glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja KOPER — 7. SEPTEMBRA 1962 Poštnina plačana s gotovini LETO XI. — STEV. 37 Desetega septembra se konču- vseh sovražnikov naše socialistlč- pator bolj človeški kot nemški, pator.il, uporabil čelnike, ustaše in je obletnica i.aše Vojne mornarice. Ne izraz »ustvarjena«, ne izraz »obrazovana« nI natančen, no ustreza popolnoma stvarnosti. Broz - Tito Najustrezneje je reči. da jc ta dan dan začetka njenega porajanja, ker se je tako ona kakor vsa naša vojska porajala v mukah krvave j^f^ ne dežele, tisto, na kar bodo naši narodi večno ponosni. Način, kako smo sc lotili ustvarjanja partizanskih pomorskih odredov, je bil popolnoma podoben ustvarjanju kopenskih partizanskih sil: iz niča. Ni bilo ne ladij nc orož.ja nc arzcnala ne šol za pomorske kadre. Bili so Ne, tudi on je bil neusmiljen, krvoločen, neskrupulozen, prav tako kakor nemški okupator. O tem jasno pričajo požgana mesta in vasi v Liki. na Kordunu, v Črni gori, Dalmaciji, Bosni, Sloveniji in drugje. O tem lahko pričajo tisti, ki so jim pobili sorodnike. O tem lahko pričajo naši uničeni samo ljudje v Dalmaciji, priprav- gozdovi in parki, oplcnjena ljud-Ijcni borili sc na morju prod oku- ska imovina itd. patorju s čimer koli in na čemer Leta 1942 je bila vsa Jugoslavija krvavo bojišče. Sovražnikom oziroma okupatorjem naše domovine so že zagorela tla pod nogami. Osvobodilne puške so pokale sirom po naši domovini. Tedaj smo v borbi dosegli velike uspehe. Osvobojena so bila že ccla ozemlja; na teh ozemljih smo ustvar-..... ' MSj «SgaKP| jali velike vojaške edinice. Oku- " patorji in kvislingi niso imeli ni- —. t." tO,* «lir.,, 7^111« in V, i t s, . „ rl ., i Italijanski okupator jc imel manj razlogov za tako brezdušno ravnanje, saj ni imel velikih izgub pri okupaciji naših krajev. Ne, čeprav je vkorakal v našo deželo, kakor da jc prišel na sprehod. nc da bi bil pretrpel kakšno žrtev, jc začel žc prve dni streljati in obešati rodoljube naše dežele. On je, enako kakor drugi okti- bclogardiste pri pokončavanju nnšili najboljših sinov in hčera. Za nas, za večino naših ljudi jc bilo docela jasno, da jc za naše narode spričo takšnega položaja rešitev cilinole v neusmiljeni borbi proti vsem sovražnikom, proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem, v borbi na življenje in smrt. Ta borba pa je morala hiti čim uspešnejša zaradi mobilizacije novih borcev in utrjevanje vere v laslnc neizčrpne moči in v končno zmago. Prav zato smo si tudi prizadevali, da ne bi okupatorji in njihovi hlapci našli v vsej naši obrestne mere), hotelu Triglav v Kopru v višini 409 milijonov dinarjev za gradnjo štirih motelov, nove restavracije, avto-parka ter kopališča v Zusterni in za gradnjo 5 vikend hišic v Ri-žani, dalje kmetijski zadrugi Koper v višini 21.500.000 dinarjev za gradnjo klavnice v Dekanih ter 37,186.000 dinarjev za gradnjo rastlinjaka in toplih gred ter podjetju Iplas v Kopru v višini 225 milijonov dinarjev. Na tej seji je bila sprejeta tudi odločba o potrditvi sklepa o pripojitvi Ljudske kuhinje v Kopru k podjetju »Emona« Ljubljana, ki namera v Kopru urediti sodobno opremljeno samopostrežno restavracijo z zmogljivostjo 1500 obrokov dnevno, in odločba o ukinitvi specialne bolnišnice Ankaran kot samostojni zavod, ker bo odslej organizacijska enota splošne bolnišnice v Kopru. In ker bo prostore ankaranske bolnišnice potem, ko bodo tuberkulozne bolnike nostopomn premestili v sežansko bolnišnico, zasedel interni oddelek splošne bolnišnice v Kopru, bo vsaj delno, rešen problem slede stiske s prostori in posteljami na internem in ginekološkem oddelku. V drugem dolu zasedanja stn oba zbora imenovala za novega direktorja industrije plastičnih mas in umetnih smol Iplas v Kopru inž. Petra Aljančiča, za vršilca dolžnosti direktorja tovarne Tomos pa Jurija Levičnika, direktorja Industrije motornih vozil v Novem mestu, ker odhaja tovariš Franc Pečar na novo službeno mesto. KOPRSKIH MLADIH BRIGADIRJEV V četrtek pretekli teden so v Portorožu slovesno splovili !)S0 tonsko (D\VT ™ nosilnosti motorno ladjo, ki jo Jo, Piranska ladjedelnica Izdelala za Indonezijo. Ta delovna zmaga kolektiva našo ladjedelnico Je hkrati nov uspeh in lepa uveljavitev našega mladega pomorskega gospodarstva nasploh. Splovltvi ladje so prisostvovali številni ugledni gostje, med njimi podpredsednik Izvršnega sveta l.RS Janko Smole, Indonezijski veleposlanik v Jugoslaviji Asmnoen s soprogo, ki jc botrovala novi ladji porajajoče so Indonezijsko mornarico, dalje sekretar OK ZKS Koper .loško Božič, predsednik in podpredsednik piranske občine Jakob Drakslor in Ivan Korošce. sekretar občinskega komite |a Z K Piran Inž. Armand Klnnčlč, predsednik občinskega odbora s/, ni. Piran ¡Martin Zugel.l, rilroUlor Splošne sn-spodarske banke I.HS Nlko Kavčič, direktor Splošno plovbo. Piran Boris Snudorl s pomočnikoma Karlom Štrukljem in Karlom Ccpregljcm, predstavniki kooperantov Ladjedelnice in zastopniki njenih drugih poslovnih partnerjev ter ¿tcvilnl drugI gostjo Z največjo odgovornostjo pri- LMS Koper. Program seminar-pravlja. OK MLS Koper še zad- skega dela je tak, da bo vodstvo njo izmeno brigadirjev v 1. 1962, že pred odhodom na zvezno kriki bodo odpotovala na zvezno ak- jo seznanjeno z organizacijo živ-cijo v soboto, 8, seotembra. Ijenja in dela in s propozicijami Kmečko-delavsko brigado bodo tekmovanja na zvezni akciji, s sestavljali mladinci novogoriške- programom idejno vzgojnega, kul-ga in koprskega okraja. Pokrovi- turnega In športnega dela. ki sn teljstvo nad njo je prevzelo pod- ga sestavili člani vodstev OK ictie >Intereuropa« Koper. LMS Koper in Nova Gorica. Po-Ker se mladinski vodstvi obeh leg tega bo bodočemu vodstvu okrajev zavedata, da bo uspeh MDB pojasnjen pomen in naloga brigade v precejšnji meri odvisen samoupravljanja v brigadi. Pose-t.udi od sposobnosti njenega vod- ben poudarek bo na seminarju stva, sla sklenili organizirati v dal predavatelj odnosom med Kopru seminar, Dvodnevnega se- vodstvom in brigadirji ter skrbi minarja se bo udeležilo osem vodstva za pravilno zaščito briga-mladinčev iz obeh okrajev. Vodila dirjev pred nezgodami na dek>-fia bosta člana CK LMS in OK višču. □ Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant, ki je v minulih dneh obiskal Sovjetsko zvezo, Poljsko, Češkoslovaško in Avstrijo, je pred svojim odhodom iz Moskve omenil možnost, da bi se bližnjega zasedanja Generalne skupščine udeležil tudi premier Sovjetske zveze Nikita Hruščev. U Tant je pri tem pripomnil, da bo Hruščev prisostvoval samo enemu delu zasedanja«, če bodo okoliščine opravičile njegovo navzočnost«. E3 Vlada Sovjetske zveze je sklenila nuditi Kubi vojaško pomoč »glede na agresivne grožnje imperialističnih krogov« in na prošnjo kubanske vlade bo poslala v Kubo vojni material ter inštruktorje, ki bodo vežbali kubansko vojsko. Ameriški zunanjepolitični izvedenci menijo, da je ta sporazum med Kubo in SZ »samo potrditev prakse, ki traja že nekaj mesecev« in da je na Kubi najmanj dva tisoč sovjetskih vojaških strokovnjakov. 0 V Iranu je bil v soboto zvečer katastrofalen potres, ki je zajel področje okrog 40.000 kvadratnih kilometrov. Potres je porušil več vasi in ubitih je bilo okrog 10,000 prebivav-cev, najmanj toliko pa hudo ali laže ranjenih, medtem ko je ostal več ko sto tisoč ljudi brez strehe. □ Predsednik francoske republike general De Gaulle je na šestdnevnem uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. To je prvi primer v zgodovini, da je najvišji predstavnik Francije obiskal Nemčijo. General De Gaulle bo razgovarjal s kanclerjem o nadaljnjem gospodarskem zbližanju med Francijo in Zahodno Nemčijo ter se bosta verjetno tudi dotaknila vprašanja .vključitve Velike Britanije v skupni evropski trg, posebno -še, ker oba državnika nista prepričana v pripravljenost Velike Britanije, da bi se vključila v evropsko gospodarsko in politično zvezo. General De Gaulle bo obiskal več zahOdnonemških gospodarskih središč in imel 15 govorov v glavnem v nemškem jeziku. 1 I I D 0 Ml O Pred dnevi je Jugoslovanska linijska plovba s sedežem na Reki prevzela v ladjedelnici v Kraljeviči novo motorno ladj? »Matko Laginja«, ki ima nosilnost tri tisoč ton. Ladja je dolga 106 m in ima motor z močjo 3000 konjskih sil. Motor je zgradilo podjetje Jugoturbina v Karlovcu. Strokovnjaki menijo, da bo »Matko Laginja« dosegel najmanj 15 vozlov na uro, to je okrog 29 km na uro. © Jugoslovanske ladjedelnice so letos izročile naročnikom drugih držay,;13 ladij v skupni vrednosti vŠČ kot 10 milijard dinarjev. Po tri ladje so naše ladjedelnice izdelale za Indonezijo in Argentino, po dve za Poljsko in Švico in po eno za Liberijo, Romunijo in Sudan. © Prva jugoslovanska tovarna zložljivih gradbenih delov iz penastega betona, to je si-poreks, bo v Pulju, in v kratkem bo začela obratovati. Tovarna bo izdelovala gradivo po licenci neke švedske tvrdke. © V prvih osmih mesecih letošnjega leta je blagovna borza v Novem Sadu prodala na domačem trgu za najmanj 13 tisoč vagonov kmetijskih pridelkov. Vrednost prometa, ki ga je ustvarila ta edinstvena tržna ustanova v naši državi,- presega 7 milijard dinarjev. Omeniti moramo, da v tej blagovni borzi sodeluje okrog tisoč gosDodarskih organizacij. © V ^Jugoslaviji je izmed 27 tisoč 378 večjih ali manjših naselij elektrificlranih 16.033. Statistika pravi, da imamo 4,532.000 gospodinjstev, med katerimi 2,775.000 uporablja elektriko. Kar se tiče Slovenije kažeio podatki, da je stanje glede elektrifikacije najboljše, saj ima električno napeljavo 395.000 gospodinjstev, a brez nie jih je le okrog 36.000. © Po zadnuh podatkih zveznega statističnega zavoda je bilo letos 31. marca zaposlenih v naši državi 3.097.740 državljanov, se pravi, da je v delovnem razmerju vsak šesti Jugoslovan. Zanimivo ie. da je v gospodarstvu zaposlenih 2,5 milijona prebivavcev, izmed njih pa 1,135.872 v industriji. ti Minuli petek so se sestali čla- udeležili vsi navzoči, je ob pre- sredno zainteresirani za večjo ni sekretariata osnovne organi- gledovanju številk in analize go- produktivnost dela in zauveijav-zacije ZKS, sekretarji oddelkov spodarskega in političnega stanja ljanje delavskega upravljanja, in m vodilni uslužbenci Avtoturi-stičnega podjetja Slavnik Koper. Temu sestanku so prisostvcfvali tudi član ideološke komisije pri CK ZKS Niko Lukeš, sekretar občinskega komiteja ZKS Koper Zveza združenj borcev NOV pripravi vsako leto otrokom padlih borcev koprskega okraja in občin letovanje na morju. Vsako leto se zvrsti pod Šotori v Ankaranu nekaj desetin takšnih mladincev. Na sliki: zadovoljni otroci padlih borcev NOV sežanske Občino sredi letovanja v Ankaranu pošlljnjo vsem. organizatorjem letovanja in drugim svojim prijateljem iskreno zahvalo za prijetne dni na naši obali v podjetju opozorila, da bo po- ta ugotovitev nadalje narekuje trebno z večjo smelostjo in odgo- krepitev stikov med vodstvi vornostjo krepiti pri slehernem družbeno-političnih organizacij in proizvajavcu čut odgovornosti do vodstvom podjetja na eni ter de- izvajanja vseh novih gospodar- lovnim kolektivom na drugi stra- skih ukrepov, do poglabljanja de- ni. Kajti opaziti je, da so člani Zdravko Troha, predsednik OSS la ob sestavljanju raznih gospo- delovnega kolektiva premalo op- Koper . Marjan Rožič, direktor darskih analiz, do proučevanja veščeni o_gospodarskem gibanju Komunalne banke Miran Bertok funkcionalnosti posameznih eko- podjetja in zaradi tega v pre- in predsednik občinskega sindi- nomskih enot in predvsem do majhni meri sodelujejo v njego- kalnega sveta Srečko Jereb. Na- uveljavljanja gospodarske misel- vem upravljanju, men sestanka je bil kritičen pre- nosti pri neposrednih proizvajav- Temeljita razprava je nakazala gled gospodarskega in politične- čih. ga stanja v podjetju in proučitev Vse kaže> da izpolnjevanje pla- na v prvih šestih mesecih ni bilo zadovoljivo in se je izboljšalo šele v juliju. Vzroke za to ugoto- možnosti, da bi podjetje v slednjih mesecih doseglo na osnovi dosedanjih izkušenj še boljše uspehe. Plodna razprava, ki so se tudi vrsto lepih uspehov, ki jih je v zadnjem času dosegel delovni kolektiv podjetja Slavnik, saj je kljub subjektivnim in objektivnim težavam v juliju in avgu- je PRED RAZPRAVO O NOVEM OBČINSKEM STATUTU V ILIRSKI BISTRICI O ro V ilirsko-bistriški komuni so KS Knežak z naselji Knežak, zaključili s sestavljanjem novega Bač, Koritnice, Šimbije in Pod-občinskega statuta, ki bo v krat- tabor! KS Prem z naselji Prem, kem prišel v javno razpravo. Gornja in Spodnja Bitnja, Smrje, Osnutek ima več pomembnih do- Ratečevo brdo in Kilovče; KS Če-ločil, ki so zajeti v 232 členih in Ije z naselji Celje, Janeževo brdo, obravnavajo pristojnosti občine, Prelože, Postrvica in Ostrožno občinske skupščine ter gospodar- brdo; KS Jelšane z naselji Jelša-skih, samoupravnih in političnih ne, Dolenje, Veliko Brdo, Novo-organizacij. Osnutek predvideva, kračine, Sušak, Nova vas in Fab-da bo bodoča občinska skupščina ci; KS Zabiče z naselji - Zabiče, sestavljena iz občinskega vitev je treba iskati v neprilako- -tu. dosegel predvideno, „aU»d- vanem zmanjšanju potniškega jo m ustvaril za 13 milijonov di- prometa (nelojalna konkurenca narjev več skladov, kot jih je la- med avtobusnimi podjetji, ki ni. Razen tega se je v nekaterih -vzdržujejo proge skozi koprski ekonomskih enotah.delovna disci- okraj), dalje v povečanju stro- plina močno utrdila m produktiv- škov proizvodnje, pomanjkljivi nost postopoma raste. Vendar so kadrovski politiki, saj je na vo- bili udeleženci tega sestanka dilnih mestih v unravi in pro- mnenja, da bi bilo za nadaljnji izvodnji fluktuacija kadrov naj- razvoj podjeba koristno, ce bi tu- večja, v znatnem prekoračenju iz- nsticno dejavnost oddali tunstic- kn Rnl-ovira in KS sta,-od plačil osebnih dohodkov in konč- nemu podjetju Kompas Če bivaka Bukovica m Soze, KS Staiod £ nnmanikaniu pnntnosti koj uredili vprašanie remontnih z naselji Starod, Sabonje, Stude- ¡janf^& prav to po- in servisnih delavnic, ki naj se še na gora m Pavlica; KS Hanje z manjkanje enotnosti je vplivalo bolj specializirajo, m da bi z na- naselji Harije in Zajelšje; KS Re- na zavlačevanje odstranjevanja .....u """" čica z naselji Rečica, Zarečje, vzrokov, ki zavirajo ureditev Brce, Dobrepolje in Zarečica; KS osnovnih ekonomskih odnosov v Topole z naselji Topole, Podste- podjetju. nje, Podstenjšek in Mereče. Posvetovanje je opozorilo na ___r_______ +1 , , , . , ... takojšnjo ureditev notranjih od- ¿^organizirali seminarje "in po- V osnutku statuta je dan tudi nosov in na reaiizacijo predlogov, skrbeU za nritegnitev članov ko- bavo novih vozil enotnega tipa ter s prodajo starih kar najbolj zmanjšali , vzdrževalne stroške voznega parka, ki je sedaj neenoten. Kar zadeva; ideološko-vzgojnega dela pa bi bilo prav, če zbora in Podgraje, Kuteževo in Trpčane; velik poudarek vlogi SZDL v ob- ki jih delovni kolektiv^ ter vod- jektiva k skupnemu reševanju L Člani KS Vrbovo z naselji Vrbovo, Ja- činski samoupravi. Kot že ome- stva družbenih in političnih orga- g0Sp0darskih problemov podjet- zbora delovnih skupnosti. skupščine bodo voljeni za dobo blanica in Vrbica; KS Dolnji Ze- njeno bo osnutek novega občin- nzacij v in izven podjetja spreie- štirih let, a polovica izmed njih mon z naselji Dolnji Zemon in , „ ™ Vraticpm v ma3° na raznih sestankih. Zato bo ižmenjena vsaki dve leti. Bo- Gornji Zemon; KS Ilirska Bistri- SKega Slauua plIsei Z v bo v prihodnje treba posvetiti vso doča skupščina naj bi imela sa- Ca z naselji Ilirska Bistrica. Ja- javno razpravo in občani ga bodo skrb urejanju ekonomskih pro- mo tri komisije: kadrovsko komi- sen jn Koseze; KS Mala Bukovi- brez dvoma še dopolnili z razni- blemov s sodelovanjem vseh čla- sijo, komisijo za prošnje in pri- ca z naselji Mala Bukovica, Veli- 'mi predlogi. jš nov kolektiva, ki naj bodo nepo-tožbe ter mandatno-imunitetno ja. komisijo. Namesto dosedanjih osmih svetov, naj bi jih bilo odslej samo šest: svet za splošno upravo in notranje zadeve, svet za družbeni plan in finance, švet za gospodarstvo, svet za kmetijstvo in gozdarstvo", svet za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno vzgojo ter svet za zdravstvo in socialno varstvo. Do sedaj je bilo v občini 47 krajevnih skupnosti, a odslej naj bi jih bilo le 13: OB PRIPRAVAH ZA RAZŠIRJENI PLENUM SZDL V ILIRSKI BISTRICI O O Na seji občinskega odbora So- nih delavcev komune, ki bodo ordinirani akciji reševati, so iz-cialistične zveze v Ilirski Bistrici pripravili podrobne analize o volili štiri komisije, ki bodo po- so izvolili posebno komisijo kme- problematiki kmetijske proizvod- dale štiri referate z izdelanimi ______ _____ tijskih strokovnjakov in politič- njer o kateri bo v kratkem raz- analizami. Izvolili so hkrati tudi vesteh inozemskih časopisnih ter pravljal razširjeni plenum občin- koordinacijski odbor, ki bo vodil radijskih agencij se slišijo pred- skega odbora Socialistične zveze, delo komisij pri izdelavi analiz, logi za prenehanje oboroženih Posledica trenj med voditelji Alžirije je upor vojaških enot četrte vilaje, ki se ne strinjajo s politiko političnega biroja. Poročila, ki prihajajo iz Alžira, omenjajo hude boje 100 kilometrov od glavnega mesta. Položaj pa je še vedno negotov. Po nekaterih OBISK TUJIH TURISTOV PO NARODNOSTI Ze na seji občinskega odbora Socialistične zveze so prisotni kmetijski strokovnjaki načeli vr-' sto dokaj karakterističnih proble-i mov v kmetijski proizvodnji. Ta-Statistlke nam dokazujejo, da posta- valnih uradov ali samih hotelskilt ko s0 na primer razpravljali O Še jajo tuji turisti leto za letom po- uprav. To nam bo moralo biti tudi danes nerešenem problemu neor-membaejši obiskovavci na.