožno križišče, je bil resnejši župan Tomaž Drolec. »Zgodba o tem križišču, kakor radi rečemo rondoju, je stara vsajdeset let. Takrat smo namreč sprejeli na občinskem svetu lokacijski načrt Šmidov log. Potrjen lokacijski načrt smo potem nekajkrat spreminjali in dopolnjevali, a krožno križišče je ostalo vse od začetka tista rešitev, ki se nam je zdela najboljša za to križišče, kakor tudi za križišče malo bolj vzhodno.«
Ob nekaterih ocenah, kako so bile izpolnjevane projektne obveze oziroma dogovori z investitorji v Šmidovem logu, je župan pohvalil tokrat izredno hitro in učinkovito izvedbo te prometne cestne infrastrukturne pridobitve.
Spominska dirka Janka Juhanta
V nedeljo, 18. maja, se je na hipodromu v Komendi odvila prva letošnja dirka v organizaciji Konjeniškega kluba Komenda. Dirka v spomin na Janka Juhanta in v počastitev občinskega praznika je kljub hkratni kolesarski prireditvi za 8. Veliko nagrado Občine Komenda lepo napolnila tribuno in obrobje steze z gledalci. Seveda je bila najpomembnejša spominska dirka Janka Juhanta. Zmagal je Jože Sagaj ml, kK Ljutomer z Jasa GL, drugi je bil Mitja Slavič, KK Ljutomer z Defendrom MS, tretji pa Milan Žan, KK Komenda z Dakot. Pokal zmagovalcu dirke v spomin Janka Juhanta je podelil župan Občine Komenda Tomaž Drolec.
Prijetno presenečenje pa je v tretji dirki pripravil Franc Čebulj iz KK Komenda z Bumble Blue HČ, ki je po dirki v Ljubljani ponovno zmagal. Prav tako je zmagal tudi zadnjo majsko nedeljo na dirki v Ljutomeru.
A. Ž.
Zelenica za Šutno bo urejena v prijeten park
Grunt, društvo za trajnostni razvoj Kamnika, bo zdaj zapuščeno in neurejeno občinsko zemljišče za Šutno, na zelenici pri parkirišču za trgovino Nakup ob Kolodvorski ulici, uredilo kot funkcionalni javni prostor za umirjeno preživljanje prostega časa občanov Kamnika.
Kot je povedala Veronika Čop, želijo na tem prostoru urediti park z avtohtonimi, živalim prijaznimi rastlinami ter užitnimi grmovnicami, manjši vrt, ki bo služil prikazu/učenju vrtnarjenja, kotiček za mirne dejavnosti (jogo, delavnice, meditacijo), prostor z ležalniki za počitek, druženje, branje, igro, omejen z elementi urbanega vrtnarjenja (visokimi gredami, vertikalnimi gredami, z gojenjem v posodah), na voljo bodo knjige, orodje. Koncept ureditve javne površine je namenjen oživljanju zaprtega dela mestnega jedra Kamnika in spodbujanju občanov k samooskrbi, spoznavanju rastlin, druženju ter k mirnemu preživljanju prostega časa v naravnem okolju, vzpostavljenem v mestnem središču, kar sovpada s sodobnimi smernicami rabe javnih površin v mestih pri nas in drugod po svetu. Prostor bi imel tudi učno funkcijo: omogočal bi spoznavanje z rastlinami otrokom, ki obiskujejo bližnji osnovni šoli, vrtcem, ki nimajo lastnega vrta, otrokom, ki ne hodijo v vrtec in drugim.
Predlagana ureditev javnega prostora predstavlja okvirni načrt, ki ga bodo občani Kamnika lahko sami napolnili s konkretnimi vsebinami ter aktivno sodelovali pri njegovi izvedbi in razvoju. S tem namenom so v Društvu za trajnostni razvoj Kamnika Grunt 17. maja v sklopu druge Vseslovenske Zelemenjave, ki je v dopoldanskih urah potekala na Sutni, pripravili tudi prvi posvet o oblikovanju Skupnostnega vrta za Šutno. Želijo si čimveč predlogov, idej in načrtov občanov, bodočih uporabnikov.
■ I	v	fl	■	■ v v
Na športnem igrišču Virtus tudi otroško igrišče
Na športnem igrišču Virtus je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik uredil novo otroško igrišče, ki že pričakuje svoje »male uporabnike«.
Pol stoletja Albrehtove šole v Kamniku. Petdeset generacij učencev, ki so in še vedno žulijo šolske klopi in vsrkavajo vase še kako potrebno znanje. Veliko število učiteljev, okrog katerih se je napletlo lepo število zgodbic. Zabavnih, resničnih, včasih tudi izmišljenih. Na petkovi slovesnosti ob 50-letnici Osnovne šole Frana Albrehta ter na sobotnem sproščenem druženju učencev, staršev in učiteljev smo naše bralce povprašali, kakšni spomini jih vežejo na Albrehtovo šolo, kako so bili ali še vedno so z njo zadovoljni in kaj želijo šoli za naslednjih petdeset let.
|1 ■■
UJM M
' * iS
V " V * -j^vi* m
i m^m -
i ' ijJM
Jana in Tamara, režiserki prireditve: Na proslavi sva se iz minute v minuto počutili bolje. Ko sva izvedeli, da sva zadolženi za to prireditev, sva začeli tuhtati, kako bi lahko združili Frana Albrehta, na katerega smo na šoli zelo ponosni, z vsemi dejavnostmi, kina naši šoli potekajo, saj jo zelo močno zaznamujeta kultura in šport. Želeli sva izpostaviti naše atribute. To ni najina prva prireditev, z roko v roki sodelujeva že vrsto let. Brez izkušenj verjetno te prireditve z več kot dvesto nastopajočimi ne bi mogli izpeljati tako brezhibno. Šoli in vsem, ki preživljajo velik del dneva v njej, še naprej želiva mir in razumevanje. Če bomo imeli takšne odnose, kot je treba, bomo vsi zadovoljni in se lahko veliko naučimo. Brati in pisati se res nauči vsak, pogovarjati se z ljudmi in živeti drug z drugim - tega pa ne zna vsak. Želimo samozavestne učence, ki so med seboj prijatelji in znajo ceniti vrednote, ki vedno bolj izginjajo. Veseli sva, da lahko v naših otrocih najdeva in razvijava njihov talent.
Helma in Majda, nekdanji učiteljici: Na šolo naju vežejo lepi spomini. Nevlje, kjer sva poučevali veliko število let, je še vedno najin kraj, tako kot je tudi šola Frana Albrehta. Nisva želeli zamuditi te prireditve, saj sva bili prepričani, da jo bodo izpeljali več kot izvrstno. Nisva bili razočarani. Za naprej vsem na šoli želiva veliko ustvarjalnosti, dobre volje, povezanosti, medsebojnega razumevanja. Da bi še naprej bili na vseh področjih tako uspešni. Iz prvih let poučevanja se predvsem spominjava, koliko malo samozavesti sva premogli, kako sva se takrat počutili, a ko prideš v razred, pred toliko vedoželjnih oči, tudi to mine. Radi se vračava nazaj v šolo, všeč nama je, da je učiteljski kolektiv tako povezan, da med seboj dobro sodelujejo. Krasno je, ko srečaš svoje nekdanje učence, in ko vidiš, da so tudi današnji učenci zelo prijetni.
Meta, Maj in Kim: Slavnostna prireditev je bila odlična. Pokazali so zares veliko. Potrudili so se resnično vsi, učenci, učitelji in starši, tako da je lahko v ponos vsem, ki imamo otroke na tej šoli. S šolo sem zelo zadovoljna. Že kot učenka te šole, kot tudi sedaj, ko šolo obiskujejo naši otroci. Razlike v šolanju med menoj in mojimi otroci so zares velike. Opažam, da veliko več delajo na medsebojnem razumevanju otroku, na čemer včasih ni bilo toliko poudarka. Po mojem mnenju imajo dandanes učitelji občutno premalo pooblastil. Šoli želim, da je še naprej tako dobra vzgojno-izobraževalna ustanova, pa da se jim čim prej uresniči velika želja po novi šolski stavbi.
Patricija in Zoran: Prireditev je bila super. Zvezdniška. Obvladajo. S šolo, katero obiskujeta hčeri, sva zelo zadovoljna. Učitelji imajo zelo dober odnos z učenci, dobro jih motivirajo, da naredijo čim več stvari, ki jih zmorejo. V Kamnik smo se preselili in ko primerjava najini osnovni šoli z Albrehtovo, bi po pravici povedano kar rada hodila v kamniško, saj je šola veliko bližja učencu, vsi dobro sodelujejo, lahko se izražajo... Šoli želiva končno realizirano obnovo šole, saj si jo že tako dolgo želijo, pa da imajo še naprej tako ekipo učiteljev, s katero dobro sodelujejo.
Tina in Tomaž: Včerajšnje slavje je bilo krasno. Proslava je bila zares »zakon«. Morda bi se lahko le začela bolj zgodaj, saj je marsikdo prišel z majhnimi otroki, a je bila tako zanimiva in polna dogajanja, da so brez težav zdržali do konca. Tudi danes je druženje s starši in učenci prav prijetno. S šolo sva zadovoljna. Dobro poskrbijo za otroke, kar je bistvenega pomena. Šoli želiva, da bi se še naprej tako razvijala, kot se je doslej.
Špela, Neža, Sara: Včeraj in danes se zelo zabavamo. Na slavnostnem dogajanju nam je bilo najbolj všeč, ko so počili balončki in ko so razrezali torto in smo se lahko posladkale z njo. Tudi vsi na ponjavi, ki so delali salte, so bili super. To bomo počele tudi me, ko malo zrastemo. Na proslavo smo se vsi pripravljali dolgo časa. Danes nam je všeč, da so postavljene stojnice in da se lahko igramo ter med seboj družimo. Počutimo se kot na zelo velikem sobotnem pikniku. V to šolo hodimo rade. Veliko se učimo, naš 2.b je najboljši razred.
Maksimilijan:
Vabilo na prireditev me je spomnilo, da je že kar pol stoletja, odkar sem se vpisal v gimnazijo. Tedanji prvčki smo začeli pouk v kleti sedanje OŠ Toma Brejca, potem pa smo učenci prišli v šolo, ki jo danes proslavljamo, čistiti, šele nato smo se gimnazijci preselili v tretje nadstropje. Takrat se mi je ta stavba zdela, kot da sem prišel na univerzo. Prvo osnovno šolo, kot je bila takrat imenovana, smo imeli v prostorih današnje pošte na Glavnem trgu, tretji razred pa smo imeli v kleti nekdanje Ideje. Takrat smo najbolj uživali, ko smo hodili na malico, saj je bila pot od Ideje pa do Glavnega trga lahko zelo dolga. Današnja prireditev je bila fantazija. Kapo dol tako učencem kot učiteljem. Šoli želim, da nadaljujejo z zastavljeno vsebino. Dejstvo je, da se današnja stavba takrat ni gradila po standardih, ki so veljali po potresu v Skopju, ampak vse se da sanirati. Otroci se ne spominjajo toliko stavbe kot svojih učiteljev. Sam imam na učitelje krasne spomine.
BOJANA KLEMENC
Na slovesnosti ob 50-letnici Osnovne šole Frana Albrehta
V letih, kar tu stojiš, daješ ljubezen in znanje vsem, ki imajo želje in sanje in pogumno verjamejo vanje
Na zaključku prireditve so učenci z ravnateljem ob petju šolske himne radostno dvignili roke. »V letih, kar tu stojiš, daješ ljubezen in znanje vsem, ki imajo želje in sanje in pogumno verjamejo vanje!«
V petek, 23. maja, je praznovanje častitljivih 50 let Osnovne šole Frana Albrehta doseglo vrhunec. Šola je jubilej obeležila s sijajno kulturno-športno prireditvijo, ki so jo sooblikovali sedanji in nekdanji učenci šole, slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je bil vidno navdušen in pohvalil organizatorje, da se lahko prireditev kosa z marsikatero državno slovesnostjo.
»V letih, kar tu stojiš, daješ ljubezen in znanje vsem, ki imajo želje in sanje in pogumno verjamejo vanje,« je na slovesni prireditvi v nabito polni športni hali iz ust učencev, učiteljev in drugih delavcev šole odmeval refren šolske himne. Navzoče je po državni himni, ki jo je zapel učiteljski pevski zbor pod vodstvom Petre Zupin, najprej nagovoril ravnatelj šole Rafko Lah, ki je poudaril: »V petdesetih letih se je nabralo veliko izjemnih uspehov, izzivov, izkušenj, spominov, zgodb. Nekatere smo zbrali v zborniku, ki smo ga ob tej priložnosti izdali. Vsako desetletje je dodalo svojo barvitost. Hvala vsem, ki ste v teh petdesetih letih soustvarjali življenje in delo šole ter prispevali k temu, da je Osnovna šola Frana Albrehta uspešna kulturna šola, šola, ki uspešno sodeluje v mednarodnih projektih, dosega v slovenskem prostoru prepoznavne uspehe na različnih področjih, v zapisu svoje vizije in delovanja gradi na kulturi in občih vrednotah za kulturno dobro skupnosti. Prihodnost je na strani pogumnih, pogum pa izvira iz samozavesti, znanja in dobro opravljenega dela. Tega je bilo že v preteklih 50. letih veliko, želim, da bi ga bilo v prihodnosti še več.« Župan Marjan Šarec je v govoru izpostavil: »Osnovna šola Frana Albrehta je največja šola v kamniški občini, ki združuje naj-
Predsednik države Borut Pahor je nagovoril zbrane šolarje in poudaril, da morajo imeti vsi otroci pravico, da sanjajo svoje sanje.
več ljudi. To je najbolj pomembno. Niso pomembni zidovi, nagrade, ampak ljudje, ki sestavljajo to šolo. Ljudje, ki delajo z ljubeznijo, ki ne pridejo v službo, ampak otrokom podajajo znanje, voljo do dela in predvsem vzgajajo prihodnje rodove. Šola je preživela 50 let in jih bo še 50 - s tako srčnim in sposobnim kadrom kot ga ima.«
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je uvodne besede posvetil učenkam in učencem: »Otroci imate vso pravico, da uživate otroštvo. A zavedajte se, da boste z več znanja imeli tudi več svobode, izbire in priložnosti, da s talenti posežete po zvezdah. Tisti, ki boste bolj radovedni in zvedavi, boste imeli več možnosti, da dosanjate svoje sanje«.
Učiteljem in učiteljskemu zboru, ki se vestno, predano in tankočutno trudite v vsakem posamezniku spodbujati tisto, kar je v njem najboljšega, ustvarjalnega in izjemnega, najlepša hvala. Najlepša hvala za ves vaš trud, da na poučevanje gledate kot na poslanstvo, da izobražujete in vzgajate,« je nekaj misli predsednik Pahor namenil tudi šolskemu kadru. Nagovoril je tudi starše: »Slovenija danes ne kaže najbolj prijetnega obraza. A z dovolj strpnosti, pameti, medsebojnega spoštovanja in s prepričanjem, da se bomo kot skupnost izvlekli, nam bo to tudi uspelo. Naši otroci morajo imeti pravico, da sanjajo svoje sanje.«
Izvrstna kulturno-športna prireditev več kot navdušila
Po slavnostnih govorih se je prireditev nadaljevala z živahnim šport-no-kulturnim programom, katerega sta zasnovali učiteljici Tamara Bračič in Jana Svetec, v njem pa je sodelovalo veliko sedanjih in nekdanjih učencev šole. Prikazane točke nikogar niso pustile ravnodušnega, nasprotno, ravno prav dolg, pester in zanimiv program je še dodatno potrdil, da tako učitelji kot učenci živijo in čutijo pravi utrip šole.
Pričelo se je z interpretacijo pesmi Frana Albrehta, katerega je ves večer uprizarjal Tone Ftičar, program so popestrile mažoretke pod vodstvom Katje Krošelj, pihalni orkester pod vodstvom Uroša Gorenca, za kulturni program so poskrbeli še Gregor Ftičar na klavirju, Matic
Sedanji in nekdanji šolarji so obiskovalcem slavnostne prireditve v sklopu plesnih točk predstavili otroške, ljudske, skupne in sodobne plese ter z njimi vse zbrane navdušili.
Smolnikar na kitari, Matej Strehar z recitacijo, Matej in Iza s kratkim dvogovorom. Sedanji in nekdanji šolarji so v sklopu plesnih točk predstavili otroške, ljudske, skupne in sodobne plese. Obiskovalci so uživali ob pestrih gibalno-športnih točkah, ki so malodane spravile na noge celotno športno halo, zagotovo pa je bil eden izmed vrhuncev prireditve dih jemajoč nastop učencev na mali prožni ponjavi, ki so ob divjem ritmu glasbe prikazali nore akrobacije.
Zasluga za čudovit program gre predvsem ustvarjalkama in sodelujočim učencem, za dobro glasbo in odličen ton pa so poskrbeli fantje iz Doma kulture Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica. Učenci in zaposleni so za zaključek zapeli šolsko himno, katere avtorice besedila so Miša Šala, Zala Dovič in Lucija Vrhovnik. Seveda pa ni manjkala niti torta, s katero so se posladkali gostje prireditve.
Teden slovesnosti zaključili s sobotnim druženjem staršev in učencev
Jubilej 50 let Albrehtove šole se je pričel s predstavitvijo zbornika Pol stoletja Albrehtove šole in otvoritvijo zbirke Fosili iz okolice Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp, vrhunec je slavje doseglo s petkovo slavnostno prireditvijo, praznovanje pa so zaključili s sproščenim sobotnim druženjem šolarjev, staršev in učiteljev na šolskem vrtu, kjer so učenci na sejmu ustvarjalnosti prodajali unikatne izdelke, v različnih športnih igrah pa so se pomerili učenci s svojimi starši. Pester program so tudi ta dan zaključili s šolsko veselico in torto.
BOJANA KLEMENC
Teden praznovanj ob 50-letnici šole so učenci, starši in učitelji zaključili ob sproščenem sobotnem druženju na šolskem vrtu, kjer je potekal ustvarjalni sejem in raznorazne športne igre. Na koncu pa so »zažurali« na pravi šolski veselici
6 6. junij 2014
POGLEDI
poslanskih k£opi
T"* ♦	1 ♦	♦	i ♦	V •	♦vi	♦
Pripravljeni načrti omogočajo razvoj kamniškega muzeja
Spopad dveh konceptov
Slovenijo čakajo predčasne parlamentarne volitve. Na volitvah, kamor bomo odšli 13. julija, se bosta spopadla dva koncepta upravljanja države. Na eni strani politika reform, na drugi strani politika dodatnega trošenja. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je politika reform med volivci nepriljubljena. Mnogo lažje je pred volivce stopiti z obljubami dodatnega trošenja. Dodatno zmedo bosta v volilno kampanjo vnesla še dva podatka. Eden je, da je Slovenija znova nazadovala na lestvici konkurenčnosti. Drugi pa je, da je v zadnjem četrtletju zabeležila gospodarsko rast. Na videz nasprotujoča podatka predstavljata isto podobo Slovenije.
