Zgodnja Hatollsk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. «io kr., za pol leta 2 pld. 40 kr . za c'et< rt leta 1 pld 30 kr V tiakarnici »prejema* a ta leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za .'etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danim dan poprej. Tečaj XXX. V Ijubljani 6. malega travna 1877. List 147 Nagovor sv. Očeta papeža Pija IX do kardinalov sv. Rimske Cerkve v Vatikanskem dvoru 12. sušca 1877. (Dalje.) Da so pa po taki poti tolike in tolikošne verske naprave uzeli in razdjuli, to se tem odpadnim sinovom Cerkve ni se zdelo zadosti, ako bi ne oili tudi cerkve nim služabnikom zaderžkov stavili, da bi svoje duhovske službe ne mogli prosto spolnovati. In t ;di do tega so prišli bogoskrunsko s tako imenovano postavo zoper duhovsko zlorabo, ki je bila zadnjič v postavodajni zbornici sprejeta. Vsled le te se škofom in roašnikom v hudobijo štejejo in s hudimi d< ločenimi kaznimi se stra-hujejo tiste djanja, ktere začetniki omenjene postave potuhnjeno skup imenujejo tako zvano beganje očitne vesti, ali pa družinskega pokoja. Po tej ravno omenjeni postavi se verski služabniki kasnujejo in strabujejo za vse besede in spise, ko sodijo, da po svoji službi morajo grajati in zavračati določila, postave ali kakoršno koli djanje očitne oblasti, ki je nasprotno pravicam svete reči, Božji aii cerkveni postavi; enako tudi tiste za njih prizadevo, ki so omenjene spise dali na svitlo ali jih razširjali, naj izhajajo od kakoršne koli časti ali kraja cerkvene oblasti. In kadar bo ta postava poterjena in oklicaua, bo čisto le pri posvetni sodniji. da razsodi, ali in kako je duhoven begal očitno vest in osebni pokoj v deljenji zakramentov in v oznanovanji Božje besede. In odsihmal bode glas škofov in duhovnov v takih okohšmah, da bo zatert in zadušen, ne drugač, kakor glas namestnika Jezusa Kristusa samega; o le-tem se sicer pravi, da iz politiških vzrokov ni nobenemu kaznovanju podveržen, vender pa menijo, mora kaznovan biti v osebi tistih, ki so bili krivi njegovega zadolženja. Sej neki očiten der-žavni minister oziroma na Nas ni pomišljal očitno v postavodavni zbornici terditi, da ni nič novega in nenavadnega pri postavah, in tudi ne v zoperglasji s ker-vavosodnjim pravom, z vedo in z rabo, da se podveržejo kazni tisti, ki se vdeležijo zadolženja, kadar se glavni začetnik taistega ne more kaznovati. Iz tega se razodeva, da po besedi g o spod o-vavcev samih je bila sulica te postave umerjena tudi na Nas. Tako tedaj, ko bi kje Naše besede ali Nase djanja žalile tisto postavo, bodo škofje ali duhovni, kteri bodo razglasovali Naše nagovore in zverševali naše naredbe, morali terpeti kazen za pre-tvezeno hudobijo, za ktero bi Mi kakor glavni začetnik morali biti obsojeni v zadolženje in kazen. Vidite, častitlj i vi Bratje, po kakošni poti ni bilo samo s sovražno silo in togoto pri Nas razdjanih toliko bramb, toliko po stoletjih vterjenih viharjem časov ki ju-bujočih naprav; temuč prišli so celo že do tega, da Cerkvi bogoskrunsko branijo spoinovanje zvišene zapovedi: učiti, čuti, oskerbovati zveličanje duš, ki jo ima od svojega božjega začetnika, ker postavljajo nar-hujši kazni, da bi njenim služabnikom usta zapeni. Sej le ti, učeči narode spolnovati vse Kristusove zapovedi, tišeči na to, bodi si priložno ali nepriložno, svarijoči, proseči, očitajoči z vso poterpcžljivostjo in podučeva-njem, konecno ne deiajo druzega, razen kar jim naklada božja in apostoljska oblast. Molčimo o druzih temnih nakiepih cerkvenih sovražnikov, ko vemo, da tudi nekteri med očitnimi ministri pasejo misli in spodbadarija, da bi vedno huje Cerkev samo trinožili, ali pospeševali razkolstvo, kadar bo volitev novega papeža, in italijanske škole zaderže-vali v rabi njih duhovne oblasti. In zarad tega smo bili prisiljeni naznaniti, da se zamore terpeti, ako se pisma cerkvenega vstanovljenja teh škofov prediože posvetni oblasti. S tem, kolikor je pri Nas, smo hotli odverniti prežalostne okolišine, pri kterih se ni že več ravnalo za posestvo časnih dobrot, temuč so je v očitno nevarnost 3tavila sama vest vernikov, njih mir, sk»*rb in zveličanje duš, kar je pri Nas naj viši postava. Hočemo pa, da v tem, kar smo storili za odvernjenje naj hujših nevarnost, naj se v novo spoznd očitno, da Mi do čistega zaveržemo in studimo tisto postavo, ki se imenuje ,.p I a-cetum regiura", ter očitno naznanimo, da po nji se žali božja veljava in svoboda Cerkve. Po tem, kar smo do zdaj govorili, opustimo še veiiko druzega, kar bi mogli obširno tožiti, ter prašamo, kako Nam je mogoče vladati Cerkev pod gospodovanjem take moči, ki Nam neprenehoma jemlje vse sredke in poraočke za spoinovanje našega poslanstva, nam zagraja vsako pot, podmeče vedno novih zaderžkov, dela nove pritežnosti, in pripravlja celo novih nastav in nastavlja novih zalezovanj?... Za resnico, ne moremo se načuditi, da so ljudje, ne vemo ali veči lahkomišljenosti ali hudobije, kteri ali po očitnih dnevnikih ali po posebnih spisih ali v nesramnih govorih, ki jih imajo po pogostih shodih, išejo ljudem prigovarjati in jih prepričevati, da sedanji stan naj višega Pastirja v Rimu je taki, da vživa popolno svobodo, akoravno je postavljen pod gospostvo druge moči, in da zversuje popolnoma mirno svoje naj više duhovsko pervastvo. Da bi se ta misel očitno poterdils, ne opustč nobene prilike, ki se jim naklonuje ali kadar škofje in verniki prihajajo k Nam iz daljnih dežel na obiskovanje, ali kadar dopušamo v zaslišanje njih po- božne množice, ali kadar Mi v govorih do njih tožimo brezbožoe napade na Cerkev. Nalaš in potuhnjeno išejo neprevidne preveriti, da Mi v resnici imamo polno oblast in prostost v govorjenji, v sprejemanji vernikov in v vladanji vesoljne Cerkve. Čudno se nam zdi, da se s toliko nesramnostjo take reči terditi zamorejo, kakor da bi spolnovanje teh djanj, s kterimi delajo šum, bilo res v polni ;n dokončni naši oblasti in kakor da bi v le tih bilo vse vladanje Cerkve, ki se v Našo službo prišteva. Zakaj kdo bi ne vedil, da djanja tiste prostosti, ki jo toliko preslavljajo, nikakor niso v Naši, ampak v oblasti tistega, ki gospoduje, v taki razmeri, da Mi jih toliko in dotlej moremo spolnovati, kolikor in dokler nismo od njih zaderžani? Kakošta pa je prostost Naših djanj pod njih gospostvom , če tudi opustimo druge dokaze, ki jih ne