ših sloven- osnova za prihodnjo sezono, čeprav ganizirane gozdarske službe pri sklh obmorskih krajev. Medtem ko smemo pričakovati tudi večjo zasedbo razdelitvi gospodarskih področij J. K. Hudo suši Medtem ko slišimo prebivavci obalnih občin Kopra, Izole in Pi- spopadov med uporniki in vladnimi četami ter za rešitev spora mirnim potom. Politični biro alžirske narodne osvoboditve je obtožil oficirje četrtega okrožja, da so izdali ukaz, »naj borci streljajo na alžirske patriote in na herojsko prebivav-stvo kazbe«, kakor tudi, da so iz se je zlasti letos število'domačih Ju- camplngov, ko bodo vneseni v med- v upravljanje "gozdnim gospodar- ¿ruEod^^ dobro^namočild zemljo! strahu Pred posledicami tega ne-goslovanskih znižalo, se je število narodne sezname. Čeprav bo potrebno . stvom in kmetijskim zadrugam. smQS v jui}ju zabeležili komaj odgovornega dejanja tujih znatno povečalo. Od kod. so ti razviti večjo propagando tudi med Dosedanji predpisi, ki so urejali gQ g mm padavin (5 iuliia mm tuji turlstUn kam bi bilo v prvi vrsti Francozi, Angleži, Holandci, Američa- gozdarsko službo, SO namreč bili d^a plugka 16 in 17. julija Z treba v bodoče usmeriti našo zamej- nI itd., bomo morali največ prizade- taki, da SO gozdna gospodarstva 42 5 mm in Še ^9 julija'6 6mm — sko turistično propagando? vanj usmeriti v še večjo pritegnitev upravljala s tistimi gozdovi, kjer ne'kal- deževnih dni je bilo tudi v V mesecu avgustu so bili naši ho- tistih, ki nam že dajejo pretežno ve- s0 le-ti dajali večji finančni re- zaget'ku julija) V avgustu pa je teli bolj ali manj stalno zasedeni in gostov. Po njihovih lastnih izja- zultat. padlo ^^ 0 4 mm dežja in to 22 precej tujcev je našlo streho tudi v vah Jih priteguje k nam bližina za- kmetijske zadruge avgusta. Takšne suše ljudje ne zasebnih turističnih sobah. Mimo teh od u, umerjena temperatura in ze- ^eclStaTOIKl KmeujSKe zaa g pomnijo od leta 1917 in ima po- smo Imeli vsak dan v naših krajih lenje naše obale. R. G. so lazpravijan o poseonem piu f j ....... obdolžili francoske čete za streljanje. tuje turiste tudi kot predhodno goste, In to celo v tistih zalednih krajih, katerih sicer ne štejemo med turistične. Število je bilo po dnevih približno enako in se ni veliko menjalo. Zaradi tega smo vzeli za primer stanje na slepo 22. avgust. Tega dno Je nočevalo v krajih koprskega okraja skupaj 2.883 tujih turistov. Razvrščeni so bili takole: V Portorožu 1.295, v Kopru z Ankaranom "542, Piranu 519, Postojni 136, Ilirski Bistrici 133, Izoli 119, Pivki 69 in Sežani 40. Največ, 907, je bilo Avstrijcev, 719 zahodnih Nemcev, 481 Italijanov, 196 Švedov, 122 Francozov, ■120 Švicarjev ter^ie ostalih lz raznih evropskih ln lzvenevropsklh držav, §j| celo lz Avstralije. To nam dokazuje, kakor tudi vsi ostali podatki o lanski ln letošnji turistični sezoni, da nam dajejo največ gostov Avstrija, za njo Zahodna Nemčija in Italija. Vendar so 5e vedno pomembni tudi Svedl, Švicarji in Francozi. . Pri Italijanih moramo ob tem upoštevati, da dajo največ nočitev v okviru obiskov v malem obmejnem prometu. Čeprav še ne razpolagamo z zaključnimi po- blemu podružabljanja kmetijske-■ga zemljišča, ki je ozko vejano z zastavljenim 20-letnim programom kmetijskega razvoja ilirsko-bistriškega področja. Da bi izdelane analize nudile jasno orientacijo nadaljnjega razvoja ~ na kmetijskem in gozdarskem torišču, plenumu pa bi bile prikazane nalogo, ki jih bodo morali v ko- sebno naše kmetijstvo že zdaj zaradi tega ogromno škodo. Berite in širite Urejuje uredniški" odbor Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za Inozemstvo 2.200 din aH 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper, Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek ln klišeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. ZGLEDEN PRIMER TOVARIŠTVA MED VOJNIMI VOJAŠKIMI INVALIDI V KOPRSKI OBČINI kjer so na zdravljenju organizacije ZVVI Jože Jože Zadnik in Anton sta delegata obiskala še o težjih, med njimi več 100 odstotnih in- člani Grl j, Škert, Tudi letos se občinski odbor Kumar, Lucije Jakolin, Franca Zveze vojaških vojnih invalidov Skomlarlča in Ivana Beržana se v Kopru ni izneveril lepemu obi- je zahvalil delegatoma tovariš čaju, ki je že postal tradicija. Zvonimir Lasič. Namreč vsako leto v invalid- V ankaranski bolnišnici žal deškem tednu obišče delegacija ob- legata nista mogla osebno obiska- validov na domovih: v Marezigah 93-ietna Marija Kocjančič iz Hrasto- činskega odbora ZVVI svoje to- ti vseh sedmih invalidov - Ja- Emila Korena, v Movražu Ivana velj je najstarejši član zvvi v kopr- variše — težje vojne invalide — neza Vipotnlka, Jožeta Rodela, Stepancica, v Gračišču Ivana .................................. skl i"6111,1- v NOB Jeizeubiia dva si- v bolnišnicah in na domovih. Bolj Avgusta Rebca, Jožeta Strjica, Kocjančiča, v I-Irastovljah 93-let- datkl o tujih nočitvah v mesecu av- 'požrtvovalnost?^ ter "pSmoM, Id kot darila velja omeniti pozornost Miha Blezijo - ker so bili na po- no Marijo Kocjančič, v Zusterni gustu, moremo pričakovati rekordno jo je nudila primorskim borcem za organizacije-do svojih članov, ki poldanskem sprehodu, zato je v Emila Babiča, v Kopru Jožeta Število njihovih nočitev, ki se bo pri- ®aSa°zaradffzgube°^oj'lh draglh^l- so se gl°boko ginjeni povsod za- imenF delegatov sprejel pozdra- Ružana, v Črnem kalu MarUo bližalo 90 tisočem. nov pa niso omajali njenega zaupanja hvaljevali za obisk, Letos se je Pretežno večino tujih turistov nam v dokončno zmago nad fašizmom, občinski odbor ZVVI v Kopru Še dajejo še vedno skupine, ki prihajajo Tred^n posebno skrbno pripravil na obi-po sklenjenih pogodbah prek poto- sodelovanjem na vseh občnih zborih ske m obdaritve, saj SO le teh Olll deležni tudi borci-invalldi iz dru- ve in darila tovariš Dermont. Po obisku v koprski bolnišnici, čiča Martin Rodela in Ano Purger ter v sežanski bolnišnici Mirka Kocjan- (bb) gih okrajev in celo iz drugih republik. Težko je opisati prijetno presenečenje in zahvalne besede na primer Bosanca Mehmeda Ta-siroviča, ki je na zdravljenju v bolnišnici v Voldoltri. Sicer pa je bilo v Valdoltri, kjer je na zdravljenju kar 9 članov ZVVI, srečanje med delegatoma iz Kopra — predsednikom ZVVI r— Turistično društvo Piran-Por- gladini, vso osvetlitev bo nadkrilil torož je letos prekinilo s tradicijo, ognjemet; združen s kresovi in da je bila slovita »Portoroška plamenicami vzdolž vse obale v noč« sredi glavne sezone, in je Portorožu in Seči. Ob 21. uri se sklenilo izvesti to razburljivo pri- bo začela najprivlačnejša prire- reditev v času, ko je sezona sicer ditev leta — izvolitev »Portoroške Leopoldom Jazbecom in tajnikom v teku, ko pa ni takega navala, vile« in njenih spremljevalk. Po te organizacije Jožetom Marko- da bi gostinske (in predvsem na- izvolitvi je predvideno v vseh čičem — ter bolniki najbolj pri- takarske) zmogljivosti ne zmogle gostinskih lokalih ljudsko rajanje srčno. Požrtvovalna glavna sestra velikega prometa, kar je v pre- do naslednjega jutra. Ker so vsa Mira je zbrala vse paciente v teklih letih vedno povzročalo sla- gostinska podjetja pristala, na sprejemnici, kjer so se z clelega- bo voljo obiskovavcev te prire- predlog turističnega društva, da toma iz Kopra pomenkovali o ditve. Letos bo »Portoroška noč« nudijo v okviru »portoroške no- tem in onem, obujali spomine na v soboto, 8. septembra. Začela se či« vse pijače in jedače po pose- narodnoosvobodilni boj in podob- bo ob 19. uri z otroško bakljado, zonskih cenah, je pričakovati, da no. V imenu bolnikov — vojnih nato bodo zažareli lampioni na bo obisk letošnje prireditve vsaj invalidov — Nazarija Kavrečiča, čolnih in ladjicah, ki bodo pre- tolikšen kot v preteki"! letih, če Antona Kovača, Vinka Kravosa, važale turiste pg noči po morski ne celo večji, Mehmeda Taslroviča, Frančiške ... Delegacija ZVVI občine Koper je obiskala tudi borce-lnvalldo v bolnišnici v Valdoltri o rojstvu na (Nadaljevanje s 1. strani) stična oblast skrbela — kar bo .. gije v osvobodilni in rcvolucio- tudi moja osebna skrb — da bo ! nami vojni. naša Vojna mornarica dobila vsa (i Poleti 1912, je vrhovni štab na tista sodobna sredstva, ki morajo » čelu zmagovitih in neuničljivih popolnoma ustrezati pomorskim prolctarskili brigad prispel iz Čr- obrambnim ciljem naše dežele, ne gore na področje Prozor—Liv- ker tako jaz kakor tudi vsi mi pripisujemo ogromno važnost obrambi naše jadranske obale. To skrb povzročajo ne samo naša dolgotrajna zgodovina, t. j. stoletni poskusi zasužnjevanja in asi-miliranja našega ljudstva na Ja- * dranu, temveč tudi nedavna krvava preteklost in najnovejše grož T S , : no—Glamoč, počistil vse ozemlje od Konjiča do Glamnča, ki so ga bile nekaj dni prej osvobodile krajiške edinice. Vrhovni štab se jc nastanil v Glamoču in pozval vodilne tovariše iz raznih krajev, da bi dobil poročila o položaju na terenu In -Ah i 'íli r -'tí i".;-': m > tX: jim dal nova navodila. V Glamoč nje raznih fašističnih in drugih je prispela tudi neka skupina to- osvajalskih sladokuscev. varišev iz Dalmacije; z njo smo v nazvočnosti tovariša Vicka Kr-stuloviča, prerešetali položaj v Dalmaciji, kjer so se partizani že vecej dolgo ogorčeno borili pro- Ko danes proslavljamo desetletnico postanka naše Vojne mornarice, jc zelo važno upoštevati tole: kaj smo in pod kakšnimi pogoji smo kaj dosegli glede naše italijanski vojski, proti četni- pomorske obrambe in pomorstva ;om popa Djujiča in ustašem, italijanskim zaveznikom. S to skupino je prispel tudi tedanji polkovnik, danes general škorpik, s svojim sinom, mladim pomorskim častnikom, ki jc pozneje padel. Škorpik mlajši, zelo mlad, v čigar glavi je bilo polno vsakovrstnih načrtov o možnosti uspešnega vznemirjanja okupatorja na morju, ni spočetka vzbujal v meni kdo ve kakšnega zaupanja, ko pa sem z njim prere-šetal razne konkretne, tehnične in druge možnosti, zlasti še vprašanje ljudi, sem spoznal, da je čas vobče. Razmere, v katerih se ,ie ¿i razvijala naša vojna in trgovska mornarica, so bile — to moramo reči — zelo neugodne. Najprej jc bilo potrebno vzgojiti kadre za pravilno uporabljanje minimalnih tehničnih sredstev za pomorsko obrambo. Morali smo v naglici popraviti naše lukc, ki so bile v vojni temeljito porušene. Morali srno hitro popraviti in graditi nove ladjedelnice, da bi lahko popravili iz morja izvlečene trgo-govinske in vojne ladje. Naša Partizanski ,čolni so vsepovsod prežali na sovražnika in udarjali po nJem, kjer se je najmanj nadejal drov v uporabljanju sodobne teh- zadevanjih, pač pa tudi v svojih nikc se jc danes izurilo v naši vsakdanjih naporih. Oni gradijo Vojni mornarici. Tisoči novih socializem in hkrati sebe kot mladih graditeljev ladij in strojev obrambno silo našega socialistič- so se izšolali po vojni, zdaj pa nega ozemlja. hkrati z našimi starimi in izkuše- Potemtakem je jasno, zakaj je nimi graditelji gradijo nove tr- dan Vojne mornarice hkrati tudi govinske in vojne ladje. dan vse naše mornarice sploh, Trdno sem prepričan, da niso dan našega pomorstva vobče. To mlada Vojna mornarica je morala nikjer v tako tesni zvezi z življe- je jasno vsakomur, kdor : k- . .. 1 ' ■ ■ '*.'-■ . •■»:.' je z zelo skopimi sredstvi očistiti njem in ustvarjalnimi napori spremljal razvoj naše mornarice ljudstva kakor pri nas. Kakor od 1942. leta dalje. Prav tisti lju-pripadniki vseh drugih zvrsti na- dje, ki so tedaj z mitral.iczi z lese Ljudske armade, tako so tudi senih bark bili sovražnika na pripadniki naše hrabre Vojne morju, plovejo danes po vseh mornarice v neločljivi zvezi z na- morjih sveta pod ponosno zastavo širni narodi ne samo v svojih pri- socialistične Jugoslavije. Prav ti ljudje širijo danes širom po svetu slavo neustrašenih pomorščakov, saj so pri opravljanju svojega poklica v hudih urah ne samo enkrat dokazali svoje junaštvo. To so potomci prednikov, ki so se bili odločili, da se bodo za večne čase zasidrali na naših obalah. Potemtakem bodo desetletnico naše mornaricc proslavljali vsi naši pomorščaki, pa naj bodo kjer koli. Jaz jim najprisrčneje čestitam in želim čim večji uspeh v razvoju našega pomorstva. Ko govorimo ob proslavah o naših namenih in uspehih, kakor na primer ob tej proslavi, govorimo popolnoma odkrito, da nas lahko vsakdo sliši in razume. Nimamo česa prikrivati,- ker je naš cilj določen in jasen: prizadevamo si doseči, da bi naši narodi biLi v svoji deželi srečni, da hI bilo njihovo življenje čim lepše. Imamo jasno določene meje, v okviru katerih želimo sami gospodariti. Nepretrgoma se pripravljamo, da bi bili čim močnejši, ker želimo ohraniti, kar imamo. Nikdar ne bomo posegali po tujih ozemljih, ker smo socialistična dežela, ki spoštuje tuje, ki pa bo umela svoje braniti, kakor še nikdar doslej. Dobro bi bilo, če bi si to zapomnili tisti, ki imajo nekakšne zahteve po delih naše dežele, in ki mislijo, da se ni pri nas nič spremenilo. Bila bi velika zabloda, če ne bi tega upoštevali. V naših narodih vlada nov duh. V glavah naših ljudi vlada revolucionaren duh, duh nove socialistične Jugoslavije, ki zametuje vse staro, negativno, kar jc slabilo našo deželo in kar je koristilo sovražniku naših narodov. Ko govorimo danes o potrebi zavarovanja naših obal in našega morja, ne delamo tega brez razloga, ker je na drugi obali precej ljudi, ki imajo o nas še staro mnenje. Mi jih le želimo opozoriti, da se to ne izplača in da morajo to mnenje spremeniti, ker bo to koristilo tako krepitvi svetovnega miru kakor tudi njim samim. Da pa bi razni ljudje v tujini mogli doumeti to ogromno spremembo v mišljenju naših ljudi, bi želel opozoriti samo na eno dejstvo: naša nedavna tragedija v času okupacije in razne izkušnje, izvirajoča iz tega, so naučile naše narodne spoznavati, v čem jc njihova moč in nepremagljivost. Naučile so jih spoznavati njihovo moč, ustvarjalno zmožnost in cono, ki so jo plačali za to. Ob dcsetlctnicl rojstva naše mlade pomorske vojne sile polagam na srce borcem in voditeljem oziroma komandi in borčevski sestavi, naj se vedno zavedajo, kako neznansko važna je njihova naloga, to je obramba sektorja, ki so jim Jo zaupali naši narodi. Ncutrudljivo se učite pomorske vojne veščine, vztrajno obvladujte vojna tehnična sredstva in bodite budni čuvarji naše prelepe jadranske obale! Pošiljam vsem: borcem, podčastnikom, častnikom in admiralom prisrčne čestitke in borbene pozdrave ob deseti obletnici ustvaritve Vojne mornaricc naše socialistične Jugoslavije. Prav tako pošiljam tople čestitke in pozdrave delovnim, ustvarjalnim kolektivom naših ladjedelnic in tovarn, ki izdelujejo pomorska bojna sredstva za našo mornarico, z željo, da še vztraj-nejc nadalje izdelujejo sredstva za obrambo naše socialistične domovine! Prisrčno pozdravljam vse naše pomorščake in jim čestit£yn z» dan mornarice! •4 rs*»* v,- '•^•isgf ft 'V'f^ln Jk zea svoje morje V decembru 1943. leta je bil ustanovljen IX. korpus NOV in POJ, ki je z zmagovitimi pohodi malu osvobodil velik d.el Slovenskega Primorja in s svojimi uspehi močno spodbudno vplival na Partizanski motorni čoln pC-8 na povratku iz akcije planoti kakor tudi v vsej Soški dolini in nad njo v hribih je IX. že dozorel in da bomo tudi na lukc in najvažnejše pomorske potem področju partizanske borbe ti od vseh mogočih min. To je želi uspehe. Zame je bilo pač naj- kaj težavno delo, ki zahteva korpus razširil osvobojeno ozem-važnejše spoznanje, da imamo mnogo spretnosti in skušenj. Naši Ije, v mestih Trstu, Gorici in v i«..