Konec maja je bila objavljena lestvica konkurenčnosti. Slovenija je v primerjavi z letom 2013, ko je bila na 52. mestu, nazadovala na 55. mesto. Ko raziskovalci ocenjujejo konkurenčnost držav, ocenijo dvajset različnih podatkov. Slovenija je najboljša pri obsegu mednarodne trgovine, cenah in zgrajeni infrastrukturi. Najslabša pa pri javnih financah, obsegu tujih investicij in poslovnem okolju. Ocenjevanje konkurenčnosti nam postavlja najboljše ogledalo, saj jasno pove, kje imamo težave. Pojasni pa tudi, zakaj v zadnjem četrtletju beležimo gospodarsko rast. Zaradi naših aktivnih izvoznikov. Potrebno je poudariti, da gre, v primerjavi z drugimi državami, še vedno za izjemno šibko rast. Ko več let padaš, majhen vzpon še ni razlog za proslavljanje. Če želimo napredovati po lestvici konkurenčnosti, potem moramo urediti javne finance in izboljšati poslovno okolje. Izboljšanje teh kazalnikov bo prineslo nova delovna mesta. Vsak zaposlen pomeni dvakratno korist za državo. Najprej vplačuje prispevke v državne blagajne in drugič državi ni potrebno plačevati nadomestila za brezposelnost. Dosedanja politika prekomernega državnega trošenja in zadolževanja se je izkazala za neučinkovito, saj ni ustvarila novih delovnih mest. Še vedno je brezposelnih 130.000 ljudi. V NSi smo ponudili drugačen koncept. Sloveniji ponujamo nižje davke in enostavnejše postopke, kar je edini način za izboljšanje poslovnega okolja in za ustvarjanje novih delovnih mest. Pripravili smo program, v katerega smo zapisali katere davke bomo znižali, kako bomo poenostavili postopke in kako bomo naredili bolj odprt gospodarski sistem. Prepričani smo, da visoki davki ljudi silijo v sivo in črno ekonomijo. Če država vzame ljudem preveč, ljudje iščejo načine, kako se izogniti plačevanju davkov. S tem država izgublja proračunske vire. Številni postopki so prekomplicirani, kar ubija podjetniško pobudo. Uspešni podjetniki nam bežijo iz države. Mladi in izobraženi tudi. Za državno premoženje želimo poiskati odgovorne lastnike, ki bodo ohranili delovna mesta in prenehali izčrpavati podjetja.
Zavedam se, da govorim neprijetne stvari, ko govorim o reformah, vendar sem prepričan, da jih je potrebno narediti, če želimo ohraniti socialno državo. Z zviševanjem davkov in s hitrim zadolževanjem ne moremo ohraniti sedanjih socialnih pravic. Socialna varnost je odvisna od uspešnosti gospodarstva. Najboljša socialna varnost je kakovostno delovno mesto.
MATEJ TONIN, poslanec

V kamniškem turizmu se premika
»Turizem smo ljudje« je sicer fraza, ki pa še kako drži. Če se bodo s turizmom ukvarjali le tisti, ki neposredno pridejo v stik s turisti, ne bo veliko od tega. Prav vsi, ki živimo na Kamniškem, moramo sodelovati, pa čeprav nimamo pri tem neposredne koristi. Pokazalo se je tudi, da je bistveno premalo medsebojne komunikacije in da pri tem drug drugega velikokrat sploh ne slišimo. V duhu tega spoznanja je bi sklican sestanek o Veliki planini kot delu turistične ponudbe. Poleg predstavnikov Zavoda za turizem in šport (ZTŠ) so se ga udeležili predstavniki pašnih skupnosti Velika in Mala planina, družbe Velika planina, PD Domžale, PD Kamnik, Črnuškega in Jarškega doma in Območne obrtne zbornice Kamnik.
Predstavitvi s strani ZTŠ o dosedanjih aktivnosti je sledila razprava o pripravah na poletno sezono. Izpostavljen je bil problem boljšega promocijskega zemljevida in potreba po dopolnitvi usmeritvenih tabel na Veliki planini z zemljevidom vsaj na izhodiščnih mestih in domovih. Poseben problem so tudi pasji iztrebki, ki jih lastniki psov ne odstranijo.
Veliko govora je bilo o projektu »Trnič na vsako mizo«, ki se je sicer pokazal za zelo uspešnega - do sedaj. Na dan so prišli problemi predvsem birokratske narave že pri osnovni surovini - mleku. Za legalno prodajo turistom, predvsem pa tudi domovom, je potrebna registracija, evidenca in zadostitev vsem predpisom, skoraj tako, kot da bi šlo za celoletno »industrijsko« proizvodnjo. Pastirjev je vedno manj, zato je izdelava večje količine trničev na planini skoraj nemogoča. Poleg tega pa mora trnič, če se ga uporablja kot živilo, ustrezati vsem higienskim predpisom že od vsega začetka. Tisti, ki bi izdelovali trniče za prodajo, bi morali imeti posebno licenco in ustrezno registracijo, npr. kot dopolnilno delo. Nakazana je bila tudi možnost izdelave trničev v dolini iz velikoplaninskega mleka. Na koncu je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki bo poskusila najti možnosti, da bi vsaj v času poletne paše pastirjem in drugim na planini omogočili legalno opravljati tradicionalno dejavnost brez prevelike birokratizacije.
Poseben problem je dostop na planino. Letos sedežnica ne bo obratovala, zato tisti, ki niso zmožni vzpona, ne bodo mogli priti na vrh. Na podlagi dosedanjih izkušenj pride z gondolo okoli 30% obiskovalcev, drugi pridejo peš, večina s Kisovca, Rakovih ravni, Ušivca ali parkirišča Mačkin kot. Pri tem je velik problem vzdrževanje ceste, ki je sicer občinsko kategorizirana, vendar občina za vzdrževanje namenja minimalna sredstva ali pa sploh nič, tako da je vzdrževanje ceste v breme planinskih domov na Mali planini in pašnih skupnosti. Nujno bi bilo treba urediti tudi pravni status ceste, ki še vedno poteka po zemljiščih različnih lastnikov in to v dveh občinah, kar še bolj zakomplicira zadevo, posebej še, če za ureditev ni prave »politične volje«. Možnost, da bi od Šimnovca ali s parkirišč vozili turiste na vrh, je bila večinsko zavrnjena.
B. POLLAK
Vse, kar morate vedeti o malih komunalnih čistilnih napravah -MKČN
Občina Kamnik organizira seminar o malih komunalnih čistilnih napravah. Pri predstavitvi imamo podporo strokovnega kadra iz Centralne čistilne naprava Domžale - Kamnik, ki je ena od vodilnih centralnih čistilnih naprav v Sloveniji. Odlična predavateljica in poznavalka MKČN dr. Meta Levstek vam bo obrazložila zakaj investirati v MKČN, kako poteka čiščenje v različnih tipih MKČN, kaj morate vedeti o izbiri, vgradnji, zagonu, nadzoru, vzdrževanju ter reševanju težav in kako izbrati pravo MKČN za vas. Dobili boste informacije glede možnosti subvencioniranja s strani Občine, poleg tega pa boste imeli priložnost spoznati in pridobiti informacije različnih proizvajalcev MKČN.
Seminar bo potekal v soboto, 14. junija 2014, ob 9. uri v Domu kulture Kamnik.
Udeležence seminarja opozarjamo na morebitne zapore lokalnih cest in javnih površin zaradi prireditve. Dostop do Doma kulture Kamnik bo mogoč po Cankarjevi cesti. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št.: 01/8318-208 (Marjana Kadunc).
Vabljeni!
Z letošnjim februarjem se je iztekel moj mandat v svetu javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik. Pred tem sem kamniški muzej, ki s svojo dejavnostjo pokriva občine severno od Ljubljane, poznala le kot obiskovalka razstav in prireditev. V zadnjem mandatu pa sem kot zastopnica občine Kamnik delovanje muzeja lahko opazovala od blizu in tudi soodločala o politiki muzeja. Ta pogled od znotraj je še utrdil moje prepričanje, da kamniški muzej dela dobro in strokovno in to s kar najmanjšo ekipo. Osem redno zaposlenih in trije zaposleni v okviru programov javnih del (podatki veljajo za leto 2013) je malo za pripravo vseh dogodkov, delavnic, razstav v muzeju na Zapricah ter v dislociranih enotah muzeja v Kamniku (Maleševa galerija in Rojstna hiša Rudolfa Maistra) in drugih občinah. Vesela sem, da sem bila v svetu zavoda v času, ko je bil končan postopek denacionalizacije in je muzej Zaprice sedaj v lasti občine, kar pomeni, da bo mogoče začeti prenavljati stavbo na Zapricah, urejati dostop do gradu za vse obiskovalce, prav tako pa dostopnost za invalide v muzej na Zapricah.
Osnove za izvedbo del pri obnovi gradu so pripravljene in so v letnem poročilu Medobčinskega muzeja Kamnik (MMK). Tako sta bila v letu 2013 izdelana konservatorski načrt obnove in idejna zasnova celovite obnove grajskega kompleksa Zaprice. Gre za osnovno dokumentacijo za prijavljanje na različne razpise na ravni države in EU. Sama obnova pa se mora začeti s statičnimi pregledi, odvodnjavanjem, modernizacijo protivlomnega sistema na obeh lokacijah (stavba muzeja ter stavba prostorov uprave), obnovo električne napeljave, stavbenega pohištva, sistema ogrevanja na obeh lokacijah (grad Zaprice in Maleševa galerija) in ureditvijo dostopnosti za gibalno ovirane osebe. V letnem poročilu MMK je tudi zapisano, da so v nedokončanem stranskem poslopju predvideni novi prostori za večnamensko dvorano in razstavni prostori za občasne razstave, zelo potrebni depojski prostori za večje in težje muzealije, večji prostori za muzejsko trgovino in pedagoške dejavnosti.
Zaradi postopkov denacionalizacije je občina v preteklih letih skrbela le za minimalno vzdrževanje objektov, saj je bilo negotovo komu bodo
Vsi vemo, da časopisni papir vse prenese. Beremo dobrohotnost lepih besed, gledamo fotografske in druge spomine, novice vseh vrst. Vedno več pa je neresničnih in zavajajočih informacij, žaljivk in sovražnih besed, katerih posledica je, da pri ljudeh ustvarijo nestrpnost, nezaupanje, slabo voljo in jezo, apatičnost in odklonilni odnos do dobrih medsebojnih odnosov in dela.
Gospod Schlegl! Tako hudo nizko, kot ste se vi spustili s svojim člankom v prejšnji številki Kamniškega občana, tako po strokovni kot po moralni plati, moram priznati, da ga še nisem brala. Saj ste vendar, kot pravite, univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, pa uporabljate tako nizkotni besednjak in grdo laž. Po pravici vam povem, da me je bilo sram, ko sem ga brala, in si pri tem mislila, da naša prelepa Slovenija v gospodarskem in političnem pogledu res ne more biti drugačna, kot je, če ima takšne »intelektualce« na odgovornih mestih.
Ko sem bila pred dobrimi tremi meseci na dnevu odprtih vrat nove Osnovne šole Toma Brejca in v ponedeljek, 26. maja 2014, na uradnem odprtju te šole, sem slišala gospo ravnateljico, župana in predstavnika ministrstva, ko so dokumentirano govorili o sami gradnji in tudi o mnogih »polenih pod nogami«. Vsi dobro misleči občani, vsi starši otrok te šole, vsi učenci in zaposleni smo izredno veseli nove pridobitve za Kamnik. Petnajst mesecev oziroma tri šolska polletja so imeli mnogo skrbi in dodatnega dela, potrebna je bila iznajdljiva organizacija in potrpežljivost; a bila je složnost vseh sodelavcev, podpora staršev in učencev, zaupanje, prijateljstvo in kljub vsemu kvalitetna izvedba pouka.
Tomaž, v rubriki Pisma-Mnenja-Odmevi z dne 23.5.2014 sem prebral tvoj članek »Lahko (uničimo Kamnik), če hočemo«, v katerem si se lotil seciranja intervjuja župana Marjana Sarca. Intervju ni bil objavljen, kot si zapisal. Zmotil si se, ni bil objavljen v aprilski številki, temveč 21. marca 2014, kar mi daje misliti, da si se ga lotil kar tako, na približno in počez ...
Razmišljam, kaj če ti je to, kar si podpisal, sestavil član skrivačev »AMOS SOKOL«, letnik maj 2012? Bo držalo, povej prosim?!
Moram ti povedati, da ne nasprotujem pravici, da pišeš. Pravje, piši, samo ne dregaj v stvari, na katere se ne spoznaš ... o čevljih naj sodi le čevljar ...! Si prebral županov odgovor na spletni strani kamnik.si? Rabil boš kar nekaj izvedencev, da te poučijo razumeti, kar je zapisano v besedilu in tabelah.
V ničemer nisi sodeloval pri postavljanju »temeljev« šole Toma Brejca, za povrh vsega nimaš strokovnega znanja in izkušenj, ki ti dajejo »alibi« za kritiko. Za takšen projekt, kot je ta, ki ga napadaš, menim, da so gradbeniki tisti, ki lahko sodijo o tej gradnji, ekonomisti tisti, ki lahko presojajo finančno plat takšnega projekta, kot je šola Toma Brejca, časovnico izgradnje pa naj sodijo tisti, ki se spoznajo in imajo izkušnje v gradbeni stroki. Drži se reka: ...lončar ima pravico samo do svoje gline... !
Zakaj si se na takšen način lotil ljudi, ki so pogumno »gradili« šolo Toma Brejca. Nisem stroka, od tebe sem pa le pričakoval bolj umirjen ton pisanja in ne, da te tako zagrenjenega čutim skozi celotno besedilo.
Se spominjaš, kakšne podpore in razumevanja si bil deležen v času študija pri odmevnem idejnem projektu Usnjarska, ki sta ga načrtovala z očetom Bojanom? Prav takšno podporo je potrebovala šola Toma Brejca in ne tvoje vsiljevanje Kamničanom, da gledamo nanjo s takšno dioptrijo, kot jo nosiš v sebi?! Prosim, ne žali nas.
Ko si bil še študent, smo večkrat pili čaj v kavarni Veronika, takrat (1990 -1994) nisi imel nikoli takšnih zagrenjenih pogledov na prihodnost. Od kot ti sedaj razdiralnost, želja po rušenju, rušiti zgrajeno samo da imaš prav? Zakaj tako? Mesto Kamnik si tega (od tebe) ne zasluži.
Menim, kot da si nagovorjen ... Ali so te nestrpneži, ki nimajo »j..c«, da bi pisali, nagovorili, da si se ti oglasil?!
Upam,da nisi padel v kremplje članov »AMOS SOKOL«, njihova značilnost je anonimnost. Oni pišejo, ti (domnevam) podpišeš. Otresi se jih, nisi njihovo orodje besa, razočaranja, zaničevanja in še kakšne razpoloženjske lastnosti, ki se človeka polotijo, ko ni več sebe sposoben brzdati.
Nekaj je takšnih tudi v opoziciji občinskega sveta, spuščali so se v razpravljanja o tej gradnji. Zahtevna je bila, ti kritiki še niso nič zgradili, še kopalnice niso prenovili, kaj šele šolo, da bi gradili?! Vtikali so se v vse, nagajali so, ni jim uspelo. Na njihovem in tvojem oporekanju, nasprotovanju tja in počez, je vseeno zrasla šola Toma Brejca.
po koncu postopkov pripadli. Sedaj teh ovir ni več. V načrtih razvojnih programov Občine Kamnik je v letih 2015 do 2017 predvideno, da bi v obnovo muzeja vsako leto vložili po 50.000 evrov. Za leto 2015 pa je predviden tudi denar za zamenjavo kotla v Maleševi galeriji, temu je namenjeno 35.000 evrov. Za vse potrebne posege je tega denarja seveda veliko premalo; glede na to, da gre za zaščiteno kulturno dediščino, 50.000 evrov zadostuje zgolj za izdelavo nekaj oken v gradu Zaprice. Zato bi bilo denar, ki je razdeljen po posameznih letih, bolj smiselno združiti v eno od naslednjih proračunskih let, še nekoliko povečati količino ter pripraviti dober skupni projekt muzeja in občine za kandidiranje za evropska oziroma državna sredstva; s proračunskimi sredstvi občine Kamnik pa bi pokrili svoj delež. Zelo ugodni za financiranje so npr. norveški finančni mehanizmi, ki imajo visoko stopnjo sofinanciranja, denar pa do porabnika sredstev prihaja zelo sproti. Menim, da bo celostno mogoče obnoviti muzej samo s finančnimi sredstvi, pridobljenimi na ravni države ali EU, in resnično upam, da se bo s projektom obnove začelo čim prej.
Muzeji v sodobnem svetu, ki mu pripadamo tudi sami, so prostor za srečevanja, komunikacijo, izobraževanje in kulturno dogajanje, prostor za kakovostno preživljanje prostega časa, medgeneracijskega druženja, vseživljenjsko učenje, umetniška doživetja, izmenjavo izkušenj in tudi za zabavo. Že zdavnaj so se /smo se/ poslovili od podobe o zaprašenih zbirkah v depojih, ki nikogar ne zanimajo. Pripravljeni načrti kamniškega muzeja zato omogočajo njegov razvoj ter nadaljevanje tesnega in pristnega stika z domačim okoljem in z različnimi javnostmi ter ustvarjanje partnerskega odnosa med muzejem in obiskovalci. Na novo odprta Rojstna hiša Rudolfa Maistra na Šutni je dokaz takšnega delovanja: odprt prostor za druženje, dogodke in stike, ki kar kliče po širitvi v preostali dele hiše ter na vrt za hišo. Vlaganje v muzeje, knjižnice in druge javne prostore vedno pomeni dodano vrednost za prostor in občane.
mag. MATEJA POLJANŠEK, predsednica OO LDS Kamnik
Z nesebično podporo župana in direktorja občinske uprave so zmogli vse težave premagati, kljub velikemu nasprotovanju nekaterih kamniških »intelektualcev«, med katerimi ste očitno tudi vi.
Ko se enkrat odločim, da kaj storim, ne odlašam predolgo, zato sem 28. maja letos odgovor na ta vaš članek, ki vam ga je poslal kamniški župan gospod Marjan Sarec, in je objavljen na internetni strani Občine Kamnik, posredovala Društvu arhitektov Ljubljana s prošnjo, »da glede pisnih izjav gospoda Schlegla na primeren način ukrepa«.
Najmanj, kar lahko storite, gospod Tomaž Schlegl, je, da se gospodu županu javno opravičite za hudo klevetanje in neresnice, saj ste z oma-lovaževalnim in sovražnim tonom žalili tako njega kot vse druge udeležence tega projekta,»od projektantov do izvajalcev, nadzornikov, super nadzornikov in drugih, ki so se trudili, da bi Kamnik dobil čim boljšo šolo, čim prej in čim ceneje« (povzetek iz županovega odgovora), in ne nazadnje ste žalili starše, učence in zaposlene v tej osnovni šoli.
Ljubi Kamničani, predragi Slovenci! Če kdo ne more storiti komu kaj dobrega, naj vsaj slabega ne dela! Vse preveč je sovraštva med nami. Verjamem, da se tisti, ki sovraži, zelo slabo počuti, ima preganjavico, in takih je med nami kar nekaj. Osvestimo se že vendar enkrat, zaživimo pošteno, imejmo se radi, spoštujmo dialog in zavedajmo se resničnosti pregovorov:
LAŽ IMA KRATKE NOGE in SOVRAŠTVO ČLOVEKA UGONOBI.
JOŽI KALIŠNIK
Kje si bil 26.5.2014? Tebe in tebi podobnih nisem videl na slavnostni otvoritvi šole!
Nas je bilo reci in piši čez petsto, prišli smo se poklonit vsem, ki so tebi in podobnim skozi čas gradnje kljubovali in zidali. Zidali so, brez strahu, kot je bila po projektni dokumentaciji zastavljena gradnja. S svojo prisotnostjo nas je toliko potrdilo, da je prav, kar je načrtovala in dokončala občinska politika z županom Marjanom Sarcem in mag. Ivanom Kendo.
Sola stoji. Stoji na trdih temeljih njiju dveh, ki nosita objektivno odgovornost, ki jo ti in tebi podobni zaničujete, dajete vse v nič. Stoji navkljub vztrajnosti in nepopustljivih pritiskov opozicije, temu je sedaj podobna tudi tvoja »vnema«.