manjka, razodeva in kaže zadosti zadnja postava, ki smo jo ravno kar omenili, po kteri se prosto spolnovauje Naše duhoveke oblasti in cerkvene službe veže z novim in nepienašljivira zatiranjem. Če pa so Nam do zdaj dopušali zverševati nektere djanja, Jobto \ed«či, koliko jim koristi, da veljamo za svobodne pod njih gospostvom: koliko pa je naj važniših in cez vse potrebnih in tehtnih reči, ki se štejejo k strahovitim butaram Naše službe, in v kterih djansko in jeuno zverševanje se Nam, ki smo podverženi jarmu gospodovavcev, pogreša \saktera zmožnost in svoboda. Vošimo, ua tisti, ki take reči pišejo ali govore, kakor smo jin do zdaj razložili, naj bi se ozerli na to, kar se krog Nas godi, in naj bi nekoliko z nepristranskim duhom a« di.i, ali se more v resnici reči, da obla3t vladati Cerkev, ki nam je od Boga izročena, se more strinjati s sedanjimi okolišinauji, v kakoršne Nas vtes-nu;e goiposivo -.siinikov. ilotli bi, naj bi vedili zaničevanja, žaljenja, zasraraovanja, ki jih celo v deržavni zb< rnici neprenehoma sujejo zoper Našo nizkost, ža-ljen.a, ki jih sicer » dpušamo nesrečnim, kteri jih govore, ki se pa venter izhajajo v naj hujše razžaijenje vsih vernikov, kteiih občni Oče se z njimi razžaljuje, in ki merijo na ta namen, da se manjša pri njih spoštovanje, vel ava, češenje, ktero zahteva naj viši čast in svetost namestnika Jezusa Kristusa, ki jo Mi, če tudi nevredno zastopamo. Naj bi biii pač priče zasramovanja in obrekovanja, ki se dan na dan na vse načine bruha zoper vaš prevzvišeni zbor in zoper cerkvene častnike v toliko šk< do :>jih zadevnih službovanj. Nai ni bili ti poviševavei naše pretvezene prostosti tukaj v Rimu , da bi vidili vsak dan zasmehovanja in zaničevanja vsih naj \išili obredov in naprav katoliške Cerkve: naj bi biii pričujoči pri tolikih oskrunovanjih naj častitijivšiii skrivnost; naj bi vidili vsak dan, kako se brezboštvo in bog. tajstvo z očitnim skazovanjem in slovesnim spr m.stvom preplavlja, cerkveni obhodi pa se prepovedujejo, Ki jih je vender podedvana bogoljubnost Italijanov vselej o vsaki priliki prosto obhajala. Želimo, na) bi slišali bogokletja, ki se brez kake besede in oporeke od otr-.ni gosj oske v deržavni zbornici bruhaj • zoper Cerkev, kjer jo celo zaznamnujejo za pre-kueno in napadno, njeno svobodo za nevarno načelo, nj*»ne raukc za sparVne, nasprotne družbinstvu in ne-nravne, njen vpliv kakor občinstvu škodljiv. Tudi bi naznanovavci Naše izmišljene prostosti ne mogli tajiti mnogoterih, vedmh in prehudih priložnost, ki se nakla-njajo, da bi neprevidno mladost spačili s podžiganjem strast ter kak' liško \ero s korenino iztergali iz sere. o i Dalje nas!.) Zakaj Juti Je in zanikarni katoličani fin kovne certijo, preganjajo, tako gertio obreknjejo ? (Dalje.) Vsled statiškega razkazka 1. 1870 je bilo v Avstrijski deržavi (brez Ogerske) 19.618 svetovnih katoliških duhovnov z bogoslovci vred; se ve, da dan danes jih je že veliko manj. Ako je bil že med dvanajsterimi aposteljni en Judež, kdo se bo čudil, ako med blizo 20 tisočerimi tu pa tam kteri, iz človeške slabosti, ali od liberalnega duha navzet, na krivo pot zabrede? Kristus je prerokoval: „Pohujšanje mora priti." Ti liberalci pa, ne da bi pohujšanje s plaščem ljubezni pokrili, ga pa strastno razširjajo ; so namreč Kamovi otroci, ki je bil svojega vinjenega očeta Noeta naznanil, da bi bil še več zasmeha in pohujšanja storil. Pa kaj si je bil Kam nakopal s svojo nesramnostjo! Na vesoljnem svetu pastiruje po ravno tisti štetvi okoli 300.000 med-svetnih duhovnov; in ako liberalci med domačimi duhovni nobene primerne tvarine za napade ne najdejo, pa vzamejo na svoje redko rešeto vseh 300.000 duhovnov, ter jih silovito rešetajo, in če še kake pleve iztre-sejo, jih enako močnemu viharju po vsem svetu raz-pihajo. Povdariti se mora tudi to, da se na čisti beli obleki iahko vsak majhen madež zapazi, kakoršnega po navadi prezirajo na čemi, zlo zamazani obleki. Vse drugač pa druge stanove presojajo. Kako malo zahtevajo liberalci od pravnika, zdravnika, vradnika, od kupca, vojaka, mestjana, rokodelca in vsih drugih v nravnem oziru! Mnogi malo druzega, kakor da 7. zapoved spolnujejo. Naj pravnik še tako brezbožno živi, zdravnik razuzdanosti streže, vradnik cerkev in post preklinja itd.; vendar malo kdo zoper tako življenje kaj čerhne, da le ne kradejo ali ne goljufajo. In svet bo tega ali onega proglašal za poštenega moža, za izverstnega odvetnika, modrega dohtarja, junaškega vojaka, ter vse zagovarjal vse njihove druge napake za človeške slabosti! Ali J)0 ne mara večni Sodnik tudi tako enostransko sodil ? Čakajte malo! Bog ne dela razločka pri osebi. Katoliška duhovšina v nravnem oziru, dasiravno od vseh naj bolj napadana, vendar vse druge stanove visoke prekosi. To med drugimi poterjuje razsodba nekega mnogo let v Rimu bivajočega poslanca o nravi Rimske duhovščine. On zagotavlja, da med 100 duhovniki jih živi 30 prav posebno pobožno in sveto, 50 se jih sme imenovati dobre duhovne, 15 je novo-laškega duha navzetih, ki pa vendar dolžnosti svojega btanu sploh ne zanemarjajo; zadnjič je 5 do 100 več ali manj graje vrednih, ki pa vendar zunanjo spodobnost ohranijo. Enaka razmera, kakor med Rimsko, obstoji v nravnem oziru tudi med dubov-šino druzih mest in dežel. Dalje napadajo liberalci katoliške duhovne zavoij celibata (neoženstva,., in pravijo: da vse pohujšljivo življenje, ktero jim poatikujejo, izvira samo iz celibata, tako da bi po odpravljenem celibatu vse enake pritožbe nehale. Ako pa njihovo očitanje nepristransko pogledamo, moramo pripoznati, da pri duhovstvu bi ravno zakonski stan veliko več napak in zločinstev vzrokoval, kakor pa celibat. Koliko skerbi zavoij pomanjkanja in vzreje deržine tlači že sploh zakonske 1 j udi nižjih stanov! Od tod izvirajo mnoge goljufije, tatvine itd. Koliko prešeštev, pobojev, morij, samomorov zavoij ljubosumnosti v višjih krogih! In sploh koliko prepirov, zanemarjanja pri odg-jevanju otrok! Ozrimo se pa na obnašanje oženjemh razkolniških ter diugoverskin duhovnov, kakor jih popisujejo. V koliki nevarnosti so, da svoje delovanje le bolj v blagor laBtne deržine obračajo, potrebe občine jih pa le malo brigajo; kako radi se ogibljejo bolnišnic in posebno kužljivib bolnikov ! In kaj bi ne, ker lastne soprog* in otroci, ktere vendar bolj kakor druge ljubijo, do3tikrat