*. - .ji«------1„ =----ljudje so vse to obvladali> Isti drugih mestih pa so se razlegali ljudje, ki so šli v vojno goloroki, streli, so pokale bombe ljudskih so šli po vojni, prav tako goloro- maščevalcev, ki, na delo, da bi zgradili tisto, kar je vojna uničila, pa tudi, da bi ustvarili kaj novega in boljšega. pri IX. korpusu NOV in POJ tudi mornariška skupina. Odločilni udarci po nacistični Nemčiji, ki so se čedalje bolj približevali, so ustvarili pogoje tudi za ustanavljanje mornariških azširitev NOV na področju on- odredov in obveščevalnih posto-tran naše narodne meje, na ita- jank v neposredni bližini glavnih lijansko narodnoosvobodilno gi- sovražnih mornariških onorišč na banje, na partizanske edinice v Jadranu, zato na slovenski obali severni Italiji, zlasti še v Fur- od Tržiča do Dragonje v nepo-laniji. sredni bližini Trsta. Za ta namen Z zmagovitimi boji v Vipavski ^ bila ustanovljena mornariška dolini, na Krasu, na Trnovski skupina pri IX. korpusu NOV in ljudi z odlično moralo in veliko pripravljenostjo za borbo. Takoj smo 'izdelali naredbo o ustanovitvi partizanske vojne mornarice. Določen je bil in upo-stavljen štab v Podgori. To je bilo vse, kar smo mogli mi napraviti. Vse drugo je bila naloga ljudi na terenu. Jaz osebno sem bil trdno prepričan, da so naši ljudje v Dalmaciji tako dobro podkovani in pogumni, da bodo okupatorju zagrenili življenje ■ tudi na morju. Kako je mogel vrhovni štab materialno pomagati našim borcem? Z ničemer. Izdal je samo naredbo, navodila in ničesar drugega. Vse drugo smo prepustili ustvarjalni pobudi teh ljudi, herojev, ki so šli malone goloroki v lesenih barkah in čolnih na morje v borbo z jeklenimi vojnimi ladjami italijanskih in pozneje nemških okupatorjev. Šli so zavestno v smrt za svobodo svoje dežele, za naše prelepo morje in obale, ki jih je, tako je mislil italijanski fašistični okupator, ugrabiti našim narodom za vse večne čase. Kakor je znano, so italijanske fašistične čete vkorakale v Dalmacijo, ne da bi se bile sploh borile. Že tako in tako šibka jugoslovanska vojna mornarica je bila brez borbe uničena ali zaplenjena. Njena usoda je bila podobna usodi kopenske vojske: izdaja in strahopetnost v vodstvu države in vodstvu vojske. Če pa je sovražnik v našo deželo lahko prišel, je odšel iz nje težko In pohabljen. To bi mogel biti tudi danes za marsikoga koristen pouk. O tem so poučili naši narodi sovražnika v najhujših časih naše zgodovine. Oni so pripravljeni tudi danes kakor v prihodnje ravnati podobno, če bi kdo pozabil na to. Na pomorskem bojišču so naši borci v času osvobodilne borbe, spričo razpoložljivih bornih sredstev, pokazali neprekosljive primere iznajdljivosti in heroizma. Takšen duh heroizma in iznajdljivosti se mora gojiti in mora vladati tudi v prihodnje v vrstah naše mlade vojne mornaricc. Naša pomorska meja je dolga skoraj 2000 km. Naša mlada socialistična dežela ne more še nuditi dovolj ,materialnih sredstev za moderno vojno pomorsko tehniko, da bi sc z morske strani zavarovala naša socialistična dežela. Toda jeklena srca, kakršna so bila v prsih naših borcev na morju v času osvobodilne borbe, lahko to nekako nadomestijo tudi v današnjih razmerah. prav posebno še spričo razpoložljivih tehničnih sredstev in današnjih odličnih kadrov, Razumljivo jc, da bo naša sociali- Danes že imamo velike ladjedelnice, v katerih se ne gradijo samo velike sodobne trgovinske ladje, marveč tudi komplicirane pomorske vojne enote. Danes že plovejo po našem Jadranu vojne ladje, ki so jih ustvarile roke naših delovnih ljudi. Na tisoče novih, mladih, toda zmožnih ka- 15. septembra 1944. leta so delegati iz vsega Primorja izvolili pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje POJ, katere naloga je bila, da na omenjenem obalnem sektorju organizira mornariške udarne skupine, iz katerih naj bi se razvili odredi. Te skupine naj bi istočasno zbirale obveščevalne podatke o vsej obali, zlasti še v Trstu kakor tudi v drugih manj važnih središčih sovražnih oporišč in komand na obali. Iz prvih začetkov se je — od 20. septembra 1944. leta dalje — (PNOO), najvišji organ ljudske razvila mornariška skupina, se- oblasti. Za predsednika so dele- stavljena izključno iz Slovencev, gati izvolili pisatelja Franceta v dva močna mornariška odreda Bevka, za tajnika pa dr. Jožeta s štabom skupine neposredno pri Vilfana, ki je vse svoje delovanje štabu IX. korpusa. Prvi odred je posvetil osvoboditvi slovenskega bil kot operativna edinica vklju- naroda v Italiji. V ta odbor sta čena neposredno v sestavo XXX. bila izvoljena tudi dva Italijana, divizije, drugi — mornariški od- V tistem času se je ustanovila red Koper — pa je izvajal samo- stojne. akcije na terenu, in sicer na sektorju od rečice Mirne do Trsta. Prvi mornariški odred v sestavu XXX. divizije se je nepretrgoma bojeval hkrati z drugimi edinicarht zlasti proti Nemcem in četnikom, ki so po osvoboditvi Srbije prenesli svoje zločinsko delovanje na ozemlje Slovenskega Primorja. Ta odred se je odlikoval prav posebno v poslednji sovražni ofenzivi, ko je bil razbit' še poslednji poskus fašističnih tolp in njihovih hlapcev, da bi uničili narodnoosvobodilne sile v zahodni Sloveniji. Drugi mornariški odred — mor1 nariški odred Koper — se je, ko je najprej jeseni in pozimi 1944. leta končal vse nriprave, spomladi 1945. leta lotil množične mobilizacije v Istri in je pridobil vse ljudstvo za narodnoosvobodilno gibanje ter vključil v gibanje tudi napredne italijanske ljudske množice, prvenstveno delavce v Izoli. V noči 14. aprila ie odred vpa-del v Izolo in razorožil odred italijanskih vojakov, skupino eses-ovcev in četo-fašistične milice. Z zaplenjenim orožjem je popolnoma oborožil svoje borce. Nato je z nenehnim patruljiranjem blo- ET3£3 <¿J Lha 'Bila je temna noč,« je pripovedoval, »od obzorja do obzorja so se podili gosti oblaki, močan jug je metal valove čez pramec našega .Udarnika'. Na poveljniškem mostu sta stala poleg mene moj namestnik Nikola Fabljančič in krmllar. Na prameu, krmi in pri orožju je imela službo druga izmena in izvidnik, drugi mornarji pa so. popolnoma opremljeni in v pripravljenosti št. 2, poležavall v podpalubju. Nekateri so klepetali, irt sicer Istrani Posadek. Sokolič in drugi, ker so se približevali tako ljubljenemu hišnemu pragu. Zora nas je. zalotila pri kraju Sv, Ivanu. Tu smo, neopaženi od sovražnika, v zaščiti jutranje megle pristali, da bi pri tamkajšnjih prebivaveih zbrali podatke o sovražniku. To nam .ie uspelo, ker so vsi vaščani zbežali pred sovražnikom, ki je v divjem besu vse uničeval. Oslal je samo slaboten starček Ivan. ,Kaj je barba? Kje so Nemci?' smo ga vprašali. .Poglejte jih, še vedno korakajo goslovanski vojni mornarici. Opozorili skozi vas proti Trstu,' .nam je odgovoril starček, ki se ni mogel dovolj načuditi mornarjem s peterokrakimi zvezdami na čcpicah. Povpraševal nas je še to in ono. mi pa se žal nismo utegnili v vasi dlje muditi. .Za nami prihaja silna Titova vojska.' mu je zago)ovil Luka, Starec se ni mogel premagovati, poljubil ga je DUŠAN VESIC na čelo, se usedel na kamen poleg obale in se pričo zavesti tolikšne sreče razjokal. .Pozdravljeni! Silna je naša vojska, otroci moji! Ze dolgo vas pričakujemo!' je zaklieal za nami, ko smo sc oddaljevali od obale. Ob vhodu v luko Umag so ribiči, ki so vlekli mreže, po znakih in ^zastavi spoznali, da pripada naša ladja jugo- M - . '.y v •; mm Ét 'ISBS&Qg IP*, ■.¿il Naši mladi mornarji so budno na straži v obrambi svoje domovine in njeno socialistično izgradnjo so nas, da je luka zaprta z minskim pasom ln so nam pokazali, kod lahko plovemo. .O, ko bi bili tuji, pošteno bi Jo skupili! Naleteli bi na mino...' so vzkliknili, ko smo vozili mimo njih. Oni so pobirali mrežo in pluli za nama v luko, da bi nas pogostili in da bi nam zaželeli srečo. Umažani so se jadrno zbrali okoli naše lad.ie, ker je to bila prva ladja naše vojne mornarice, ki so jo dotlej videli, povpraševali so po svojcih, kdaj bodo prišli drugi odredi naše vojske ild. Nismo utegnili odgovorili na vsa njihova vprašanja in se z njimi veseliti, ker so nas čakale nadaljnje naloge. Pri vožnji od Umaga do Pirana smo morali, da bi skrajšali našo pot. pluti mimo nemške utrdbe na Savudri.iskem rtiču. Prelisičili smo jih. Poslali smo v utrdbo našega kurirja s sporočilom, da bežimo v Trst. Nato so nas prepustili. Piran je ob svitanju bil še tih. Samo kolone vojske, motorizaelje in patrulje so se pomikale po ulicah. Pozneje, ko se jc razdanllo, so prebi-vavei ozaljšali hiše z našimi in italijanskimi zastavami. .Vogliamo Jugo-slavla!' so vzklikali Italijani. Mestece je v nekaj trenutkih prevzelo slavnostno razpoloženje. Zglasili smo se na vojaški komandi, ker so nekatere naše suhozemske edinice prispele v mesto isti dan kakor ml. Ze sredi poti med Umagom in Piranom smo opazili dve britanski vojni ladji (sodeč po obrisih sta verjetno bila dva rušilca), ki sta razčiščevali pot skozi minska polja proti Trstu, da bi lahko njihovo brodovje vplulo v luko. Gledali smo drug drugega z daljnogledi, naš .Udarnik' pa jo je urno rezal dalje. Pogum in spretnost naših mornarjev sta se izkazala v vsej svoji popolnosti- Na gosto posejane mine so preprečevale hitrejšo vožnjo, ker smo morali medpo-toma uničevati mine. drugo za drugo. Bilo je naporno delo. toda volja in odločnost, da prvi priplovrmo v tržaško luko, je prevzela slehernega Izmed nas. Naša pot je držala od Piranskega rta proti svetilniku Vittorlo ob vhodu v luko. Ta pot je bila nevarna, ker je sovražnik v zadnjih urah, ko se je umikal, vsepov.-od po-sc.ial mine. Nedaleč"od nas je eksplodirala neka magnetska mina, ki je pretresla našo ladjo, ki pa li ni prizadela kakšne večje poškodbe. Tako smo lahko nadaljevali vožnjo. Pozneje smo zvedeli, da Je zletela v zrak ena tistih dveh britanskih ladij, ki sta čistili pot skozi minska polja. Nekoliko sovražnih ladij se je zbralo pred tržaško luko In ociplulo proti italijanski obali, bile pa so izven dometa našega ognja, dohiteti pa jih nismo mogli. Ko smo S. maja 1945 ob 16. uri ln 30 minut vpluli v tržaško luko, je malokdo verjel, da nam je uspelo prebiti se skozi tako gosta minska polja. Ker pa smo meščanom povedali, da smo med vojno premagovali še vse težje ovire, so bili prepričani, da zmorejo doseči kaj takega samo Titovi mornarji. Prihodnji dan so prispeli še drugi naši patruljni čolni in oborožene ladje. Sele dva dni pozneje so, 7. maja ob 11. url pripluli v luko britanski rušllcl in druce vojne ladje. Proslave in slovesnega sprejema ni lahko popisati. Z vseh strani so prihajali sprevodi z zastavami in transparenti. ,Mi smo Titovi, Tito je naš!' se je razlegalo vsepovsod. Tržačani so pozdravljali svoje osvoboditelje, poveličevali so Partijo in Tita in pesem je bobnela po vsem mestu. Na ladje so nam prinašali razne darove in jih poklanjali borcem Med darovavcl so bili Slovenci, Hrvatje In Italijani. Vsi oni so se eno-dušno radovali in s solzami v očeh zrli v naše odločne obraze, ki so utrjevali v njih vero v našo zmožnost, da lahko sami z lastnimi močmi osvobodimo deželo, Tistega dne, ko so britanske ladje priplule v luko, Je bilo našemu PC-8 .Udarniku' naloženo, naj odplove proti Tržiču in naj na tem področju pa-truljira. Nekoliko milj od obale smo v prvem somraku opazili neko ladjo, ki je plula v smeri sončnega zahoda proti nasprotni obali. Pozvali smo jih s signali, naj se ustavijo. Ker se niso odzvali, smo se z vsemi silami pognali za njimi, jih dohiteli in pospremili v bližnjo luko. Ujeta ladja je bila italijanska ladja »nemo . natovorjena z votnlm materialom in z italijanskimi fašisti v civilnih oblekah Hoteli so zbežati pred ljudskim sodiščem, kjer bi morali odgovarjati za izvršene zločine. Ljudstvo iili je kaznovalo tako. kakor so zaslužili.« ir zaključil Pero Cubranič, bivši, poveljnik PC-8. kiral vsa oporišča na obali Slovenske Istre. 28. aprila je prvi bataljon mornariškega odreda Koper vdrl v Izolo, pregnal fašiste in. osvobodil mesto. Prebi-vavci in borci so z velikimi manifestacijami pozdravili osvoboditev mesta. Pospešeno napredovanje edinic IV, armade proti zahodni obali Istre in proti Trstu kakor tudi mornariških enot proti Pulju je omogočilo mornariškemu odredu Koper nalog obvladovanje sovražnika na njegovem sektorju, tako da je 30. aprila 1945. leta bila osvobojena vsa obala od Kopra do Dragonje, razen najmočneje utrjenega sovražnega oporišča na Savudrijskem rtiču, katerega posadka se je nekaj dni pozneje vdala tankovskim edinicam IV. armade. Ob osvobajanju zahodne Istre je bilo ujetih več ko 300 fašistov in Nemcev, zaplenjeni so bili trije živi torpedi, dva bojna čolna in oborožena ladja »Aciuga«, ujeta je bila tudi njena nemška posadka. V teh akcijah je bila zaplenjena tudi precejšnja količina orožja, municije in drugega vojnega materiala. Istočasno — to je 1. maja 1945. leta — so se začele edinice IV. armade boriti za osvobojenje Trsta, ki je bil po hudih in ogorčenih borbah osvobojen še isti dan. 2e do 30. aprila so edinice IX. korpusa osvobodile . vso obalo Slovenskega Primorja od Trsta do izliva Soče. Prvega dne zjutraj je prvi motorni čoln mornariškega odreda Koper, na katerem je vihrala naša zastava s peterokrako zvezdo, opravil z našimi borci - mornarji patruljno vožnjo od Izole do Kopra in obratno. Prvič po dolgih stoletjih suženjstva in bojev za naše morje je slovenski mornar nove Titove vojne mornarice zaplul na osvobojeno slovensko morje. Mornarji so s streli pozdravljali in ponosno s pogledi spremljali na jamboru vihrajočo zastavo, — simbol svobode, izpod kraških skal nad Trstom pa se je še razlegalo bobnenje topov. PC-8 iz kvarnerske pomorske sestave je bila prva zavezniška ladja. ki je vplula v Trst, 2. maja 1945. leta je mornariška skupina vkorakala v Trst. zasedla mornariške ustanove in s pomočjo tovarišev od štaba mornarice upostavila pomorsko obalno poveljstvo Trst za sektor obale od Tržiča do Novega grada. Dan vkorakanja slavne jugoslovanske armade in prihoda edinic jugoslovanske vojne mornarice v Trst in v vse Slovensko Primorie je bil najlepši dan v vsej zgodovini Slovencev. Solze ponosa in sreče v očeh Tržačanov in primorskih Slovencev so pozdravljale hrabro jugoslovansko armado in mornarico osvoboditeljico. Soča — reka Slovenskega Primorja — je zaslišala in začutila pesem svobode vzdolž vsega svojega toka od izvira do izliva v morje. Novzočnost jugoslovanske armade in mornarice, svoboda Slovenskega Primorja in Trsto — to so bili dnevi sreče, o kateri so slovenski rodoljubi sanjali dolga stoletja, dnevi, ko je vse ljudstvo v Slovenskem Primorju zadihalo iz svobodnih pljuč po tolikšnih žrtvah, po tolikšnem trpljenju. r® t ; : " ^ t ,'i' Jjjglj^lSWWBfflSS T*?* ' j ■ , . i*' M ¿MiMi^M.. ■ Ki. ■•¿■'■ViS" aa» nsaü«si|B tsffta m I 4 v... JJ Novo-koprsko tovorno pristanišče, kakor sc ponuja vsak dan radovednim očem številnih domačinov in tujcev raz Nabrežje Patricea Lumumbe (Belveder) O NASTANKU, RAZVOJU IN PERSPEK TIVAII KOPRSKEGA PRISTANIŠČA V Še pred leti je bil severni del koprske obale kup podrtij, danes pa je eden izmed najbolj zanimivih predelov prenovljenega mesta, Okrog 400 metrov dolga operativna obala Luke Koper je kar čez noč dala nov utrip temu mestu ob morju. Dan in noč se v tovornem pristanišču vrste kolone tovornjakov z najrazličnejšim blagom, ki je namenjeno bližnjim in daljnim prekomorskih deželam, ali pa kolone tovornjakov, ki sprejemajo tovor z ladij, da bi ga odpeljale v notranjost države. Veliko tovora raznega blaga gre skozi koprsko luko, v kateri pristajajo tudi čezoecanske ladje z zastavami evropskih, ameriških, afriških ter azijskih držav. Štiri leta so minila, ko je bila ob novem koprskem pristanišču privezana prva čezoceanska ladja. To je bila »Gorica«. In takrat je operativna obala merila komaj 130 metrov, pristanek velikih la- dij pa je bil, prizanesljivo rečeno, drznost. A danes? Danes je drugače. So dnevi, ko se zvrsti ob navezu v kratkem času kar pet velikih »bark« in zato ne vzbujajo več takšne senzacije, kot jo je pred štirimi leti napravila »Gorica«. Danes je že 400 metrov operativne obale, konec leta pa se bo podaljšala še za 150 metrov. In v teh štirih letih je šlo skozi luko več kot 550 tisoč ton raznega blaga, ki ga je pripeljalo ali odpeljalo več kot 2000 ladij najrazličnejših tonžiž. Med temi ladjami je bilo okrog 300 ladij iz 21 tujih držav, Zato ni čudno, če je Luka Koper lani dosegla 173 tisoč ton prometa, a letos do konca avgusta že 146.000 ton, kar kaže, da se vsako leto poveča promet za okrog 40 odstotkov. 2e te številke povedo več', kot še tako zgovorne besede. Vse omenjeno blago je šlo skozi skladišča podjetja, ki ima pri- r=3 bližno 30 tisoč kvadratnih metrov zaprtega skladiščnega prostora in okrog 52 tisoč kvadratnih metrov drugih manipulativnih površin, na katerih sušijo med drugim tudi les, namenjen izvozu. Prav sedaj pa rastejo, kakor gobe po dežju, veliki jekleni rezervoarji za uvoženo surovo jedilno olje. Sedem tisoč ton gn bodo lahko sprejeli hkrati. Ob sami obali ima koprska lu-ka najsodobnejše naprave za pravočasno dozorevanje sadežev. Zelene banane v treh dneh dozorijo in v februarju bo naš trg že poln etiopskih paradižnikov, ki bodo dozoreli v Kopru. No, če-omenimo še, da spada k podjetju Luka Koper tudi hladilnica v Dekanih, ki zmore hkrati vskladiščiti tovor enega tovornega vlaka v celice, kjer je temperatura zraka 35 stopinj Celzija pod ničlo, potem smo v glavnem dobili površen obris dejavnosti podjetja, ki spreminja lice Kopra in mu daje vse bolj pomorski značaj. V pomorskem prometu Slovenci nismo imeli nikakršnih tradicij, dandanes pa naši pristaniški delavci presegajo norme, ki imajo mednarodno veljavo. Tudi v za 50 odstotkov krajšem času. kot je po mednarodnih normativih določen, raztovoriio ladjo samo zato, da bi se čimprej zvrstile številne ladje, ki vsakodnevno iščejo navez ob koprskem tovornem pristanišču. In prav zaradi tega slovi koprska luka kot ena izmed najbolj »hitrih«. A ne samo to, koprska luka je postala osrednja jugoslovanska luka za sprejem hitro in lahko pokvarljivega blaga, kjer je še posebej potrebna nagla in pazljiva manipulacija z občutljivim tovorom. Slišali smo, da rezani les nikjer tako hitro ne »zori« kot prav pred koprskim pristaniščem, kjer ga nenehno prepihavajo sape. In ta ugotovitev je nadvse ljuba izvoznikom in prevzemavcem. Zato je vedno več zanimanja za nretovor lesa skozi Koper. Koprčani z zanimanjem opazujejo okrog 10. v mesecu privez ™ "JZBI O o o lepe bele ladje-hladilnik »Echo«, kov višjo ceno, kot vsako drugo Vsak mesec namreč odpolje iz konkurenčno blago. To pa je Kopra v Veliko Britanijo velike vzpodbudilo naše izvoznike, da količine svežega in ohlajenega bodo kupili štiri takšne ladje, ki .