Na otvoritvi je bila množica navdušenih Kamničanov vseh starosti. Kamnik je dobil nekaj po dolgih letih družbeno koristnega in ne samo stanovanja, kot se je dogajalo do sedaj. Otroci so srečni. Vodstvo šole in učiteljski zbor tudi, zato ne razumem tvoje kritike o izgubi skoraj dveletnega kvalitetnega pouka, kar bo vplivalo na nadaljnji razvoj te šolske generacije.
Res je, Tomaž, s takšnimi izjavami se ni za hecat, ampak tokrat imam v mislih o tvoje. Namreč, z njimi si ošvrknil vodstvo šole in učiteljski zbor ter jih posedel v »oslovsko klop«, med nesposobne, neodgovorne ...!? Se ti ne zdi, da nisi strokovnjak s področja šolstva /... slepec naj ne sodi o barvi./!
Zato ti priporočam, da šolo obiščeš in se jim opravičiš za nerazumno kritiko v Kamniškem Občanu.
Našel sem te tudi na družabnem omrežju s sočnim pisanjem (Lahko . če hočemo). Siritev ti je omogočil tudi občinski svetnik, da si se tako znebil svojega gnevnega razpoloženja. Bolj modro bi bilo, da si molčal. V to me prepričuje tudi dejstvo, da si med občinske »flikarije« in nepotrebne investicije uvrstil tudi (našoperovsko)Titanovo brv ... Pojma nimaš o tej brvi, kakšna je bila in kako krvavo je potrebna obnove.
Na tvoje zagrenjeno pisanje na naslovih v družabnem omrežju so se oglasili samo štirje, morda še kakšen »like«. To pa je enako nič. Blamiral si se. Zdiš se mi kot volk samotar, ki tuli tam nekje na periferiji Kamnika. Povsem si se zgubil, navkljub vsej svoji »širini«, ki si jo pripisuješ, da bi lahko kritiziral.
Imam predlog. Čez nekaj mesecev bodo lokalne volitve. Si upaš kandidirati za župana? Garantirano, uspelo ti bo (zaradi po tvoje ocenjeni »zblojeni«, »komedijantski«, »zapravljivi« obstoječi občinski oblasti in morebitnim ostalim na volilnih lističih), postal boš nas župan?
Od tistihmal bo v tvojih rokah usoda Kamnika in »v vojni interesov porušeno« boš lahko obnavljal. Skupaj z odgovornostjo.
Matevž Skamen
Ob rob zapisu »Lahko (uničimo Kamnik), če hočemo« ...
Pisma - "^%nenja - Odmevi
Arhitektu Schleglu in še komu v premislek
Slovenija dobila novo stranko - Lista Marjana Šarca
30. maja je na ustanovnem zboru članov v Šmarci Slovenija dobila novo stranko - Lista Marjana Šarca - NAPREJ KAMNIK.
Marjan Šarec, pobudnik in ustanovitelj ter predsednik Liste Marjana Šarca - NAPREJ KAMNIK, se je zahvalil vsem podpornicam in podpornikom ter izrazil veselje, da se je ob tej priložnosti zbralo toliko ljudi, ki dobro mislijo in želijo vse najboljše za občino Kamnik. Dotaknil se je prehojene poti zadnjih štirih let njegovega županskega mandata: »V tem
procesu je bilo precej nerodnosti, nasprotovanj, nesoglasij, vendar smo kljub temu lahko speljali veliko dobrih projektov. Pomembne so stvari, ki jih nisem obljubil, pa smo jih vseeno naredili. Ni nam bilo dano, da bi na novo začeli s svojimi projekti, saj smo morali dokončati že začete projekte.Tako je osnovna šola Toma Brejca, ki smo jo slavnostno odprli v tem tednu, postala krona naših prizadevanj. Veliko naporov je bilo potrebnih, da smo projekt kanalizacije in kohezije pripeljali do točke, da se sploh lahko poteguje za evropska sredstva, ko bodo na voljo.
Tudi na področju turizma so se v teh štirih letih dogodili večji premiki in občina Kamnik nase opozarja z vedno več novimi zanimivimi projekti na področju turizma.
Glede na razmere in politično situacijo v državi smo dejansko naredili veliko. Imeli smo posluh za človeka in mu omogočili dostojno življenje. Veliko pomeni že, če otrokom omogočiš, da se igrajo v naravi, na urejenih igriščih, zasajajo zeliščne vrtičke, da se občani in občanke lahko dnevno rekreirajo na odprtem kardio-fitnesu v čudovitem Kršmančevem parku ter mladi na uličnem fitnesu ob reki. Te majhne stvari tvorijo celoto in vsem nam dvigujejo kakovost bivanja v naši občini. Bili smo priča vstajam, turbulentnim časom. Konec leta 2010 smo ob mojem prihodu na Občino Kamnik že naredili prve spremembe, ki so jih zahtevali protestniki na vstajah - v svoje delo smo uvedli javno, pošteno in odgovorno politiko. Politika naj bi bila namreč prostor enako mislečih ljudi, ki se sprašujejo le kaj bodo lahko dobrega naredili skupaj.
Člani in članice se združujejo v stranko z imenom Lista Marjana Šarca - NAPREJ KAMNIK, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. LMŠ je novo nastala stranka, ki v svoje vrste vabi ljudi, ki želijo aktivno prispevati v naše skupno dobro, z idejami in aktivnim delovanjem, ne glede na razlike, ne glede na raso, veroizpoved, prepričanja. Cenimo tisto, kar lahko ponudi posameznik, saj ima vsak človek svoje znanje, izkušnje, poklic in če bomo to znali združiti gremo lahko naprej.
Ob tej priložnosti vam povem, da bom kandidiral za župana - vendar ne sam, temveč z Listo Marjana Šarca NAPREJ KAMNIK. Ne bom veliko obljubljal. Obljubim pa lahko, da se bomo trudili uresničiti tiste projekte, ki smo jih zastavili: Osnovna šola Frana Albrehta in športna dvorana si želita drugačne podobe, ustanovili smo sklad za nov bazen in projekt nameravamo pripeljati do konca. Prav tako se bomo osredotočali na trajnostni turizem. Jeseni boste nekateri lahko kandidirali v občinski svet, kjer bo imela naša lista 29 kandidatov - ljudi, ki bodo gledali kaj je dobro za skupnost. Upam, da ste v mojih besedah začutili duha sodelovanja, duha volje ter današnjega časa. Prav zato smo listo poimenovali NAPREJ KAMNIK.«
MANICA IRT, predstavnica za stike z javnostmi za Listo Marjana Šarca - NAPREJ KAMNIK
Delo svetniške skupine NSi Kamnik na 31. redni seji občinskega sveta
Majska seja Občinskega sveta Občine Kamnik je imela precej obsežen dnevni red. Kljub ali morda prav zaradi bližajočih se lokalnih volitev je dela še veliko in občinski svetniki sprejemajo pomembne odločitve.
Kamniški krščanski demokrati so na tej seji zahtevali dvofazni postopek za obravnavo predloga Občinskega programa varnosti Občine Kamnik, saj gre za tako pomemben dokument, da mu občinski svet mora nameniti več pozornosti. Izpostavili so zlasti slabo pripravljenost tega gradiva, neustrezno vsebinsko členitev, nepreglednost in preobsežnost. Prav tako so bili kritični do tega, da program med nalogami kamniškega občinskega redarstva navaja tudi merjenje hitrosti vozil s prometnimi radarji in zaračunavanje glob, saj ne pristajajo na takšen način polnjenja občinskega proračuna.
Člani svetniške skupine NSi Kamnik so skrbno preučili proble-
matiko dveh ponudnikov izvajanja dejavnosti distribucije toplote kot tržne dejavnosti, Svilanita in Petrola. Na območju tovarne Eta namerava družba Petrol zgraditi novo plinsko kotlovnico s koge-neracijo in svoj lastni vročevod za omenjeno živilskopredelovalno podjetje, še nekaj drugih javnih zgradb in več občinskih objektov (vrtec, zdravstveni dom, OŠ Frana Albrehta s športno dvorano in OŠ Toma Brejca). Doslej je to dejavnost izvajalo samo podjetje Svilanit. Svetniki in svetnice NSi Kamnik so pri tem sledili stališču, da podpirajo izdajo soglasja za oba ponudnika, če izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Strinjali so se tudi s sklepom, da bo moral ponudnik, s katerim bo občina sklenila dolgoročno pogodbo za dobavo toplote omenjenim občinskim objektom, pred sklenitvijo te pogodbe ter morebitnih služnostnih pogodb predložiti bančno garancijo v višini 0,5 milijona evrov za resnost, pravočasnost,
kvalitetno ter dobro izvedbo vseh del v zvezi s celovito prenovo ali izgradnjo omrežja daljinskega ogrevanja v omenjenih objektih.
Pri obravnavi končnega poročila o projektu OŠ Toma Brejca sta bila še posebej dejavna mag. Matej Tonin in Ivan Sekavčnik (NSi). Tonin je izpostavil, da je šola sicer veliko stala, je pa sodobna in dobro opremljena, Sekavčnik pa je poudaril, da so izvajalci projekt vzorno izvedli, nadzor in super-nadzor pa sta bila zelo učinkovita in sta pripomogla k znižanju stroškov. Vrednost celotne investicije je znašala 10,5 milijonov evrov z DDV, torej dobrih 1100 €/m2, kar je manj od ocen prvotnega projekta, ko je bila vrednost več kot 1500 €/m2. Janez Stražar pa je opozoril, da v poročilu niso navedeni stroški obresti za kredit, ki ga je občina najela za financiranje tega projekta. Dobil je pojasnilo, da bodo stroški znašali 180.000 €, če posojilo ne bo pravočasno poplačano.
Visoka podpora na volitvah zagotovila stranki DeSUS evropskega poslanca
Bodo parlamentarne volitve prinesle bolj solidarno in bolj uspešno Slovenijo?
S četrtim najboljšim rezultatom v državi je bil na volitvah 25. maja letos v Evropski parlament prvič izvoljen predstavnik Desusa. Ivo Vajgl je izkušen politik, ki bo na evropski ravni sposoben spodbuditi spremembe, ki bi ljudem zagotovile dostojno življenje. Uspeh Desusa na volitvah na področju občin Kamnika in Komende je bil letos nadpovprečen. Presegli smo rezultat stranke v državi, povprečni rezultat stranke na Gorenjskem pa smo presegli za kar 44%.
Porast podpore Desusu kaže, da se nekateri državljani zavedajo, da so nas v krizo pahnile politične elite, ki zagovarjajo interese bogatih in so usmerjene v pri(h)vatizacijo vsega, kar smo skupaj ustvarili mi, naši starši in drugi predniki. Gospodarsko krizo je še pospešil zasebni in državni dolg do tujine, ki je najbolj narastel v letih 2004 do 2008, in sicer od 15 na 40 mrd. evrov. Krizo smo leta 2009 dočakali močno zadolženi in s tem začeli izgubljati ekonomsko ter politično suverenost. V krizi so naši politiki reševali banke in ne delovnih mest. Reševali so celo zasebne banke, ne da bi do danes kdorkoli prevzel odgovornost za neetičnost in za slabe odločitve, ki so povzročili bančno luknjo. Bremena krize, ki so jo povzročili najbolj premožni, plačujemo državljani. To moramo spremeniti!
Aroganca političnih elit do potreb prebivalstva se npr. kaže tudi tako, da se je aktualna premierka o zdravstvu pogovarjala le z dobaviteljem medicinske opreme, z zasebno zavarovalnico in z zdravniškimi organizacijami, odklanjala pa je pogovore z Gibanjem za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki združuje preko 74.000 članov, čeprav ljudje plačujemo zdravstvo in nam je le-to namenjeno. Videti je, da postanejo nekateri politiki služabniki ljudstva, kar bi morali biti ves čas, le v času volilne kampanje pred vsakokratnimi volitvami.
Povečane podpore smo v stranki DeSUS veseli. Skupaj, povezani in solidarni lahko zagotovimo uspešno Slovenijo. S projekti medgeneracij-
Matej Slapar je v imenu svetniške skupine NSi Kamnik podprl predlog Strategije razvoja na področju mladih v Občini Kamnik za obdobje 2014-2018, saj dokument končno izpolnjuje vse bistvene zahteve in dobro ureja to področje, s smiselnimi cilji in načrti, ki ustrezajo potrebam mladih v občini.
Ivan Sekavčnik je pri zadnji točki dnevnega reda, ki se je nanašala na cene odstranjevanja in prevzemanja vsebine iz greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, izpostavil, da so predlagane cene za gospodinjstva, ki nimajo priklopa na javno kanalizacijsko omrežje, bistveno nižje (okoli 0,4 €/m3 z DDV), kot pa so cene za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za tiste, ki so priključeni na javno kanalizacijo (okoli 1,4 €/m3 z DDV vsak mesec).
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Ddr. Igor Grdina na 4. Maistrovem večeru
V rojstni hiši Rudolfa Maistra že od odprtja potekajo Maistrovi večeri. Ker je od začetka prve svetovne vojne ali velike vojne minilo sto let, je bil 4. Maistrov večer namenjen temu obdobju. Tokrat so v goste povabili ddr. Igorja Grdino, dr. slavistike in zgodovine, imenitnega predavatelja, znanstvenika, raziskovalca, ki se ukvarja z različnimi temami, predvsem pa z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja, ter jih zaznamuje s svojimi bistrimi opažanji in nenavadnimi povezavami.
Ddr. Grdina se je rodil v Celju, kjer je bil Rudolf Maister leta 1913 za približno leto dni poveljnik izpostave črne vojske in med drugim tudi urednik literarno-znanstvenih vaj Savinja, lista celjskih dijakov, združenih v literarnem klubu Kondor. Od leta 1989 do 2004 je ddr. Grdina predaval na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Danes je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, sodeluje z Inštitutom za civilizacijo in kulturo in je redni profesor na Univerzi v Novi Gorici. Naj omenimo še nekaj njegovih del v knjižni izdaji: tridelna monografija o 1. svet. vojni Svetovna vojna ob Soči, prvi del: Evropski zaplet; Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva; Ivan Hribar: »jedini resnični radikalec slovenski«; Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe: kulturnozgodovinske študije; monografija Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije, zanjo je leta 2002 prejel nagrado kjjo. Napisal, prevedel in na novo spesnil je tudi nekaj libretov za opere in operete, med pomembnejšimi je novi libreto za opereto Josipa Ipavca Princesa Vrtoglavka. O Josipu Ipavcu pa je leta 1998 z dr. Primožem Kuratom, prof. na ljubljanski glasbeni akademiji, pri ZRC SAZU organiziral tudi mednarodni simpozij z naslovom Josip Ipavec in njegov čas. V predavanju Stoletnica prve svetovne vojne (1914-1918) je ddr. Grdina veliko vojno poslušalcem predstavil kot na široko zasnovano pripoved, z lu-cidnimi opozorili na vsakdanje, toda pomembne podrobnosti v človekovem življenju, ki se še izraziteje pokažejo v času vojne. Plastično je orisal vzroke in razloge za začetek prve velike vojne, življenje in dogajanje v takratni Evropi, razmerja med posameznimi državami, vpletenimi v vojno. Živo, z duhovitim namigom o posameznih značajskih potezah, poklicih, je označil vodilne osebnosti oz. tiste, ki so odigrale vidne vloge v tej za človekov spomin pomembni preteklosti. Opozoril je na to, da so se Slovenci tokrat borili tudi na domačih tleh, ter se dotaknil tako imenovanega čudeža pri Kobaridu in poveljnika Svetozarja Borojeviča. Predvsem pa je opozoril na totalitarnost te vojne, na hudo lakoto in bolezni, ki so bile za vojake na fronti pogubnejše od orožja in niso prizanašale niti prebivalcem v zaledju. Vsekakor je ddr. Grdina obiskovalce prevzel s svojimi opažanji, ugotovitvami in subtilnimi povezavami, ki jih je strnil v zanimivo dobro uro dolgo zgodbo. Ob koncu so se poslušalci na predavatelja, ki je lani v Šentjurju vodil mednarodni znanstveni simpozij Velika vojna in mali ljudje, obrnili še z vprašanji, mislimi, pripombami o vojni, za katero so bili prepričani, da je bo hitro konec, fantje in možje, ki so odhajali na bojišča, so verjeli, da bodo do božiča že doma. Vendar so se krepko zmotili, tako v razsežnosti časa kot prostora.
ALENKA JUVAN
Trend večjega turističnega obiska tudi v Kamniku
»Splošni trend večje turistične obiskanosti v Sloveniji, predvsem pa odlična promocija Velike planine in velikoplaninskega sira trniča, sta bržčas najbolj pripomogla k večjemu obisku Kamnika in okolice«, pravi Sabina Romšak iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Po uradno dostopnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z letom 2013 rast skupnega števila prihodov turistov v Kamniku za 40,2 odstotka večja, v Sloveniji pa le 1,2 odstotka. Zaznati je povečano rast tujih gostov in sicer 167,6 odstotka, v Sloveniji beležijo v primerjavi z lanskim letom 8,4% odstotno rast tujih gostov. Upad domačih gostov je 35,2%, v Sloveniji beležimo 5 odstotni upad domačih gostov. Statistika kaže porast turistov iz Madžarske, Hrvaške, Italije in Srbije medtem, ko je opaziti upad turistov iz Nemčije.
V Kamniku prevladujejo dnevni obiskovalci, saj so prenočišča nekoliko bolje zasedena v poletnem času. Lani so bili najbolje obiskani meseci junij, julij in avgust, zato so v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pripravljeni na porast obiska Kamnika, da se bo statistika obiskanosti še nekoliko izboljšala. Razmerje med domačimi in tujimi nočitvami je v prvih dveh mesecih letošnjega leta v prid tujim gostom, saj je zaznati porast nočitev tujih gostov za 100 odstotkov, medtem ko se je število nočitev domačih gostov zmanjšalo za 44 odstotkov (na ravni države je 6,2 odstotni upad).
ske solidarnosti lahko odpremo številna delovna mesta. V Desusu smo mnogi s svojim delom dokazali, da smo vredni zaupanja. Zavzemanje Karla Erjavca za pravice starejših do dostojnega življenja že leta preprečuje drugim parlamentarnim strankam še nadaljnje zniževanje pokojnin in drugih dohodkov manj premožnih.
V Desusu si prizadevamo za ekonomsko samostojne starostnike, ki družinam ne bodo v breme ali odvisni od miloščine. Zato si prizadevamo tudi za zagon gospodarstva, za nova delovna mesta za mlade in starejše od 50 let, za zdravo naravno in delovno okolje, za pravno državo, za javno šolstvo in zdravstvo ter za boljše pokojnine. Nesprejemljivo je, da so pokojnine skoraj 60% upokojenih pod zneskom, ki predstavlja prag revščine.
Nova pokojninska zakonodaja bo potisnila v revščino velik del tistih, ki se bodo upokojili v prihodnje, pa čeprav vplačujemo v pokojninsko blagajno bistveno več, kot bomo v povprečju v času življenja iz nje prejeli. Revščina se ne širi zato, ker ne bi bilo dovolj denarja za dostojno življenje vseh, ki ne morejo več delati. Temveč zato, ker se bogastvo v Sloveniji s pomočjo škodljivih zakonov že dvajset let preusmerja k peščici najbolj bogatih. To moramo spremeniti! Vsem ljudem mora biti omogočeno dostojno življenje tudi v starosti.