branijo v dotik') z bolniki priti, da bi tudi oni bole*ui ne nalezli, rn^d domačo deržino ne zanesli, in kteri vsi bi b:li j-o smern očeta - župnika nepreskerbljeni! Nasproi pa neoženjenega katoliškega duhovna noben-. posvetn* zaveza ne zaderžuje v vestnem pastiro-vanju zročen h duš; ,,zapustil je očeta, mater, brate in sestre', kar pa ni storil ?at o, da bi se potem z zakonsko soprogo zavt^al, temuč d » se je vsega popolnoma Cerkvi posvetil, m se zamero brez raderžkov vsega p' tre-bam vernikov darovati. Ker nima svojce.', tora; tudi neuBtrašl;ivo in neutrudliivo naj nevarnejšim bolnikom streže, jim duhovno pomoč skazuje, večkrat celo še lastno življenje dt.ruje v dušni b!agor svoj h duš; po očetovsko skerbi za svojo občii ", in toraj mu lepo pri stuje častni naslov : „duh ?vni oč i", 5 kterim ga pozdravljajo zročen-^ ovčice. Ravno ta vdanos* vernikov proti duhovom pa zbada liberalce: ravn•> Žito napadajo celibat, češ, da bi bil oženjen duhoven p .tem razdeljen, ker bi bolj .-;k» rbe; za lastno deržino, kakor za občino, in bi 3 tem nasprotna ljubezen, ki jih sedaj tako terdno veže, omerznila in se raztergala. Libera ci bi radi pastirja odpiaili, dobro vedoči, da bi se potem :eda razkropila; in to oni nameravajo, namreč duhovne ob v»! av<» pripraviti in ob enem vernikom vero vzeti. Kaj n-"! 'iberalci, vaše nakane smo odkrili? obnašanj*4 nepričakovan sad rodi. V Rimu n. pr. sta francoski poslanec pri papežu, baron Baude, iu španjski poslanec pri Viktor Ematvelu, g. pl. Coelio, laškemu ministru Melegari-u prav ostro očitala počenjanje laške vlade zoper katoliško Cerkev in papeža; rekla sta mu, da njuni Viadi ne bodete mirno gledali, ako bode po novih postavah skrajševana v za gotovilnih post.vah za papeža izrečena svoboda. Se več upanja kažejo poznejše novice. 30. svišča ima ,,Lnita" telegram iz P*r.za, ki pravi, ca zunanjski minister Dokažeš je dobil prepU sporočila od ka-iinala Simeona do papeževih poslancev oziroma na zadnjo okrožnico laškega raini3t»- Mancin i. Kardinal nahaja v t< j ministrovi okrožnici poterjer.ia tega, kar so papež govorili v svoji encikliki, k:»ž'i su očitno, ra ktor? s^ani j'; r.o-hvaležnost; vsa enciklik 4 gro na verske koristi: skopa, da vlade .se marajo resno pečati s stanor, v kterem se nahajajo sv. Oče, toliko bolj, k«*r Mancir.i se opira v tej reči na prijaznost z vladami in bi en del hiu^ga, kar papež težijo, se zavernil na zunanje vlade. Ravno tisti dan pa ima omenjeni dnevnik telegram tudi iz Rima, ki zagotovlja, da se evropejski deržar-niki resno pečajo z okolišinami, v kteri je sedanji čas sv. Stol. Zunanji zastopniki so prašali laško vlado, ka-kosne namene ima oziroma na papeža in Cerkev, in hočejo po vsaki ceni imeti zagotovljeno njuno samostojnost v prid sv.-jih lastnih katoliških podiožnikov. Goditi se je j<- • n kaj prav nepričakovanega, kar očitno kažejo rrsl»«lt • • dogodbe. Bje : -d nemarne in nehvaležne katoličane po krivov rr !. t motovati. Naj p' sledujiši trsimasonske osno*, e za no\ -;aške postave so namreč tako osorue in krivične. ia se j»* j Ia celo pr« t-stan-ka At jjI ja za papeža poteg vati F- v» angleški deržavni dnevnik „Timcs" in rerd i uruteatauški ,.1'all Mali" protestu eta zoper « me-njene p-stave. Po pravici takn-le modrujeta: Papež je na čelu v.-ih katoličanov, ne »amo lašk.h: k .k-r t*ki pa mora iineti potreano svob« , 'ia ostan 4 z -sim. v nemoteni cerkveni zvei'i. ne le samo z laš»csni ka'o!i-čani. Hoče pa laška vlada to prostost v dj^nji p• 1 s.ojo cenzuro (nadzor) vz«-ti, ki oi pred«*rz..o p-ila^upr • ra-vico: papeževe razpise za . ižev.tti in p«» okoliš trn'1 še 3 kaznimi obkladati v.se p .neževe ni/ i vr.. ln-je. k r-dina e, šk de in druge duh»»\n*», kteri pripomor«*; k razširjanju tacih razpisov, oziroma, ki lii v djai j« išejo spravljati. Ta namen, si: p it ž ijejo pr >t<-stantj'\ in »jo nove p-stave, ki jih je lašta vlada predložila zb r:.:ci poslancev ,,zoper zlorabo duhovstva". S tt:a pa je n = so samo laški, ampak t.idi pri-ki tr-tjmvrarji do.il- po perstih. Tapos'a'a. pravijo ar-jr -ško-prot« ški listi, papeža djan-ko sklonujc za hišuega kaplana ali podložnega vradnika laške vlade, :i poslednjič -i ta vlada naravnost aii p< sredoma prilasru e s*mo papeževo obiast. S tem pa ni služeno ne nelaškim katoličanom, in ne njih vladam, ker tč in uni nočejo biti podi ži i laškega kralja, nočejo se po cerkveni poti njemu nati gospodovati. — Že je irski po-lamc O Clery angleško vlado opomnil ni to žugajoče pra-^anj«4 in minist« r^ki listi 30 se mu precej pridružili. Ob enem ti iisti poter-jajo, da so katoliško čutih kaker t o Fra e'skor. in Nemškem, tako tudi po Italijanskem re«iai;e bolj ^ibije in vterjuje, in da stranka ,.Tory" (konservativna) na Angleškem to gibanie s aof:u*jeni spremlja. (Vaterlani.) Znamenit je protest b luij-k o katoličanov zoper novo laško osnov.-, po Uieri hočejo te zveri p.»peža na novo mučno t zo razpeti -n t"rp nčiti. Odbo- je. j>o Belgiji razposlal slovesen protest, ki n.ij ga po-hušejo v3i katoličani z< p r omenjeno osiimv--, kt/rt •♦■mii" papeža svobf df», keršanskenm sv--tu t> . pregrada po:: .-k, po kterem se mu ; aznat.uie o p;:{.ež' i skl-pi in oi»-.;db»*. Po pisuje nan.r.M- adre-a po vs h šk« tijah z it ;eui brv z .števila. Obseg je tale: ,,Pod pisani katoličani providijo, d* omenjena po stava proti zlorab, dnhovstva «i •/• i-' ne bil brani b a očitne •. est i in miru v družinah, kak Mio: torej: Oporekajo podpisani z vso močjo s.oje du:e z ;i»er to krivično in brezpam^no omov >. in %abijo v d uhovite in serčno kristjan';, nai 3" zed mjo v. n i i v ravno tej oporoki." Take oporeke b podpisi se bodo poslale g. vojvodu Salviati-u, predsedniku središnjega odbora v Rimu, in on jih bo razglasil po časnikih večnega mesta. In tega bode očitno, da vesoljni katoliški svet z enim duhom v vsi polnosti zahteva naj višji svobodo za namestnika Jezusa Kristusa. Za papeževo 501etnico se čezdalje bolj živo dela. Prevzvišeni nadškof Zagrebški so razposlali do duhov-Btva okrožnico, ktera pripominja, da se naj ravnajo po pervih kristjanih, naj po zmožnosti darujejo za sv. Očeta in pomagajo, ne osebi Pija IX, ampak sami katoliški reči, kteri je vse pograbljeno; tudi duhovstvo naj poda „Petrov novčič". Naj vernike o tem poduče in kar se zbere, do 15. maja pošljejo v nadškofovo pisarno, ter bo vse darove ,,Katol. list" naznanjal. (Že so zaznam-njani v tem listu nekteri lepi darovi od gg. župnikov, n. pr. 10 frankov, 4 tol. itd.) Glede cerkvene slovesnosti je zapovedano zvonenje po vsih cerkvah prešnji večer ob 7, v god sv. maša pred izpostavljenim sv. ReŠnjem Telesom, govor primeren slovesnosti itd. Posebno priserčne so besede in naredbe gospoda, ki ga rojaki imenujejo „Dika jugoslavenska", to je, škofa Strosmajera. V okrožnici do duhovstva pravijo milgospod: Častni bratje! Znano vam je, da sv. Oče bodo 3. rožnika obhajali petdesetgodišnjico svojega škofovstva. Ves katoliški svet si prizadeva, da ta slovesnost opravi naj sluvniše, kar se da. Kako se bo ta slovesnost pri nas obhajala, »e bode pozneje naznanilo Vam in pobožnemu l judstvu s posebno okrožnico. Za zdaj mi je opomniti : da se ja v našem glavnem mestu zedinil poseben odbor, kteri dela za to: da se pošlje pervi dan slovesnosti deputacija v Rim, kteia se bo sv. Očetu papežu v imenu našega naroda poklonila in jim podarila vošilo z izrazom naj gi-jbokejše vdanosti; in 2. da se zbirajo darovi (,,Petrov novčič"), ki jih ravno ta odbor seboj v Rim ponese. Eno iu drugo je kaj lepo in pristojno narodovnemu ponosu in verskemu občutku našega naroda. Zato se s tim gorko priporočuje častnosti Vaši, da nemudoma enak oubor glejte napraviti tudi v Vaši duhov niji z ravno tem namenom. Nagovaijajte premožnimi in odlicoiši može svoje duhov nije, da k tej depu-tac m pristopijo, da bode tudi naš narod v zboru urezih katolikih narod .v o tej priliki v Rimu dostojno zastopan. Recite j m, da je Rim za vsacega, zlasti pa za katoličana n.»j prečudmše mesto na tem svetu in da nikjer se katol šk m i sercu ne predstavljajo tako lepi, tako n«*beški iu tolažljivi prizori, kakor tam. V vsakem, kdor ima kaj blagšc serce, spomin na Rim ostane ne-zbris! jiv. Nag jvat jajte jih, naj svojo ljubezen in vdanost do sv. Očeta papeža p<\azejo z darovi. Dandanašnji je to edina pot, na se zmagujejo silne potrebe Cerkve, in se sv. Očetu oskerbi zmožnost, da morejo svoj poklic po vsem katoliškem svetu d-stoj no spolno vati. •Spominjati pa s«; je nam vsem o tej priliki, da je ravno tako nekdaj Jezus živel s svojimi apostelji. Graja in sramota bi bila za katoliški svet, ako v tem zastaja s tisto radodarnostjo, s ktero se je v pervih časih ljud stvo darežljivo skaz<>valo prti Jezusu in aposteljnom, tako: da so aposteljni ne le sebe, ampak tudi v hudi letini vse lačne .n reveže v Jeruzalemu in okolici z dovoljno milošnjo oskerbovali. (Dj. ap. 11, 2H. '2i\ 30.) Način, kako r.aj se ljudstvo k enemu in drugemu nagovarja, zajemajmo iz lastnega svojega serca in iz sv. vere, ktero oznanujemo. Sv. Oče papež so namestnik Jezusov na tem svetu in vidni poglavar naše Cerkve. Naj višji učenik, pastir io naš oče so. Spodobi se, da jim pravi sinovi matere sv. Cerkve še toliko veči lju- bezen in priverženost skazujejo dandanašnji, ko jih njihovi nasprotniki tako togotno in brezozirno od vsih strani napadajo. Reč, ktero sv. Oče dandanes zastopajo, je neizmerno važna. Zares so dandanes s svojim svetim življenjem brez graje, s svojim Čverstim neodjenljivim značajem so živa slika in podoba tiste Skale, o kteri Jezus govori, da je tudi peklenske vrata nikdar omajati ne morejo. (Mat. 16.) Zdi se, da si je Gospod sam za čas razdražene današnje borbe odbral namestnika, kteri bi, zapušen od vsake moči in pomoči, obnovil staro čudo, da slab in preziran, premaga vse, kar ima ta svet silnega in mogočnega. Oni so dandanes veliko pribeža-liše verske in vestne svobode, brez ktere bi propadla vsaka svoboda in omika. Bodo jo (svobodo), ako bi bilo treba, rešili tudi b samo ceno svoje lastne kervi in križa Petrovega. Vredno tedaj in dostojno je, da se krog njih vsi zberemo, in aa jim z ljubeznijo, spoštovanjem in molitvijo saj nekoliko osladimo ljuto borbo, in razbi-strimo izgled na končno zmago. V Djakovu lb. svečana 1877. Il Gradca, 2. aprila. *) (Papeževa 50letnica. Shod katoličanov. Postne pridige.) Od vseh strani se berejo poroč la, kako se katoliški svet pripravlja, da bi se kolikor mogoče slovesno obhajal 3. dan junija 1.1., kteri dan bode 50 let, odkar so bili za škofa posvečeni sedanji papež Pij IX. Tukaj v Gradcu obravnavalo je to stvar katoliško konservativno društvo pri mesečnem shodu marcija meseca. Soglasno in z velikim navdušenjem priterdil je zbor predlogu, da katoliško konservativno društvo prevzame osnovo omenjene slovesnosti za Graško mesto. Ker pa reč potrebuje prevdarka in da se lože doseže edinost, izvolil se je odsek petih udov, da se posvetujejo, kako bi &e slovesnost naj primerneje vrav-nala. Ti bodo svoje nasvete zadnji čas do 7. maja predložili društvu v razpravo in konečno poterjenje. Pri ravno tem zboru obravnavalo je katoliško konservativno društvo shod avstrijskih katoličanov na Du-naji, ki bo po novejši premembi od 30. aprila do 3. maja t. 1. — Razlagal se je pomen in velika važnost tacega shoda, ter opominjevali se društveni udje, naj se ga v obilnem številu vdeležc vsi, kterim le okoliščine pripuščajo, in da naj tudi someščane pregovarjajo k temu, razkla iaje, čemu aa se zbirajo in združujejo katoličani, ter zav»ačevaje ugovore nasprotnih časnikov. Gradec velja za r;ai bolj liberalno mesto v Avstriji, vendar šteje tudi zvestih in značajnih katoličanov. Katoliško konservativno društvo krepko deluje. Redno zboruje vsak meacc v prostorih društva ,,Ilarmonie", in pri teh zborih se udje s primernimi razpravami vter-jujejo v katoliških naz rih kakor tudi sploh omikujejo in ob e/icm razvedrujejo. V poslednjem oziru so bili n. pr. jako zanimivi govori, v kterih je č. g. profesor Zetter lahko umevno in nekoliko šaljivo več večerov razpravljal vlansko leto turško, letos pa rusko zgodovino. V tukajšnji stolai cerkvi imel ie letos postne pridige od poslednjih duhovnih vaj v Ljubljani znani do-minikan č. o. Henrik Denifle. Njegovi govori so navadno apologetični (v hrambo sv. vere), večkrat precej visoki, s filozofičnimi dokazi, sploh namenjeni bolj za izobražene. Taki so bili tudi rIi govori. Predmet jim je bila vera v Boga, kot podlaga in začetek vse vere, in potem lastnosti Božje. Ko je dokazal, kako človeška pamet tirja vero v Boga , in da le „neumnež pravi v svojem sercu: ni Boga!", skušal je razkriti neskončnost, veli-častvo in lepoto Božjega bitja, kolikor je to človeku tukaj