-«v .:>'. Kako smo gradili koprsko luko: velik delož pri tem Je vsekakor Imel volikan »Veli Jože«, ki je s svojimt orjaškimi šapami kar tako mimogrede prenašal in pokladal na mesto ogromne bloke železobetona za prvo metre operativne obalo mesa, ki je tako -strokovno nato- bodo iz Kopra v Anglijo vozile vorjeno, in prepeljano po morju, jugoslovansko meso. da je doseglo že ob prvi pošiljki Koprska luka je edina, ki izkr-na londonskem trgu za 25 odstot- cava velike količine kave in za- to so uredili v njej tudi velepra-žarno kave, ki je zaradi izvrstne pražene mešanice že zaslovela po vsej državi, Ta velepražarna pa je šele začetek ustanavljanja obratov, ki bodo predelovali blago iz prekomorskih dežel in nato odpošiljali gotove izdelke potrošnikom v Jugoslaviji ter v druge evropske države. Že iz teh kratkih podatkov ie razvidno, da je' koprska luka krepko posegla v gospodarsko življenje ne samo Slovenije in Jugoslavije, pač pa tudi v gospodarsko življenje Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Luka Koper ima v daljnjem načrtu svojega razvoja urediti skladišča za pretovor rude iz čezmorskih dežel in izdelkov slovenske težke industrije, ki si vse bolj razširja trg v inozemstvo. Tako bodo na ravnicah Škocjanskega zaliva v bližnji bodočnosti gore rude in koksa, ki ga bodo — ko bo prisopihal vlak tudi v Koper — sproti odvažali naročnikom. Da, železnica — to je sedaj vprašanje, Toda o tem je bilo že dovolj govora in no ostane nam drugega kot da nekoliko počakamo. Toda morda bomo že ob letu zapisali, da mladinske delovne brigade krčijo pot novi železniški trasi, ki bo omogočila še uspešnejši razvoj koprske luke. ... : < : ■■■■■".i : i i ■ Dna 7. decembra 1058 — pred komaj štirimi loti torej, je bilo slovesno predanih namenu prvih 135 m operativne obale novega koprskega pristanišča. Trdo In naporno je bilo delo v začetku, pji vztrajno in pogumno je moralo biti, dokler nista ekonomski zagon in že tudi nuja prebila ledu in je vse bolj naraščajoči promet sam po sehi prevzel pobudo za nadaljevanje izgradnje novih luških zmogljivosti. Na sliki: za Koprčanu kaj veličasten pogled na-prvo čczoceanko, ki so jo lahko pozdravili in privezali ob obalo svojega mosta tisto decembrsko nedeljo pred štirimi leti. Odtlej se jih jo ob pomolu zvrstilo že ničkoliko, pa so nam danes zdi samo po sebi umevno nujnost, če Jih vidimo kar. po več hkrati, ki čakajo na manipulacijo s tovorom PIRANSKA LADJEDELNICA VEDNO POMEMBNEJŠI ClNITELJ V NAŠEM POMORSKEM GOSPODARSTVU Rast ln vzpon piranske ladjedelnice je kot na dlani: še pred nekaj leti so na utesnjenem prostoru piranske ladjedelnice v portoroškem zalivu izdelovali skromne lesene barke. Takrat je na seznamu naših ladjedelnic zavzemala piranska skromno mesto nekje na repu našega Iadjedelstva in le malokdo je slutil takrat tako zavidljivo rast in tako nagel vzpon te gospodarske organizacije. Največja zasluga za razvoj ladjedelnice gre vsekakor podjetju Splošna plovba, v katerem sestavu je bila ladjedelnica vse, do odcepitve leta 1960. Rezultat te gospodarske združitve s Splošno plovbo je bila dokaj bogata dediščina osnovnih sredstev, predvsem sodobne ladjedelske opreme, ki je postala osnova za afirmacijo piranske ladjedelnice doma in v tujini. No, brez izrednih naporov in nesebične požrtvovalnosti ter posebej omembe vredne enotnosti kolektiva, tudi sodobna mehanizacija ne bi odtehtala uspehov ladjedelnice, ki je v tako kratkem razdobju postala doma in v tujini pojem kvalitetnih in hitrih uslug. Seveda se požrtvovalno delo piranskih ladjedelcev1 zrcali tudi v ekonomskih pokazateljih, saj so samo v minulih dveh letih podvojili realizacijo — od ene milijarde dve sto milijonov v letu 19G1 na dve milijardi štiri sto milijonov v tem letu. Ce vas bo zanesla pot na delo-višče Piranske ladjedelnice, kjer od jutra do poznih popoldanskih ur drdrajo avtomatska kladiva in oglušujoče piskajo varilni aparati, boste lahko že na prvem delovnem mestu zvedeli glavni vzrok za tako zavidljivo delovno vnemo in za tako tenkočutno osebno odgovornost posameznikov do delovnih nalog. Poznavalci razmer v Piranski ladjedelnici bodo brž dobili potrdilo, da je domala vse velike uspehe ladjedelnice v minulem razdobju pripisati decentralizaciji sistemu upravljanja, ki je postal v tem podjetju najmočnejši činitelj v proizvodnji, kajti člani ekonomskih enot so temeljito in podrobno seznanjeni z vso problematiko ne le posameznih sektorjev, ampak podjetja v celoti. Primer; prav te dni imajo v ladjedelnici naval ladij za remontna dela, kar je za kolektiv spričo pospešenega dola pri novograd- njah dokaj odgovorna obveznost. Vendar je uprava podjetja na rednih sestankih z vodji sektorjev in kasneje v povezavi s celotnim kolektivom, dobila soglasno potrdilo, da so ladjedelci pripravljeni prevzeti vsa ponujena dela, kajti letošnji izredno »napet« proizvodni plan terja od kolektiva še posebno velike napore, Ker se vse doslej —• vsaj po krivdi kolektiva ladjedelnice — ni zgodilo, da bi zatajili pogodbene obveznosti, so 'tudi naročniki remontnih del prepričani, da bodo njihove ladje temeljito »pozdravljene« zabrazdn-le morje najkasneje ob določenem terminu. Vendar je znano, da so piranski ladjedelci doslej končali tudi vse novogradnje pravočasno, kar dokazuje primer zadnje splovitve ladje za Indonezijo, ki je dobila novo plovno enoto cela dva meseca pred določenih! terminom. Tudi prehod na nov gospodarski sistem, čeprav novi instrumenti ladjedelcem niso posebno naklonjeni, ni povzročil Piranski ladjedelnici posebnih težav. Vodstvo podjetja je skupno z organi delavskega samoupravljanja doslej uspelo prebroditi vse težave, čeprav so visoka odplačila za najete kredite itd. še vse do ned^..-na v dokajšnji meri hromili poslovanje podjetja. «KfiKHiB IZDELKI PIRANSKE LADJEDELNICE ŠE NISO ZATAJILI Kljub kratkotrajnim izkušnjam pri gradnji večjih železnih plovnih enot se lahko piranski ladjedelci postavljajo z izredno kvaliteto svojih izdelkov. Vsaj doslej še ni bilo primera, da bi prigovori celo najbolj zahtevnih tujih odjemalcev omajali tako dragocen ugled, kakor je pojem kvalitete. Najbolj zahtevno .preizkušnjo je kolektiv nedvomno prestal z izgradnjo vlačilca za Donavski Lloyd v tem letu, Ta največji plovni objekt te vrste na Donavi s tremi motorji, vsak po 600 KS, bojda prinaša lastniku zelo lepe dohodke, saj je neumorno »vpre-žen« v 18 vlečnic po 1000 ton vsaka: Koristne izkušnje za gradnjo tako zahtevnih plovnih objektov so si pridobili ladjedelci iz Pirana posebno v minulem letu, ko so izdelali vrsto večiih železnih ladij za domače in predvsem za tuje odjemalce. 1400-tonska ladja za naročnika iz Pakistana ter dve 950-tonski ladji za Indonezijo — eno izmed teh dvojčic so splovili pred dnevi — so pomenile za kolektiv trdo nreizkušnjo. Pospešeno so se lotili tudi del pri gradnji še bolj zahtevne plovne enote — 2500-tonske specialne lndje za Bogat delež pri izgradnji novfega koprskega tovornega pristanišča gre pra\ gotovo velikemu sesalnemu bagru »Potru Klepcu«, ki ga je za nekdanje Vodno skupnost zgradila Piranska ladjedelnica >?! ■ v"'.; mm ifgn 5 > W ■■< - ftj f; «i i &f ac fc» ' .M ram* : ¿'¿i r t'f MI i»:'" •FT-.*- . t-.-"«-",' »i*':. •'"«S-1— :' ■ . ■ > .' v ... ■ .:.,.'. «jrajjaSMi I«» •vV: v X ...v ' . 'I m /.^Si-v-*- ' ' - - . ' >,', '•' --'iipf'4 \ t '.it, >*vJÄ - Tako v koprski luki skoraj vsak dan nakladajo ladjo naS les namenjen izvozu prevoz živine za dansko ladijsko družbo Clausen. Velja še omeniti, da bo to edina ladja te vrste, ki bo po doslej znanih podatkih zgrajena v komaj smlh mesecih. Uspešno izvajanje del je bila glavna pobuda, da je ista družba pripravljena naročiti v Piranski ladjedelnici še eno ladjo te vrste. Ce omenimo še gradnjo 2 vlačilcev za naročnike iz Gvineje, ne moremo tudi mimo pogajanja z naročniki iz Ceylona, ki se prav te dni pogajajo s piranskimi ladjedelci za izdelavo petih železnih ribiških ladij. Glas o solidni in ceneni izdelavi železnih plovnih objektov je segel tudi v Tunis in celo v daljno Indijo, katere zastopniki so prav tako pogajajo s Piransko ladjedelnico za izdelavo dokaj zahtevnih ladij. Nič čudnega torej, če spričo tako zahtevnih naročil tujih odjemalcev živi pred štirimi leti začeta gradnja 1000-tonskih železnih ladij-vlečnic — za Donavski Lloyd in za Rečno brodarstvo v Beogradu — samo še v spominu ladjedolcev, ki so se takrat — leta 1958 — prvič spoprijeli z železno gradnjo ladij. NEKAJ TRPKIH NA RAČUN KOOPERANTOV Povsem razumljivo je, da tako velika gospodarska organizacija z dokaj pestrim in specifičnim značajem dela ter poslovanja, kot je Piranska ladjedelnica, . ne bi mogla shajati brez kooperantov, torej brez poslovnih partnerjev Izven podjetja. Razen občasnega najemanja sodelavcev neposredno na dolovišče — za očiščevalna dola, pleskanje ladij, cevarska dela itd. — ima podietje svnie stalne kooperante tudi med našimi največjimi tovarnami. Med- jf#fp Jl7 IS. «*Sfflk HjEB : ■•■čini ,81 M t ..... .-■ .-.: - -1. Pretekli teden v Piranski ladledelnici splovljona 050 tonska ladja za Indo. ne2ljo nosi ime i.Bligo«, matična luka pa je Džakarta tem ko jih poslovno" sodelovanje ljubljanskega Litostroja, ki jim mod drugim dobavlja celo glavno opremo, kot so ladijski stroji tipa Burmeister, povsem zadovoljuje, ne bi mogli trditi tega za nekatere ostale kooperante, med katerimi se posebno ne odlikujeta niti tovarni Jugoturbina in »Rade Končar« iz Zagreba. Razen tega, da ima ladjedelnica precejšnje težave s temi kooperanti za-Stran premalo doslednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, niso izdelki teh tovarn preveč vsee niti investitorjem zgolj zaradi tega, ker te tovarne ne vzdržujejo servisnih služb, ki so še kako pomembne za naročnike ladij. (bb) \ ,1" L per— ZDA, ko je dobilo koprsko pristanišče svojo prvo prekooeeansko ladijsko zvezo ter se je njegovo ime pojavilo na seznamu svetovnih pristanišč. Zavedajoč se pomembnosti vzajemnega sodelovanja obe strani dosledno izpolnjujeta vse obveznosti: Splošna plovba nudi točen in hiter servis, marljivi pristaniščniki pa nikoli na zatajijo z dobro in hitro manipulacijo tovorov, skrbijo za kvaliteto tovora in z drugimi dobrimi .uslugami, ki so prinesle koprskemu pristanišču daleč naokrog ugled in zauoanje vseh poslovnih sodelavcev. V koprskem pristanišču pa nikakor tudi ne podcenjujejo Izdatne pomoči, ki jim jo je piranska Splošna plovba nudila v prvih fazah gradnje. Tudi ta prva pomoč je postala pomemben člnitelj, da so se vezi med obema nod-jetlema tako okrepile. Vendar to še ni vse: Splošna plovba predvideva skleniti s koprskim pristaniščem pogodbo o skupni gradnji posebne obale za pristajanje njenih ladij, o gradnji dvonadstropnega skladišča, ki naj bi razen prostora za skladiščenje tovorov imelo še prostore za odpremo in sprejem čgzocean-skih potnikov • s skladišči za prtljago, pulti za carinski pregled, restavracijo, hotel itd. Razen sodelovanja pri čez-oceanskih linijah pa bosta podjetji sodelovali tudi pri' razvoju pristanišča kot centra za uvoz južnega sadja. Uspešnost takšnega sodelovanja bo zagotovila Splošna plovba sebi in svojemu partnerju z nabavo več ladij-hladilnikov manjše tonaže ter bo njihovo poslanstvo — prevoz južnega sadja in drugih pokvarljivih tovorov na področju Sredozemlja — še kako pomembna postavka v gospodarstvu obeh podjetij. včeraj, danes, jutri... že celih osem let brazdajo jeklene lepotice piranske splošne plovbe svetovna morja ... čez poldnevnike in vzporednike, po pripeki ekvatorialnih voda vodi pot križem po nepreglednih razsežnostih oceanov naše vrle pomorščake, ki jim je domačna samo zamolkla pesem ladijskih siren, jekleni zv!]n orjaških motorjev in brnenje Žerjavov, pesem slednjih, ki s svojimi orjaškimi lovkami nakladajo in razkladajo tovore domala v vseh svetovnih pristaniščih, je najslajša in najbolj obetajoča: pomeni zaslužek in kruh za pomorščake in njihove družine, pomeni delo Z/l vse, ki strežejo ladjam in njihovim tovorom kjerkoli na morju ali na kopnem, pomeni končno blagor za vso našo skupnost. toda tokrat je naše zadovoljstvo dvojno: lahko namreč trdimo, da smo zares postali ljudstvo pomorščakov, kajti že lep čas ne prevažamo zgolj lastnii-i tovorov, ne strežemo samo domačim potrebam, ampak je morje in pomorstvo postalo naš stalni VIR ZASLUŽKA, in usluge, ki jih nudimo drugim, prinašajo naši skupnosti iz leta V leto lepše dohodke. zato smo tem bolj ponosni, da imamo v teh prizadevanjih lep delež tudi mi. splošna plovba piran, danes drugo največje pomorsko podjetje v državi, je namreč s svojimi šestnajstimi pretežno sodobnimi ladjami katerih nosilnost znaša 112,680 brt, na najboljši poti, da bo kljub ne ravno dobrim konjunkturnim pogojem V svetovnem merilu, postala z nabavo novih ladij že ob koncu TEGA PETLETNEGA OBDOBJA prava velesila na MORJU TER SE BO zmogljivost njenega ladjevja povečala na 176.000 BRT. PRVOROJENČEK DECENTRALIZACIJE V POMORSTVU Ko je bilo 22. septembra 1954. leta ustanovljeno z odločbo OLO Koper podjetje Splošna plovba Piran, je bila hkrati nakazana tudi v pomorstvu pot k decentralizaciji našega pomorskega gospodarstva. Zapuščina prejšnjega podjetja »Slovenija linije« je bila sicer skromna: tri ladje — »Martin Krpan«, »Gorenjska« in »Rog« — s skupno nosilnostjo okrog 8500 BRT pa so svoje poslanstvo v novih pogojih opravile nadvse zadovoljivo. To je bil lep prispevek v naših gospodarskih in političnih prizadevanjih po decentralizaciji v pomorstvu ter hkrati opravičilo in pobuda za nastanek vrste pomorskih podjetij ob vsej jugoslovanski obali. Čeprav so vsa-novo ustanovljena podjetja dobila od prejšnjega centraliziranega podjetja Jugoslo-slovanske linijske plovbe pretežno stare tramperje, lahko v tem obdobju, katerega rezultat je bila zdrava medsebojna konkurenca, beležimo preporod naše trgovinske mornarice, ki bi brez takšne razvojne * poti gotovo bila daleč za današnjim razvojem. Tudi Splošna plovba je dobila po tej poti pet starih tramperjev, ki so se . kljub ugotovitvi, da preživljajo zadnja leta rentabilne plovbe, v dobro organiziranem podjetju uspešno vključili v tramper-sko plovbo. Zato je tudi tem veteranom, katerih del so že izločili iz plovbe in jih nadomestili s sodobnimi in hitrejšimi ladjami, pripisati lep delež zaslug za tako hitro in uspešno afirmacijo Splošne plovbe v svetovnem merilu. Dobri konjunkturni pogoji v pomorstvu na splošno, so bili pomemben činitelj, da se je kolektiv Splošne plovbe odlo- skus uvajanje linijske plovbe v loto 1055, ko so organizirali linijo v pristanišča Rdečega morja. Neuspeh je doživel tudi program linijsko plovbe (politično ozadje) za Daljni vzhod (v LR Kitajsko), bore malo pa je prizadevanja Splošne plovbe podprl njihov večji partner Jugolinija, katere nelojalni odnosi so povzročili kasneje našemu pomorstvu še precej nevšečnosti. Napori za uveljavitev Splošne plovbo na linijskih progah pa so bili vendarle kmalu zatem kronani z uspehom. K temu je precej pripomogla možnost za nabavo novih ladij na Japonskem in hkrati zelo nizke ceno ladij »iz drugo roke«, ki so v tem obdobju ponovne krize na pomorskem tržišču dosegle skoraj vrednost ladij za staro železo. Rezultat teh prizadevanja je bila nabava novo ladje »Piran« na Japonskem ter nakup znanih trojčič »Bohinj«, »Bled«, »Bovec«). Vse te ladje so z odličnimi karakteristikami linijskih ladij postale hrbtenica dobro organizirane linijske plovbe. Brza i,na Izmeti znanih trojčič BBB Splošne plovbe Piran, lepa M/l »Bohinj«, naklada v novem koprskem tovornem pristanišču generalni tovor za številna pristanišča po vsem svetu čil za pospešen razvoj podjetja. Razen delne modernizacije starih ladij, se je podjetje ojačalo že 1956 z novo plovno enoto »iz druge .roke«. To je bila tovorna ladja »Gorica«, ki je znana našim bravcem iz svečanosti otvarjanja novega pristanišča v Kopru. Se isto leto je piransko pomorsko podjetje nabavilo po podobni poti dve novi ladji: »Zelengo-ro «in »Pohorje«. Umni gospodarji pa so se istočasno odloČili. za prodajo »Komata« in kasneje »Gorice«, kajti ladji sta bili svoje poslanstvo že opravili ter bi bila ponovna pridobitev klasifikacije zaradi visokih stroškov popravil nerentabilna. Uspešno poslovno leto 1957 pa so pri Splošni plovbi zaključili s prevzet jem ladje »Dubrovnik«, s čimer se je njena flota povečala na 10 ladij s skupno nosilnostjo 47.371 BRT. »ZLATO« OBDOBJE V POMORSTVU Leti 1956 in 1957 veljata v svetovnem pomorstvu za obdobje največjega vzpona in najvišjih prevoznim Sueška kriza je bila samo še prispevek, da je v tem nemirnem časp novih odkritih spopadov med velesilami, vrednost pomorskih prevozov kotirala tako visoko. Ta okolnost in dejstvo, da so v tistem času prevažale tuje ladje še okrog 60 odstotkov jugoslovanskih tovorov, je privedla do sklepa, da se mora trgovinska mornarica v času drugega petletnega načrta primerno razviti in modernizirati. Splošna plovba je takrat dobila kredit in v puljski ladjedelnici so kmalu zatem zdrsele v morje tri 10.000-ton-ske ladje z matičnim pristaniščem v Piranu. V tem obdobju je bilo pri Splošni plovbi zaposlenih že 550 ljudi, s prevzemom Piranske ladjedelnice, ki so jo z dobro zastavljenim delom kmalu preusmerili od gradnje skromnih lesenih ladij na gradnjo železnih pre-kooceank, se je število zaposlenih povečalo za nadaljnjih 120 oseb. Večkratno povečanje pomorskega prometa in že omenjeni ugodni konjunkturni pogoji, pa so kolektiv Splošne plovbe privedli do spoznanja, da bi v danih pogojih veljalo preiti od takratnega manj donosnega tramperskega poslovanja na kombinirano tram-persko-linijsko. Zal takrat Splošna plovba zaradi nepopolnega plovnega parka še ni bila v stanju povsem ustreči tej težnji, čeprav sega prvi po- proga Koper—Združene