PoStnina plačana v gotovini Leto XX., št. 190 LjaMjana, Setrtek tj. avgusta 1939 Opravmsivu ujuDijana, t&nafijeva s — relefoD St 3122. 3123, 3124, 5126, 3120. InJ3erat.ru xiaeiek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 tn 2492 Podružnica Maribor: Grajalo trg J. Telefon SL 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190 Računi pn poŠt Cen. sa vodih: LJubljana 9t 11.842, Praga Oslo 78 180 Wler» St 105.241. Cena i Din Utaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 din. Za tnoeemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg «_ 7, telefon St. 2455; Celje, StrossmayerJeva ulica Ste v. L telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Britanske dileme Ko je letos na spomlad znani francoski publicist in politik de Kerillis potoval po Angleškem, da se dodobra seznani z razpoloženjem in z mišljenjem raznih družabnih plasti in odločujočih krogov, je v poročilu, ki ga je nato objavil v pariškem dnevniku »L' Epoque« popisal svoje vtise. Med njimi: je bilo posebno interesantno in poučno ono poglavje, ki obravnava odnošaje do vojne sploh, pa v britanskem območju posebej. Na angleškem otočju so se takorekoč odvadili vojne in so postali iskreni pacifisti. To je ena stran. Toda druga stran vsebuje nasorotno spoznanje, da se danes ne da več izhajati s tem pacifizmom. In tuše odpira za angleškega državljana ono usodno vprašanje, ona velika dilema, ki je od rešitve, od odgovora nanjo zavijala bodoča usoda velikega britanskega imperija, največjega, kar jih pozna dosedanja zgodovina. Predniki sedanjih Angležev so zgradili svojo posest, razpredeno po vsem svetu, v neskončni vrsti krvavih in drugačnih borb, v nepregledni seriji naporov, fizičnih in drugačnih, z ogromnimi žrtvami na vseh mogočih področjih, a ne v zadnji meri tudi z žrtvovanjem samega sebe. Na teh silnih naporih, ki so trajali skozi stoletja, je zgrajen veliki imperij. Današnji rod ve o teh naporih samo iz pripovedovanja, odnosno iz zgodovine. On samo mirno in brezskrbno uživa sadove, ki jih je ustvarilo delo prednikov. Prav v tem pa je s sodobnimi nevarnostmi, ki so se za povprečnega Angleža takorekoč čez noč pojavili, nastopila ona velika preizkušnja, ki preti, da obnovi potrebo po prav takih žrtvah, kakor so jih prenašali nekdanji rodovi. Ali bo sodobna britanska generacija sposobna uvideti to in se brez oklevanja podvreči silni preizkušnji? Taka in podobna vprašanja si je zastavljal francoski publicist, ko je preizkušal predstavnike londonske Ci-ty in našel, kako se tamkaj plašijo pred potrebami največjih žrtev, ki so s«; zdele še pravkar odmaknjene za vedno in tako daleč, da nanje sploh misliti ni bilo treba. Resnica je. da je že nastal in se Čedalje otipiivejše kaže položaj, ko se britski imperij ne da več držati s starimi silami. Ne le na enem mestu, na več krajih so mu nastale nove nevarnosti, ki se ali še vedno, večajo, ali pa se vsa i vedno na novo razkrivajo. Ti-encinska afera in presenetljivo popuščanje Velike. Britanije v tako imenovanem sporazumu z Japonsko tvorita člen te serije, v kateri se kažejo slabosti velikega imperija. Ali je to že zadnji primer ponižanja, nihče ne ve, saj je sam Chamberlain v negotovosti. Pokazalo se je, da so Angleži zamudili pravočasno spoznanje, da je moderna doba spremenila tudi udarno moč onih sredstev, s katerimi so se do sedaj držali svetovni imperiji. Kdor poseduje domala četrtino sveta in želi. da se še za naprej gospodarske niti od povsod stekajo v matično deželo, mora opreti svoje imetje na nove faktorje moči. Prvič se je ta problem postavil pred nekako dvema letoma, nemara za mnoge premalo opaženo, ko se ie razpletla zanimiva razprava okoli vprašanja, ali naj Sredozemsko morje pomeni za Anglijo »bližnjico« v njenih trgovskih poteh, ali pa njeno »ma-gistralo«, osnovnico njenega gospodarsko-trgovskega sistema. S tem vprašanjem se je postavil v kruto areno politične presoje del istega problema, ki se rešuje ta čas s tiencinsko afero, s katero je zajeta celotna pozicija Velike Britanije v vzhodni Aziji. Imperij, ki hoče ohraniti svoje gospostvo na skoro četrtini sveta, ne sime dovoliti, da pridejo temelji njegovega sistema na tako kočljive preizkušnje. Velik del britanske politične javnosti se zaveda, da je usodna dolžnost sodobne generacije, da z največjo naglico popravi zamujeno, pa da se dvigne do največjih naporov, vrednih slavnih prednikov, ki so znali umirati po tujih morjih, trpeti glad in bolezni pa najhujše pomanjkanje pod tujimi podnebji, v tropih in puščavah. Res da si je država od nekdaj pomagala s koalicijami, pa da je velik del naloge opravila s pomočjo zaveznikov, toda danes, tako prepovedujejo najkritičnejši angleški duhovi, je situacija taka, da