na zemlji mogoče zapopasti. *) Prav serčno hvalo! Blagovolite večkrat se oglasiti. Vr. Nekteri imajo mnogo pomislikov zoper take pridige; češ, večina izmed poslušalcev vsega tega vendar le ne more umeti. Korist bi bila veliko veča, ako bi se bolj priprosto govorilo in posebno v postnem Času rajše o Kristusovem terpljenji. Toda ti ugovori bi bili pač veljavni za kak kraj na deželi. V večib mestih so pa okoliščine druge. Postne pridige tu niso le v eni cerkvi, ampak v mnogih. Kdor ne more umeti govorov v stolnici, gre lahko v drugo cerkev, kjer se govori bolj priprosto, kjer se govori tudi o Kristusovem terpljenji. Da so pa v večih mestih saj v eni cerkvi večkratni bolj znanstveni, posebno apologetični govori popolnoma na svojem mestu, se vidi že iz tega, ker jih pride vendar le mnogo tudi tacih poslušat, ki jih sicer ni viditi v cerkvi. Ako se pa zopet drugi ne zmenijo zanje, ali se celo norčujejo iz njih, vendar vsaj izgovora nimajo. In cerkveni predstojniki, ki morajo vsem stanovom sker-beti za primerno dušno hrano, morajo si reči z mirno vestjo: Dixi et salvavi animam meam. — Sicer pa apologetični govori dandanes tudi priprostemu in vernemu ljudstvu niso brez koristi, posebno po mestih, kjer se vedno sliši govorjenje zoper sv. vero. In če tudi n. pr. kak posel ne umč in si ne zapomni toliko, da bi zani-čevalcu sv. vere na kak ugovor znal dostojno odgovoriti, mu lahko reče ali si saj misli: „Ko bi te o. Henrik slišali, bi ti že povedali, kar ti gre. — Sicer pa o. Henrik v svojih govorih vedno skerbi, da ga tudi tisti, ki morda ne morejo vsega umeti, vendar ne poslušajo brez koristi, in da vselej ne le um, ampak tudi serce svoj delež dobi. V minulem postnem času je od cvetnega do velikega petka, ko je nadaljeval govore vsaki dan, iz teoretičnega (učnega) prestopil na praktično (djansko) polje, ter govoril o namenu človeka, o potrebi skerbeti za izveličanje svoje duše, očistiti jo grehov v zakramentu sv. pokore in potem stanovitno živeti po sv. veri. Sklep teh govorov je bil velikonočno nedeljo: o historični (zgodovinski) resničnosti Kristusovega vstajenja, in kako ta veličastni Čudež, krona vseh drugih čudežev Jezusovih, neoveržljivo spričuje resnico, ktera je podlaga vsemu kerščanstvu, da je bil namreč Jezus Kristus pravi Bog; dalje kako je ravno vstajenje Jezusovo strašuo za sovražnike Njegove, kteri taje Njegovo Božjo naturo, ker ne bodo za svojo hudobnost nobenega izgovora imeli; kako je pa nasproti ta resnica vesela za verne in zveste kristjane, kterim je poroštvo resničnost njihove sv. vere in lastnega Častitljivega vstajenja. Pri tem poslednjem govoru je bila velika stalna cerkev po vseh prostorih tako natlačena, da se skoraj ni bilo ganiti. V Marija-Zvezdi v Bosni, sv. Jožeta dan 1877. (Dalje.) Vzroki, zarad kterih se mnogi boje v trapistovsko življenje, so mnogoteri. Nekteri ljudje so sicer pobožni, pa nekako mehkužni in več cene stavijo v nektere ložji pobožne opravila, kakor pa v zatajevanje in menijo, da bi pri trapistih dušno škodo terpeli, ker bi zarad dela za take pobožne opravila imeli premalo časa. — Drugi menijo, da so še p re m 1 a d i in so še premalo grešili, da bi v spokoren red stopili. Taka-le je, pa ne drugač, da velik del ljudi po zmoti meni, kdor gre k Trapistom, tega mora čevelj že hudo tišati. Zopet drugi mislijo, da je škoda za nje, da bi se v tako mladih letih pred svetom v kiošter skrili, češ, da tam bi njih luč, učenost in zmožnost stala pod mernikom. Jaz pa pravim, da taki bi imeli naj več vzroka Trapisti biti, da bi jih tam ozdravili te visoke misli. Ali ni že prederzno, da svet tako misli: „mlado meso za-me, bom že stare kosti Bogu dal!" Bog hoče tudi mlado življenje zase, in s starimi kostmi se tudi pri Trapistih ne izgaDja več veliko hudobnih duhov. Ako mlade moči zapustijo pridiganje in spreobra- čanja, da v spokornem samostanu skrito žive, se dalje ugovarja, kdo bo potlej keršanskim ovčicam delil besedo življenja?... O nikar ne skerbite! Ako tudi vsak deseti izmed duhovstva zapusti opravilo pridiganja in spreobračanja in ko Trapist za zmeraj umolkne, a tim duhovsko pastirstvo ne terpi resnične, ampak le dozdevno škodo. Kavno ta stopinja dobrega pridigarja stori naj veči vtis na njegove spovedovance in poslu-šavce, ako zvedč, da se je sam pokore lotil — Trapist postal. Preden sem postal Trapist, sera skoz 13 let ve-likrat in kakor se mi je zdelo goreče pridigal, toda čez vse naj boljši pridiga in naj bolj živ prigovor, ki sem ga kdaj v življenji dal, je bil ta, da sem postal Trapist. Pri svojih veliko sto pridigah, ki sem jih imel nasvetu, ne vem, če sem enega spreobernil, po mojem pristopu v ta red pa je bilo veliko mojih duhovnopastirskih otrok nagnjenih k resnobnišemu življenju in so jeli resno se pokoriti. Celo GOIetni župnik mojega rojstnega kraja je ravno zato postal Trapist. Sam sem bral v pismu, s kterim je prosil za sprejetje v ravno tisti samostan : ,,Zgled od I. I., ki je postal Trapist, me je spodbudil ravno to storiti." *) (Dalje naal.) Spomini na Oglej. Potopisne čertice. (Spisal Jauez Bile.) (Kouec.) Ko zopet iz cerkve stopimo, zagiedamo čast. Oglejskega župnika iu nadduhovna, ki je s svojim duhovnim pomočnikom razgrinjal preproge, in napravljal altar za svetinje; ker v par dneh se je imela bazilika po pre-vzvišenem nadškofu Goriškem na novo posvetiti. In res je bila vsa popravljena in prenovljena bazilika 13. julija 187ti slovesno posvečena. V pričo G kanonikov in več kot 100 duhovnov iu velike množice vernih so naslednik 95 nadpastirjev Oglejskih prevzvišeui gospod Andrej Golmajer, rojeni Slovenec, posvetili stolnico sv. Mohora. Pa kakor je sedanji Oglej komaj senca nekdanjega, tako ie bila ta slovesnost le senea tiste slovesnosti, s ktero je bila pred *4"> leti nova bazilika — ravno ta — po očaku Poponu v pričo dveh kardinalov in 12 škofov posvečena. Pozdravil me je prijazno gosp. župnik ter se čudil, ko sera mu povedal, od K<«d da sem, da Slovenec gladko italijanski govorim. Pohvalil se je, da tudi on, terd Lah, nekoliko tdovenski zna. Obžaloval je, da nima časa na3 okrog voditi, ter je ukazal cerkvei.iku nam še ostale znamenitosti razkazati. Cerkvenik nam odpre, še ,,bapti-sterij", to je starinsko kerstišče. Pod štreno je sozidan veliki šestvogeljni vodnjak, podoben velikemu, kakih 5 čevljev globokemu kotlu. Tukaj so v