Se bomo tokrat sposobni odločiti za povezovanje, za solidarno in uspešno Slovenijo ter prevzeti odgovornost za prihodnost prebivalstva? Ali pa bodo odločitve na volitvah ponovno omogočile padec v začarani krog medsebojnih sporov, ki nas bodo potisnili v še hujšo krizo, v množično brezposelnost in revščino? O našem prihodnjem življenju se bo odločalo na bližnjih parlamentarnih volitvah.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, podžupanja in predsednica DeSUS OO Kamnik
Marsikateri obiskovalec Kamnika, pa tudi domačin, se je v času prvomajskih počitnic odpravil odkrivati bisere občine Kamnik z mestno-tu-rističnim avtobusom Kamnik - bus. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je v sodelovanju s Kam- busom d.d. in Občino Kamnik omogočil brezplačne vožnje, potniki so prejeli kupone ugodnosti storitev kamniških turističnih ponudnikov in okušali jedi pod imenom »Okusi Kamnika«. V letošnjem letu Kamnik-bus beleži rast prepeljanih potnikov, tako je bilo v januarju prepeljanih 9,10 odstotka več potnikov kot v istem mesecu lani, mesec februar kaže 8,82 odstotno rast, mesec marec 13,26 odstotno rast in mesec april 25,40 odstotno rast glede na leto poprej.
Zloženke z voznim redom Kamnik busa so na voljo v Turistično informacijskem centru na Glavnem trgu 2 v Kamniku, na spletnih straneh www.kamnik.si, www. kamnik-tourism.si in www.kam-bus.si. Ko gibanje postane cenejše (v smislu denarja in časa), se poveča tudi dostopnost do ključnih destinacij v Kamniku in okolici, zato je za vožnjo s Kamnik busom potrebno odšteti le 80 centov.
Kot pravijo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, bodo občani in obiskovalci Kamnika mesto v poletnih mesecih lahko dodobra spoznali ter si ob številnih dogodkih popestrili poletne popoldneve in večere, pester poletni program pa najdejo v pravkar izdani zloženki Poletje v Kamniku.
8
6. junij 2014
UMETNOST SKOZI GLASBO
Kamniški OBČAN
Zvok flavte in tamburic sta se čudovito prepletla
Pisana druščina ljubiteljev glasbe se je petkov večer, 23. maja, v salonu gradu Zaprice lahko prepričala, da gre lepo v uho tudi kombinacija flavte in orkestra tamburic; klasika z ljudsko glasbo. To sta dokazala flavtistka Janja Kepec, ki je izvedla zaključni koncert ob zaključku učenja prečne flavte in tamburaški orkester KUD Vrhpolje pri Moravčah. Ideja, da bi se združila klasični
I
I
zvok flavte in ljudsko glasbilo tam-burica, se je porodila profesorici flavte Andreji Humar, ki je Janjo vodila skozi osem razredov pouka flavte. Stopila je v stik s tamburaškim orkestrom KUD Vrhpolje pri Moravčah, ki ga vodi Milan Kontarček. Idejo je z navdušenjem sprejel in sodelovanje se je začelo. Rezultat sodelovanja je bil na Zapricah lepo slišen in po salonu gradu se je čudovito prepletal zvok flavte in zven strun tam-buraškega orkestra, v katerem igra tamburico bisernico Janjina mama Manja. Nastop sta dopolnili Janjina sošolka v glasbeni šoli Klara Novak, s katero sta igrali tudi v duetu flavt, ter njuna mentorica Andreja Humar. Vse tri skupaj so zaigrale otvoritveno skladbo ob klavirski spremljavi profesorja Marka Herička.
To ni bil prvi nastop Janje Kepec, saj je igrala že na različnih prireditvah in nastopih v glasbenih šolah Kamnik in Domžale, v Kulturnem domu Kamnik . Trenutno sodeluje tudi pri odličnem muziklu »Nesmrtni« in igra v pihalnem orkestru »Solidarnost«.
Janja je maturantka kamniške gimnazije in tudi uspešna učenka, saj je tako vse razrede osnovne šole Frana Albrehta, kot tudi vse štiri lentnike gimnazije zaključila z odličnim uspehom. V prostem času, ki ga v zandjih mesecih ni imela prav veliko, saj se je pripravljala na zrelostno preizkušnjo - maturo, se ukvarja s kolesarstvom, plavanjem, obiskovanjem zabaviščnih parkov po Evropi, kjer ji nobena atrakcija ni »prehuda«.
Janja obljublja, da bo poleg študija za delovno terapevtko, za katerega se je odločila, da bo njen poklic, še našla čas za igranje flavte ob različnih priložnostih.
14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2014
MiranJarc Poletno gledališče Studenec
sobota 14. junij 2014 ob 21. uri Cena vstopnice: 15 €	Koncert PRIFARSKI MUZIKANTI s prijatelji: Marija Ahačič Pollak, Lado Leskovar, Nuška Drašček Rojko
petek 20. junij 2014 ob 21. uri Cena vstopnice: 15 €	Koncert CODA EXPRESS Oto Pestner in Tolkalna skupina Stop Gost večera bo smučarski skakalec Peter Prevc.
petek 27. junij 2014 ob 21. uri Cena vstopnice: 19 €	Narodno-zabavni muzikal m vi z glasbo ansambla V^^ j n> nYAjl bratov AVSENIK ^AS^jg^ (j&O*
nedelja 29. junij 2014 ob 21. uri Cena vstopnice: 15 €	Opera SKGG Cankarjev dom in Akademija za glasbo Lj. NIKOGARŠNJA HČI Niccolo Piccinni Komična opera v treh dejanjih. Uprizoritev opere v italijanskem jeziku z nadnapisi.
Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta:
051 /61 61 51 (Marjana), 051 /61 41 41 (Urša)
www.studenec.net
Zaključni koncert Glasbene šole Kamnik
Naj poje glasbena pomlad ...
Simpatičen in sproščen, programsko bogat in razgiban zaključni koncert Glasbene šole Kamnik, ki je v Domu kulture potekal 28. maja, sovpada z nekaterimi zelo pozitivnimi dejstvi, ki so vredna omembe. Naj na prvem mestu omenim okrogli jubilej naše ravnateljice, ki si zasluži za svoje delo na tej ustanovi vso pohvalo. Koncert in organizacija tudi tega programa je stekla prav pod njenim pokroviteljstvom. Ravnateljici gospe prof. Darki Skalar želimo obilo uspehov v korist šole, staršev, učencev in učiteljev, kakor tudi v korist Občine Kamnik in celotnega kulturnega življenja v njej, saj Glasbena šola Kamnik nedvomno k temu že ves čas prispeva svoj znatni delež.
Drugo dejstvo, ki je prav tako razveseljujoče, je pridobitev novih prostorov za GŠ. Tistim, ki so v prid šole na Občini Kamnik odločili v tem smislu, seveda niso hvaležni le vsi, ki na šoli učimo (šola je bila dokaj utesnjena), ampak tudi starši in otroci. Prostori, ki smo jih na ta način pridobili, sicer zahtevajo prenovo, vendar pomenijo osnovni kapital, ki bo bodoče delo na šoli z njim ne le računal, ampak ga tudi izkoristil v prid vseh dejavnikov šole, večji sproščenosti v izvajanju pouka in
Duet violončel - Klara Strehar in Tara Korica izvajata skladbo Coldplay: Viva la vida.
nastopov, prireditev in celotne kvalitete rednega dela. Primerni prostori so izjemnega pomena za vse delo na šoli in bodo omogočili nov zalet delovnih programov, ki se jim je doslej prostorska stiska vendarle poznala.
Sedaj pa k bogatemu programu
nastopa samega. Sedemnajst učiteljev je izbralo eno ali več točk, ki so jih njihovi učenci, če govorim o celotnem vtisu, zelo dobro tudi izvedli. Učitelji so vsekakor predložili tisto, za kar so menili, da bo lahko razbilo vsakršno monotonost in prineslo pravi pomladni glasbeni piš v sam koncert. Vsekakor jim je to uspelo. Čeprav je koncert obsegal kar 19 glasbenih točk, ni puščal občutja, da bi bil predolg.
Je šlo vse gladko, brez zadreg in napak? Trdno sem prepričan, da je vsak, kije spremljal koncert s pozornostjo in notranjo pesmijo, ki ne sme nikdar manjkati v poslušalcu, mogel zaslišati glasbeno nadarjenost izvajalcev, pri tem več, pri onem nekoliko manj. Čutilo se je trdo delo učitelja in vaja učenca in tudi neka pomladna lahkotnost in navdih, brez katere ni dobrega koncerta. Kdor je to slišal, je slišal dovolj za svojo notranjo pesem. Vse ostalo so nepomembne podrobnosti in tisto, kar se navkljub vsemu dobremu še vedno utegne zgoditi.
Začeli smo s plesno pripravnico, ki je bila odlična v Trič-trač polki.
Pravo nadaljevanje temu je prinesel otroški pevski zbor. Kratko malo: prijetno in simpatično. Harmonika, klavir in citre v naslednjih skladbah so nam v uho položile velike mojstre - J. Brahmsa, F. Kuhlaua in J. S. Bacha. Slednjega je še podkrepil duo (flavta in violončelo). Presenetil nas je pevec s svojo Oh, Lady be Good. Prijetno presenetil.
Klarinet v tretjem razredu in klavir v četrtem z dvema nastopajočima učenkama je bil posrečen, prav tako duet violončel. Harmonika nas je prijetno ponesla v ponosno izvedenem čardašu, učenec sedmega razreda pa s prepričljivo zvenečo trobento.
Gaj Prah, harmonika 6. r.
Spet smo morali iz glasbe v gib! Učenke baleta 5. razreda so nas razgibale kar s plesom iz Labodjega jezera. Izbor in izvedba sta prava!
Tudi tolkala učenca v tretjem razredu so prepričljivo zapela v prostoru. Presenetljiv ritem! Ko smo zaslišali še klavir v Luninem siju znano delo C. Debussyja, smo že uvideli, da bo koncert zelo uspešen. Lunin sij namreč ni brez zahtev. Bile so izjemno izpolnjene in zvočno impresivne. Vmes nas je obiskal tudi simpatični orkester flavt. Sveže, čisto.
Oba naslednja, Kvartet in Kvintet, obe komorni zasedbi, prvi z violino in violo, drugi s saksofoni, sta koncertu dala tisto, kar je več ne le v zasedbi, ampak tudi v posrečenosti
Bor Prezelj, trobenta 7. r.
izbora skladb in glasbenemu pristopu. Posebej pohvaliti je treba dobro medsebojno uglašenost izvajalcev, kar seveda predpostavlja veliko vaje.
Čisto na koncu razgibanega in bogatega programa nas je poživil še Mladinski pihalni orkester GŠ Kamnik s Song of the Rising Sun in Mladinsko koračnico. Tu ne smemo spregledati tudi solista na trobenti. Če pravim poživil, mislim na dosledno glasbeno izpeljavo in tudi tonsko barvitost v njihovem izvajanju. Zelo dobro!
Naj nam torej na prostorsko »razširjeni Glasbeni šoli Kamnik« še veliko podobnih koncertov budi notranjo pesem - tisto, ki jo (z)more slišati vsak sam. Ta je namreč izredno pomembna ob vsem, kar se sliši tudi na zunaj. Naj poje glasbena pomlad!
Aleš Studen, akademski glasbenik
TlininP
Anton Špenko je z nastopoma pokazal, da odlično obvlada tako klavir (8. razred) kot tudi marim-bo (3. razred).
POZDRAV MARIJI 2014 v TUNJICAH
»Kjer se končuje govorica, se začenja glasba ...«
V nedeljo, 25. maja, so se v Tunjiški cerkvi že šestnajstič zbrali okteti in male vokalne skupine na srečanju »Pozdrav Mariji«. Prireditev je potekala v organizaciji Pevskega društva Tunjiški oktet in pod pokroviteljstvom Občine Kamnik.
Pred oltarjem sv. Ane so se s skladbama DA PACEM DOMINE Melchiora Francka in AVE MARIA DONI ČEZ RAVAN Jožeta Trošta na besedilo Jožeta Vesenjaka prve predstavile pevke skupine VOX ANNAE. Tunjičanke, nekaj deklet pa prihaja iz okoliških krajev, s pevovodjo Alešem Sedušakom pojejo tudi na koru domače cerkve, zelo dobro je bil obiskan njihov koncert božičnih pesmi. Med drugim so nastopile na letošnji reviji pevskih zborov občine Kamnik in Komenda.
KRANJSKI KVINTET je v Tu-njicah dobro znan, saj se prireditve udeležuje že vrsto let. Pevci imajo za seboj precej dolg stalež pevskega udejstvovanja in to vedno znova dokazujejo z odlično interpretacijo. Pod umetniškim vodstvom Ane Erman so zapeli pesem neznanega avtorja KO ZARJA ZLATI NAM GORE in VEČERNI ZVON Frana Ferjančiča.
Naslednji se je predstavil ŠEN-TURŠKI OKTET. Fantje iz fare Šenturška gora so dobri sosedje in prijatelji Tunjiškega okteta. Od samega začetka jih vodi Brane Jagodic, ki je za nedeljsko prepevanje v čast Mariji
izbral skladbo NEBEŠKA KRALJICA v priredbi Janeza Močnika ter pesem neznanega avtorja KAKO TE PROSLAVLJAJO NAŠE PLANINE.
VIŠNJANSKI FANTJE iz Višnje Gore delujejo šesto leto, na srečanju v Tunjicah so zapeli drugo leto zapored. Njihovo vodilo je za prepevanje navdušiti mladino, ki se premalo zaveda blagodejnega učinka petja. Maja Škufca, njihova pevovodkinja, je za nastop izbrala priredbo Ivana Ma-rovta in Frana Balažiča KO ZARJA ZLATI NAM GORE in AVE MARIJA Petra Jereba.
Iz Stražišča pri Kranju so je odzval moški pevski zbor ŠMARTIN, ki nadaljuje tradicijo prepevanja pri nedeljskih mašah v farni cerkvi sv. Martina. Kot mešani pevski zbor se udeležuje revij cerkvenih pevskih zborov Kranjske dekanije. Njihov vodja je Jože Benedik, tudi član Kranjskega kvinteta. Za to priložnost so izbrali skladbo Karla Adamiča O, MARIJA BODI ZDRAVA v priredbi Franca Potočnika ter skladbo neznanega avtorja MARIJA, MOJE ŽELJE.
Sj>esmima patra Angelika Hribarja NAŠA LJUBA GOSPA in VSI ZBO-
RI ZADONITE Hugolina Sattnerja je majsko prireditev zaokrožil gostitelj TUNJIŠKI OKTET, ki ga ponovno vodi prof. Olga Stele. Pevci se približujejo trideseti obletnici delovanja, saj so prvič skupaj zapeli na praznik Vseh svetih daljnega leta 1985.
Preden sta iz moških grl zadone-li dve skupni pesmi O, DEVICA, ZVEZD KRALJICA Leopolda Skalarja in priredba Mirka Cudermana MARIJA, LJUBITI TE VEDNO
ŽELIM, so vsi sodelujoči prejeli spominske plakete iz rok predsednika KS Tunjice Toneta Šuštarja in predsednika PD Tunjiški oktet Mateja Steleta. V zahvalo Mariji za ljubezen in dobroto je izvenela zadnja pesem v izvedbi pevcev in obiskovalcev, prijetno druženje pa se je nadaljevalo v toplem sončnem popoldnevu ob cerkveni kapeli.
Urša Klemenc Foto: Gašper Plevel
Tunjiški oktet ponovno vodi prof. Olga Stele. Pevci se približujejo trideseti obletnici delovanja, saj so prvič skupaj zapeli na praznik vseh svetih leta 1985.
ZASEBNO GLASBENO IZOBRAŽEVANJE V CENTRU
VPIS UČENCEV v glasbeno izobraževanje za vse generacije
in glasbene instrumente z možnostjo opravljanja izpita na nižji stopnji za šolsko leto 2014/15 poteka do 25. AVGUSTA na Japljevi 2 v centru Kamnika, nad kavarno Veronika.
Informacije po tel.: 051/324-632.
Pred oltarjem sv. Ane so se s skladbama DA PACEM DOMINE Melchiora Francka in AVE MARIA DONI ČEZ RAVAN Jožeta Trošta na besedilo Jožeta Vesenjaka predstavile pevke skupine VOX ANNAE. Tunjičanke, nekaj deklet pa prihaja iz okoliških krajev, s pevovodjo Alešem Sedušakom pojejo tudi na koru domače cerkve.
Zmagovalec lanskega filmskega festivala v Rimu je intimen pogled v vsakdanjo rutino sodobnega Odiseja, tovornjakarja Branka Završana in razkriva globalno problematiko izkoriščanja delavstva in trpko resničnost nomadov evropskega prevozništva.
premiera in pogovor z Brankom Završanom 11. junij
na sporedu 14. junij
Mestrn Domžale
INFO
Mestni kino Domžale Ljubljanska 61 t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
MEDNARODNA REVIJA STARODOBNIKOV »A« KAMNIK 2014
Starodobniki s častitljivimi letnicami do 1940 poželi veliko zanimanja
Društvo starodobnih vozil Kamnik je tudi letos pripravilo pravo »pašo za oči« ljubiteljev tehnične dediščine. Mednarodna revija starodobnikov »A« je letos potekala dva dni, v soboto in nedeljo, 24. in 25. maja, v občinah Kamnik, Kranj, Cerklje in Šenčur. Posebnost letošnje revije je bil tudi izreden izbor vozil, izdelanih pred letom 1940.
Na lepo sončno soboto so se zbrali res najstarejši avtomobili in motorji v dinozavrsko obarvanem Arboretumu Volčji Potok
in se popeljali do mestnega jedra Kamnika. Tam jih je pričakala množica radovednežev, sprejel jih je župan občine Marjan Ša-rec, predstavniki TIC-a pa so voznike pogostili s tipičnimi jedmi »Okusi Kamnika« in jih popeljali na ogled po mestu. Organizatorji prireditve so predstavili vsakega udeleženca in osnovne karakteristike vozila in posebnosti, kar je bilo še posebej zanimivo za obiskovalce.
Letos smo lahko občudovali resnično lepo ohranjena vozila iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Nemčije. Najstarejši in edinstven avtomobil je bil iz davnega leta 1904 znamke Corre, ki je prispel iz Madžarske, najstarejši motor pa z letnico 1909 iz Hrvaške. Najdaljšo pot je prepotoval Mercedes, ki je iz Nemčije prevozil kar 1060 kilometrov. Tudi domačinov ni manjkalo med udeleženci, predvsem je bilo veliko motoristov. Veliko zanimanja so poželi tudi Cadil-
laci, ki so spremljali kolono in vozili goste, med katerimi so bili veleposlaniki držav udeleženk in drugih držav. Revije se je vsega skupaj udeležilo 57 starodobnih vozil (od tega je bilo 38 najstarejših vozil) in 11 motorjev, skupaj s spremljevalnimi vozili pa jih je bilo okoli 100. Tako je Kamnik gostil kar 250 vseh udeležencev revije.
Prireditev so gostili tudi v sosednjih občinah v Kranju, Cerkljah in Šenčurju. Vozniki in sopotniki pa so prenočili na Gradu Brdo. Številni obcestni navdušenci so posnetke revije starodobnih vozil že pridno objavili na youtubu. Seveda pa celotne prireditev ne bi bilo mogoče izvesti brez vdanih članov kluba in sponzorjev prireditve.
Zaključna slovesnost za udeležence revije je bila v parku Arboretum, kjer so se zelo potrudili s cvetlično okrasitvijo vozil. Vidno utrujeni, a zadovoljni udeleženci so bili polni hvale nad lepotami naše dežele ter nad organizacijo prireditve in vsi v en glas potrdili udeležbo tudi naslednje leto.
DRUŠTVO starodobnih
VOZIL
KAMNIK
Med starodobniki s častitljivimi letnicami je tudi Opel Torpedo letnik 1911 - edini v Evropi. Foto: Simon Podgoršek
Številni obiskovalci in ljubitelji tehnične dediščine so starodobna vozila in motorje ter njihove voznike in sopotnike z navdušenjem pozdravili v starodavnem Kamniku, med njimi tudi Vladimirja in Albino Perkič v lepo ohranjenem vozilu Amilcar CS letnik 1923. Foto: Simon Podgoršek.