države Amerike je pomenilo prebitje ledu'in hkrati afirmacijo novega koprskega pristanišča, ki je že v sedanji fazi razvoja postalo važna gospodarska komponenta piranski Splošni plovbi. Nadvse hspešno poslovno leto 1959 so pri Splošni plovbi zaključil z nabavo ladje »Gor-naka«. Nosilnost flote dvanajstih ladij pa je v tem letu znašala že 81.400 BRT. DVA NOVA PARTNERJA Poslovni uspehi trojčič »BBB« na brzi linijski progi Koper—ZDA so nakazali na zahodni obali ZDA novo trgovsko torišče in možnost uvaja-janja novih linijskih poti. Z nabavo novih ladij »Trbovlje« in »Korotan« v letu 1960 je bila pobuda sicer v rokah Splošne plovbe, kajti tudi leto prej nabavljena »Gornaka« je istega tipa kot omenjeni dve novi ladji. Tako so pri Splošni plovbi naenkrat razpolagali s tremi novimi ladjami, katerih odlična karakteristika bodisi za linijsko, bodisi za tramper- sko plovbo, je sprožila zamisel o otvarjanju linije okrog sveta in kar je še posebno pomembno za naše pomorsko gospodarstvo — uresničena je bila že dolgo zasnovana težnja kolektiva Splošne plovbe po kar najširši kooperaciji s sorodnimi podjetji. Na skupni liniji Splošne plovbe in Jugolinije Jadran—ZDA, kjer so angažl-v rane trojčice BBB in tri ladjo Jugolinije, žal ni bilo nekaj časa lojalnih in našim gospodarskim interesom primernih odnosov, zato pa kaže mnogo bolje pravkar zastavljeno sodelovanje pri uveljavljanju poskusne vožnje v redni službi okrog sveta s pomorskima podjetjema »Atlantska plovba« iz Dubrovnika in s »Jugoslovansko oceansko plovbo« iz Kotora. Trije novi partnerji so s spretnim organizacijskim in gospodarskim načrtom zagotovili odhode ladij na to progo vsak mesec, medtem ko predvidevajo, da bo že v naslednjih dveh ali treh letih »ta služba tako urejena, da bodo lahko prešli na redno linijsko poslovanje s točnim voznim redom in z vsemi karakteristikami take donosne, službe. Načrti Splošne plovbe v Piranu, kjer so si tudi s temeljito notranjo reorganizacijo in z izboljšanim delom upravo itd., o čemer bo govora kasneje, zagotovili široko perspektivno pot, so tem bolj realni, ker razpolaga podjetje že danes z dvanajstimi pretežno modernimi tovornimi ladjami, njihova prizadevanja po modernizaciji flote pa so bila kronana z nabavo 18.500-ton-ske »Bele Krajine«, največje tovrstne plovne enote pri nas, Velja še omeniti, da sta trenutno v puljski ladjedelnici »Uljanik« v gradnji dve nadaljnji 8500-tonski ladji. Tako poteka program perspektivnega razvoja Splošne plovbe povsem načrtno in to je tudi najboljši dokaz in jamstvo, da bo ob zaključku tega petletnega obdobja razpolagala' Splošna' plovba že s 23 sodobnimi plovnimi enotami, katerih skupna nosilnost bo znašala 176.000 BRT — od tega bo 5 linijskih ladij za dolge relacije (44.000 BRT), 9 linijskih ladij za srednje relacije (54.000 BRT), 4 Bulk carrierji (37.000 BRT) in-5 tramperjev z okrog 37.000 BRT nosilnosti skupaj, K temu naj navedemo še okrog 1000 BRT ladjevja obalne plovbe, ki ima prav tako v perspektivnem programu Splošne plovbe zagotovljen obstoj in modernizacijo. Ob takšnih perspektivnih pokazateljih in ob takšni strukturi ladjevja tudi ni pretirana trditev, da bo Splošna plovba Piran kot solidno zaokrožena celota kmalu povsem sposobna prebroditi še tako labilnost na pomorskem tržišču in da tudi nihanje pre-voznin ne bo ogrožalo njenega rentabilnega računa. Slej ko prej pa si pri Splošni plovbi še nadalje prizadevajo za enoten in skupen nastop vseh sorodnih pomorskih podjetij na povsem enakopravni osnovi, kajti še danes menijo, da jo takšnih skupnih akcij premalo. Novo poslovno sodelovanje s plovbama v Dubrovniku in Kotoru . pa kaže vzeti v našem pomorskem gospodarstvu za vzgled vzajemnega dola in skupnih prizadevanj. SPLOŠNA PLOVBA — PRISTANIŠČE KOPER Še en primer vzornega medsebojnega povezovanja in uspešnega poslovanja kažejo odnosi med Splošno plovbo in Ena Izmed znanih trojčič BBB Splošne plovbe Piran med vožnjo — motorna ladja »Bovec« nekaj pred tem, ko Je na njej zaplapolala naša zastava koprskim pristaniščem. Ne le dejstvo, da je to pristanišče za nadaljnji razvoj Splošne plovbe izredno važnega pomena, ampak tudi splošni interesi naše zunanje trgovine dobesedno terjajo takšno sodelovanje. In oba partnerja nikakor ne oklevata z najbolj široko-poteznimi oblikami vzajemnega dela. To sta dokazala že ob prvih linijskih prevozih Ko- PO POTI EKONOMIČNOSTI IN DOBRE ORGANIZACIJE POSLOVANJA Znano je, da je piranska Splošna plovba na področju decentralizacije upravljanja dosegla lepe uspehe že" 1960. leta, torej daleč pred ostalimi pomorskimi podjetji. Ce upoštevamo posebne okolnosti, v katerih živi in dela kolektiv, Značilen motiv Iz našega Pirana, kjer ima svoj sedež Splošna plovba je tako smelo zastavljena naloga nedvomno pogumen korak — tembolj, ker so uspehi danes že prerasli pričakovanja in se tudi krenko zrcalijo v ekonomskih pokazateljih. S tem, da so posadke na vseh šestnajstih prekomornikih prevzele skrb za dobro gospodarjenje in ekonomično poslovanje, so nrištediil že marsikateri milijon in mnogo zdravih pobud v kolektivu je privedlo v organizaciji dela, v štednji, kadrovanju in drugod do zelo lepih rezultatov. Tudi v upravi podjetja so v začetku tega leta zastavili vse sile, da bi z boljšo organizacijo dela, z boljšo kontrolo potrošnje materiala in predvsem s povečano osebno odgovornostjo zaposlenih ter s polurnim podaljšanjem delovnega časa tedensko itd. prebrodili nekatere težave, ki so jih nakazovali znatno nrevisoki upravni stroški. Razen tega so skrčili število zaposlenih za 76 oseh — 20 v administraciji, ostalo med, nekvalificirano delovno silo v operativi — kar kaže že danes lep finančni efekt pri štednji. Nova sistemizacija mest in boljša organizacija poslovanja je odpravila tudi prejšnjo slabost, ko je precej ljudi bilo v rezervi, zato pa so sedaj bolje stimulirani ostali. V naporih za izboljšano notranjo organizacijo dela pa so dosegli posebno lep uspeh v sistemu tehnike operativnega planiranja, ki takšen, kakor je sedaj, pomaga odgovornim ljudem do natančnih podatkov v operativi (16 ekonomskih enot), ter v upr.vi. ki je razdeljena po sektorjih v pet ekonomskih enot. Hkrati so odpravili več-tirnost pri zajemanju podatkov operativnega plana, ki so ga vskladili z zunanjimi zahtevami. To nalogo je prevzela plansko analitična skupina, ki te plane zbira in vsklajuje. Delavski svet podjetja je že sprejel sklep, da bodo z novim letom prešli povsem na nov in že preizkušen sistem tehnike planiranja, medtem ko bodo do konca novembra izdelali operativni plan za prihodnje leto. To je le del odkritih rezerv, ki pa v tako velikem podjetju s ttsoč zaposlenimi pomenijo že. dragoceno postavko na poti ekonomičnega poslovanja ter dobre organizacije dela. Zato ni bojazni, da Splošna plovba letos ne bi izpolnila svojih planskih obveznosti, čeprav znaša letošnja planska realizacija celih 7 milijard šest, sto milijonov din, kar za več kot pol milijarde dinarjev presega lanskoletni plan realizacije. Boro Borovič Stran 6 s SLO VENSK I' ifM5KXN<. f ^ — -Q&^sápifcetoSra^1562 _ l o 3 4 5 fi 7 S r m 10 11 12 13 Ü 14 15 16 17 Caan Lasu 18 H 19 U 20 21 22 Ü cm c i — i C Zš J DHSS 23 24 ü 25 26 psjta r.:ica 27 SSIS KSS m 2T~ 29 ornra i".::-! hfcaa 30 Ü 31 32 33 Ü 34 . 35 36 37 38 39 Ü 40 U sanda Kuhar, Frane Mahnič, Jože Marini, Hcma Mekinčla, Franc Pe-lan, Marjan Rožac, Joža Rudolf, Vida Skočaj, Jože Valoveč, inž. Marko Tavželj; SLAVNLK KOPER: Ante .Takominič, Miro Pevec, Silva Ratoša; SOČA KOPER: Miha Borovič,, Jolan-da Cupin, Anion Karlš, Julijan Pod-reka,. Štefka . Remše, Pavla Skor-janc, Jože Zadnik, Nadja Vatovec; CESTNO PODJETJE KOPER: Elja Roje; ELMET KOPER: Benito Benčič, Ivanka Bartolotti, Danilo Bubnlč, Milica IferSevan, Cvetko Kobal, Roman Kodarin, Ivan Kompara, Boža Kos, Andrej Oman, Zmaga Piščanc, Srečko Poljšak; GRADIŠ KOPER: Jože Canadi; IPLAS KOPER: Dragica Cosič, Bo-siljka Medan, Zorka Merlič, Angela Kravanja. Marija Remec; ITALIJANSKA GIMNAZIJA PIRAN: Ferrucio Bartole; JADRANKA IZOLA: Viktor Topol- JESTVINA KOPER: Marija Klančar, Dragica Selakovlč, Grozdana Tri-par: KZ KOPER: Emil Babič; Vodoravno: 1. popularna mlada francoska filmska igralka, ki se je proslavila v odličnem filmu. »Salem-ske čarovnice« (Mylene), 9, del kopnega, večinoma obdan od morja, 10. rudarsko opravilo, 12. eden največjih in najlepših grebenov Dinarskega pogorja v Črni gori, 14, irancoskt klasični slikar (Jean Dominique), 17-eden od danskih otokov, 18. za belugo največja evropska riba, 19. veznik, 20. makedonsko kolo, 21. tanka in ozka deska, 23, slavnostna dvorana, velike veža, 25. reka, ob kateri leži BELA KRAJINA je na poti v Iiamp-ton Rbads, kamor prispe 13. sep-' tembra BIHAC je S. septembra odplula iz Masulipatnama za Reko BLED je na poti iz Monrovie v Tako-radi, kamor prispe jutri, 8. septembra, nato pa nadaljuje plovbo in bo v' Temi 14. septembra, v Lo-meu 17. septembra in v Lagosu 20. septembra BOHINJ je na poti iz Dakarja na Reko, kamor prispe 8. septembra, nato pa nadaljuje vožnjo v Koper, kamor bo prispela 15. septembra, od tam pa bo plula v Benetke, kjer bo 18. septembra BOVEC je do 18. septembra v Buenos Aiercsu, kjer manipulira s tovorom DUBROVNIK je na poti iz Ploč v Emden, kamor prispe 14. septembra OORANKA je v japonskih pristaniščih GORENJSKA je na Reki, kjer naklada tovor za Bcnghazi KOROTAN je na poti iz Amerike v Sredozemlje in prispe 13. septembra v Savonno LJUBLJANA je 31. avgusta odplula iz Zdanova za Jugoslavijo MARTIN KRPAN je \ Ravenni, kjer 'manipulira s tovorom PIRAN je 31. avgusta priplula v Piran POHORJE je 31. avgusta priplula v Monialcone ROG je 31. avgusta odplula iz Leningrada za Italijo TRBOVLJE je na sidrišču v Singapo- ru ZELENGORA je v Zdanovu, kjer naklada tovor za Jugoslavijo ^-¿äisassB Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje MESTO UPRAVNIKA Obrtne delavnice »Graverstvo«, Koper Pogoji: graverski mojster s 5-letno prakso. Rok za prijave na razpis je 15 dni od dneva objave oziroma do izpopolnitve delovnega mesta. Ponudbe (kolkovane s 50 din državne takse) pošljite na ObLO Koper, komisiji za razpis mest direktorjev. Shakespearovo rojstno mesto Strat-lord, 20. ime skladatelja Stravinske-ga, 27. del Vietnama, 28. sanitetna potrebščina, 29. loščilo, 30. pesem hvalnica, 31. grobo orientalsko sukno, 34. sukanec, 35. časopisni oglas, 37. belo-kožna sužnja -v haremu, 39. rogata žival severnih pokrajin, 411. spevoigra z lažjo, veselo vsebino, 41. velika hidroelektrarna na Neretvi. Navpično: 1. stalno bivališče, 2. starodavna grška pokrajina, 3. geslo, 4, zofa brez naslanjala, 5. neumen, blazen. G. različna goltnlka, 7. odprtina v steni, I), neokreten, negiben, 9. uradni zapisnik, poročilo, 11. pokrajina v jugovzhodni Franciji, nekdaj samostojna kraljevina, 12. Samsonova ljubica, 13. silen vihar, orkan, 14. kopališče pri ' Opatiji, 15. ljubezenski pesnik, 16. večdelna skladba za klavir ali harmonij, 19. mesto v južni Španiji z največjim rudnikom cinobra in živega srebra na svetu, 22. ploskovna mera, 24. avtomobilska oznaka valjev-skega okraja, 25. začetnici italijanskega pomorščaka, po katerem se imenuje »Novi svet«, 27. ime italijanske pesnice Negri, 30. pogorje v Tesaliji, 32. veliko italijansko pristanišče ob Jadranu, 33. ime angleškega filmskega "igravca Guinnessa, 36. največja ptica, ki pa ne leta, 37. reka v CSSR, 38. tuje žensko ime, 40. pijača starih Slovanov. . REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Massenet, 9. baker, 14. idiotikon. 16, omela, 17. Zalka, 18. sreda, 20. OAS, 21. Ana, 22. Mr. (Mister), 24. Roa, 25. opna, 26. Ra, 27. Pio, 28. Inness, 30. kanjec, 32. Ema, • 33. KK, 40. ara, 41. skalp, 43. skaza, 45. ranta, 47. mlekarnar, 49. kljun, 50. Istranka. Krvodajavci STIL KOPER: Stane Cičigoj, Hedi Habič, Alojz Kumar, Rezika Kočiš, Marija Pavletič, Darinka Petrinja, Slavko Subotin, Vid Straus, Zoro Vrčon; TABORNIKI »BRATSTVO«: Ivan Ba-laž, Jure Lörinc, Ivan Mikulič, Dor-de Mirnič, Igor Pelan; TURIST IZOLA: Franc Mavrič; VODNA SKUPNOST KOPER: Vilko Babič, Nela Jermaniš, Tatjana Kompara, Edvard Poles, Aleksandra Ver-stovšek, Alojz Vidmar, Avgust Zer-bo. GRADIŠ: Ignac Canadi, Anton Fab-jan, Anton Franderajh, Lenart Ma-tičevič, Jože Meško; IMEX KOPER: Emil Grbec, Tulio Morgan, Franc Pielga; IPLAS KOPER: Oskar Babič, Marjan Batič, Anica Krajnik, Janko Mezna-rič, Jože Milanič, Vlado Milkovič, Edi Valentič; ISTRA-BENZ KOPER: Zdravko Co-tič, Karel Glavina, Aleksander Koc-jančič, Jože Sturm, Lucijan Vatovec, Fabijan Vatovec: MALA OPREMA IZOLA: Venceslav Vidrih; MEHANOTEHNIKA: Franc Bečaj, Franc Brecelj, Janko Breščak, Roman Fantinič, Angel Kocjančič; II. OSNOVNA SOLA IZOLA: Vladimir Janovsky; PEKARNA IZOLA: Alojz Tivader; POSTA KOPER: Franc Borut, Mirko Cok, Rafaela Debevec, Hermina Fabjančič, Vanda Kocjančič, Ro- V nedeljo, 9. septembra bo ob 14,30 v Zusterni tekmovanje v plavanju in vaterpolu med reprezentancama pulj-skega in koprskega okraja. Ljubitelji vodnega športa vabljeni! % .,• . Razpis EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA KOPER razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: fakultetna izobrazba z najmanj pet let šolske prakse in Opravljenim strokovnim izpitom. ' Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ESŠ v Kopru. — Stanovanja ni. — Razpis' velja do 15. septembra 1962. ZAIIVALA Vsem, ki ste spremili na poslednji poti našega nepozabnega očeta, sina in brata ZARJOTA CIBEJA se iskreno zahvaljujemo. Se posebej se zahvaljujemo dr. Fer-fogliji, ki mu je lajšal trpljenje v zadnjih dneh, ter ostalemu strežnemu osebju, članom ZKS Izola, ZROP, SZDL, pevskemu zboru »Delamaris«, godbi na pi-' hala Svobode Izola, edinicam JLA področja Koper, delovnim kolektivom, darovavcem vencev_ in cvetja, govornikom in tovarišem, ki so sočustvovali z nami in omogočili pokojnik.u lep pogreb. Izola, Ajdovščina, Otlica, Idrija, Predmejn, Trst. Črni vrh, Ljubljana, 3. septembra 1962. Žalujoča žena, sin Jadran, hčerka Vanja, tata, mama, brat, sestri in ter ostalo sorodstvo. proizvod GDEÍI£ADs3¿!ÁÍE<2B§3 «zoia Takoj sprejmem® v redno delovno razmerje POMOŽNEGA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO REFERENTA ZA OBRAČUN PO EE IN KALKULANTA. Kandidati morajo imeti odgovarjajočo izobrazbo in nekaj let prakse v računovodstvu. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanja ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe poslati na » Opatija—Koper zamenjam trosob-110 stanovanje v prvem nadstropju z balkonom — sončno in v središču mesta, Ponudbe-Ran-dič Opatija, ulica Spinčiča 3. VIOLINO — četrtinsko, kompletno ugodno prodam, — Trunkl, tiskarna Koper. Prodam klavir »Bosendorfer« angleška konstrukcija, dobro ohranjen. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«. Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje v Divači za podobno v Kopru ali Izoli. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«. Sprejmem otroka v varstvo dopoldne ali popoldne. Naslov v upravi »Slovfenskega Jadrana«. Prodamo sode za vino od 100 do 500 litrov — gospodarskim organizacijam — po 31 din za liter. Razprodaja do 15. septembra. Po 15. septembru jih lahko kupijo privatniki. Hotel »Palače«, Portorož. DVOKOLESA od 700 Lit dalje, CICLOMOTORJE in SKUTER-JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 67 Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna .vozila na dveh kolesih. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti (izrezku tega oglasa prej- ' mete darilo! V koprski porodnišnici so rodile: Marija Polh iz Izole — deklico, Marija. Kocjančič iz Smarij — dečka, Marija Roječ iz I-Irpelj — deklico, Marija, Skoberne iz Sečovelj — deklico, Jožefa Pevec lž Ankarana — dečka, Amalija Sav iz Kortin — dečka, Lidija Lavrenčič iz Kopra — deklico, Draginja Jakac iz Bertokov — dečka, Marija Bevk iz Pirana — dečka, Roža Jurkovič iz Izole — dečka, Vida Lampe iz Kopra — deklico, Pierina De Simone iz Kopra — dečka, Ana Zetko iz I-Irpelj — dečka, Jolanda Krlžman Iz Gažona — dečka, Marija Benčič iz Saleža — deklico, Antonija Matijašič iz Izole — deklico, Danica Kocjančič iz Dola — dečka, Andjel-ka kosič iz Pirana — dečka. V koprski porodnišnici so rodile: Nela Tremul iz Bertokov — dečka, Acla Pohlen iz Zazida — dečka, Dora Miklošič iz Izole — deklico, Terezija Turk iz Portoroža — dečka, Almira Olenik iz Ankarana — dečka, Milena Senič iz Orlcka — deklico, Livlja Pu-cer iz Nove vasi — dečka, Bruna Li-s|ak iz Pirana — deklico., Livija Kavčič iz Pliskovice — dečka, Ivana Hu-dales iz Izole — deklico, Terezija Potočnik iz Milokov — dečka, Dragica Oršulič iz Milokov — deklico, Slava Cermelj iz Vrhpolja — deklico, Marta Jeretina iz Kopra — deklico, Bianka. Slama iz Jagodja — deklico, Elvira Babič iz Vanganela — deklieo, Ana Počkaj i7. Sv. Martina — dečka, Ro-zalija Skerjanc iz Kopra — deklico, Marija Mamilovič iz Skocjana — deklico, Viktorija Zeleznik iz Rodika — dečka. V postojnski občini so rodile: Majda Kranjc iz Vipave — dečka, Ana Samec iz Vevč — dečka, Emilija Vi-žln iz Vrtojbe — dečka, Terezija Se-dej iz Nove Gorice — dečka, Silva Cotar iz Sežane — deklico, Zofija Dr-novšček iz Vedrijana — dečka, Marija Kumar iz Smartnega — deklico, Pavla Gregorovlč iz Kncžaka — dečka, Vida Fabčič iz Orehovice — dečka, Vera Poniž iz Vipave — deklico, Veronika Kobal iz Velikih Zabelj — deklico, Milena Tekavec iz Otonice — deklico. Marija Hlad iz Vrhpolj — deklico, Marija Besednjak iz Renč — deklico, Elvira Batič iz Sempasa — deklico, Draginja Daklč iz Narina — deklico, Marija Leban iz Podljubinja — dečka, Marija Samic iz Brestja — deklico, Gabrijela Spasojevič iz Postojne — deklico, 'Viktorija Jaksetlč iz Trpčan — deklico, Bernarda Bre-zavšček iz Lozic — dečka, Marija Na-red iz Dobca — dečka, Roza Winkler iz Vipave — dečka, Emilija Curk iz Ajdovščine — dečka, Cvetka Klinec iz Ceglcga — dcklico. Ivanka Samec iz Istij — dečka, Sonja Mandič iz Postojne — deklico, Francka Modlc iz Kremene — dečka, Ivanka Slrle iz Podeerkne — dečka, Valerija Prime iz Zablč — deklico. V postojnski občini so rodile: Anica Velušček iz Deski — deklico, Mihaela Perušek iz Loža — dečka, Olga Krapež iz Bilj — deklico, Marija Sl-vec iz Rakeka — deklico, Eda Dovgan iz Dol. Zemona — dečka, Marija Rija-vec iz Trnovega — dečka, ■ Bernarda Janežič iz Dobrepolja — dečka, Marija Batagelj iz Stomaža — dečka, Jožefa Likar iz Malega Polja — dečka, Marija Mervič iz Svetega — dečka, Ana Križrvič Iz Kanala — dečka, Sim-ka Tosič iz Pivke — dečka, Mirka Grbec iz Nove Gorice — dečka, Pavla Marc iz Spodnje Branice — dečka, Marija Cerkvenik Iz Bražca — deklico, Ivana Kruh iz Pivke — deklico, Olga Živec iz vitovelj — deklico, Ljudmila Greuglovič lz Velikih Blok — dečka. Lidija Lah iz Sežane — dečka, Marija Ivanič lz Ajdovščine — dečka. Kristina Komel lz Podsaboti-na — deklico, Orlanda Gregorič iz Bukovice — deklico, V postojnski, porodnišnici so rodile: Helena Brecelj iz Vrtovlna — dečka, Olga Polanc iz Smartnega — deklico, Radmlla Kostič iz Koprive — dečka, Olga Goc iz Skopega — deklico, Ljuba Momič iz Sežane — dečka, Ivana Koruza iz Ajdovščine — dečka, Marija Boštjančič iz Velike Bukovice — dečka, Frančiška Curk iz Zapuž — dečka, Gabrijela Vidmar iz Lokavca — dečka, Angela Mlkuletič iz Ilirske Bistrice — deklico, Lavra Fevče lz Vrtovina — deklico, Albina Križman iz Kazelj — deklico, Danijela Sirca iz, Povir.ia — dečka. Danijela Cernigoj iz Vipavskega križa — dečka, Pavla t Inamo iz Budanj — dečka. Marija Mo-žina iz Dobravelj — dečka, Malalda Stanta iz Orehovlja — dečka, Zora Mudeč iz Velikih Blok — deklico. Te- , rezlja Kobe iz Cerknice — deklico, AVTO-MOTO V nedeljo go-kart ? Celju Kmetijsko gospodarstvo GORICA—ŠEMPETER PRI GORICI sprejme takoj v delo KVALIFICIRANEGA aH VISOKO KVALIFICIRANEGA STRUGARJA. Pogoji dela in zaslužka so ugodni. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. V nedeljo bo v organizaciji AMD Celje medruštveno tekmovanje go-kart vozil. Po sedanjih, prijavah sodeč bodo tekmovale ekipe AMD iz Celja, Ljubljane, Kopra, Postojne, Cerknice in Sevnice, kar obeta ostre borbe za prva mesta. AMD Koper bo na to tekmovanje poslalo štiričlansko ekipo za' tekmovanje v kategoriji do 50 ccm in dvočlansko ekipo za tekmovanje v kategoriji do 100 ccm. Razen tega bodo v dopoldanski propagandni vožnji po celjskih ulicah nastopili z vozili go-kart še štirje pionirji, člani AMD Koper. Kot je znano imajo vsa vozila go-kart, ki jih je izdelalo koprsko društvo, vgrajena enega ali dva motorja TOMOS UMO-5. S temi vozili so Koprčani dosegli že lepe športne uspehe doma in na tujem. Avto-moto društvo Koper pa bo ob tej priložnosti priredilo društveni izlet v Celje. Skupinski odhod vozil bo v nedeljo ob 5,30 izpred društvene pisarne. Zato vabi UO AMD Koper vse svoje člane, naj prijavijo svojo udeležbo' na go-kart dirkah v Celju društveni pisarni. Posameznikom bo društvo prispevalo k nakupu goriva. KOMUNALNO PODJETJE PIRAN sprejme takoj 1 visokokvalificiranega avtomekanika Osebni dohodki po pravilniku. Upravni odbor trgovskega podjetja na debelo PIVOPROMET IZOLA RAZPISUJE NATEČAJ ZA NOVO FIRMO PODJETJA Predmet poslovanja: Nakup in prodaja na debelo vseh vrst piva, vseh alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter ustekleničenega piva. Predloge je poslati do 15. septembra 1962 na upravni odbor podjetja pod šliro »NATEČAJ«. Osvojeni predlog prejme 10.000 dinarjev nagrade. UPRAVNI ODBOR KOPRSKA TURISTIČNA ZVEZA KOPER razpisuje STENODAKTILOGRAFKE z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. oktobra 1962. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Cestnega podjetja v Kopru, Koper, ulica 15. maja št. 1 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. GRADBENEGA INŽENIRJA, 2. INŠPEKTORJA ZA VZDRŽEVANJE CEST IN ZA INVESTICIJE, 3. REFERENTA ZA VARSTVO CEST, PROMETNO SIGNALIZACIJO IN EVIDENCO, 4. STROJNEGA TEHNIKA, 5. FINANČNO-OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO. Pod točko 1. se zahteva gradbena fakulteta s pooblastilom in najmanj 3-letno prakso; pod točko 2. je potrebna višja strokovna izobrazba oziroma srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso pri vzdrževanju cest; pod točko 3. se zahteva tehnična srednja šola — gradbeni oddelek z večletno prakso; pod točko 4. se zahteva tehnična srednja šola, strojni oddelek, po možnosti s prakso; pod točko 5. se zahteva srednješolska izobrazba s prakso. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev na gornji naslov. Sprejem na razpisana mesta je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ÉZP PRIMORSKI TISK LETOŠNJI KNJIŽNI ZBIRKI »Lipa 1/1962« Sergeanne Golon: ANGELIKA Mednarodni best seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične podobe iz življenja Francije v 17. stol. od intrig in perverznega izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja starega Pariza. Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh. . (Roman v dveh knjigah) Mohamed Dib: ALŽIRSKA TRILOGIJA Knjiga vsebuje tri romane (Velika hiša, Požar, Statve), ki opisujejo človeške tegobe in upanja ter odkrivajo svojevrsten svet Alžirije neposredno pred revolucijo. Karol Bunsch: PASJE POLJE Zgodovinska povest opisuje slavno bitko pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega cesarja. »Lipa 55/1SE2« David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY Sloviti roman — »prepovedana knjiga« — ki je mnoga leta razburjal angleške cenzorje in navduševal bravee. Slovenski prevod bo izšel po necenzuriranem originalu. Bernard Gorslcy: MODERNI ROBINZON (delovni naslov) Zanimiva zgodba o brodolomeu, ki se je rešil z najnujnejšimi potrebščinami na zapuščen otoček in se skušal prebiti skozi težave , . . Kljub mnogim nevarnostim (kače in morski psi) si je pridobil nekaj borne hrane, toda ni prenesel osamljenosti. Pozneje so ribiči po naključju zašli na samotno čer in našli ostanke njegovega bivališča ter dnevnik, po katerem je znani francoski pisatelj ustvaril to delo. Stephen Birmingham: MLADI GOSPOD KEEFE Mladi ameriški pisatelj je glasnik nove ameriške generacije, ki stremi po smlselnejšem življenju, v katerem naj bi zdravo delo zamenjalo sedanje brezplodno pehanje za razuzdanim življenjem v brezciljnem okolju, V tem je največja pozitivna ideja 'romana, ki obrav,nava družinski konflikt. I*-in7, G. Konsallk: DIAGNOZA RAK Roman o najhujši bole/.nl, ki preganja modernega človeka, o sporu zagovornikov različnih metod zdravljenja, o usodah bolnikov in zdravnikov ter znanstvenikov — napeto in dramatično pisano litetarno delo z največjo aktualnostjo. Roman je dosegel svetovni uspeh. KDOR ZELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje naročilnico s točnim naslovom ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe. Pr.ednaročnlška cena: zbirka »Lipa 1/1962« okrog 1800 strani, polplatno 7.40Í) din; polusnjc 8.500 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih; zbirka »Lipa 11/1962« okrog 1400 strani, polplatno 6.240 din, polusnje 7.510 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih. KOPER Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekoči račun: 602-11-181 ¿9 SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA V tretjem kolu slovenske nogometne lige sta ostala oba primorska predstavnika praznih rok Gorica je izgubila na domačem igrišču s Slovanom z 2:3, medtem ko "je Delamaris izgubil v Murski Soboti z 1:7. Sodniku Blekaču v Murski Soboti sta se enajstorici predstavili v naslednji, postavi: DELAMARIS: Fermo, Jerkovič, Erceg, Gabrijelčič, Sorgo, Sosič, Milojkovič, Marchesan, Cerne, Kostič, Kovačič. SOBOTA: Vrdjuka, Rantaša, PuŠkarič, Zver, Klepec, Sarotar, Drvaruč, Tkalčec,- Sečko.(Pučko), Marčec, Miloševič. Pred 1500 gledavci so domači tokrat zaigrali izvrstno. Vsaka akcija jim je uspevala in lahko bi zmagali še z višjo razliko. Kljub visokemu porazum pa so igravci Delamarisa nanravili najlepši vtis na gledavce. Igrali so do zadnje minute fair in borbeno, toda razigrani nasprotnik jim je razbil vsako še tako dobro zamišljeno akcijo in jih znova postavljal v šah-mat pozicijo. " Serijo golov je začel Mavčec že v drugi minuti. Izolčani so se vrgli v protinapad in res je Kostič v deveti minuti izenačil. V nadaljevanju sta /bila za Soboto po trikrat uspešna Mavčec in Sarotar. NOGOMET V nedeljo dopoldne, ko je bila najhujša pripeka, sta se pomerili enajstorici NK Jadran Dekani in NK To-mos. Po neborbeni in nezanimivi igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0). V predtekmi so koprski mladinci premagali dekanske pionirje s 3:1. V nedeljo igra Delamaris z velenjskim Rudarjem V nedeljo popoldne bo Delama- Izolčane je to lepa priložnost, da ris sprejel v goste velenjskega pridejo do dragocenih dveh točk. v Kopru. Za Računamo, da bodo ljubitelji no- Rudarja. Tekma bo gometa tudi tokrat podprli domače moštvo v čim večjem številu. Lestvica slovenske lige: USPEL TEČAJ VOZNIKOV-AMATERJEV PRI AVTO-MOTO DRUŠTVU V ILIRSKI EISTIIICI Pred kratkim je v Ilirski Bistrici 27 tečajnikov pete skupine v letošnjem letu opravilo izpite za voznikc-■amate^je A in B kategorije. Omeniti je treba, da je to skupina, ki je prva v Ilirski Bistrici s 100 % uspehom opravila izpite. Se bolj zanimivo je to, da je skupina tečajnikov bila iz oddaljenih vasi podgorske doline, največ pa jih je bilo iz vasi Novokračl-ne. Vsi tečajniki so še navzlic napornemu delu, ker so zaposleni v Reki, redno udeležili vsakokratnega tečaja, sledili vsem predavanjem, paradi česar vsekakor zaslužijo vso pohvalo. Avto-moto društvo pa si je s tem uspehom nedvomno ustvarilo večje zaupanje svojih članov kot sposobna organizacija, ki ima za današnje čase že dokaj težke naloge. Da so tečajniki dosegli takšen uspeh, je nedvomno pripisovati vloženemu trudu in sposobnosti inštruktorskega kadra, ki se je mnogo trudil, da bi uspeh tečajnikov bil kar najboljši. Da se Avlo-moto društvo v Ilirski Bistrici dobro uveljavlja, je tudi velika zasluga novoizvoljenega upravnega odbora in predsednika Skoleta, ki vsak trenutek prostega časa izkoristi v novoustanovljeni mehanični delavnici, med inštruktorji, tečajniki, ali pa v pisarni, ki so si jo lepo uredili. Društvo ima v načrtu razširitev svoje dejavnosti z nastavitvijo dveh mehanikov in-'stalnega inštruktorja, ker so potrebe vsak dan večje. Dokaj dobro so si uredili avtomobilski park. Razhodovali so stara, neuporabna vozila, v programu pa imajo nabavo še eno vozilo in bodo tako rešili do sedaj velik problem pri usposabljanju voznikov, kajti res je nemogoče bilo z dosedanjimi vozili zadostiti vsem potrebam. Na seji upravnega odbora so tudi sklenili, da bodo v bodoče organizirali vse tečaje in praktične vožnje na terenu, s čemer bodo znatno znižali stroške tečajnikom, ki so se doslej morali voziti v Ilirsko Bistrico, kar jim je povzročilo velike stroške in tudi druge prometne zveze iz oddaljenih vasi so dokaj slabe. J. K. Triglav 3 3 0 0 9:2 6 Slovan 3 3 0 0 9:4 6 Celje 3 2 1 0 7:4 5 Kladivar 3 1 2 0 4:2 4 Odred- Krim 3 2 0 1 5:3 4 Železničar 3 2 0 1 7:7 4 Ilirija 3 1 1 1 5:5 3 Rudar-Tr. 3 1 1 1 7:7 3 Sobota 3 1 0 2 8:5 2 Svoboda 3 0 2 1 2:3 2 Ljubljana 3 0 1 2 5:8 1 Gorica 3 0 1 2 3:7 1 Delamaris 3 0 1 2 3:10 1 Rudar-Vel. 3 0 0 3 3:10 0 Tečajniki avto-moto društva Ilirska Bistrica z izpitno komisijo in inštruktorji. Izpit so opravili vsi udeleženci tečaja In je to sploh prvi primer takšnega uspeha pri nas JADRANJE neuspeh na državnem prvenstvu jadrnic Snipe — Fafa ngel in Kosmina rešujeta čast koprskega jadranja Pred dnevi se je zaključilo v Kraljeviči državno prvenstvo jadrnic Snipe. Nastopilo je trinajst jadrnic, zmagal pa je Grego z Reke. Koprčani so poslali na prvenstvo dve jadrnici.' »Barba Va-ne« s posadko Cerkvenlk-Gorup je bila četrta, »Slavica« s posadko Kosmina ml.-Maruš pa' je bila šesta. Doseženi mesti predstavljata neuspeh za koprske tekmovav-ce. Obe koprski jadrnici sta bili po mnenju strokovnjakov najkvalitetnejši na prvenstvu in bi se morali uvrstiti med prvim in RAZVESELJIV USPEH KOPRSKIH TABORNIKOV Prejšnji torek je bilo v Strugi pri Novem mestu končano letošnje republiško prvenstvo v taborniškem mnogoboju. Z razliko od prejšnjih let, ko so na tekmovanju skupno nastopili medvedki in čebelice A, B in C ekipe, je bil letošnji mnogoboj nekoliko drugačen. C ekipe so se med seboj pomerile že spomladi, medvedki in čebelice pa so'svoje tekmovanje zaključili 26. avgusta, to je tedaj, ko so na mnogoboj prispele A in B ekipe iz vse Slo-. venije. Mnogoboja so se udeležili skoraj vsi okraji, razen Murske Sobote in Maribora. Kakor vedno je konec lahko čisto drugačen kakor pričakovanja in prognoze. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Ženska A ekipa iz Ilirske Bistrice — lanskoletni republiški prvak — je bila vseskozi najboljša, zato so ji že vsi rezervirali prvo mesto. Vendar sreča jim je obrnila hrbet. Pri zadnji disciplini'— signalizaciji —, ki je spe-cialiteta ekipe, je tekmovavkam spodletelo in so zato s prvega mesta zdrsnile na tretje mesto. Prav tako mesto je zasedla tudi ženska B ekipa. Nekoliko smole je imela tudi izvrstna moška A ekipa, ki je osvojila le drugo mesto, čeprav so bile prognoze drugačne. Ugodno presenečenje je bil za nas vse odličen plasman moške B ekipe iz Pivke, ki je — čeprav je prvič nastopila na takem tekmovanju — zasedla prvo mesto. Fantom iz Pivke gre res vse priznanje, saj so se kvalitetno dvignili v zelo kratkem času. Naši medvedki in čebelice so dosegli v skupnem plasmanu tretje mesto. Boljšo pripravo so pokazale čebelice iz Divače. Z velikim uspehom naših »C« ekip na republiškem tekmovanju, ki so osvojile vsa prva mesta ter z uspehom A in B ekip na mnogoboju v Strugi je uspelo naši okrajni zvezi ponovno potrditi lanskoletni uspeh in tretjič osvo- jiti naslov republiškega prvaka v taborniškem mnogoboju. S tem uspehom pa so ekipe koprskega okraja za trajno osvojile prehodni pokal. Rezultati letošnjega tekmovanja v mnogoboju A, B in C ekip so naslednji (po okrajnih zvezah): Koper 387,37 točke I. mesto Ljubljana 361,85 točke II. mesto N. Gorica ; 334,57 točke III. mesto N. mesto 298,13 točke IV. mesto Celje 267,10 točke V.mesto Kranj 127,02 točke VI. mesto Milan Prime tretjim mestom. Tekmovavci se sicer izgovarjajo na smolo, toda v resnici je njihov neuspeh posledica premalo intenzivnega treninga. Mislimo, da bi moralo koprsko Jadro prav temu vprašanju posvetiti več pozornosti, kajti če kljub odličnim objektom ne dosegamo uspehov, potem tudi nimamo moralne pravice, da zahtevamo sredstva za to športno panogo. Nasprotno pa smo prejeli zelo razveseljivo vest iz Avstrije, kjer se je začelo na Atter See veliko mednarodno tekmovanje jadrnic XVII. distrikta. Nastopajo tekmovavci iz Avstrije Švice, Nemčije, Jugoslavijo pa zastopata Kosmina in Fafangel na jadrnici Cha-Cha. V prvi regati sta Jugoslovana zasedla prvo mesto, kar je vsekakor nepričakovan uspeh, saj nastopajo najbolj znani evropski jadravci v klasi Star, kot Švicarja Briller in Portier, Avstrijec Lose in Nemec Banhofer. Upajmo, da se bosta Koprčana dobro držala tudi v naslednjih re-gatah in se častno uvrstila v generalnem plasmanu. Ljubitelje jadranja na koprski obali bo najbrž zanimalo, kako je z letošnjim državnim prvenstvom v jadranju za Kadete. Kakor je znano, bi moralo biti to prvenstvo v Kopru, to je v mestu lanskega zmagovavca. Žal pa so morali Koprčani prvenstvo odpovedati in ga letos ne bo. Vzrok so finančna sredstva, ker bi si moral prireditelj nabaviti' nekaj novih plovnih objektov. Koprčani so sicer naprosili pristojne športne in oblastne forume za podporo,' žal pa niso uspeli. Prav nič pohvalno tudi ni dejstvo, da niso priskočila na pomoč tudi taka podjetja, ki se neposredno ali po- sredno Ukvarjajo s pomorskim gospodarstvom (Splošna plovba, Pristanišče Koper in druga). Zadeva je še toliko bolj žalostna, ker je jeseni in spomladi opravilo jadralne tečaje okrog 100 mladih ljudi na koprski obali. Zdaj torej, ko smo postavili prvo osnovo za množičnost, pa je ostalo okrog 100 mladih jadravcev brez plovnih objektov in tekmovanj. Z izjemo Fafangela in Kosml-ne smo torej letos v jadranju na koprski obali na vsej črti zaostali. Tako bo v kratkem v Franciji mladinsko evropsko prvenstvo za jadrnice Snipe. Lani so Koprčani osvojili četrto mesto, letos pa bodo ostali doma, ker nimamo tek-movavca, ki nas bi }ahko častno zastopal. Očistili je trebci potniško pristanišče Predpisi o vzdrževanju pristanišč določajo, da jih je treba vzdrževati in čistiti. Bivša uprava severnega Jadrana na Reki, ki je vključevala v svoje delovno območje tudi koprsko staro ali sedaj 'potniško pristanišče, se za vzdrževanje ni dosti zanimala, V vseh letih no osvobojenju je bilo naše pristanišče očiščeno le enkrat, in to še za časa vojaške uprave. Od tedaj je minilo že precej let in večno nemirno morje ni počivalo. Naplavilo je v pristanišče