stari cerk.i s po tapljanjem v vodi kerstili. V vodnjak j« voda po podzemeljskem kanalu pritekala; seda) je suh. Ce se pomisli, da leta 1000 niso navadno več tako keiševali, si lahko triisli človek, kako star je ta kerstni kamen. Iz *) K temu naj sinemo samo opomniti, da pokii< i iu potu so mnogotere; gotovo je, da tisti jo prav zadene, ki gre tje. kamor ga Bog kliče. Kakor n. pr. častiti redovniki Trapisti neizrečeno veliko dobrega store za Bosno s svojim zgledon darežljivosti, s svojo tih<> spokornostjo, tako nepopisljivc drla spreobernjenja doveršujejo po Ameriki naši rojaki Veninger in drugi s svojimi misijoni; pa tudi priprosti posel s svojo vdane poterpežljivostjo, zvestobo in spodbudnim keršanskim življenjem zamore pred Bogom imeti zasluge velikega misijonarja pri družinah. Vr. „baptisterija" se pride v starinsko cerkvico, ki jo lopa veže z baziliko. V njej se hranijo zdaj stari izkopani kameni, spomiuki, kipi itd.; nekdaj je pa bila ta cerkvica odmenjena katehumenom, to je takim, ki so se za sv. kerst pripravljali. Tukaj so bili v veri poduče-vani, od tukaj so gledali v cerkev, ker ni30 smeli se pričujoči biti pri svetih skrivnostih. Tudi ta cerkvica je gotovo več kot 1000 let stara. Pero ne more opisati, kaj človeško serce v tako starih prostorih čuti. Pred to cerkvico, kteiu je s pokrito vežo združena z baziliko, leži silno velika plošča z napisom in tremi dopersnimi podobami. Težko se bere napis. Gosp. župnik je djal, da je napis o zidanji bazilike in iz 11. stoletja. Stari, sivi zvonik sem že prej nekoliko omenil. Pogled iz njeprove line je nepopisljiv. Kamor oko seže, proti jugu in zahodu, ti nobena reč pogleda ne meji. Ko bi zn.il g<> oriti t« z mahom obraščeni velikan, o konko bi nam mogel povedati o britkih in veselih dnevih Ogleja. Koli :<> a-avnih očakov oglejski.i je on vidil posaditi na kamnit. pr»-st 1 av. Mohora in zopet ponesti v podzemeljske rak'.* Poponove bazilike! Stopimo š : enkrat v svetišče ter f»e poslovimo od svt-regi poslopja b serčno zeljo se enkrat obiskati ta krai, ako je voija Božja. Zdaj še par besed <» zgodovini cerkve! Podzemeljska cerkvica |e iz dob s sv. Mohorja, ni dvombe. Cer-kvesik je djal. ko nam jo je odperal: „Kra un tempio ai Giove — io. je ti tempelj Jupitrov." Gotovo j«; ou to s!iš~l • d b lj zvedenih možakov. Drugi ttrdijo, da je bila tukaj ječa, kjer je bil svetn k umorjen. Naj si že bo, ka*or koli, gotovo je crkvica sedanja iz naj starše dob* sr. Cerkve. Nad njo je škof Fortunacijan krog leta 347 Zidal večo cerkev, prednico sedanje, in popravil in povikšal jo je 1. 503 oglejski nadškof Mar-cel;n. Popolnoma novo cerkev, sedanjo baziliko, je pa postavil slavni oglejski « čak Popo leta 1030, ta še dan-s stoji. Poprav, -na je bila ii. 13»if>, 1381, 1790, 1795 1*1'> in v sedanjem času s pomočjo blagodušnega dira presvit.ega cesarja Frančiška Jožeta. Opisa! je baziliko pred lo leti r š rojak in pi-atelj, gosp. J. Levičnik, v večernicah ;ir; /.be ^v. Mohor« prav izverstno. Ogi-jmo še nekoliko mestice, ki šteje blizo 1 O*>'* prebivalcev. Ojiej, kje je tvoja slava, kje tvoja velikost in lepota! Atil.i te je razdjal in pokončal I. 452, da ns kamen i n i ka:;i nu ostui In ko si se iz praha neko liko zopet vzšignii, so te grozoviti Longobardi v novic .azJjait. V Ce: .venem oiišču si se še lesketal do srede preteklega vet «tli v posvetnem si ostal b >rna va^, na razvalinah siavn.-ga me-ta zid .nu. Zatorej je pa tudi vsak kam n v t«-oi spomin preteklosti. Vidij » se po vertih in drugod posamezni veliki stebri postavljeni; po zide hiš. v»rtov, hlevov itd. pa so vzidane ploše, napisi, glave, r.-ke iu dr igi deli izk panih kipov. Okna, vrata, stopnice pri hišaii so večidel izkopane iz zemlje. Bolj znamenit-* spominke so izpeljali po svetu, ter so rh.a-njeni v muzejih g'avi.ih im*st; mnogo, kar je m n,še vre l; osti, jo še (Ima os.alo. Nektere osebne hiše in neki plemenitaši imajo lepe starinske zbirke. Vidiii smo me l drugim hlev, kak-ršnega ni na vs. m svet i. Ko smo se namree od baziliko p » dolgi tnesmi ulici sprehajali, nas u^'-da neki možice! j ter nam, ko vidi, da sm > ptuic. - r :iz;;" ingne, naj gremo ž jim. Rado-vedni sin uil:. iiam nu-. p pelje. iJel|o nas na dvorišče lept» hiše te- n .m pokaž'- pred nami stoječ ki.nj-ki hlčv, čigar zunanji zidovi vn cerkvene opravilu prepuša samovolji poslednjega okrajnega sodnika. Neki čverst advokat je rekel, kakor koli so strahotne pruske majnikove postave, vender nobena od da!eč ti podobna laškim „o duhovski zlorabi". Zakaj minister Falk je zaznamnjal verske djanja. ktere je hotel s postavo mahati, Mancinova postava pa vse prepuša sodbi krajnih oblastni), da zamorejo zabraniti vse, c-• o še duhovnu of itno križ narediti, zak ij s tem znamnjem bega mir ^»lik" deržine ^obsedenih i » prostomišljukov". — Celo protestanški časniki se bpotikaj'« nad prehudim stan m, v kakoršnega hočejo spr. viti Cerk« v r » La-kem. ,.Sa?urday R- iev" n. pr. je katoličanom odi« čno sovraži ji v list, ki povsod diako cepi, da jih napada: vender v tej reči poterjuje, da sovražniki katoličanov -o v krivici, v pravici pn da ie papež zoper laško vlado, "ktera očitno nasilstvo dela navadnim cerkvenim opravilom rimske Cerkve. Naravno je Oi.o t-.'dai, aa so s*1 francoski katoii-č;«ru pri svoji vladi pritožili zoper toliko preganjanje katoliške Cerkve na Lsšk»'m. Po njih pritožbi se je franco.tki minister predsednik rudtčkar Julij Simon podal ni Laško. Ta Simou je veliko pisal „o svobodi". Leta IS./J j» je oznanoval v Bruselju in dal je ondotne posvete na svitlo v 2 bukvah z napisom: ,,La Libertč dc consciencc". Pisal ie še drugo delo ,,La Liberte in že od 1*47 je bil v Parizu med vstanovniki družbe „La liberte do penser". Vsaka stran J. Simonovih bukev obsojuje novolaško p< stavo in vse postave, ki tarejo vestno svo-b do T'rej je b i ?el Simon na Laško prosit, raj ne dajejo take postave, zoper ktero bi se ne mogle ubra-r..t; s vražne skazovanja na Francoskem in ktera bi bila nevarna za mir v Evropi. Rekel je boje Simon (saj „Unita" tako piše), da je veliko bolje ne delati take postave, kot potlej se je kesati, kakor Bismark na Nemškem, ali pa je ne rabiti, kakor „o naslovih cerkvenih" na Angleškem (takrat namreč, ko so bili Pij IX ondi vstanovili cerkveno vlado). — Kar nas tiče, sklepa „Unitk", bi bili pač v obupu, ako bi se morali