Vili Šumer in Brigita Kreitner Šumer - Ford model T touring letnik 1911. Foto Simon Podgoršek.
Med pisanimi tropskimi metulji
Najstarejši in edinstven avtomobil, prava evropska legenda starodobnikov, je iz davnega leta 1904 znamke Corre B Royal, kije prispel iz Madžarske. V Kamnik ga je pripeljal Istvan Kisapati z vnukinjo Ilono. Foto: Simon Podgoršek.
V Arboretumu Volčji Potok se vedno dogaja kaj novega, zanimivega, poučnega. Med sprehodom v obnovljenem steklenjaku med prosto spreletavajočimi tropskimi metulji, ki nas očarajo s svojo barvitostjo, lahko opazujemo vse razvojne stopnje njihove popolne preobrazbe. Zanimiva razstava, še posebej za družine, je na ogled do konca septembra.
Znanstveno ime za metulje je Lepidoptera, kar v prevodu pomeni luskasto krilo. Ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami. Luskice so nastale iz preoblikovanih dlak. Njihov življenjski cikel zaznamuje proces popolne preobrazbe. Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica. Ima ce-vasto telo, premika se s pednanjem in se hrani z listjem. Odrasel metulj pa leti in se hrani s sladkim rastlinskim nektarjem.
Samice odložijo tekom življenja od 50 do preko 1000 jajčec. Razvoj ličink traja med dvema in tremi tedni, razen pri vrstah, kjer osebki v jajčecih prezimijo. Ličinka se ob izvalitvi pregrize skozi jajčni ovoj in pogosto požre še preostanek jajčeca.
Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti in telo otrdeti, nato pa lahko poleti. Najmanjši preko kril merijo od 3 mm, največji pa vse do 30 cm. Žal pa ob vsej svoji barvitosti in lepoti živijo le od nekaj dni do nekaj mesecev, odvisno od vrste.
Naj vas požgečkajo krila modrega morfa, sovjeoke-ga metulja, pisančka, monarha in vas ponesejo v daljni eksotični svet.
10 6. junij 2014
MED MLADIMI
1% KotCovnice

Pogled nazaj pred zasluženim poletnim oddihom
V soboto, 24. maja, smo z devetim festivalom Pozdrav iz Kotla zaključili še eno sezono delovanja mladinskega centra Kotlovnica. Z nami so bili breakerji The RockCrew, slackerji iz Thin Slackline, skejtarji Debela Veronika, impro-vizatorji Šolske impro lige, zvezde večera, benda Bring On The Vanguards in Repetitor, in seveda številni obiskovalci, s katerimi smo se v sproščenem vzdušju družili pred skokom na počitnice.
In če potegnemo črto pod sezono, lahko s ponosom povemo, da je samo v letošnjem letu za nami več kot 50 uspešno izpeljanih dogodkov in projektov. Med drugim so se v kleti Doma kulture Kamnik odvijale serije delavnic risanja stripov z Ivanom Mitrevskim, breakdancea s fanti iz The Rock Crew, javnega nastopanja z Jušem Milčinskim, gojenja čilijev ter izdelave mobilnih aplikacij, različna predavanja, denimo na temo startupov, v okviru katerih smo gostili prodorne slovenske mlade podjetnike, ali kako pridobiti status samostojnega kulturnega delavca, ob četrtkih pa ste se obiskovalci lahko preizkusili tudi v igranju namizne igre DAT Pizza Game.
Na našem odru smo gostili več impro in glasbenih dogodkov, od koncertov, na primer razprodanih Elvis Jackson, do zabav z elektronsko glasbo, ko smo v goste povabili tudi znanega slovenskega raperja in DJ-a N'toka. Zvrstili so se tudi trije festivali: Rock Vizije 2013, festival Svobodne video produkcije in Pozdrav iz Kotla ter dve razstavi: razstava izdelkov z delavnic računalniške grafike in umetniško predelanih skejtov Roberta Kosa. Mladinski center Kotlovnica je kot soproducent sodeloval pri različnih dogodkih, denimo pri predstavah V deželi Oz in mjuziklu The Immortals, ter pri različnih projektih kamniških šol, na primer pri naravoslovnem dnevu OŠ Frana Albrehta ali taboru za nadarjene dijake in dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Prav v okviru slednjega smo Kamniku pokazali, kaj bi odzvanjalo z valov čisto pravega kamniškega radia, Radia Kamn'k.
To pa ne pomeni, da se mladinski center Kotlovnica odpravlja na »poletno spanje«: mladi programerji, oblikovalci in tržniki v okviru Kamfest Appfesta že pospešeno razvijajo mobilno aplikacijo za festival Kamfest, poleg tega snujemo projekte, ki bi popestrili umirjene poletne dni. Upamo pa tudi, da bomo od avgusta dalje lahko gostili štiri prostovoljce Evropske prostovoljne službe programa EU Erasmus+. Kot kaže, bo tudi kotlovniško poletje dolgo, vroče - in pestro!
TJAŠA PETROČNIK MC Kotlovnica
Poslikava panjskih končnic na OŠ 27. julij
Pri likovni umetnosti smo učenci od 4. do 9. razreda slikali panjske končnice. Za poslikavo smo se odločili po pogovoru o pomenu čebel pri opraše-vanju in o nevarnostih, ki pretijo čebelam. V letošnjem letu smo v Kamniku obeležili stoletnico čebelnjaka v Oševku pri Kamniku. Ob tej priložnosti sta KUD Toneta Kranjca in Čebelarsko društvo Kamnik pripravila razstavo v prostorih občine Kamnik, ki smo si jo ogledali 15. aprila. Teden dni pozneje pa smo že pričeli s poslikavo, ki smo jo dokončali 6. maja. Pri učencih 4. in 5. razreda je potekala pri učiteljici Heleni, pri učencih od 7. do 9. razreda pa pri učiteljici Maji. Dodatna navodila in pojasnila nam je dal akademski slikar Alojz Berlec. Zelo ponosni na svoje delo smo na šolskih hodnikih pripravili razstavo naših izdelkov, ki je na ogled vse do konca šolskega leta.
Nives Hribar, 9. razred
Ples v dežju in odblisk sveta s posebne perspektive
Junij - za večino dijakov predstavlja konec šole in napoved dooo-ooooolgih počitnic! A še pred tem finale v nabiranju ocen, zaključevanja in seveda mature, splošne in poklicne. Živahno je v učilnicah, na hodnikih in v redovalnicah, a naši dijaki so še naprej neverjetno aktivni tudi na drugih področjih.
Četrtošolci so se že poslovili s šolsko prireditvijo in predajo ključa, mestu Kamnik pa so svoj vstop v »zreli svet« napovedali s tradicionalno četvorko. Tokrat so jo na mestnih ulicah odplesali s posebno dekoracijo - dežniki, muhasti ponedeljek jim je namreč nevihtno zakuhal ples v dežju.
Letos zaključuje srednješolsko izobraževanje prva generacija po programu PREDŠOLSKA VZGOJA. Prav zdaj se potijo na poklicni maturi, s katero zaokrožujejo znanje, ki so ga štiri leta prido-
bivali v šoli in s praktičnim usposabljanjem v vrtcih ter na številnih delavnicah in ustvarjalnih nastopih. Tako so naše aktivne »predšolke« sodelovale tudi konec maja na Pi-škotkovem pikniku v Domžalah, ki je pod naslovom »Gibanje je zdravo« povezal predšolske plesalce, starše in sorodnike s širšega področja od Moravč in Borovnice do Kranja.
Prav tako so dijakinje in dijaki programa predšolska vzgoja že tradicionalno oblikovali kreativne delavnice iz sveta čebelic za najmlajše na Čarobnem dnevu na Bledu.
Konec maja smo gostili dekanjo in prorektorja Univerze v Novi Gorici, ki so nas kot eno izmed šestih slovenskih šol izbrali za sodelovanje na področju naravoslovja in humanistike. Ponujajo nam različne oblike pomoči in sodelovanja, s katerimi bomo lahko našim dijakom
Dijakinje programa predšolska vzgoja so ustvarjale z razigranimi piškotki
Nagrajena fotografija Jasmina Korbarja
v prihodnje še nazornejše približali svet raziskovanj doma in čez mejo.
Čas, v katerem živimo, je zahteven tudi s finančne plati, zato se vedno bolj zavedamo pomena finančne pismenosti. Prav je, da se z znanji, ki dolgoročno pomagajo denarno urediti naša življenja, spopadejo tudi mladi. V novem šolskem letu bodo imeli možnost, da jih spoznavajo v okviru posebnega krožka, že zdaj pa je svetovalno podjetje, ki ga bo vodilo, na to temo priredilo koristno predavanje za starše in zaposlene.
Še posebej smo se razveselili vesti iz Raven na Koroškem, kjer je potekal fotonatečaj »Itak smo mladi«. Jasmin Korbar je naš dijak v maturitetnem tečaju, zaradi svoje gibalne oviranosti pa uporablja poseben fotoaparat, ki mu omogo-
ča fotografiranje z usti. Med 152 tekmovalci in tremi tekmovalnimi temami je v kar dveh osvojil 1. mesto. S svoje posebne perspektive je posnel tudi našo šolo, z odbliskom njegovih pogledov pa pripravljamo razstavo v šolski avli.
Mlado umetniško ustvarjanje na temo »Prva ljubezen« je naše dijake Nežo Vavpetič, Gašperja Tonina in Nežo Zore pripeljalo v ožji izbor natečaja za najbolj lirično pesem. Si lahko po koncu vročega poletja obetamo celo pesniško zbirko?
Morda se jim pridruži še kdo, saj NAPOVEDUJEMO:
DELAVNICO KREATIVNEGA PISANJA ZA ODRASLE od 16. do 99. leta starosti. Saj veste - poletje je čas za dobre zgodbe, zakaj ne bi napisali svoje ...
Dve zlati in srebrno priznanje za mlade raziskovalce GSŠRM
Na prelepo sončno jutro, 19. maja, smo se dijaki gimnazijci Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra udeležili že 48. državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti. Srečanja, ki je potekalo na tamkajšnji gimnaziji, se je udeležilo več kot 800 učencev, dijakov in mentorjev iz vse Slovenije, ki so predstavili več kot 200 raziskovalnih nalog. Na tekmovanje smo se uvrstili s področnih tekmovanj. Že v prvem krogu tekmovanja, sta si bronasto priznanje prislužili dve nalogi naše šole. Zmaga na področnem tekmovanju pa ni bila dovolj, saj je strokovna komisija naloge ponovno natančno pregledala in na državno tekmovanje so se uvrstile le najboljše. Na posameznem področju se je za zlata in srebrna priznanja v kategoriji srednjih šol potegovalo do sedem nalog. Kamničani smo zagovarjali tri naloge. Predstavitve so potekale skoraj štiri ure, kar je bil razlog za veliko napetost. Po desetminutni predstavitvi je strokovna komisija vsakemu raziskovalcu zastavila nekaj vprašanj. Konkurenca je bila povsod zelo huda, vendar so naši dijaki pokazali zelo veliko in dokazali, da so kos težkemu raziskovalnemu delu. Vse tri naše naloge, ki so bile uvrščene na državno tekmovanje, so posegle po najvišjih mestih!
Prostorski načrt Kamnika skozi čas so v nalogi z naslovom »Center na begu« zagovarjali dijaki 2. a oddelka: Zala Metelko, Matevž Komočar in Jure Kosmač pod mentorstvom profesorice mag. Sonje Trškan in dr. Žige Kokalja. Mladi geografi so osvojili zlato priznanje. Lučka Maj-cenovič in Neža Vavpetič iz 3. a oddelka sta s kombinacijo biologije in fizike tekmovali na interdisciplinarnem področju z nalogo »Sove, sloni in satelitski krožniki« pod mentorstvom prof. Cirile Jeras in prof. Lojzeta Vrankarja. Raziskovali sta vpliv velikosti uhlja in sluhovoda na sluh ter v hudi konkurenci osvojili srebrno priznanje. Z raziskovalno nalogo »Neveljska pošast - kako je časopisje pisalo o odkritju mamuta
v Nevljah« na področju zgodovine je dijakinja 3. a oddelka Liza Uršič pod mentorstvom prof. Ožbeja Vresnika osvojila zlato priznanje in tako zaključila izjemno uspešen dan za mlade kamniške raziskovalce.
Bodoči znanstveniki smo se v Kamnik vrnili v poznih popoldanskih urah in še dolgo proslavljali izjemen uspeh. Verjamemo, da se s trdim delom in veliko dobre volje da doseči marsikaj ter da se lahko tudi naša šola uvršča v sam vrh mladinskega raziskovalnega dela - raziskovalci, kar tako naprej!
LIZA URŠIČ in LUČKA MAJCENOVIČ
Tone Partljič mladih bralcev ni pustil ravnodušnih
V sredo, 7. maja, je učence od 5. - 9. razreda, ki so tekmovali za Bralno značko, obiskal Tone Partljič, mladinski pisatelj in dramatik. Obenem je potekala tudi svečana podelitev knjižnih nagrad nagrajencem literarnega in likovnega natečaja Kamnik, Maistrovo mesto, ki ga je razpisal Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda.
Ema Osolnik in Lara Vettorazzi, učenki naše šole, ki sta kot najboljši na literarnem natečaju že prejeli posebno priznanje na osrednji prireditvi v počastitev občinskega praznika, sta prebrali svoja nagrajena prispevka. Z velikim zanimanjem jima je prisluhnil tudi Tone Partljič, ki veliko piše in proučuje Maistrovo življenje, zato sta se mladi avtorici še posebej razveselili tudi njegove pohvale.
Predstavnika KOVD Kamnik in Komenda Rudolf Pfajfar in Bogo Bajc sta podelila knjižne nagrade vsem sodelujočim, to so bili Lara Vettorazzi, Lara Lamprečnik, Ma-nja Rozman, Ema Osolnik, Brina
Golob, Teja Breznik, Ana Plahu-tnik, Tinkara Skol, Nuša Uranič, Hana Dobovšek, Pia Remec, Iza-bella Rajh.
Učiteljice in učenci smo uživali ob Partljičevem pripovedovanju zgodb iz njegovega otroštva, resničnih, a prepletenih s humorjem in šegavostjo, ki so učencem še posebej segle do srca. Partljič je uprizoril aktualno, a karikirano zgodbo o hišnem ljubljenčku, v kateri se je lahko spoznal marsikateri lastnik. Kot dramatik in režiser je iz publike izbral učence, ki so odlično odigrali prizor iz Romea in Julije in poželi velik aplavz .
Na koncu, ko se je podpisal v knjigo ali pa kar na košček papirja za na steno v sobi, je osmošolec izjavil, da je Partljič car, kar dokazuje, da pravi pristop pisatelja ne glede na leta in spol mladega bralca ne pusti ravnodušnega ...
Partljič se je udeležil tudi delavnice pridnih babic prvošolčkov, ki so pekle različne vrste kruha in ga pogostile. Prvošolčki so imeli projektni teden v znamenju dedkov in
babic, vsak dan v tednu so lahko sedeli s svojimi dedki ali babicami, prisluhnili njihovemu pripovedovanju o otroštvu in šolanju, skupaj so izdelovali punčke iz cunj, palice, piščali, pekli domač kruh, prisluhnili Predicam in ljudskim pesmim
ob spremljavi Tomaža Plahutnika.
Tone Partljič je svoj obisk na naši šoli zaključil z mislijo, da smo lahko ponosni na šolo, kjer se dogaja toliko različnih in kvalitetnih dejavnosti.
MIRA PAPEŽ
Pisatelj in dramatik Tone Partljič je z obiskom razveselil tudi pridne babice prvošolčkov, ki so v sklopu projektnega tedna babic in dedkov spekle različne vrste kruha.
Bravo Luka za zgodovinsko zmago na zadnji etapi Gira. Ponosni smo nate!
»Ne bi mogel narediti boljše, kot sem. Zmagati v Trstu, pred množico slovenskih navijačev. Sem najsrečnejši človek na svetu. Stati na zmagovalnem odru Gira je fantastično. Še posebej ob taki množici navijačev. Verjetno je bila v Trstu in na Zoncolanu polovica navijačev ob cesti Slovencev. Vseskozi sem slišal svoje ime. To je bila zame posebna vzpodbuda. Ob takem vzdušju sem imel glavo »naštimano« na zmago,« so bili znameniti stavki Luke Mezgeca po zgodovinski zmagi zadnji dan 97. dirke Po Italiji. Zmaga Kamničana v nedeljo, 1. junija, v Trstu bo šla v zgodovino slovenskega športa v vseh pogledih. Dosežek za anale. To je bila prva zmaga Slovenca v eni od etap na tritedenski kolesarski dirki Giro d' Italia, skrajšano poimenovani Giro. Zgodovina te dirke se piše že 105 let.
Posebno težo ima zmaga v Trstu. Trst je naš - je parola, ki je s 25-letnim kolesarjem nizozemske ekipe Giant Shimano dobila večplasten pomen. Organizatorji dirke mesta ob obali niso izbrali naključno. Parado Gira so začinili s 60. obletnico uradne priključitve Trsta z okolico Italiji. Traso zadnje etape so kot nalašč zato speljali od Humina, Čedada, pod obronki Goriških brd, mimo Gorice v Trst. Razmišljali so celo, da bi cilj etape postavili blizu vasi Škocjan ob Soči (Pieris), kjer so leta 1946 Slovenci iz protesta, da bi mejo z Jugoslavijo postavili na Soči, ustavili rožnato karavano Gira na poti v Trst in ta dogodek razglasili za najbolj dramatičen, epski, zgodovinski dogodek v stoletju Gira.
Luka jim z zgodovinsko zmago ni mogel bolj posrečeno ponaga-jati pri praznovanju. »Sam tega, da sem jim zagrenil praznovanje, nisem čutil. Videl sem, da so se z mano veselili prav vsi, tudi Italijani,« je pojasnil v dneh po veliki zmagi, ki ga je izstrelila med največje zvezdnike dirke in svetovnega kolesarstva. Še lani je bil z nizom 3 x 3, trikrat tretji v etapah, največje odkritje Gira. Nato je lani oktobra zmagal še znamenito pekinško etapo od Trga večnega miru do olimpijskega stadiona Ptičje gnezdo. Zmaga v Trstu je le nova potrditev neverjetne preobrazbe iz gorskega kolesarja v elitnega cestnega sprinterja.
Luka je priznal, da je zaradi cilja v Trstu in parole - Trst bo naš čutil kar velik pritisk. »Veliko ste pisali o tem že pred začetkom dirke in s tem ustvarjali pritisk na naju z Borutom Božičem, ki sva kot sprinterja imela največ možnosti zmage na Velikem trgu. Tudi sam sem se zavedal priložnosti. Bil sem samozavesten, da bom zmogel. Videl, slišal in čutil sem vso to množico Slovencev in prijateljev, ki so bili zbrani ob cesti. Zaradi tega sem bil še pod posebnim pritiskom, zadnje dni pred Trstom sem se kar malce izoliral, saj so mi znani in neznani pošiljali sporočilu v smislu - Trst bo naš. Bilo je tako, kot da bi že zmagal, le do tja še nismo pripeljali,« razkrije psihični pritisk, ki ga je prenesel v slogu največji šampionov.