debele plasti blata in druge navlake ter ga poplitvilo. Večje potniške ladje le komaj še pristajajo in morajo spretno manevrirati, da ne nasedejo na plitvino, zlasti še ko je oseka. Ni pa to edino zlo. V pristanišče so speljani od hotela Triglava in drugih hiš kanali. Ker je morje že hudo poplitveno, in to najbolj prav ob bregu, ostajajo ob oseki izven vode površine dna, kar povzroča posebno ob vročih dneh neznosen smrad. Ob takem času še pešec zatisne nos, v bližnjem parku sedeti pa sploh ni mogoče. Mimo tega je tak položaj nevaren, saj bi kanalske izplake mogle postati tudi leglo kužnih klic in nalezljivih obolenj. Skrajni čas je zato, da koprsko potniško pristanišče očistimo in poglobimo. Sredstva za to je mogoče dobiti iz pristaniške takse, in če sklad ne zadošča, je mogoče dobiti zanj kredit. Na voljo nam je, ko reči, tudi sesalni bager »Peter Klepec«, ki bi ga mogli porabiti za poglabljanje potniškega pristanišča v času, ko ne opravlja del v novem tovornem pristanišču. Zaželeno, bi seveda bilo lotiti se dokončne ureditve pristanišča po urbanističnem načrtu, a sredstev za to po vsej verjetnosti še ne bo tako kmalu, zato storimo vsaj to, kar je trenutno mogoče in nadvse nujno. R. Rekorden obisk kopališč v septembru SNEMANJE NOVEGA FILMA V PIRANU V Piranu snemajo nov jugoslovanski film — komedijo po scenariju Vitomila Zupana in v režiji Františka Capa. Naslov filma je za sedaj »Naš avto« in v filmu bodo nastopali samo jugoslovanski igravci. Posebnost filma pa je v tem, da bo to prvi film, ki bo v celoti posnet ob slovenski obali. Naša ženska B ekipa je prejela nalogo za signalizacijo Čeprav kažejo meteorološki podatki za dolgo vrsto let, da so jeseni in posebno mesec september ob slovenski obali Jadrana izredno lepi, lahko trdimo, da tako sončnega in toplega septembra, kot je letošnji, že ni bilo vsaj kakšno desetletje. Nič čudnega, če so zaradi tega vsa urejena in divja kopališča ob naši obali tudi v teh dneh še tako polna kopalcev, kot da smo sredi sezone. Samo v glavnem portoroškem kopališču so preteklo nedeljo našteli preko 3000 kopalcev, pa tudi vsako leto bolj priljubljena »divja« obala vzdolž piranskih hiš na Punti je bila v nedeljo — in je še vse dni naprej — polna teles, ki se predajajo soncu in. morju. KOŠARKA POSTOJNČANI KLONILI PRED PRVAKOM Minulo nedeljo je bila v Postojni košarkaška tekma med Postojno ln slovenskim prvakom Tivoli lz Ljubljane, ki se je končala z zmago gostov z rezultatom 58:70 (27:33). Tempo tekme je bil za domačine nevzdržen in zato jim je v drugem delu igre pošla sapa. Bili pa so trikrat v vodstvu, vendar ga niso znali obdržati. V soboto bodo Postojnčani Igrali z Jesenicami. Kakor vsako naselje na Primorskem, veliko ali malo, tako so ob prvih plamenih druge svetovne vojne tudi Senožeče zagorele v nepremagljivem prepričanju, da Je po tolikem čakanju vendarle nastopil usodni čas, ko se bo naše teptano ljudstvo enkrat za vselej rešilo fašizma in njegove zlobne brutalnosti. Nihče nas ne bi takrat prepričal, da utegne biti kak dvom v tako možnost. Vprav v Senožečah so se pojavili prvi borci teh krajev in Senožeče so bile med prvimi, ki so za to plačale krvni davek. Vse to pa Je povest zase in v njej ni sledu humorja. Resnično zgodbo vsega tega bi znal napisati samo Senozečan aH kdo iz bližnje okolice. No, vojne je bilo naposled konec in zgodilo se Je, kar smo verovali. Vse, kar Je dišalo po fašizmu, vse Je izginilo za deveto goro. Potem se je ozračje umirilo in začela se je nova doba. In ko so minili številni meseci, Je ta nova doba prinesla nekega dne neprijetno sporočilo, da se Je v D va-či ustanovila mastodontovsko velika občina, h kateri kot pohleven privesek, pripadajo tudi ponos te Senožeče. Senožečani pa, ranjeni v svojem ponosu, so se temu ljuto uprli- »Kaj, mi da smo privesek tistim di-vašklm razcapanim železničarjem, o katerih celo narodna pesem pravi: »Ajzenponar to Je mož, kjer se usede tarii bo uši«? Mi, Senozecl, ki smo doslej imeli vse vrste državniških oblasti na krožniku in to vsak dan v letu? Mi, ki imamo še danes na domu steklenice, na katerih piše z izgubljenimi črkami »Plvovarna Adri- ja, Senožeče? Torej ml, častitljivi tržani, da se bomo odslej Parava tistim divašklm popravljacem starin marel? Sto let ste za luno tisti, l i to mislite! Nas Senožečanov Je s Prištetimi okoliškimi vasmi kar dovolj za lastno občino; če pa nas hočejo visoke oblasti res prijeti za vrat, jih takoj tu na tem mestu prosimo, naj nas priključijo vsaj k Sezan na zahodu iji ne k ušivi Divači na Jugu!« Ta težnja k zahodu Je res pomenljiva! Ne pozabite te opombe! Pa se Jo dogodilo, da sem ravno v tem kritičnem času zašel v Senožeče Iskal sem seno za svoje stradajoče sivke, pa ga niti tam nisem našel, ieprav bo senožetl vse naokoli, kar (Vesel oris muhaste usode Vremske doline na kratkem sprehodu skozi Čas) nam že ime kraja pove. In ko sem tam postajal, me je pograbil za škri-ce strog ljudski miličnik in presneto trda bi mi predla, da mi ni priskočil na pomoč senožeški mesar Mario, ki mu je dopovedoval, da me pozna že iz zaporov in da sem kot kriminalec samo amater ter da jamči zame, da ne bom vlamljal v senožeške lilše, ker da se zavedam, da bi tako ln tako ni- česar vrednega ne našel v njih. In da si okrepim prestrašene živce sem takoj potem nameril korake proti pivnici senožeškega »doppolavora«, kjer sem v svojo uteho našel številno družbo veselih ljudi. V desetih minutah sem se pobratil z vsemi in potem sem jim v razposajenosti rekel: »Ml Vremci in vi Senožečani smo si kakor rodni bratje, saj vsi spadamo pod divaško občino in . ..« Velik hrup me je prekinil. »Figo spadamo pod Divačo!« so vpili. »Kaj misli Divača, če ima tisti štacijon, rla ji bomo zato mi Senožečani roko poljubljali? Taka pa taka!« In vsaj polovica od njih se jo pri tistih besedah krepko plosknila po zadnji premi. Pomirjujoče sem jim mahal z desnico in sem rekel: »potolažite se nekoliko in poslušajte, kaj vam bom povedal. Veste, od časa do časa se tudi jaz udeležim kake seje na divaški občini. Skoro smem reči, di sem osebni prijatelj ali vsaj dober znanec vseh najvišjih dtvaškth funkcionarjev. In kadar sem z njimi skupaj, ml marsikaj zanimivega zaupajo. Tako ml je nedavno tovariš Polde zaupal, da je v teku akcija, ki bo pričarala Senožečanom njihovo pivovarno nazaj. Danes so Senožeče z razvalinami starega gradu, z razvalinami nekdanje pivovarne, z razvalinami Mlakarjevega hotela, lz katerega raste danes cel botanični vrt, in z raznimi drugimi razvalinami, še najbolj podobne Stalingradu ob času Paulusove kapitulacije, po obnovi pivovarne bo pa vse spet šlk. Divaška občina je že poslala v Beograd šop raznih resolucij, Interpelacij, inflacij in kolobocij ln uspeh ne bo izostal!« Ko so slišali možje te pametne besede, so zavrlskal! in mahoma so bili vsi veseli, da so priključeni k Divači. Hvalili so to vasico na vse pretege in nekateri so celo rekli dobro hese-do o Risnikovem golažu. Ko sem uro pozneje odhajal, so me fantje na ramah odnesli do avtobusnega postajališča. Ves Rinjen sem videl, kako si nekateri možakarji nežno božajo brke, na katerih so v sladkem prividu že čutili prijetno dišeče pene bodočega piva. Od takrat se nisem upal več v Senožeče, Neizoigbno pa je bilo, da sem včasih naletel kje na Senožečana in ob takem srečanju me Jo prav vsak grobo nahrulil. Jaz sem se pa vsaki-krat opravičeval z najstvarnejšlml argumenti. »Zakaj ste tako neučakani?« sem rekel takemu. »Nalijte si v žilo potrpljenja, ki je božja mast. Vaša pivovarna se bo nekega dne dvignila v blestečem ponosu, kakor feniks iz pepela. Zgodilo pa se bo to v tistem letu, ko bomo mi GornJevremcl zgradili veliki jez čez Reko; ko bomo od njega do Ospa v Istri izkopali osemnajst kilometrov dolg predor; ko bomo v Ospu zgradili velikansko hidroelektrarno; ko bomo Primorci spe- ljali železnico s Kozine do Kopra; ko bomo Divačanl napravili električno dvigalo iz Skocijanske jame in ko bomo Divačani v sporazumu s Se-žanci napeljali najmodernejši in večno moker vodovod do vsake vasice teh dveh okrožij. Do kdaj bo pa trajala ta doba čakanja, ne morem kar tako na prste Izračunati, verujte mi pa, da bo v primerjavi z večnostjo, res smešno kratka! Sicer pa, kaj bi to zmeraj iskali jajca v dlaki! Ali nimate doma kar dve tovarni, ki sta sicer malenkostno manjši od Fordove v Dearbornu ali Kruppove v Esse-nu, sta pa le vaši. Se polž je ponosno rekel: ,Ni velika ta hišica ln res so v njej ne morem niti obrniti, toda moja je ln jaz sam sem jo zgradil!'« Cas je vtem neslišno brzel mimo ln skoro vsi smo se Divači prilagodili; kakor da smo Divačani od pamtiveka. Potem pa ml je tovariš »er« zašepetal na uho: »Strogo zaupno ti povem, da se bomo spet selili. Tja v Sežano Jo bomo popihali. Janko ima družino v Sežani in jaz tudi, pa še kdo poleg naju. To vsakdanje potovanje gor in dol nam gre že na živce. Predlog našim ženicam, da bi se one preselile v Divačo, je bil zelo hladno sprejet. .Proti vzhodu, to je proti gozdu, si pa že ne bomo pomagale!' so rekle." Ker Je torej tako, da Mohamed noče k gori, mora pa gora k njemu. Ni je pomoči, kjer odločajo višje sile!« Sočutno sem mu polclmal in na račun bedne Divačo globoko vzdlhnll. Ta reva bo pa ros od vseh zapuščena obtičala za plotom In morda ne bo niti začtvkala več. In potihoma sem jI voščil: »Reguiescat in pace,« ter jo po-žcgnal s ščepcem soji. To Je resnica, da vlada med nami Krašcvci pravilo; »Cc se že seliš, pomagaj si zmeraj proti morju in nikoli proti gozdu! Proti gozdu si pomaga lo divjad!« In pri nas so gozdovi le na vzhodu in severo-vzhodu, morje je pa na zahodu ali Jugo-zahodu. Naša primorska deklica, ki ji, recimo, dvorita dva kavalirja, bo ob koncu svojega romana poklonila srce edlno-le tistemu, ki je od zahoda, torej od morja. Ce bo naredila obratno, bo le dokazala, da ni pri »ta pravi« in da bi se morala pravzaprav podvreči elektrošoku ali injekciji insulina. Vsi pametni nagibi človeštva vodijo lo proti zahodu in vsa zgodovina to dokazuje. V davnih biblijskih časih so bili kar trije brihtni kralji, ki so jo mahnili za svojo peterokrako zvezdo naravnost proti zahodu, in eden od njih Je bil celo zamorec, morda pra-pra-praded etiopskega cesarja ali F n k rum ah a ali Combeja ali kakega drugega od teh gospodov, ki imajo polt kakor črna redkvica. In stoletja pozneje, ko je mediteranska civilizacija prlkipela skoro do vrhunca, je firbec Kolumbovega Stolfe postal tako nepremagljiv, da Je ta reva na-pregel kar tri lndje na fižolov pogon in odjadral z njimi — kam, kaj pravite? — naravnost proti zahodu! In ali nI pametno naredil? Odkril je Ameriko in omogočil Fordu Izdelovanje plehnatlli lizik, ki so bile že ob svojem začetku tako nizke moralne vrednosti, da so s splošnim pohujšanjem pripravile celo častitljivo Evropo do tega, da je začela brezobzirno izdelovati fičote podolž in počez. Ko bi Kolumb ne krenil na zahod in ko ne bi tudi za njim nihče no krenil na zaliod, bi Amerika še danes ne bila odkrita in ml ne bi imeli tobaka, in trtne uši. Pot proti zahodu je zmeraj koristna — vsaj nekaterim, če ne vsem. Glejte! Gornjevremnska občina je odpotovala proti zahodu do Vrem-skoga Brltofa. Za začetno pot, ker se vse boji predolgih skokov, je bila ta selitev kar dobra. Kdo se bo pa vznemirja! zaradi tistega lokalnega godrnjanja! Naslednja selitev proti zahodu je segla do Divače. Ljudje iz Go- rlč, ki so v primerjavi z Gornjevrem-ci bili za polovico pota bliže Divači, so kar na zlepem postali oficirsko naduti in kadar sem Semačevega Tončka iz Gorič, ki je moj krvni bratraneb, pohlevno pozdravil, mi je le z mezincem pomigal. Selitev v Sežano je bila skoro nevidna, posledice so se pa poznale takoj. Vsa dela v Divači so vidno hromela. Niti tistega, ki prodaja na cesti sladoled, ni bilo več videti. Divača je postala panj brez matice. Mirko matičarko (»gospoda župnika«) je celo podnevi strašilo v osamljenem ura. du, največja grozota se je pa dogajala v ambulanti: vse je bežalo iz nje! Kdo bi si mogel kij takega predstavljati? Vkljub prekrasnim prostorom nam so iz ambulante uhajale bolničarke, za njimi še medicinske sestri in končno mojstri zdravniki. Doktor Benjamin, na primer, je zapokal svoje kufre in izginil z njimi tja nekam v Afriko, kjer strelja muhe ce-ce in zdravi nage zamorce znamenite poveličevalne bolezni elefantijaze. Po njegovem odhodu so v divaški ambulanti ordinirali od časa do časa zdravniki iz bližnjih občin, a tudi oni so ob prvi priložnosti izginili onstran kraških gričev. Nam, divašklm sirotam, j c v uteho ostala samo doktorica Nada, ki je beganje po svetu nič no mika in ki no vidi bistvene razlike, če jim pokažem jezik ali kak cepec, onstran gore. Tako Divača zdaj umira. Mnogo si je pa opomogla Sežana z našim žilavim pritokom. Ko hitro nas jo Sežana posinovila in smo Vremci postali Sežanci, je sežansko življenje vzbrstelo kot gobe po toplem dežju. Porodilo se je moderno avtobusno mlgališče in kmalu za nJim.smo opazili kar na cestah velikansko sklad-nleo vrbovih in trstikovih košar, ki jih ogorell ljudje lz neznanih krajev Balkana ponujajo skoro zastonj. In prosim, naj bo dovolj teh mojih besed. Nič več ne bom čelestal. Vremci smo po krivdi drugih postali Sežanci in bomo to ostali, dokler se ne bo občina, v svojem stremljenju proti zahodu, preselila v Opatje selo. Bodo že naši časopisi poročali, kdaj se bo to zgodilo. Da bi le naša občina ne zašla čez mejo v Furlanijol KONEC Sí.. Marsikdo se Je že vprašal, koliko denarja potrošijo tuji turisti med svojim nekajdnev- nim bivanjem v letoviščih vzdolž jadranske obale. Malo-kateri pa bo uganil pravo številko, sa se giblje med 30 tisoč dinarji tja do preko milijona dinarjev. »Milijonarjev« je sicer malo. a enega izmed njih smo odkrili v hotelu Palače v Portorožu, Se£ recepcije tega hotela 1. kategorije nam je na naše nevsakdanje vprašanje odgovoril takole; »V glaviti stavbi hotela In v apartmanih letujeio samo petičtii tuji gosti. V depan-dansah pa so razne večje ali manjše skupine, ki jih k nam pošiljajo potovalne agencije iz raznih držav. Zato so dotoki denarja na račun penzlona in druge potrošnje različni. Indi- vidualni gosti Imajo več pod palcem, kot oni, kl prihajajo v skupinah, saj to so v glavnem delavci in nameščenci.« Ko smo pregledali nekaj računov gostov, ki so letovali v hotelu Palače 14 do 21 dni, smo z začudenjem našli enega • milijonarja«. To. je bil industrijalec I-Ians Spindler iz Kiilna, ki je s svojo petčlansko družino v treh tednih potrošil preko milijon dinarjev za tritedensko letovanje. Avstrijec Nltsche je pustil v Portorožu 380. tisoč dinarjev, Belgijec Vornelle pa več kot 300 tisoč dinarjev. Razen njih pa je bilo nekaj desetin gostov, ki so zapustili Portorož z računi, ki niso bili manjši od 200 tisoč dinarjev. Z zaključka letošnjega umetniškega simpozija v Portorožu, ko >e predsednica upravnega odbora te prireditve inž. Vilma Plr-kovlč poslavlja od udeležencev na elelovi.šču in razstavnem prostoru »Forme vlvc« v Seči ¥ Tranquillo Allevl (na sliki s svojo ženo), trgovec iz Arma di Taggia v Italiji, bi kmalu postal žrtev neugotovljenoga zločinca, ki mu Je po pošti poslal stekleničko aperitiva s prijaznim priporočilom, naj to reklamno pijačo poskusi in se dobro ima pri tem. Cisto slučajno je mož ugotovil, da Je pijači primešana močna doza — strihnina. Policija si zdaj zaman prizadeva, da bi ugotovila avtorja te le preveč nevarno šale ali prebrisanega ■ maščevanja Dogodki v Alžiriji vzbujajo tudi po sklenitvi miru med alžirsko osvobodilno fronto in Francozi zanimanje za to severnoafriško deželo. Razprtije, ki so nastale po zmagi v vrstah osvobodilnega gibanja, izvirajo deloma iz idejnih, deloma iz osebnih interesov, končno pa tudi iz narodnostnih. Pri nas je malokomu znano, da v Alžiriji ne žive samo potomci tja priseljenih Francozov in drugih Evropejcev ter Arabci, marveč tudi Kabili, ki pripadajo plemenski skupini Berberov. Teh je sicer v primerjavi z Arabci malo, so pa bolj ali manj strnjeno naseljeni posebno v Rifu, ki obsega tretjo vila j o. Serberi so najstarejše prebivalstvo severozahodne Afrike in žive še vedno ne samo v Alžiriji, marveč tudi v Maroku, Mimo tega " žive Berberí v oazah Sahare znani kot Tuare-gl, Prav ti so se ohranili še najbolj rasno čisti. Zanimiva posebnost Tuaregov je, da si pri njih zakrivajo obraze moški in ne ženske, kakor je v navadi pri ostalih mohamedan-cih. Berberi pripadajo rasno Vestijcem, ki so v davnini po-seljevalt tudi nekatere dežele zahodne Evrope, zlasti Francijo in Španijo. Prihod arijskih liúdsíev jih je iz Evrope iztisnil ali pa so se utopili v priseljencih. V severozahodni Afriki so zagospodarill nad Berberi Arabci, ki so kot fanatični razširjevalci islama preplavili PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA SVETU Po podatkih Združenih narodov se je proizvodnja eiektrične energije na svetu v zadnjih desetih letih skoraj podvojila. Leta 1960 je ves svet proizvedel 2.294,600 milijonov kWh. Severna Amerika'je je proizvedla 42,5 odstotka, medtem ko je je Afrika proizvedla le pičlega 1,7 odstotka, Evropa (brez SZ) 29,6, Južna Amerika 2,2, Azija pa 2,6. Malo jih je v Sloveniji in delu Hrvatske, ki ne bi poznali »Veselih Tržičanov«, saj jih večkrat slišimo preko radia in pred leti smo jih videli na nastopih širom po Sloveniji, Hrvatski, pa tudi Tržačani in Goričani Jih poznajo, ko so jih s svojimi nastopi prijetno presenetili. 