zanašati na J. Simonovo brambo katoliške Cerkve. O, imamo vse bolje in bolj vterjeno in blagše upanje! Kaldejsko. Kaldejski patrijarh Audu je bil postal razkolnik, ker med drugim ni hotel sprejeti sklepov poslednjega cerkvenega zbora Vatikanskega. Vsled tega so sv. Oče poslali lansko leto okrožnico do vsih nadškofov, škofov, kierikov, mnihov in vernikov babilonskega patrijarhata. Nasledek te enciklike ie bil ta, da je prefekt v Propagandi, kardinal Franchi, dobil 7. sušca t. 1. po telegrafu naznanilo, da se je patrijarh popolnoma odrekel vsim zmotam in se podvergel sv. rimskemu Stolu. — To veselo naznanilo pa je skalila nova žalostna novica. „Unita" 23. sušca namreč piše: Dopis iz Carigrada poroča, da ondotna vlada (fanatiški Turk) je milgosp. Audu, kaldejskemu patrijarhu, napovedala, da naj ne pošilja svojega podverženja sv. Stolu: in ker se temu ni udal, je vlada imenovala patrijarha enega bogoskrunsko posvečenih in do sv. Stola upornih škofov. — Kdo ve, od kod je ta piškava turška vlada k temu hudodelstvu našuntana, ali je celo kako poakupljenje vmes? Kaldejski verniki pa polmesečnega patrijarha zaupljivo ne bodo poslušali. Drobne novice. Prusi, kakor je znano, se kujajo vdeltžiti se pariške razstave 1. 1878; veliko nemških delavcev pa je nemškemu deržavnemu zboru izročilo prošnjo, da naj se ta reč na novo preiše ter sklene, da se Nemčija razstave v Parizu vdeleži. — Rudečkarji, ki vedno mislijo, kako bi svčt žgali in klali, so boje veliki teden v Londonu imeli izredno sejo. Julij Simon, stari rudečkar, sedaj minister francoski, pa je šel na Laško k svojim prijatlom. — V Madrid ima v kratkem priti nov papežev poslanec, mons. Cattani. — Iz Bom-bay-a naznanjajo, da Kašgarski poslanec Saed Jaakub-Kan je na potu v Carigrad. To meri, se ve, zoper Rusa. — Med Perzijo in Rusijo je boje zveza gotova. — Na Laškem je živo gibanje deržavnikov: ta gre, uni pride. — V Florencu je 28. sušca umeri princ Anton Bona-parte, sin Lucijana Bonaparta, star 60 let. — V Rimu, via del Pozzetto, so postavili spominek poljskemu pesniku Adamu Mickiewicz-u, v hiši, kjer je stanoval. — V turški zbornici se govori 16 jezikov ; poslanci so po-terdili že kako tretjino členov, ki zadevajo notranje zadeve. — „Morning Post" 28. sušca naznanja, da Rusija prijenjuje Angliji v jutrovih zadevah. — „Unita" pa ima 29. sušca telegram iz Rima, ki pravi, da je laški poslanec v Parizu, Cialdini, prišel v Rim v po-litiškem poslanji. Vsled pogovora z Ignatievim, ki ga ni hotel izročiti ne telegrafu in ne pismu, je prišel sam. Sklep pravi: ,,Jutrovo vprašanje se čedalje huje za motava." — Rusija in Anglija ste se zedinili o jutrovem vprašanji. Cvet in sati zveste molitve. Prošnje. Neki prav nevarno bolan mladeneč se živo pri-poročuje v molitev, da bi še zadobil zdravje, če je Božja volja. Enako tudi neka druga oseba za dušne in telesne potrebe. Življenje štirnnjsterih pomočnikov v sili. (Dalje.) V ječi veržejo svetega spričevavca na tla, in mu po cesarjevem povelji zevale na persi težek kameu, da komaj diha. Svetnik voljno terpi in moli. Naslednji dan ga cesar zopet pokliče pred sodbo. Ugleda ga vsega omamljenega in oslabljenega in tako-le ga nagovori: ,,No; Juri, ali si se spreumel, ali misliš še dalje terdo-vraten ostati v svoji zmoti?" Svetnik mu z resnobnim glasom odgovori: ,,0 cesar, mar meniš, da sem kaka mevža, da bom po taki majhni in otročji kazni zatajil svojo vero? Resnično ti povem, poprej se boš ti, o cesar! utrudil v mojih mukah." Cesar mu odgovori: „Odločil ti bom take „otročje" kazni, da te bod» berž končale." Cesar ukaže junaka privezati na velikansko vreteno aii kolo, pod kolo pa položiti s špičastimi rečmi obsajeno desko, ktere se bo ob vertenji svetnikov život zadeval in razmesarjal. Jamejo kolo vcrtiti, sveti Juri pa na glas prosi Boga pomoči: ali kmalo neha ječati in zdihovati, ter le tiho terpi in Bog«* hvali. Poslednjič pa popolnoma utihne, kakor da bi bil zaspal. Cesar misli, da je umeri, se proti njemu oberne. in posine-hovaje pravi: „No, Juri! kje je tvoj Bog? Zakaj te ni rešil iz te ,,otročje" kazni?" Po tem ko je bil cesar povelje dal, ga odvezati in s kolesa vzeti, je hitel v tempelj opravljat zahvalno daritev maliku Apolonu, da je srečno poterl naj večega sovražnika bogov. Ta čas pa prevleče čern oblak nebo, zabliska se in grom udari, da se vse potrese; zdajci zadoni glas z nebes: „Ne boj se, Juri, jaz sem s teboj!" Nebo se zopet ujasni. Mož v sprelepi obleki stopi k kolesu, in svetnika objame, rekoč: „L,ubi Juri, bodi serčen v mojem spoznovauji, po tebi se jih bo veliko k meni spreobernilo!" In zopet zgine. S kolesa sneti Juri, popolnoma zdrav, hvali Bega. Vojaki pričujoči sterme nad čudežem. Kristusov junak hiti v tempelj pred cesarja in mu reče: ,,Spoznaj tedaj moč mojega B. ga, kteri me je smerti rešil in ozdravil." Po tem čudežu so se mnogi spreobernili, ter so vero v Kristusa spoznavali. Med niimi sta bila dva župana (pretorja) Anutolij in Protej, ktera sta na gias zavpila: ,,Bog kristjanov je edino veliki in pravi Bojr.*' Neutegoma brez zaslišanja ju ces,«r ukaže iz mesta peljati in ob glavo d jati. Drugi so svojo vero v Kristusa še skrivali, ce-srica Aleksandra pa jo le očitno spozua-vala. Da je pa cesar ni slišal, jo je pričujoči Maksencij berž za roko prijel iu domu peljol. Cesarja je grozno jezil->, da ni mogel svetnika :e preveriti in ne ukončati, toraj ga ukaže vreči v i*uio. v kteri so apno gasili, in jamo terdno pokriti. Kristusov vojšak se po poru prede Bogu priporoča iu prav goreče prosi, naj ga varuje v strahoviti jami, kakor je nekdaj varoval v Babilonu 3 mladenče v razbeljeni p -či. ter svoji molitvi pridene še te-le besede: .,0 liospod! ne zapusti me zavoljo mojih grehov, da m««ji sovražniki ne b »do mogli reči: Kje je tvoj Bog? zakaj te ni otelV*' Po molitvi ee pokriža in gre vesel proti ji mi. Služabniki so storili iako, kakor j;tu je bilo za »"vedano. Tretji dan zapove cesar svojim služabnikom, naj hudodelnika, zaničevavca hogov, iz jau.e \ otegnej** in pokopljejo, če so ostale še kake košice njegovega trupla, da ne pridejo kristjanom v roke, in jih po svoji navadi ne časte; iu tako bo vsa ta reč kmalo pozabljena. Množica radovednega ljudstva spremlja cesarjeve služabnike k jami. Pa kako se vsi zavzamejo in stetmč, ko jamo odkrijejo in vidijo zalega mladenča v spreiepi