Kot pove, se je določen preobrat zgodil na Zoncolanu, predzadnji etapi v Karnijskih Alpah. »Tam sem zaradi ogromno slovenskih navijačev prišel do spoznanja, da bodo za nas, Slovence, prišli navijat, če bom zmagal ali ne. Vtepel sem si v glavo, da se moram le zbrati, sprostiti in poskušati narediti vse, da uspe,« opisuje, ob tem pa ne pozabi na zasluge ekipe, saj je kolesarstvo povsem ekipni šport. »Zasluga ekipe Giant Shimano je bila tudi v tem, da so mi vlivali samozavest. Nekaj dni se nisem počutil najbolje, a so mi govorili, da sem najhitrejši v karavani. Začel sem verjeti in zaupati vase in vse sem stavil na tržaško etapo. V glavi sem bil odločen, da ne bom popuščal.«
Luka je imel še en zelo tehten razlog, da je bila motivacija v Trstu na vrhuncu. Že 13. maja, četrti dan dirke v Bariju, je imel zmago na dosegu. Roke bi lahko dvignil že 50 metrov pred ciljem, a na veliko smolo mu je na zadnjem ovinku pred ciljem veriga zdrsnila z velikega verižnika. Situacija, podobna nogometašu pred praznim golom. S te plati bi bil največji osmoljenec Gira. Če se ne bi zgodil Trst. »Takrat sem bil brez besed,« opiše psihološki udarec. »Misli sem, da take priložnosti ne bom imel nikoli več. Verjetno za novo tako zmago res ne. Kaj takega se nemara zgodi le vsakih dvajset let, na Giru na vsakih petdeset. Komurkoli. Lažje je zadeti glavni dobitek na loteriji. Naslednje dni sem težko kaj spal. Že čez tri dni sta me največja tekmeca Nacer Bouhanni in Giacomo Nizzolo znova prehitela izza mojega zavetrja s pomočjo sprinterskega vlaka moje ekipe. To je bil nov udarec po samozavesti. Potem je nekaj priložnosti izpuhtelo, saj je bil razplet etap brez sprinterjev. Mislil sem, da bom Giro končal le z enim tretjim mestom in se že skušal sprijazniti, da se bo razpletlo drugače kot lani s tremi uvrstitvami med najboljše tri. Tudi zaradi tega sem se za Trst še bolj motiviral. Nisem imel kaj izgubiti, malce sem spremenil taktiko. In je delovalo. Če sem imel v nekaterih etapah, tudi v tisti z verigo, neverjetno veliko smole, sem imel v Trstu tudi nekaj sreče. Le nekaj sto metrov pred ciljem mi je spodneslo sprednje kolo, a sem se rešil. Nisem
Giro d' Italia ima izjemno dolgo in pisano 105-letno zgodovino. Temu primeren je tudi ugled dirke. Italijanski Giro in francoski Tour sta največji vsakoletni športni prireditvi na svetu, ne samo kolesarski. Poudarek je na vsakoletni. Razsežnost prireditve povedo številke in primerjave, v živo pa si ju vsako leto ogleda tudi veliko ljubiteljev športa in kolesarstva. Letos je bilo na startu 198 kolesarjev iz 30 držav, v cilj jih je prišlo 156. Etapne zmage je doseglo 13 kolesarjev, pet od njih se je zmage veselilo že v preteklih letih. Od leta 2008 je vsaj eno zmago vpisalo 94 kolesarjev. Šprinterji so letos dobili šest priložnosti. Tri je izkoristil Nacer Bouhanni, lastnik lovorike najboljšega sprinterja in rdeče majice, dve Marcel Kittel in eno Luka Mezgec. Televizijski prenos so vseh 21 dni lahko spremljali v 171 državah, v Sloveniji kot eni zelo redkih dežel brez slovenskega komentarja. 1805 akreditiranih novinarjev je spremljalo dirko. 1200 ljudi ves čas sledi kolesarski karavani v delovni vlogi pri organizaciji. Uradna spletna stran je imela v povprečju 2,4 milijona ogledov dnevno, kar je 67% več kot lani. 3,5 milijona ogledov video zapisov na YouTube, uradna stan na facebooku ima 500.000 prijateljev, kar 100.000 novih med dirko. In 252.000 sledilcev na twitterju.
zaviral. Če bi, bi bilo konec sanj. 350 metrov pred ciljem sem bil blokiran s kolesarji z vseh strani, k sreči sem potem videl 'luknjo' na desni, s čimer se je odprl prostor proti ciljni črti,« Luka opisuje zgodovinske detajle na Velikem trgu.
Tudi za laike je fascinanten podatek, da je v zadnjih metrih drvel s hitrostjo 73 kilometrov na uro, pedala je vrtel maksimalno s 128 obrati na minuto, srčni utrip pa mu je narasel na 184 udarcev v minuti. Le o moči, ki jo je vložil (giblje se okoli 2000 vatov), skrivnostno molči, saj je podatek zanimiv predvsem zaradi konkurence. Torej poslovna skrivnost. Tekmeci bi se prav zaradi teh podatkov pripravili na izbruh »Kamniške rakete« in pripravili drugačno taktiko. Tudi zaradi komunikativnosti, odprtosti, izžarevanja veselja in srčnosti mu vsako dirko sledi vse več navijačev. V času Gira je dobil tudi klub navijačev - »Fun klub«. Presenetili so ga z velikanskim transparentom »Piko do dileee«.
Ljubkovalno ime Piko je v svet ponesla njegova Renata in se je tudi v kolesarskih krogih hitro prijel. Vsaj toliko kot napisi na cestah trase Gira, ki so del navijaške folklore. Luka jih je videl tudi tam, kjer je najmanj pričakoval. Tudi na prelazu Stelvio, najvišjem gorskem prelazu, v dežju in mrazu, kjer se je trudil prijatelj Fredo. »Niti približno si nisem mislil, da tam čaka kak navijač. Dva kilometra napisov, po cesti in snegu. Sem samo debelo gledal. Ko je to delal, ga je verjetno še bolj zeblo kot mene,« je bil navdušen nad prijateljsko navijaško podporo na 3444 kilometrov dolgi poti, ki jo je Quintana prevozil v 88 urah.
Prav tisti del na Gavii in Stel-viu, najvišjih prelazih na dirki, so prevozili v razmerah, katere tragikomično opiše: »Mene v življenju še ni tako zeblo. A sem še dobro preživel. Videl sem kolesarje, ki so se ustavljali ob cesti, da so jih spremljevalci iz spremljevalnih avtomobilov oblekli, ker se sami niso mogli. Videl sem kolesarje, ki so jih hranili iz avta, ker sami niso zmogli odpreti energetskih tablic in energijskih gelov. Pri spustu v dolino Martello so mi zamrznila očala, led se je naredil na balanci, krmilu, pedalih. Za nas je bila to meja preživetja. V takšnih razmerah še dobro, da ni kdo za večno tam ostal.« Verjetno dovolj slikovit opis kraljevske etape.
Luka Mezgec
25-letni kolesar nizozemske ekipe Giant Shimano je letos dosegel pet zmag (tri Po Kataloniji, klasiko v belgijskem Han-zame in etapo na Giru v Trstu). S tem si deli 12. mesto med vsemi kolesarji. Tržaška zmaga je bila 15. zmaga na mednarodnih cestnih dirkah v karieri, v peti sezoni na 'cesti'. Lani je sezono končal na 156. mestu svetovne lestvice CQ, letos je že 63.
Samo zadnja gorska etapa do Zoncolana je imela 3800 metrov višinske razlike. Če bivši gorski kolesar po neverjetni preobrazbi sedaj slovi kot sprinter, so bili njegovi udarni dnevi ravninske etape. Vseeno pa mora preživeti tudi najtežje vzpone in to v limi-tnem zaostanku za lahkimi hribolazci, kot sta skupni zmagovalec Nairo Quintana in drugouvrščeni Rigoberto Uran. In to ni niti malo lahko. Prav navijaška vzpodbuda je bila zato pomemben del poti do zmage v Trstu. Na Zoncolanu se je po uradnih podatkih zbralo 100.000 kolesarskih navdušencev. »Dali so mi poseben zagon. Čeprav je bila moja naloga le preživetje v dovoljenem časovnem zaostanku, sem po dveh prelazih pod vznožje peklenskega klanca pripeljal v prvi skupini s Quintano in dal tudi na klancu več od sebe. Sem bil že malce v skrbeh, da sem preveč padel pod vpliv vzdušja in potrošil preveč energije, a se je dan kasneje v 'slovenski' etapi vse dobro izšlo.«
Najboljši športnik občine Kamnik v letu 2013 je s peto zmago v sezoni že presegel bero iz preteklih let. Njegova naslednja dirka je dirka Po Švici, potem državno prvenstvo pod Gorjanci. Francoskega Toura letos še ni v tekmovalnem programu. Lukin veliki cilj je zmagati etape na vseh treh največjih etapnih dirkah na svetu - Giru, Touru in španski Vuelti. Termin je še vedno prost za 8. Maraton Alpe, najlepšo kolesarsko prireditev v naši deželi, na kateri je Luka zmagal pred šestimi leti z roko v mavcu. »V času francoskega Toura naša ekipa pripravlja tritedenske višinske priprave, ki bi se jih moral udeležiti, a sem jih že odpovedal,« razloži načrt in potem domoljubno razloži. »Rad sem doma. Bom raje treniral v kamniški okolici, spal v višinskem šotoru, jedel domačo hrano , posteljo tudi poznam, stregla pa mi bo žena Renata,« se smeji. »Tu imamo vse, tako za trening po ravnini kot za klanec s 1000 metri višinske razlike, gor in dol po hribčkih. Vse v krogu nekaj kilometrov. Če bi šel na priprave, bi za pot potreboval dva ni, nekaj za aklimatizacijo, teden dni bi iskali ceste in priprav je konec. Šele sedaj se zavedam, kaj imamo. Po eni od etap Gira sem se s cilja peljal na Monte Grappa s kolegom, ki se je kar ustavljal in gledal v dolino, pa ni bilo nič posebnega. Malce sem ga priganjal naj pohitiva, nato pa sem se spomnil, da je doma na Nizozemskem. Ena sama ravna cesta. Je omenil, da bi rad živel v krajih, kjer bi lahko zavil v klanec in šel kdaj tudi peš v hribe. Peš v hribe? Mi gremo deset minut z avtom in potem 2500 metrov visoko. Imamo sanjske možnosti za vse. Kolegi iz ekipe sploh ne morejo verjeti, kako lepo je pri nas doma. Kar ne morejo verjeti, ko jim pokažem slike. Je kot v raju.«
METOD MOČNIK Foto: Fredo Rajter
Na Zoncolanu, predzadnji etapi Gira, se je po uradnih podatkih zbralo 100.000 navijačev, med njimi tudi veliko Slovencev in Lukovih prijateljev, ki so ga prišli spodbujat na poti do velike zmage. Tudi na najvišjem gorskem prelazu Stelvio so ga v kraljevski etapi pričakali napisi na cesti in snegu, za katere se je v dežju in mrazu potrudil prijatelj Fredo.
V času Gira je Luka dobil tudi klub navijačev - »Fun klub«. Presenetili so ga z velikanskim transparentom »Piko do dileee«.
Košarkarski maraton 785 minut košarke na Duplici
Košarkarska sezona se počasi zaključuje, vendar ne za prizadevne člane Košarkarskega kluba Kamnik, ki bodo v soboto, 21. junija, ponovno organizirali tradicionalni košarkarski maraton na Duplici.
Igrišče za Vilo na Duplici bo oživelo že ob 8. uri, ko bodo nastopile prve ekipe. Igralci članske, mladinske in veteranske ekipe Calcit Basketball se bodo pomerili z igralci ekip Sport Caffe, Duplica in letos prvič tudi združene ekipe Trisport in ŠD Mekinje.
Prav tako bodo svoje košarkarsko znanje prikazale mlajše selekcije našega kluba. Med 12. in 16. uro se bodo pomerile selekcije U-11, U-13 in U-15.
Zanimivi boji pod koši bodo potekali ves dan. Košarkarji KK Kamnik bomo poskrbeli, da gledalci ne bodo lačni in žejni. Pripravili smo tudi srečelov z bogatimi nagradami.
Vsi ljubitelji košarke vljudno vabljeni, da se nam pridružite.
ROBERT PROSEN
Teniška sezona že v polnem teku, društvo »Pod skalco« ne počiva
Letošnja sezona se je v teniškem društvu »Pod Skalco« začela že aprila. Topli spomladanski dnevi so bili pravi teniški užitek. Do prvega turnirja sezone so morali najbolj zagrizeni tenisači počakati do zadnjega majskega dne. Tokratni finale je bil enak finalu zadnjega turnirja. Ponovno sta se za naslov udarila Zoran Poljanšek in Primož Pestotnik, a je jesenski zmagovalec Pestotnik moral predati krono tokrat boljšemu Poljanšku.
Turnir se je odvijal na zadnji majski dan na naših igriščih znotraj avto-kampa Resnik. Vreme nam je bilo naklonjeno, po odigranem začetnem delu pa sta se tudi v tokratnem finalu za naslov pomerila Zoran Poljanšek in Primož Pestotnik. Poljanšek se je maščeval za poraz na zadnjem turnirju in Pestotnika premagal z rezultatom 6:3. Tretje mesto je tokrat pripadlo Srečku Raduloviču, ki je v izjemno napetem obračunu ugnal Janeza Logarja z rezultatom 6:4.
Po podelitvi pokalov in kosilu je hladno vreme na noge dvignilo prav vse. Pomerili smo se v balinčkanju in igranju odbojke na travi. Ta turnir je imel tudi malo umetniškega priokusa, saj je na nasprotni strani ceste potekalo tradicionalno slikarsko srečanje, umetniki pa so motive iskali tudi v naši bližini. Večer se je zaključil ob zvokih harmonike.
V	ponedeljek, 2. junija, so se na svojem prvem turnirju pomerili otroci iz teniške šole. Po začetnem ogrevanju in odganjanju treme se je turnir začel. Najmlajši so igrali mini tenis, starejši pa midi tenis. Po odigranih dvobojih je sledila podelitev diplom in piknik. Na koncu smo vsi zadovoljni odšli proti domu - otroci srečni, da so uspešno zaključili svoj prvi turnir, starši in trenerji pa ponosni na naše najmlajše.
Teniško društvo »Pod Skalco«
Začetek Državnega prvenstva v športnem plezanju
V	maju se je začela sezona tekem državnega prvenstva v športnem plezanju. Težki in naporni zimski in pomladanski treningi na plezalni steni kulturnega doma, kjer trenira mladina športno plezalnega odseka Kamnik, so obrodili sadove. Rezultati, doseženi na minulih dveh tekmah, so bili namreč odlični.
V	nedeljo, 11. maja, je v Slovenski Bistrici potekala prva tekma v težavnostnem plezanju, namenjena mlajšim in srednjim kategorijam. Betka Debevec je v kategoriji cicibank po težki super finalni smeri dosegla svojo prvo zmago na tekmi državnega prvenstva. Dominika Kodra se je v isti kategoriji uvrstila na odlično 6. mesto. V kategoriji starejših deklic so se v finale uvrstile kar tri Kamničanke in dosegle naslednje rezultate: Ajda Auersperger 2. mesto, Tina Jereb 3. mesto ter Lucija Lampe Kastelic 8. mesto.
V	soboto in nedeljo, 24. in 25. maja, je v Šmartnem pri Litiji potekala druga tekma državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Kljub temu, da mladi kamniški plezalci tokrat niso osvojili kolajne, so bili doseženi rezultati zelo dobri, kajti konkurenca je res izjemna. Doseženih je bilo mnogo odličnih uvrstitev med deseterico najboljših: Aljaž Resnik je v kategoriji mlajših dečkov priplezal na 6. mesto. V kategoriji starejših deklic je Ajda Auersperger dosegla 4. mesto, Lucija Lampe Kastelic pa 5. mesto. Nejc Sitar je v kategoriji starejših dečkov priplezal na 6. mesto. Peter Jereb je v kategoriji mladincev dosegel odlično 7. mesto.
PlU&tt&rtCC
Akvatlon
za državno prvenstvo
V letošnji sezoni tekmovanj so za nami že duatlon Ribnica, triatlon Ptuj in akvatlon Brestanica. Po pričakovanjih sta bila duatlon in triatlon veliko bolj obiskana, čeprav je akvatlon štel za državno prvenstvo. Po pravilniku mednarodne triatlonske zveze si v akvatlonu sledijo discipline tek - plavanje - tek. Plavanja je relativno veliko, sama disciplina pa je manj zanimiva od klasičnega triatlona. Prvi letošnji državni prvaki so postali: Neža Mohar Gradišek in Jan Škrjanc v kategoriji deklic in dečkov, Tjaša Vrtačič med kadetinjami, Matevž Planko in Liza Uršič med mladinci, Maruša Klemene med članicami ter Romana Capuder in Pero Mandič v veteranski kategoriji.
Čeprav Cici akvatlon ni štel za državno prvenstvo, je prinesel velike uspehe tekmovalcev šole triatlona TK TRISPORT EXOTERM. Vita Škrjanc je zmagala, Tara Mandič je bila tretja med mlajšimi deklicami, Žiga in Nejc Podgoršek pa drugi in tretji med mlajšimi dečki.
Tudi drugi mladi tekmovalci so na prvih tekmah vrhunsko tekmovali. Vsak se trudi najbolje »unovčiti« naporne jesensko-zimske treninge. Kamniški triatlonci posegajo po najvišjih mestih v vseh kategorijah, nekateri celo vedno zmagajo. Za tekmovalca je vsaka uspešno zaključena tekma uspeh. Najbolj pomembno pa je dobro počutje v ekipi, na treningih ter koristno preživet čas otroštva in mladostništva.
Letošnjo sezono sem se odločila, da aktivno tekmujem. Tako ali tako na tekme vozim hči Tinkaro. V prostem času pač rada plavam, kolesarim in tečem. Na vsaki tekmi sem navdušena nad tem, kako izjemno nalogo opravlja Nataša Planko. Na vsakodnevnih treningih poučuje osemnajst začetnikov, starih pet do osem let. Brez visoke ravni strokovnosti, dolgoletnih izkušenj in pomoči Mance seveda ne bi šlo. Miha in Teja iz Natašinih rok prevzameta že izkušene »triatlončke« in jih trenirata, dokler niso zreli za Aleševo skupino. In tekmovalci Aleševe skupine, z nepogrešljivo pomoč-
V. v -
0
n
Neža Mohar Gradišek, 12 let, je po tekmi povedala: »Današnjega prvega mesta sem vesela, kar pomeni tudi večjo motivacijo za naslednje tekme. V akvatlonu dosegam boljše rezultate kot v triatlonu, ker imam na kolesu še premalo kilometrine.« V ozadju Gašper Pavlič
nico Ano, letos že pridno lovijo mladince. Vodenje mladinske ekipe je letos v maju prevzel Matej Zrimšek.
Prihajajoče tekme bodo po vseh pričakovanjih prinesle nove, še večje uspehe. Vse to je odraz dobrih treningov, odraščanja, zrelosti. Letos bomo slišali za nova imena in številne napredke naših tekmovalcev in tekmovalk. Kamničani in okoličani, katerim zdravo gibanje pomeni način življenja in se radi pomerite tudi na tekmah, lepo povabljeni na Ambrož triatlon Kamnik, ki bo v organizaciji TK TRISPORTA v soboto, 7. junija.
ROMANA CAPUDER Foto: Tomaž Vrtačič.
Mark Mandič je iz tekme v tekmo boljši. Prav tako Matija Ko-vačič Ivanjko (na fotografiji tik za njim)
Kvalifikacije za Mladinske olimpijske igre 2014
Člani slovenske triatlonske reprezentance v postavi Kristina Uršič, Matevž Planko, Klemen Bojanc in Eva Skaza (prvi trije člani TK TRISPORT EXOTERM) so se v maju v nizozemskem Weertu udeležili kvalifikacijskih tekem za Mladinske olimpijske igre 2014. Žal
se nobenemu ni uspelo kvalificirati, čeprav jih od zahtevanega rezultata ni ločilo veliko. Kljub temu niso bili razočarani in v pozitivnem vzdušju pričakujejo nove tekme. V tekmi mešanih štafet so opozorili nase in med dvajsetimi ekipami osvojili odlično 4. mesto. Pred njimi so bili Španci, Nemci in Madžari.