2al pa ta popularni kvintet že dalj časa ne nastopa več v javnosti in ga lahko slišimo samo še z gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov. Vodja petorice »Veselih Tržičanov«. njihov dirigent in avtor številnih skladb ter po- velike dele Azije in Afrike ter prišli kot Mavri tudi v Španijo. Rifski Kabili so bili tisto ljudstvo, s katerim so imeli Francozi v času svoje oblasti v Alžiriji največ opravka. Neštete so bile njihove vstaje, zadnja velika pred osvobodilno vojno je bila vstaja Kabilov pod vodstvom legendarnega Abdel Krima. Po zatrti vstaji so ga Francozi internirali na otoku Reunion v Indijskem oceanu. Po izpustitvi se ni vrnil v Alžirijo. V osvobodilni vojni so se Kabili bojevali skupaj z Arabci proti Francozom, vendar pod pogojem, da bodo v novi Alžiriji deležni popolne narodne enakopravnosti. Kakor ogromna večina novih azijskih in afriških držav, je torej tudi Alžirija mešanica različnih narodov. R. pevk, ki so v izvedbi tega kvinteta postale zelo popularne, pa je Bojan Plahuta. Kdo v Portorožu ne pozna šefa recepcije hotela Palače Bojana Plahuto, ki je nekoč zelo znan glasbenik in avtor popularnih viž, eden izmed najmarkatne.iših gostinskih delavcev. Seveda kljub obilici dela v rccepciji hotela še vedno rad vzame v roko kitaro in poskrbi za dobro razpoloženje prijateljev ter gostov. Tovariš Plahuta je tudi velik humanist. To se kaže v primerih, ko priskoči na pomoč ljudem, ki se v trenutku znajdejo v najhulšem položaju. Tako je poskrbel, da so bili posmrtni ostanki nekega Šveda, ki se jc smrtno ponesrečil med svojim bivanjem v Portorožu, prenešeni v njegovo domovino, in prav tako je nudil vso pomoč družini avstrijskega državljana ob podobni smrtni nezgodi. • Takšen je portret Bojana Plahute, gostinca, komponista, kitarista in zaradi človekoljubnosti zelo spoštovanega »Por-torožana«. V piranski umetnostni galeriji, ki sta jo uredili ljubljanska Moderna galerija in piranska občina v lepo preurejenih prostorih nad kavarno na Tar-tinijevem trgu, je te dni razstava tapiseril novosadskega »Ateljeja 61«. obisk ni najboljši, morda predvsem zaradi tega, ker je ta umetnost pri nas nova in marsikdo sploh ne ve, kaj so tapisčrlje. To so stenske preproge, izdelane po osnutkih priznanih umetnikov iz večbarvne volne in na posebnih tkalskih Statvah. Nalašč za to delo izvežbane tkalke izdelajo po vsakem vzorcu največ pet preprog, zato veljajo vse za original, kakor veljajo za original tudi umetniški grafični listi. Temu primerne so seveda tudi cene, ki se gibljejo od pol milijona do milijon dinarjev. Take umetniške preproge so v zahodnem svetu visoko cenjene. pri nas pa jih je šele lani pričela izdelovati skupina naših priznanih slikarjev, združena v klubu "Atelje Gl«. Za . tkanje po njihovih osnutkih so uredili v petrov.iradinu pri Novem Sadu posebno tkalnico. Slikarji so vsi konstruk-tivistl al! abslraktfvistl, zato predstavljajo .tudi njihove tapiserije umetnost teh dveh smeri. JJedtcm pa, ko je ab-straktlvistično in konstrukti-vistično slikarstvo večini ljudi nerazumljivo in ima zato le malo pristašev, jc preneseno na praktične tapiserije lepo dekorativno in laže sprejemljivo, r.eglede na imena, kl so jih umetniki dali svojim stvaritvam. kot so n. pr. označbe Stari vojaki, vejevje, Miza itd. Razstava obsega 20 del različnih formatov od 2 do 8 kvadratnih metrov ter od dveh do cele skale barv. Vredna je ogleda že zato, ker pomeni za nas nekaj zaključku povsem novega. Po Piranu bodo ko- lekcijo prenesli v Ljubljano, R. R Več kot 7.000 ljudi je v nedeljo popoldne napolnilo koprski stadion nestrpno pričakujoč Srečo, ki sta jo na letošnji 'tomboli občinskega odbora Zveze vojaških in vojnih invalidov »delila« kandidata 1. razreda osnovne šole v Kopru Boris Sulčič in Branko Kova-čič, Težko je -opisati nestrpnost množice ob vzklicu vsake številke, saj je sleherni udeleženec te pppularne javne prireditve upal, da se bo domov odpeljal s Fičkom. Toda muhasta sreča je najprej izbrala Minulo nedello Je velika tombola koprskih invalidov privabila na mestni stadion veliko množico kandidatov za Fička ali katero drugih glavnih nagrad. Del nekaj tisoč glavega vrveža na stadionu kaže gornja slika Vsa Slovenska Benečija je poznala Bepija Jusiča in ko je pred dnevi umri, ga je velika množica ljudi spremila na zadnji poti. Bil bi čez mesec dni dopolnil 107 let in je bil hkrati tudi najstarejši prebivalec Italije. Bil je zaveden Slovenec, vse do zadnjega čil in bister ter se je zanimal za vse dogajanje doma in po svetu 150 »tombolašev« in jim razdelila vrsto lepih — predvsem pa praktičnih dobitkov. CMed njimi le bilo tudi dekle, ki je 7. veseljem pograbila veliko srce iz testa in fant, kl mu je žreb podaril plastično damsko torbico.) m potem se je boben vrtel, vrtel, toda nihče ni pritekel na oder, razen kopice zgubljenih otrok. Nenadoma pa se je utrgal plaz: kar desetorica je dokazala komisiji, da lahko odpelje domov težko željenega Fičkota. In medtem, ko so so tisoči razočarani, da jih sreča niti od daleč ni povohala, vračali s stadiona, se je na odru odvijala živčna vojna. V bobnu je bilo deset listkov. Pet izmed njih je bilo oštevilčenih, pet pa praznih. Vsa desetorica je bila nervozna in vsak je. predno je s tresočo roko segel v boben, mimogrede s pogledom ošvrknil Fičkota, češ »kajne, da si moj?« Toda muhasta sreča je razočarala petorico, nasmejala pa se najbolj Justini Savron, gospodinji iz Kopra, ki je postala lastnica Fiat 600, gospodinji Matildi Marzič iz Sečovelj, ki je odpeljala moped Coltbrl, medtem ko je njen brat Ante Zubovič odnesel hladilnik, dalje Karlu Ražmanu iz Košta-bone, ki je razveselil svojo ženo s šivalnim strojem znamke Bagat in končno malemu Dušanu - Trobcu iz Spodnjih Škofij, kl bo odslej preživel marsikatero lepo uro ob radijskem sprejemniku z gramofonom. In za zaključek še to: Fl-čota je odpeljala igravka, ki je 'slučajno, tik pred začetkom tombole kupila — samo eno tablico. Vsak dan razen nedclle poročila ob 7,30, 13,30, glasba za dobro jutro ob 7,15, 735, radijski dnevnik ob 15. url. NEDELJA, !). septembra: 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — .0,00 Naša reportaža: Naš prosti čas — 9,15 Zabavni zvoki — 0,45 Poie Bobby Darin — 13,30 Sosedni kraii in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Poje zbor I. Cankar lz Trsta p. v. V. Svare — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri, PONEDELJEK, 10. septembra: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15.15 Zabavna glasba,, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne v priredbah N. Stritofa, poje Janko Triler. TOREK, 11. septembra: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk 14,30 B. Bartok: Skladbe za otroke — 14,45 Pojeta ženski in mešani mladinski zbor učiteljišča v Kopru — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne in okrogle. SREDA, 12. septembra: 13,40 Zabavni zvoki — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Poje kvintet »Kranjčani«. ČETRTEK, 13. septembra: 13,40 E, KUnecke: Plesna sulta — izvaja orkester Harrv Herman — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 14. septembra: 13,40 Dve rukovett S. Mokranj-ca Izvaja zbor RTV Beograd p. v. J. Kalčiča in B. Simiča — 14.00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dalmatinski biseri. SOBOTA, 15. septembra: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Plesi lz Hrvatskega Zagorja. TELEVIZIJA TELEVIZIJSKI. SPORED STUDIA LJUBLJANA od 9. do 16. septembra 1062 Četrtek, 13. septembra: • 20,20 — TV film iz serije INTERPOL; 20,50 — TV OBZORNIK; 21,20 — SESTANEK MLADIH — zabavno-glasbena oddaja; Sobota, 15. septembra: 19,30 — TV film iz serije VETER; 22,15 — TV film iz serije POSTNA KOČIJA. Nedelja, 16. septembra: 20,45 — LJUBEZEN IN OBREKOVANJE — italijanski film. POSTOJNA: 7., 8. In 9. septembra ameriški barvni VV film KONJENIKI. '11, in 12. septembra italijanski film PRIJATELJ G AN G a TER J F. V. PRESTRANEK: 9. septembra ameriški barvni CS film MLADI LEVI. ZA PRISTNOST IN ČISTOST NAŠIH IMEN Celo vrsto let smo potrebo-vali, da je vas Ko,rte nad Izolo končno spet dobila svoje slovensko ime — Dvori nad Izolo. Morda pa se je pri tem komu zdelo, da je »novo« uradno ime le prevod italijanskega in je nastalo šele po osvobojenju. Temu ni tako. Ime vasi Dvori (Duori d'Isola) poznamo že v starih notarskih zapiskih iz 16. stoletja. Prav tako sla imela tudi župni urad in osnovna šola za časa Avstrije uradni naziv in žig Dvori- nad Izolo. Za to, da je ime staro že več stoletij in je bilo v rabi tudi pod Benečani, imamo pisane dokaze, samo mnogo intenzivnejše arhivsko raziskovanje bi pa nemara moglo ugotoviti, katero od obeh imen, Corte in Dvori, je prvotnejše. Naselbina po vsej .verjetnosti ni starejša od naselitve Slovencev v Istri in Slovenci so pač imeli navado dajati svojim seliščem lastna in ne tuja imena. Ime Dvori nad Izolo pa ni osamljeno ne na Slovenskem ne na ostalem slovanskem ozemlju. Tako imamo več krajevnih imen Dvor, Dvorje, Dvorce, Dvori itd. Na Češkoslovaškem poznamo imena Dvory, Dvur, Dvorice, in na Poljskem Divori, na Ruskem Dvorovo in Dvorov, a podobno imenovane kraje poznamo tudi pri ostalih južnih Slovanih. Bilo je torej povsem pravilno, da smo vrnili vasi v naši Istri njeno staro slovensko ime. Potrebno pa je, da ga v vseh primerih tudi dosledno uporabljamo, kar se vedno ne dogaja. R. KI HO f r—? ' ! KOPER: 7., 8. in 9. septembra francoski barvni film BABETTE GRE NA VOJNO. 10, in 11. septembra nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SCHIRDINGA. 12. septembra švedski film »MEIN KAMPF«, 13. septembra sovjetski film DEVETNAJST-LETNI. IZOLA: 7. septembra Italijanski film SKANO BOA, 8. in 9. septembra italijanski film SMRT-NONOSNI UDAREC, 10. in 11. septembra francoski film OBRAČUN MED ŽENSKAMI, 12. septembra švedski film »MEIN KAMPF«. ŠKOFIJE: 8. septembra jugoslovanski film VELIKA TURNEJA. 9. septembra OBRAČUN MED ŽENSKAMI, 11. septembra sovjetski film DEVETNAJSTLET-NI, 13. septembra nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SCHIRDINGA. ŠMARJE: 8. septembra francoski film OBRAČUN MED ŽENSKAMI, 9. septembra jugoslovanski film VELIKA TURNEJA, 12. septembra nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SCHIRINGA. SEŽANA: 7. septembra francoski VV film VZKIPELI ASFALT. 8. in 9. septembra CS film VIKINGI. 11. in 12. septembra češki film POSLEDNJA VRNITEV, 13. in 14. septembra ameriški CS film VOZOVI NA ZAHOD. ILIRSKA BISTRICA: 8. in 9. septembra jugoslovanski CS film SOLUNSKI ATENTATORJI. 10. in 11. septembra ameriški barvni CS film OVČAR, 12. in 13, septembra francosko-ltalijanskl film MODERNA DEVICA. — 2e dobro, tovarišica. Saj imam čas, bom pa počakal... — Nič ga ne razumem, kaj bi rad povedal ... Lev Sejnin: Vohunska zgodba iz II. svetovne vojne Zapečatil jo je z voskom. Blagajno je izdelala neka moskovska obrtna zadruga. Kraschke je hotel spoznati njeno konstrukcijo. Odšel je v prodajalno, kjer mu je »Karo kralj« namignil, katera jc podobna tisti, ki jo imajo tudi v Inštitutu. Kraschke je blagajno kupil in jo je jel skrbno preučevati. Vsa čast zadrugi in kvaliteti njenega dela: blagajna je bila napravljena več kot primitivno. Njena ključavnica je bila le za malenkost bolj zamotana od ključavnice, s katerimi zapiramo drvarnice. Kljub vsemu zadeva ni bila enostavna. Blagajna, ki je v njo spravljal Leontijev svoje načrte, je stala v zaupni sobi njegovega laboratorija in je bila ponoči zaprta z jeklenimi vrati s posebno ključavnico. Potemtakem je bilo treba najprej napraviti ključ za jeklena vrata, nato ključ za blagajno, na koncu pa .je bilo treba napraviti še pečatnik, s kakršnim so blagajno vsak dan pečatili. »Karo kralj« je bi! dobro pripravljen. Imel je posebni plastrlin. Ko je bil ponoči dežurni v inštitutu, kjer razen njega ni bilo nikogar, jc Golubcov ugasnil luč in zaklenil vrata preddverja. Po prstih se je. povzpel v drugo nadstropje. Friše! je do jeklenih vrat zaupne sobe in jih bežno osvetlil z žepno svetilko. V dolgih, akustičnih hodnikih inštituta, ki jih je osvetljevala le mesečina, je vladal skrivnostni modrikasti polmrak. Golubcov je obstal in prisluhnil — iz bližnjega stranišča je prihajal sumljiv šum. Napeto je prisluškoval zvokom, ki so bili jasni in enakomerni. S težkim korakom, kakor da jc na nočnem obhodu, je šel k stranišču. Naglo je odprl vrata in glasno vprašal: »Kdo je?« Molk. Obrnil je stikalo. Stranišče je bilo prazno, iz pipe pa ,ic zvonko in enakomerno kapala voda, »Karo kralj« je zaklel in opazil v ogledalu svoj bledi in od vznemirjenosti iznakažen obraz. »Grenak kruh si služim,« je pomislil in si prižgal cigareto, da bi.se vsaj malce pomiril. Vrnil se jc k jeklenim vratom in jel počasi, kakor ga je bil naučil Kraschke, stiskati iz tube s plastelinom, gosto, lepljivo maso v odprtino ključavnice. Ko je bila ključavnica polna, je počakal določenih pet minut, nato pa močno potegnil za kos strjenega pla-stelina. Naslednjega dne je. srečal Kraschkeja v trgovini Moskorga in mu v gneči stisnil v žep palstelinasti odtis. Dva dni kozneje je »Karo kralj« odšel v gostilno, k.jer je za stolom sedel Kraschke, oblečen v skromno obleko iz grobega sukna. Golubcov se je napravil, kakor da tega možakarja v skromni obleki ne pozna. Prosil ga jc, ali lahko prisede. Kraschke je pokimal. Ne da bi gledala drug drugega, sta pila pivo. Ko je Kraschke plačal račun in jel vstajati, je z neopazno kretnjo dal svojemu sosedu ključ, ki je bil narejen po odtisih. Te noči je »Karo kralj« odprl jeklena vrata in napravil odtise blagajne in pečata, s katerim je bil safe zapečaten. Odtise je spet predal Kraschkeju in čez dva dni jc žc dobil ključ in pečatnik. »Operacija S.vrius« se je bližala svojemu koncu. Prvega maja so Golubcova odredili za dežurnega stražarja. Tega dne jc moral biti dežurni polnih štirindvajset ur. »Karo kralj« je prišel v Inštitut že na vse zgodaj. Bil je gladko obrit in vesel. Sodelavci inštituta so se že zbirali za prvomajske manifestacije. Golubcev z rdečimi nageljnom v gumbnici je vsem zaželel srečne praznike in vzdihoval, ker tokrat ne bo mogel sodelovati pri prvomajskih manifestacijah. Gruča sodelavcev inštituta se je zbrala pred glavnim vhodom. Pripravljene so imeli transparente, portrete in zastave. Točno ob devetih so sc pridružili reki manifestantov, ki se je valila proti Rdečemu trgu. Grmeli so orkestri, po širokih ulicah sc je trlo ljudi. Žc nekaj dni poprej sta prišla Kraschke in Golubcov do zaključka, da bi bil najprimernejši čas za fotografiranje dokumentov lz Lcontjovove blagajne za dne, med manifestacijami, ker bi sc tedaj avtomobili kljub najboljši volji ne mogli prebiti do instituía. Golubcov jo je najprej mahnil k namestniku direktorja, ki je bil določen za glavnega dežurnega. Predlagal mu je, tla bi skupaj popila skodelico čaja. Direktorjev namestnik si tega ni dal dvakrat reči. Na večer pred praznikom sc ga jc močno nalczcl in zdaj je. imel strašanskega mačka. »Karo kralj« je skočil v portirnico in tamkaj skuhal močan čaj. Vanj je spustil tableto močnega uspaval- nega preparata. S to skodelico je postregel zdelanemu namestniku direktorja, kl jo je na dušek izpraznil. Cez deset minut je direktorjev namestnik trdno zaspal. Njegovo smrčanje je bilo slišati po vsem nadstropju. Golubcov je skočil v drugo nadstropje. Naglo je odprl jeklena vrata, potem blagajno, odstranil voščeni pečatnik in segel po fasciklu, na katerem je pisalo; Strogo zaupno NAČRTI IN FORMULE ZA TOP »L-2« »Karo kralj« je razprostrl načrte, dokumente in proračune — ni jih bilo kdo ve kako mnogo — na mizo pred oknom. Ni si mogel kaj, da ne bi pogledal na cesto. Pod njim jc valovila reka ljudi in transparentov. Obšlo ga je čudno in zbegano občutje. Vsem tem ljudem žarečih obrazov na ulici je zavidal, zavidal jim je njihovo brezskrbnost in njihovo radost. Oni se vesele in praznujejo, je pomislil, jaz pa moram tvegati svoje življenje za tistega nosatega Nemca, ki postaja lz dneva v dan vse bolj predrzen in brezobziren in mu prostaško ukazuje, kakor da bi bil plemič Golubcov njegov lakaj. Obšla ga je želja, da bi se maščeval ljudem, ki se sedaj vesele, ki so mu vzeli njegovo posestvo in ga ponižali do nočnega čuvaja. S takšnimi mislimi je stopil do mize in je s specialno Leico fotografirati dokumente. Drugega maja ponoči je Kraschke. kot burja privršal v Wcitzlqvo stanovanje. Na njegovo mizo je postavil kaseto s filmom, kl ga je bil posnel »Karo kralj«. Vsa nestrpna sta se zaprla v kopalnico in^ela razvijati film. Weitzel je od razburjenja smrkal, Krasckeju pa so se roke tresle, ko je previdno pomakal film v razvijavec. Film sta dala nato v fiksir. Minilo je nekaj neskončo dolgih minut, preden sta lahko potegnila film iz posode. Slava vsemogočnemu — na filmu je bilo 36 jasnih posnetkov načrtov, proračunov in formul. »Hell Hitler!« se je na ves glas zadri Krasche in stresel roko polkovniku von Weilzlu. Uspeh je bil popoln. Še iste noči sta poslala v Berlin zmagoslavni telegram. Zjutraj je prispela šifrirana čestitka, kl sta jo podpisala Canaris in Pickenbrok. V njej je bil tudi ukaz, naj film nemudoma pošljejo v Berlin. Nekako v tem času bi moral odpotovati iz Moskve v Berlin neki Herr Miller, dopisnik nemške telegrafske agencije in sodelavec politične obveščevalne službe. Miller je privolil, da odnese paketič. v Berlin in obljubil, da ga bo takoj dostavil na določeno mesto.