obleki, kakor aa bi prišel od imenitne gostarije. Svetnik pozvdigne roke in oči proti nebesam in hvali Boga za prejete dobrote; pa tudi pričujoči ga hvalijo in spoznavajo edino pravega Boga. To čudo so berž naznanili cesarju, kteri junaka k sebi pokliče in tako-le vanj zareži: ,,Povej nam, Juri, po kakošnih zvijačah in sleparijah si si življenje ohranil! terdno sem prepričan, da si hinjavec in da svoje čara-rije (copernije) le zato uganjaš, da bi te ljudstvo občudovalo in častilo, in tvojega Boga za najvišega imelo." Svetnik mu odgovori: „Kar mene zadeva, ko mi hinjav-šino in hrepenenje po ljudski časti očitaš, nisi vreden mojega odgovora; milovati pa te moram in serčno žalovati, da te ]e satan s toliko slepoto udaril, da še čudežev, ki se po moči mojega Boga pred tvojimi očmi gode, ne vidiš, ne ^poznaš, ker jih čararijam iu sleparijam pripisuješ." (Dalje nasl ) s svojima sinovoma Evgenijem in Emanvelom, vojvod Broglie in množina deželskih in vojaških velikašev. — Tako očitno spoznavanje sv. vere po velikaših, smemo upati, ne bo brez velike koristi za Francosko. — Kje pa ostajajo o tacih prilikah velikaši in bogataši po naših krajih? Katoliški Časnikarji vsega sveta imajo vsled nasveta „Unita Catt." izročiti sv. Očetu posebno pismo verne vdanosti za 501etnico. Kteri Časnikarji se želč vdeležiti tega imenitnega skazovanja, gredo takrat ali osebno v Kim, ali pa naznanijo svoj pristop mons. Al. Tripepi-u, vredniku časnika „11 Papato" v Kim. Tudi hočejo s to priliko papežu podariti lep ,,album" z adreso in imeni vrednikov katoliških, in pa dar v denaru. Misel je zares prav lepa, djanje hvale vredno. Listek za raznoterosti. Il Ljubljane. Milg. knez in škof Jan. Zl. Pogačar se v saboto še ne odpeljejo na Dunaj k skupnemu razgovoru avstrijanskih škofov, ki bo še le IG. t. m. Med drugimi rečmi se bojo posvetovali tudi o skupnem pismu verne vdanosti do sv. Očeta za slavno oOletnico. Za pirhe je kapela naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca dobiia prelepe masne bukve od neke družine iz Ljubljane. iisk je lep in prav razločen, zvezek v rudečem usnji, bogato pozlačen, prekrasen. Slava in blagoslov Božji, pomoč Marijina darovavcem ! Družbi SV. Vincencija V Ljubljani so svitli cesar iz lastne blagajnice podelili 200 gl. Tiskanje letošnjih šmarnic, kakor se nam pravi, gre počasi spod rok, ker vse tiskarne so bile zavoljo raznih tiskarij za pričeti deželni zbor z delom preoblo žene, in toraj se je tiskanje šmarnic tako zakasnilo, da bo tisto komaj v drugi polovici tekočega meseca končano. Tedaj bo le malo dni ostajalo časa za vezanje in razpošiljanje. Skoda, ako bi jih ue mogli prejeti o pra vem času, kteri jih žele, ker tvarine so podučne. Izdatelj šmarnic, ki so od vis. čast. škofijstva poterjene, je g. dr. Juri Sterbenc. Obseg je za vs»-h 31 dni premišljevanje Ma-rijne slave in njenih čednost, n. pr.: Marijno varstvo, — uboštvo, — Marija naša Pastarica, — varhinja o smertni uri itd. To delo je precej obširno, dalo bo boje kakih 25 pol, tedaj okoli 400 strani, in bo lahko za dvč leti zadostovalo. Cena menda 90 kr. za terdo vezaue, 1 gl. v pol usiiji, 1 gl. 10 kr. vse v usnji, 1 gl. 30 kr. z zlatim obrezk« ni. Daljni naročniki naj bi se po želji oskerbnikovi pri g. izdatelju oglasili, na koliko in kako vezanih bukvio se vsakdo naroči, da se zamore vezanje pri raznih bukvovezih že do časa izveršiti in tako željam naročnikov o pravem času vstreči. Na Pazinski gimnaziji, kakor se piše v „Nov.", je čisto katoliška mladina dobila nekega juda iz Morav-skega za učitelia!... Lep napredek z „versko-nravno odrejo"! — „Vaterland" piše dolge članke o ,,schul-krach u". Katoliški Nemci bodo to leto imeli shod v Virc-burgu. Y Parizu "»o bile veliki petek prenapolnovane cerkve. Eden celo posvetnjaških časnikov piše, da do 600 tisuč vernikov je cerkve obiskovalo; samo pri Mariji Devici Loretanski jih ie bilo nad 40 tisuč. Predsednik francoske republike Mak-Mahon in njegova družina so bili pri vsih (»pravilih velikega tedna v cerkvi sv. Klo-tilde. Čez 3000 jih je v tej cerkvi pokleknilo pri počeše-vanji pred sv. Križ, — med temi je bil maršal Mak-Mahon gskrice tgnacifanske za tretji mesec. 5. Prepustim tvoji modrosti v razsodbo, ali je bolje, vsemu posvetnemu to edino nasproti staviti: „Kaj pomaga Človeku f" ali pa Čez malo časa zastonj tuliti: „Kaj je pomagalo)11 (S. Ignat. vitae lib. II. n. 2.) Cvetice ljubimo, dokler cvetč; toda kako kratek je ta čas! Kmalo zvenejo in se osujejo. Taka je z vsim pozemeljskim premoženjem; kako kratek je terpež njih obstanka! Razveseljujejo, pa hitro so proč, celo po njihovem vživanji so postale studne. Ce se veseliš zakladov ali vživanj, verjemi, da sanjariš. Ko je sanja zginila, ne najdeš nič več v svoji roki; in kaj je ta sanja, ali koliko časa koristi? Vsaka stopinja sreče, ktero zamoreš zaželeti in doseči, ima svoje minljive veselja. Sijajno se povzdiguješ, kakor ognjen steber; toda počakaj trenutek, in nič ni ostalo, kakor dim, in tega loviti, kaj ti pomaga to? Verjemi, da nič ne koristi, kar ne koristi večno, kar ni v dosego večnega zveličanja; močno pa škoduje, kar tej dosegi dela zapreke. MMnhorske spremembe* V Lavantinski škofiji: Č. g. Andrej Urek je postal župnik na Polzeli in č. g. Janez Aleksander Simonič, provizor pri sv. Petru poleg Radgone. Č. g. Janez Go-vedič pride za kaplana v Mozirje in Č. g. Franc Fohn, župnik v Rušah, gre v pokoj. — Umerla sta čč. gg.: Jožef Turin, vikar celjski 24. marca, in Janez Kurnik, župnik pri sv. Petru poleg R »dgone, 28. marca. R. I. P. — Razpisane so fare: Sv. Roperta nad Laškim do 1. maja; Ruška do 5. maja, in sv. Petra pri Radgoni do 12. maja t. I. Dobrotni darovi* Za sv. Očeta: Gosp. A. Keržič našemu ljubljenemu sv. Očetu za 501etnico 20 frankov v zlatu. — M. V. 2 gl. v srebru; prosi blagoslova za srečno zadnje uro. — Iz Loke 3 osebe 2 gl. 44 kr. — Neimenovana ljubljanska družina 5 vel. tolarjev, t. j. 10 gl. star. d. v sr. namestniku Kristusovemu za preslavno 501etnico. — Pn. goap. prošt dr. A. J are 10 gl. za 501etnico Njih Svetosti Pija IX, ki Jim Bog daj še dolgo dolgo živeti! Za Božji grob v Jeruzalemu: Od fare sv. Trojice pri Mokronogu po č. g. fajm. Jož. Gerčarji 2 gl. 35 kr. — Po preč. P. gvard. Salvatorju 7 gl. 50 kr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Klaznikovl dediči v Ljubljani.