Kristina Uršič, 16 let: »Na Nizozemskem smo se predstavniki evropskih držav borili za prvih 11 mest, kar je pomenilo vstopnico za MOI2014. Čeprav se nisem kvalificirala, sem bila s 37. mestom dokaj zadovoljna, saj je bila to moja tretja tekma v sprint razdalji in sem bila v plavalnem in kolesarskem delu v ospredju. Moja šibka točka je tek, kjer sem izgubila veliko mest, kot sem tudi pričakovala. Upam, da mi bo tek uspelo izboljšati, da bodo prihodnje uvrstitve višje.«
Matevž Planko, 15 let: »Na Nizozemskem sem zelo užival, ker je bilo vzdušje sproščeno. Dobri rezultati so bili verjetno posledica tega. Na žalost se nobeden od nas ni kvalificiral, a nase smo opozorili na ekipni tekmi, kjer smo s 4. mestom presenetili sebe in druge. Na koncu smo bili vsi zadovoljni in že komaj čakamo nove tekme.«
Klemen Bojanc, 16 let: »Občutki so zelo pozitivni. Nobena država se ni kaj dosti ozirala na nas, po nedeljskem nastopu pa se je vse spremenilo. Dosegli smo odlično 4. mesto in predvsem spoštovanje drugih držav. Sobotna tekma je bila zelo težka. Plavali smo proti toku in izvedli štart v dveh vrstah. Na kolesu so bili trije ravninski krogi in ni bilo kakšnih posebnih težav. Sledil je še tek, ki je bil poleg plavanja, najtežja preizkušnja tistega dne. Iz Weerta smo odšli veseli in polni novih izkušenj.«
Slovenska triatlonska reprezentanca na kvalifikacijski tekmi za MOI 2014 na Nizozemskem (z leve): Klemen Bojanc, trener Uroš Seme, Kristina Uršič, Eva Skaza, Matevž Planko, selektor Francesco Fissore in trener Matej Zrimšek
Vikend za tekače KGT Papež v znamenju državnih prvakov
Na drugi tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih na Križenta-ver je šest tekačev KGT Papež osvojilo naslov državnega prvaka (Miha Podbregar, Maša Viriant, Rok Sušnik, Ana Milovic, Aljaž Božič, Mitja Kosovelj), podprvaki pa so postali Aleš Prelovšek, Jošt Lapajne in Neja Kršinar. Kar pet tekačev KGT Papež (Kosovelj, Lapajne, Bregar, Kršinar, Božič) je uvrščenih v reprezentanco za evropsko prvenstvo v Franciji, mladinki Karmen Orehek in Lucija Pevec pa se bosta udeležili 9. WMRA International Youth Cup v Italiji.
Neutrudna »štengarja« Simon Novak in Matjaž Mikloša sta se udeležila tekme na Kulmsko velikanko Redbull 400, na kateri je v konkurenci 850 tekačev Simon osvojil odlično 2. mesto (na levi).
Med mlajšimi dečki/deklicami na dolžini 1,3 km sta naslov državnega prvaka osvojila Miha Podbregar (5:09) in Maša Viriant (5:30), podprvak Aleš Pre-lovšek je zaostal le za 6 sekund. Žan Uršič je bil osmi, Tjaša Ur-šič sedma, Eva Šinkovec deseta in Iza Škrtič dvanajsta.
Pri deklicah in dečkih na 2 km sta državna prvaka postala Rok Sušnik (7:29) in Ana Milovic (7:59). Tretje in četrto mesto so osvojili Rok Podbregar in Nejc Uršič pri dečkih ter Tjaša Čirovic in Hana Dobovšek pri deklicah. Na progi 3,5 km je bil starejši deček Miha Oražem peti, Grega Zagorc pa sedmi.
Državni prvak med mladinci je postal Aljaž Božič, ki je progo 5,5 km pretekel s časom 22:27. Na 6. in 7. mesto so se uvrstili mlajša mladinca Urban Arbajter in Marino Mekiš ter mladinki Lucija Pevec in Karmen Orehek.
Med člani je na progi 10 km naslov državnega prvaka osvojil Mitja Kosovelj (36:29), klubski kolega Jošt Lapajne, ki letos prestopil v člansko kategorijo, pa je postal državni podprvak s časom 38:44, Bregar Gašper je bil četrti.
Na drugi tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih na Križentaver je v kategoriji mlajših dečkov Miha Podbregar osvojil naslov državnega prvaka, vice-prvak Aleš Prelovšek pa je zaostal le za 6 sekund.
Med članicami je na 5,5 km naslov državne viceprvakinje osvojila Neja Kršinar s časom 24:29.
Med mlajšimi veterani sta 10 km najhitreje pretekla Marjan Zupančič (41:20) in Metod Bregar (42:58), pri starejših veteranih pa Franci Teraž (43:08) in Bojan Kožuh (46:43).
MIRA PAPEŽ
ŠPORT
6. junij 2014 13
Mladinsko Evropsko prvenstvo v lokostrelstvu se je odvilo v Ljubljani
Največje letošnje evropsko mladinsko lokostrelsko tekmovanje je med 19. in 24. majem potekalo v Ljubljani na hipodromu Stožice. Evropsko mladinsko prvenstvo, katerega organizacijo je Evropska lokostrelska zveza zaupala Lokostrelski zvezi Slovenije, je v Ljubljano privabilo 326 tekmovalcev in tekmovalk iz 36 držav. Na veličastnem stožiškem strelišču, ki so ga postavili marljivi prostovoljci iz slovenskih lokostrelskih vrst, tudi številni Kamničani, so se srečala velika imena evropskega mladinskega lokostrelstva.
Tekmovanje je prvi dan na otvoritveni slovesnosti, katero so po mimohodu zastav vseh držav udeleženk popestrili mladi plesalci iz plesne šole Miki in kamniške mažoretke, ob prisotnosti več predstavnikov ambasad in drugih visokih gostov, poleg predsednika Lokostrelske zveze Slovenije Leona Uratnika otvoril tehnični delegat WAE Hakan Cakiroglu iz Turčije.
Lepo vreme, ki je ves teden spremljalo tekmovanje, je še dvignilo raven mladostne energije. To Evropsko prvenstvo je bilo posebno tudi po tem, da so se nekateri tekmovalci in tekmovalke
(letniki 1997-1999, ukrivljeni lok) še zadnjič potegovali za desega-nje kvot za nastop na Mladinskih olimpijskih igrah, ki bodo avgusta potekale na Kitajskem. Gre za tiste države, ki se na zadnjem Mladinskem svetovnem prvenstvu 2013 na Kitajskem niso uspele uvrstiti med prvih šestnajst, ostalih šestnajst mest pa si pozneje priborijo na prvenstvih po kontinentih. Tudi Slovenija se je v Ljubljani uvrstila med tiste, ki še nimajo kvote v ženski konkurenci, medtem ko je v moški konkurenci kvota že pridobljena (Gašper Štrajhar na SP na Kitajskem 2013). V Ljubljani so kvoto pridobili tisti, ki so se na
ločeni tekmi v dvobojih uvrstili na prva tri mesta. In na veliko veselje slovenske lokostrelske javnosti je lokostrelka iz Črnomlja Ivana La-harnar dosegla 3. mesto in s tem kvoto za nastop Slovenije na MOI tudi v ženski konkurenci. Tako bo Slovenija na Kitajskem imela predstavnika v obeh konkurencah, kar je za lokostrelstvo izjemen uspeh.
Evropsko prvenstvo se je končalo v soboto, 24. maja, s finalnimi dvoboji, ki so bili prava atrakcija. Slovenija v finalu ni imela predstavnika, so pa naši fantje in dekleta dosegli dobre rezultate. V Lokostrelskem klubu Kamnik smo upravičeni ponosni, da smo v slovenski reprezentanci imeli tri člane našega kluba, to so GAŠPER ŠTRAJHAR in ŽIGA RAVNIKAR med kadeti in KLEMEN ŠTRAJHAR med mladinci. Vsi tekmujejo z ukrivljenim lokom.
Rezultati, ki so jih dosegli člani našega kluba kot člani reprezentance, so naslednji:
t.

s c^J?
.IT1 " 7>- .
i v,	.
Slovenska mladinska reprezentanca s trenerjema Matejem Zupancem in Matijo Žlendrom, v kateri so trije člani Lokostrelskega kluba Kamnik: Klemen Štrajhar, Žiga Ravnikar in Gašper Štrajhar.
Individualno: GAŠPER	33. mesto, mladinci;	Ravnikar, Peter Požar, 6. mesto
ŠTRAJHAR 7. mesto, kadeti,	Mešana ekipa: Gašper Štrajhar in	Ekipa mladinci: Jan Rijavec, Rok
ŽIGA RAVNIKAR 33. mesto,	Ivana Laharnar, 9. mesto, kadeti	Bizjak, Klemen Štrajhar, 5. mesto
kadeti, KLEMEN ŠTRAJHAR	Ekipa kadeti: Gašper Štrajhar, Žiga	LKK
Prva tekma svetovnega pokala za Calcit Bike Team
Za štirimi tekmovalci Calcit Bike Teama je prvi letošnji svetovni pokal v češkem Novem Mestu. Najboljši rezultat je vpisal Peter Zupančič, ki je na mladinski dirki osvojil 37. mesto. Urban Ferenčak je eliminator končal v kvalifikacijah na 41. mestu, Gregor Krajnc je nedeljsko dirko končal na 83., Boštjan Hribovšek pa na 122. mestu.
Na tridnevnem spektaklu v Vyso-čini Areni, kjer je bilo veliko število gledalcev prav na vseh dirkah, je od četverice Calcitovcev prvi startal Ferenčak. Imel je visoke cilje,
vendar se mu ni izšlo. Za finalom najboljših 32 je zaostal le sekundo. »Počutil sem se slabo, naredil sem še dve napaki. To ni dovolj na takšni ravni. Pričakoval sem veliko
V soboto so na nočni dirki sodelovali Mohor Vrhovnik, Luka Žele, Luka Žagar, Mira Kranjec Žagar in Jan Starman. V boju za glavno nagrado - pivo - se jim ni izšlo, je pa navdušil Mohor Vrhovnik, ki je s starta potegnil najhitreje, spretno zvozil prvi zavoj, dobil startno-ciljno ravnino, nato pa so ga preostali tekmovalci ujeli.
več. Cilj je bil, da končam med 16. V zaključku sem dal vse od sebe, odsprintal na vso moč, a je bilo premalo,« je bil razočaran Ferenčak.
V soboto so se za točke in mesta borili v mladinskih kategorijah. Peter Zupančič si je zadal, da izboljša 31. mesto iz Nallsa, na koncu je bil 37. Kljub temu je bil zadovoljen. Startal je dobro, pridobil nekaj mest, po nekaj kriznih minutah, je v drugi polovici vozil veliko bolje.
»Startal sem na 49. poziciji. Prve dve, tri minute sem nekaj pridobil, potem se je ustavilo, noge se niso hotele vrteti. Nazadoval sem na 60. mesto. Na koncu prvega kroga se mi je le začelo odpirati. Tretji in četrti krog so tekmovalci postali utrujeni, sam sem se vozil konstanto in pridobival mesta. Na koncu je bilo dovolj za 37. mesto. S tekmo
sem zadovoljen, začetek bi lahko bil boljši. Tekmovalcev je bilo veliko, konkurenca je bila močna,« je po tekmi razmišljal Peter. Dodatno energijo in moč so mu dali številni gledalci ob progi, med njimi tudi mladi člani kamniške ekipe s starši, ki so prišli na Češko vzpodbujati tekmovalce in tekmovati na nedeljski dirki za najmlajše.
V nedeljo sta najprej startala mlajša člana Gregor Krajnc in Urban Ferenčak. Slednji dirke ni končal, prebil je zračnico, Krajnc pa je kljub prehladu stisnil zobe in se odpeljal po najboljših močeh. Debi v kategoriji U23 je končal na 83. mestu. »To je bil moj prvi svetovni pokal med mlajšimi člani. Videl sem, kako zgleda, kakšna je konkurenca, kam spadam. Mogoče bi šlo bolje, če bi bil bolj zdrav. Vozil sem se približno tam kot lani, ko sem bil še mladinec,« je razložil vedno nasmejan in dobro razpoložen Šentjurčan.
Moška elite dirka je zaradi domačih tekmovalcev na progo privabila še več gledalcev, ki so na vsakem metru bodrili prav vsakega tekmovalca. Hribovšek je od sebe dal vse, vozil na meji svojih zmožnosti, vendar je bil ritem predivji.
UGODNE
SEZONSKE VSTOPNICE
m
•	k»	H<
2-M' Sv
RMNISKO KOPRLISCE
VOD SKRLCO"
Z H v O D ZA TURIZE IN ŠPORT V OBČIN KAMNIK
Glavni trg 2, 1241 Kamnik, tel.: 01831-32-50 fax.: 01831-81-93 info ' kammk-tourism wujuj.kamnik-tourism
F

OSVEŽITEV V POLETNIH DNEH
ODPRTO VSAK DAN OD 10H PO ISh (MED VIKENDI IN PRAZNIKI DO 19h) RAZLIČNI PLAVALNI PROGRAMI ZA OTROKE IN ODRASLE CELOTNA GOSTINSKA PONUDBA VELIKO ZABAVE IN VE5ELJA
OTVORITEV 7*6.2014 OB 10:00 - BREZPLAČEN VSTOP
m
»Od starta nisem šel do konca. Moral se malo popustiti. Startni krog sem šel solidno, po prvem sem si rekel, kolikor gre gre. Vedel sem, da cele dirke ne bom odpeljal, zato sem šel tri, štiri kroge kolikor sem lahko. Bilo je res težko. Gor, korenine, prehodi, spusti ... Nikjer ni bilo počitka. Letos še nisem vozil eno uro do 'daske'. Velika podpora navijačev me je držala po konci, da sem grizel,« je sklenil Boštjan.
V soboto so na nočni dirki sodelovali Mohor Vrhovnik, Luka Žele,
Luka Žagar, Mira Kranjec Žagar in Jan Starman. V boju za glavno nagrado - pivo - se jim ni izšlo, je pa navdušil Mohor Vrhovnik, ki je s starta potegnil najhitreje, spretno zvozil prvi zavoj, dobil startno-cilj-no ravnino, nato pa so ga preostali tekmovalci ujeli.
Med žensko elite preizkušnjo so svojo dirko vozili tudi najmlajši Calcitovci, ki so, tako kot na domačih dirkah, navdušili in osvojili lepo število uvrstitev na zmagovalne stopničke.
H2O polo novice
Tekmovanja v vaterpolu se končujejo, po obetavnem začetku članov Kamnik Slovana se je sezona končala slabše. V končnici za 3. mesto je bil nasprotnik kranjski AVK Triglav, po izgubljeni prvi tekmi v Kranju z 8-7 so bili fantje odločeni, da bodo v Ljubljani zmagali, toda slab začetek in nervoza zaradi nekaterih sodniških odločitev so odnesli tudi drugo zmago v Kranj, rezultat 11-6 in končno 4. mesto v DP je in ni dobro. Kamnik Slovan je v sezoni premagal Olimpijo in Žusterno, ki igra v finalu DP, igral neodločeno z AVK Triglav. Igralci, vzgojeni v Kamniku, ki so v večini igrali v mlajših reprezentančnih selekcijah, so dokazali, da lahko konkurirajo vsem ekipam v Sloveniji. Včasih malce kratka klop je posledica slabih pogojev za trening, saj se dobrih 8 mesecev vozimo na treninge v Ljubljano in Kranj. V tem obdobju naredimo preko 270 voženj na treninge, ko dodamo še tekme, jih je krepko preko 300. Kljub temu smo v zadnjem desetletju v mlajših kategorijah vedno v ospredju, tudi letos je tako, mladinci in kadeti do 15 let so osvojili 2. mesto, dečki in deklice do 13 let so bili 3, U11 bodo drugi ali tretji, kadeti so v polfinalu pokala izgubili z AVK Triglav. Na kvalifikacijah za mladinsko EP v La Rochelu smo imeli 3 mladince.
Vsako leto se v začetku junija preselimo na bazen Pod skalo in tja prenesemo vse naše dejavnosti, oddahnemo si od voženj in uživamo na objektu, ki ga že tudi močno najeda zob časa, za nas pa je neprecenljive vrednosti, saj nam zniža naše stroške, ki jih imamo s prevozi in najemi v Kranju in Ljubljani, poveča nam prostor za vadbo. Preko poletja bomo izvajali dejavnosti, kot so vaterpolo plavalna šola, vaterpolo šola, tabori, rekreacija odrasli ter orgna-izirali našo največjo prireditev - dan vaterpolistov, ki bo letos na sporedu že enaindvajsetič. Tudi letos bomo sodelovali v poletni ligi, v kateri je lansko leto igralo 8 ekip iz Slovenije in Italije, konec avgusta bomo imeli turnir mali vaterpolo Kamnik 2014, v začetku avgusta pa bomo pomagali pri kamniškem kvadratlonu, ki se je lepo prijel v poletnem dolgočasju.
DARE
14 6. junij 2014
SLIKARIJE
Slikarsko srečanje preraslo v enodnevni slikarski Extempore
63 umetnikov iz vse Slovenije je preteklo soboto Pod Skalo ves dan ustvarjalo na prostem. Vse se je začelo pred devetimi leti, ko je Dušan Lipovec (1952-2005), slikar, pesnik, pubicist, likovni kritik, v Kamniku želel prirediti prvo slikarsko kolonijo z namenom združevanja akademskih in ljubiteljskih slikarjev. Vseh tistih, ki tako, kot je Dušan, radi slikajo v neokrnjeni naravi, v njej beležijo svoje vtise in razpoloženja ter hkrati raziskujejo njene barvne in kompozicijske zakonitosti.
Tako je nekega poznega jesenskega popoldneva z idejo o slikarski prireditvi prišel k sošolcu Mihu Resniku z željo, da kolonijo priredijo Pod Skalo, v zelenem območju pod Starim gradom. Oblastno goro in mesto pod njo je mnogokrat upodobil v svojih likovnih delih, bila mu je vir navdiha v vseh letnih časih in razpoloženjih. Beseda je dala besedo, priprave na prvo srečanje slikarjev Pod Skalo v Kamniku so stekle. Žal je Dušan Lipovec le nekaj dni pred napovedano izvedbo prvega srečanja zapustil
Kamniški občan in volitve
Predsednik republike Borut Pahor je za nedeljo, 13. julija, razpisal držav-nozborske volitve.
Časopis Kamniški občan bo volitve in priprave nanje spremljal v skladu z zakonom o volilni kampanji, zakonom o medijih, kodeksom novinarske etike in v skladu s programsko zasnovo, ki opredeljuje Kamniški občan kot neodvisen in politično nevtralen časopis.
Do zaključka volitev v časopisu Kamniški občan ne bomo objavljali ne-naročenih člankov, zapisov, pisem bralcev, mnenj, pogledov, stališč, ki bi, po presoji uredništva, izražala naklonjenost do kandidata ali stranke, ali bi lahko škodovala kateremu od kandidatov ali strank. Prav tako ne bomo objavljali sporočil za javnost in člankov propagandnega značaja, ki bodo vsebovali informacije o kandidatih, volilnem programu, dejavnostih in pogledih kandidatov in političnih strank, predvolilnih aktivnostih ali kako drugače izražali podporo kandidatom, političnim strankam (civilnopravnim organizacijam), saj jih zakon opredeljuje kot volilno propagando, za katero zagotavljamo oglasni prostor.
Vsem kandidatom, političnim strankam, drugim predlagateljem kandidatov in drugim naročnikom oglasnih volilnih sporočil bomo zagotovili enake pogoje za objavo. Propagandna sporočila, predstavitveni članki in pogovori bodo označeni in razpoznavni kot propagandno volilno sporočilo. Objavljena bodo na notranjih straneh časopisa v poljubnem obsegu, na naslovnici pa največ v velikosti osmine strani, spoštovali bomo vrstni red naročil.
Pritožbe na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati, njihovi zakoniti zastopniki in organizatorji volilne kampanje urednici v pisni obliki, odgovor bo posredovan v petih dneh.
V času do parlamentarnih volitev izide časopis Kamniški občan še 20. junija in 10. julija.
Bližajo pa se tudi lokalne volitve, ko bomo jeseni volili župana ali županjo, člane in članice občinskega sveta in predstavnike krajevnih skupnosti.
Priprave na lokalne volitve so se že začele, prav tako tudi pritiski in zapisi, ki promovirajo posamezne stranke, kandidate in programe. Tudi za te zapise promocijskega značaja veljajo zgoraj zapisana pravila in v skladu z njimi bomo tovrstne vsebine objavili kot oglasna sporočila.
Vse podrobnejše informacije v zvezi z volitvami dobite osebno v našem uredništvu na Glavnem trgu 25 v Kamniku ali na el. naslovu: sasa.mejac@siol.net
Saša Mejač, odgovorna urednica
ta svet; njegovo idejo pa so se že istega leta odločili nadaljevati njegovi prijatelji Miha Resnik, Dušan Sterle, Tone Ftičar in drugi ter leta 2005 priredili prvo Srečanje slikarjev v spomin Dušanu Lipovcu.
Tako je preteklo soboto Pod Skalo v Kamniku potekalo že deseto jubilejno slikarsko srečanje v spomin Nina Koželj, prejemnica priznanja za kvalitetno li-Dušanu Lipovcu kovno delo, med ustvarjanjem na prostem.
ki je letos na pobudo Dušana Sterleta preraslo v Enodnevni slikarski EXTEMPORE - Dan Dušana Lipovca. Tekmovalni koncept prireditve z odkupnimi nagradami za najboljše tri slike po izboru strokovne komisije se je izkazal za več kot uspešen, saj je na EXTEMPORE prišlo kar 63 ustvarjalcev iz vse Slovenije. Na zadnji dan cvetočega maja, ko se narava pokaže v vsej svoji lepoti, so ustvarjali na prostem v lepi zeleni okolici pod Starim gradom, ob Nevljici, v starem mestnem jedru in tudi v idilični dolini Kamniške Bistrice, kamor je že zjutraj odšla tudi poznejša zmagovalka Agata Pavlovec, akademska slikarka iz Škofje Loke.
Umetniki so nastala likovna dela na ogled postavili ob 19. uri, ko se je ustvarjalni dan zaključil s krajšim kulturnim programom in uradnim odprtjem razstave, ki se je je udeležil tudi župan Marjan Šarec. Dela je predstavila likovna kritičarka Anama-rija Stibilj Šajn; v svojem govoru se je spomnila slikarskega pesnika narave Dušana Lipovca, njegove kot lipovina mehke duše. Prav iz njene mehkobe so se
rojevale čudovite likovne zgodbe, podobe krajin, lastna pesniška govorica in pronicljive likovne kritike ter razmišljanja o kulturi. Tudi na to mehkobo so bili pozorni člani strokovne komisjje, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, kustosinja in umetnostna zgodovinarka Saša Bučan, akademski slikar in grafik ter profesor na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih, ko so se odločali za najboljša dela.
Tri odkupne denarne nagrade so prejeli: Agata Pavlovec za delo »Pred dežjem«, Irena Gayatri Horvat za delo»Jutranja rosa pred gozdom« in Mišo Kokovnik za delo »Kamnik Šutna«. Podeljenih je bilo tudi pet priznanj za kvalitetna dela, ki so šla v roke Lojzetu Kalin-šku za delo »Veronika 2014«, Nini Koželj za delo »Zadnji obrok«, Luki Buzetiju za delo »Krajina«, Zmagu Puharju za delo »Svilanitke Dušana Lipovca« in Tomažu Schleglu za delo »Kamnik«.
Odličen odziv ustvarjalcev iz vse Slovenije na letošnji tekmovalni koncept prireditve in številne lepe podobe Kamnika na slikarskih platnih daje voljo in pogum organizatorjem, tradicionalna prireditev, ki je letos iz prijateljskih srečanj prerasla v Extempore, pa odpira vrata Kamniku v nova znanstva in dodaja nov kamenček v mozaik tudi k večji turistični prepoznavnosti mesta.
VESNA RESNIK Foto: Dušan Sterle
Dela Dušana Lipovca razstavljena na občini
Preddverje in stopnišče Občine Kamnik do konca junija krasijo likovna dela kamniškega umetnika Dušana Lipovca. Slikar, pesnik, publicist, likovni kritik je svoje misli, občutenja, poglede na svet in življenje izrazil tako v poeziji kot v likovnih delih. Kot moderni krajinar je s preprosto motiviko in čisto likovno govorico zapisoval podobe krajine, ki se je odražala v različnih letnih časih, v različnih razpoloženjih, svetlobi dneva ... še posebej pri srcu pa mu je bil Kamnik, ki ga je upodobil skozi najrazličnejše poglede in doživljanja.
Vabljeni pa tudi v soboto, 3l. maja 2014, ob 19. uri, v Pub pod Skalo, na ogled ustvarjenih del ter podelitev nagrad in priznanj enodnevnega slikarskega »extempora« Dušanu Lipovcu v spomin.
Lojze Berlec, akademski slikar in profesor, med slikanjem v naravi
TOVANE OBČANKE IN OBČANI, SPOŠTOVANI PODJETNIKI OBČINE K/
S 1. JULIJEM 2014 PRIHAJA K VAM NAJCENEJŠA IN NAJUSPEŠNEJŠA SLOVENSKA BANČNA INSTITUCIJA
Prav je, da imate najpomembnejše informacije o bančni instituci s katero boste odslej lahko poslovali preko naše pod
Ob tej priložnosti vas seznanjamo s kratkim pogledom na prehojenih 23 let. Ponosni na preteklost in na sedanje odlično poslovanje, smo zlasti v kriznih časih zazrti predvsem v iskanje novih priložnosti, ki nam omogočajo našo svetlo prihodnost.
Vseh sedem let kriznih razmer premagujemo uspešno, vsako leto krize so naši poslovni rezultati boljši, povečujemo obseg poslovanja, širimo poslovno mrežo, dosegamo vsako leto večji dobiček, poslujemo varno in s presežno likvidnostjo, obvladujemo vsa bančna tveganja, še posebej kreditna tveganja. Vsi, delničarji, člani nadzornega sveta, uprava in zaposleni v hranilnici, vemo kaj hočemo. Dolgoročni cilj lastnikov hranilnice in zaposlenih v hranilnici je ohraniti Delavsko hranilnico d. d. Ljubljana v slovenski lasti, kot stabilno, zaupanja vredno in zgledno finančno institucijo na slovenskem bančnem trgu. V Delavski hranilnici velja visok moralen in etični kodeks, stran poti, s katerimi smo se žal soočali v bančnem okolju doma in v tujini, v Delavski hranilnici niso dovoljene, zato vas vabimo, da se nam pridružite kot komitenti in kot solastniki.
Začetek našega poslovanja sega v leto 1990, ko se je 25 sindikatov, Zveza upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije odločilo ustanoviti Delavsko hranilnico d.o.o. S poslovanjem je hranilnica pričela v prejšnji državi Jugoslaviji, v februarju 1991, v družbi 25 bank, 19 hranilnic in 65 hranilno kreditnih služb. Leta 1992 je hranilnica pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih poslov od Banke Slovenije.
žnice v
Današnji bančni prostor je bistveno drugačen, ostalo je 20 bank, med katerimi jih je več kot polovica s tujim lastništvom, hranilno kreditne službe so z bančnega trga povsem izginile, od hranilnic pa so se ohranile samo tri, med katerimi je Delavska hranilnica, po merljivih kazalcih, največja slovenska hranilnica.
Po skromnejših razvojnih korakih prvih let in v pogojih dvoštevilčne inflacije se je vsako leto povečevalo tudi število družbenikov vse do leta 2000, ko se je hranilnica, v skladu z bančnim zakonom, preoblikovala v delniško družbo. To isto leto je hranilnica pridobila tudi dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. To je bilo prelomno leto za razvoj Delavske hranilnice. Z odprtjem poravnalnega računa pri Banki Slovenije in kasnejšo pridobitvijo licenc za večino bančnih poslov in drugih finančnih storitev je hranilnica postala enakopraven bančni subjekt na slovenskem bančnem trgu z univerzalno bančno ponudbo. Hranilnica je poleg depozitnih, varčevalnih in kreditnih poslov za prebivalstvo in za pravne osebe pričela z odpiranjem osebnih in poslovnih računov, s kartičnim poslovanjem za fizične in pravne osebe in s ponudbo elektronskih bank za fizične in pravne osebe.
Leta 2000 je hranilnica pripojila Mariborsko hranilnico in posojilnico, po letu 2002 pa pričela s postopnim in racionalnim razvojem svoje poslovne mreže. Danes ima hranilnica 27 poslovnih enot v 13 mestnih občinah in 12 občinah po Sloveniji. V lanskem letu je odprla 6 novih poslovnih enot. V naslednjih sedmih letih
V	LETIH KRIZE SMO NAJBOLJ USPEŠNI
V	letih 2007 do aprila 2014 je hranilnica povečala:
-	bilančno vsoto iz 135 na 527 mio EUR oz. za 290 odstotkov,
-	vloge prebivalstva iz 75 na 347 mio EUR oz. za 362 odstotkov,
-	vloge pravnih oseb iz 35 na 115 mio EUR oz. za 228 odstotkov,
-	kredite prebivalstva iz 87 na 183 mio EUR oz. za 109 odstotkov,
-	kredite obrtnikom, podjetnikom in majhnih gospodarskim družbam iz 3 na 96 mio EUR oz. za 3.194 odstotkov,
-	skupni kapital iz 8 na 25 mio EUR oz. za 194 odstotkov,
-	kapitalsko ustreznost iz 8,7 na 12,7 odstotkov, oz. za 39 odstotkov
-	čisti poslovni izid za 510 odstotkov,
-	donos na kapital pred obdavčitvijo iz 8,2 na 16 odstotkov oz. za 319 odstotkov,
-	donos na kapital po obdavčitvi iz 6,2 na 13,3 odstotkov oz. za 228 odstotkov,
-	število poslovnih enot iz 14 na 27 oz za 93 odstotkov in
-	število zaposlenih iz 90 na 203 oz. za 126 odstotkov.
bo hranilnica, v skladu s svojo poslovno strategijo, postopoma prisotna v vseh občinah z upravnimi enotami.
Vseh 23 let je hranilnica poslovala uspešno, leta 2005 pa se je odločila za poslovni model, ki se odraža v tem, da so njene bančne in druge finančne storitve najcenejše na slovenskem bančnem trgu. To seveda pomeni, da hranilnica po letu 2005 ni več povečevala cen storitev, v plačilnem prometu jih je celo še znižala.
Hranilnica je vključena v jamstveno shemo bank in hranilnic in članica Združenja bank Slovenije. Hranilnica tudi v sedanjih kriznih razmerah uspešno obvladuje vsa bančna tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno, kapitalsko, operativno tveganje, tveganje dobičkonosnosti in tveganje ugleda. Varnost poslovanja in doseganje presežne likvidnosti štejemo kot dva najpomembnejša postulata poslovanja hranilnice.
Hranilnica vodi stabilno dividendno politiko, v zadnjih letih znašajo dividende pet odstotkov na delnico. Skrbimo, da višina dividende presega znesek obresti, ki jih deponent lahko prejme za najdaljšo ročnost vezave bančnega depozita.
Sedemletno finančno in gospodarsko krizo, za razliko od preostalega bančnega okolja, premagujemo z nadpovprečnimi rezultati poslovanja. Ne vidimo težav v finančni in gospodarski krizi v Evropi in doma, vemo, da je izhod iz krize samo v razvoju, kar tudi vsako leto krize znova dokazujemo. Odločujoč je naš edinstven poslovni model, ki temelji na najnižji ceni storitev in ekonomiji obsega storitev ter visoki etiki poslovanja. Pomembno pa je tudi, da bilance hranilnice niso bile obremenjene z izgubami na kapitalskih trgih, z nasedlimi krediti za prevzeme podjetij in v gradbeništvu, zato tudi slabi krediti, z zamudami nad 90 dni, v hranilnici ne presegajo 4 odstotkov kreditnega portfelja.
Takšni smo in takšni bomo ostali.
Zato vas z veseljem vabimo v našo novo podružnico v središču Kamnika, Tomšičeva ulica 11, kjer bomo prostore delili z Območno obrtno zbornico, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure od 1.7. 2014 dalje.
Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si
el. pošta: kamnik@delavska-hranilnica.si
Občanke in občani Kamnika lahko večino položnic pri nas plačujejo brez provizije, kar je še razlog več, da nas obiščete!
Jože Stegne, predsednik uprave hranilnice


VJL/
DA VAS BO VAŠ
PkUGEOT
v- v
MAKSIMALNO ZAŠČITIL PRED POLETNO VROČINO.
PROGRAM UGODNOSTI
MojPeugeot
PEUCEOTniMMbTOT
Včlanite se v brezplačni program Moj Peugeot, ki vam prinaša številne ugodnosti in promocijske ponudbe, odvisne od starosti vašega Peugeota. Pokličite 080 26 24 in poslali vam bomo prijavnico ali obiščite www.peugeot.si.
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, I servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 I
PRODAJALEC LETA2013
POGREBNIH d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Slouod||[jn tujini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Veš, da je vse tako kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah,
le, da korak se tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša ljuba mama, babica, prababica, tašča in teta
JUSTINA KOVACIC
Korunova mama iz Motnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter za nesebično pomoč in podporo ob boleči izgubi.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, Marinki Mošnik za lepe besede slovesa, flavtistki, pevcem in praporščaku, vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na zadnji poti in se je boste spominjali v molitvi.
Žalujoči: vsi njeni
Motnik, Kamnik, Drenov Grič, maj 2014
M
CIRIL ROMŠAK
z Vrhpolj
Hvaležni smo vsem, ki ste mu v bolezni stali ob strani, zlasti njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. Logarju, osebju Doma starejših občanov v Kamniku, ki mu je v zadnjem letu življenja dalo toplino, nego in pozornost.
Hvala vsem za sočutje, cvetje in svete maše; g. župniku Oražmu in p. Lavrenciju za poslednje slovo. Hvala Lirašem ter bližnjim za pozornost in tolažbo.
Tina, Katarina, Matic z družinama ter sestra Ivanka
Maj 2014
ZAHVALA
V 79. letu se je poslovil naš
Ljubila si zemljo, planino
in pastirsko življenje,
a v tihem pomladnem dnevu odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
IVANA KEMPERL
iz Županjih njiv
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Pašni skupnosti Mala planina za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše.
Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za sočutno zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
Maj, 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
VERONIKA PANČUR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala sodelavcem Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in pomoč, gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za prelepo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano tišino.
Vsi njeni
Maj 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 78. letu se je poslovil naš mož, oče, ata in pradedek
FRANC KLUN st.
iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
sodelavcem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen poslovilni obred in pevcem župnije Šmartno v Tuhinju za lepo odpete pesmi.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Maj 2014
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
	9				3		1	
			2	4		7		
			9	5			8	
		2		8	6			
			7			3		
	8					5		2
	1	3						7
			5					
	6	7	3			9		
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
^^^^	hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Vrhpolje (bivši Azur) oddamo ali prodamo 7000 m2 zazidljivo zemljišče in 200 m2 proizvodne hale.
Lahko v celoti ali po delih, možnost financiranja. agropromet.cerklje@siol.net
Če je po zaslugi nekega človeka na tem svetu nekoliko več ljubezni in dobrote, nekoliko več svetlobe in resnice, je njegovo življenje imelo smisel.
ZAHVALA
V 93. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
FRANC HRIBAR
Mecetov ata iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem ETI Steatita in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za maše in za druge namene.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Ambroževi za dolgoletno oskrbo, gospodu župniku Simonu Lorberju za pogrebni obred, gasilcem, zvezi borcev, šmarskim pevcem in Igorju za ganljive besede slovesa.
Vsi njegovi
Maj 2014
Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj!
(T. Kuntner)
ZAHVALA
19. maja 2014 nas je zapustil
JANEZ HUMAR
roj. 1937, univ. dipl. inž.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami, hvala za besede v slovo mag. Mateju Toninu in Dominiku Krtu, za sveče, cvetje in
maše v njegov spomin. Zahvaljujemo se Dragotinu Ahlinu, dr. med., za dolgoletno zdravstveno oskrbo, Mileni Kerin Povšič, dr. med., in osebju na oddelku C3 Onkološkega instituta za spoštljivo oskrbo v njegovih zadnjih dneh.
Hvala duhovnikom župniku Antonu Dularju, patru dr. Robertu Bahčiču, patru Borisu Markešu, patru Lavrenciju Anželu in župniku iz Sv. Križa pri Trstu Maksu Suardu za pogrebni obred. Iskrena hvala članom kvarteta Krt za lepo petje. Moža, očeta in dodota bomo pogrešali.
Žena Marjeta, sin Matej in hčerki Tatjana in Andreja z družinami.
Kamnik, maj 2014
.GOSTILNA & SOBE
RLCIT
na bazenu Pod Skalco
"■gliSaiBi
Plavalni
klub
Kamnik
CONTROLMATIK COMMERCE d.o.o. Rovska cesta 36, 1235 Radomlje TEL: 01 721 17 75. FAX: 01 721 17 65 MOBITEL: 031236 318 MAIL: controlmatik@siol.net
Kamniški
Občan
K sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
Tudi na www.kamnik.si
"S 01/83 91311,41/662 450
t
ICI
home cooking open every day
IBB
Brdo pri Lukovici, tel.: 01 729 61 13, gostisce.pricebelici@gmail.com odprto od 8h do 24h, ob petkih in sobotah od 9h do 02h
V nedeljo, 15. junija, od 12. ure naprej praznujemo skupaj 2 vami ob živi glasbi ansambla Zaje
2 NOVO PONUDBO PIZZ,
po katerih bo dišalo vsak dan,
ter leskovačkih in drugih specialitet z žara ...
bi jih bomo poleg odojka, golaža divje svinje in drugih naših specialitet pripravljali ob vikendih ali ob posebnih priložnostih.
Čudovit ambient panoramskega letnega vrta ali prostorna dvorana ob odlični gostinski ponudbi zagotavlja tako prijetna družinska kosila kot praznovanja in srečanja do 120 ljudi.
KUPON ZA 2 EUR
ob naročilu pizze od 15. 6. do 14. 7.
NLB Stanovanjski kredit
TRAMP-RIDE-GO-MOOV
VARSTVO d.o.o., Steletova cesta 23a, 1241 KAMNIK
Telefon: +38640666622; E-mail:varstvo@varstvo-kamnik .si Spletna trgovina: www.varstvo-igrala.com
BERG TOYS - TRAMPOLINI BERG TOYS - GO-KARTI NA PEDALA LAPPSET, HY LAND, LEGNOLANDIA, HUTKO - IGRALA ZAJAVNO UPORABO JUNGLE GYM, HUTKO -
IGRALA ZA DOMAČO UPORABO AVYNA - NAPIHLJIVA IN NAMIZNA IGRALA ANIMAL RIDING - ANIMACIJAJAHANJA NA ŽIVALIH
OTROKOM
privoščite le najboljša in najbolj varna igrala in igrače
Nekatera doživetja so nepozabna.
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Ob koncu šolskega leta 20 % popust na vse izdelke. Akcija velja do 01.07. 2014