brez orjaškega listnega napora ne gre. Ta tabor, katerega najvidnejše vodje čujemo dokai pogosto dvigati odločni glas svarila, pobude in hrabritve, se zaveda, da se je kratkomalo treba uda-ti dolžnosti žrtev. In prav s tega vidika svarijo pred morebitno nadaljnjo popustljivostjo mož, kakor so Chamberlain in njegovi, češ, uspehi take vrste politike so in morejo biti samo zelo kratkotrajni. Zakaj v nasprotju med silno ofenzivno dinamiko in defenzivno mirovno organizacijo ni več mogoče vztrajati na mogočni imperialni posesti, pa ne imeti vsak trenutek na razpolago sredstva za njeno obrambo. OKROG BURCKHARDTOVEGA SESTANKA S KANCELARJEM HITLERJEM Mednarodni položaj se ni v ničemer spremenil - Visoki komisar DN v Gdansku nI imel nobenih nooblastil od zapadnih velesil in tudi ni dobil od Hitlerja nobenega načrta za angleško ali kako drugo vlado London, 16. avg. br. Danes Je bilo izdano uradno poročilo, ki naglaša, da sestanek komisarja Društva narodov v Gdansku prof. Burckhardta s kancelarjem Hitlerjem ni v ničemer spremenil splošnega mednarodnega položaja. Burckhardt se je odzval povabilu kancelarja Hitlerja kot zasebnik in ni imel nikakega pooblastila angleške, francoske ali poljske vlade. Prav tako so tudi netočne vesti, da bi bfl Burckhardt dobil od Hitlerja kak načrt s prošnjo, da ga sporoči angleški ali katerikoli drugi vladi. Gdansko vprašanje igra v sedanjem mednarodnem položaju le podrejeno vlogo pri zahtevah, ki jih postavljata Nemčija in Italija. London, 16. avg. z. Poročilo komisarja Društva narodov v Gdansku prof. Burckhardta o njegovem razgovoru s kancelar-jem Hitlerjem drže v Londonu še vedno v najstrožji tajnosti. Vsebina je znana samo najožjim sotrudnikom zunanjega ministra lorda Halifasa. Tudi v Parizu ni mogoče dobiti prav nikakih informacij. Kljub temu nočejo utihniti glasovi, da gre za nemški kompromisni predlog glede ureditve gdanskega vprašanja. Merodajni poljski krogi so takoj, ko so zvedeli za to stvar, izrazili svojo bojazen, da bi utegnila taka akcija imeti neugodne posledice za Poljsko. Tako iz Londona, kakor iz Pariza pa je dobila poljska vlada takoj striktno zagotovilo, da nihče ne misli na to, da bi silil Poljsko k temu. da pristane na kompromis, ki bi ne bil v skladu z njenimi interesi, ali bi kratil poljske pravice v Gdansku. V tem pogledu izjavljajo tako v Londonu, kakor v Parizu, da bi bil vsak tak kompromis izključen. Prof. Burckhardt je imel priliko, da je ■ kancelarju Hitlerju tako v imenu angleške kakor francoske vlade sporočil, da Gdansk ni samo nemška zadeva. Kljub oficielni izjavi Foreign officea, da uradno ni ničesar znanega o kakem novem načrtu za mirno ureditev gdanskega vprašanja, pa objavljajo današnji listi zopet nekatere nove senzacionalne informacije. »Daily Express« govori o neke vrste začetku nove mirovne konference, ki jo predstavlja današnji sestanek komisarja Društva narodov prof. Burckhardta s predsednikom gdanskega senata Greiserjem in poljskim komisarjem Cho-dačkim. List tudi poroča, da je grof Ciano poslal v Gdansk posebnega strokovnjaka italijanskega zunanjega ministrstva, da sproti in objektivno poroča o pravem položaju in razpoloženju v Gdansku. Na drugi strani se zgoščujejo vesti, da nameravata Rim in Berlin predlagati sklicanje konference štirih velesil, ki naj bi pripomogla do zmanjšanja sedanje napetosti v splošnem in nato omogočila sklicanje širše konference za ureditev vseh spornih vprašanj. Tudi »Daily Herald« poroča, da je bilo v Solnogradu dogovorjeno predlagati sklicanje konference zunanjih ministrov štirih velesil, tako da bi se ustvarila ugodnejša atmosfera, v kateri bi bilo mogoče pristopiti k reševanju vseh spornih problemov. Istočasno naj bi se proglasilo nekako enomesečno premirje v sedanji »živčni vojni«. V tej dobi bi se morale ustaviti tudi vse vojaške priprave. »Times« pa naglašajo, da o vseh teh načrtih uradno v Londonu ni še ničesar znanega Mednarodni položaj se ni v ničemer spremenil, prav tako pa je ostalo tudi stališče Anglije do Poljske docela nespremenjeno. Gdanskega problema ni sprožila niti Anglija, niti Poljska in zato tudi nimata nobenega vzroka, da bi se kakorkoli zavzemali za njegovo rešitev. Za vse miroljubne države so merodajne sklenjene pogodbe in kdor jih bo kršil, bo moral nositi tudi vse posledice. Burekhardtova izjava novinarjem Gdan®k, 16. avgusta. AA. (Havas). Po vrnitvi iz Berchtesgadna je visoki komisar DN v Gdansku, Burckhardt, izročil včeraj popoldne poročevalcem tujih listov naslednjo pisano izjavo: Nisem bil v ženevi in nisem se sestal z glavnim tajnikom DN. Tudi nimam namena potovati v London. Prebil sem samo krajši čas v Nemčiji in imel priložnost na kratko pogovorita se o notranjih zadevah, ]d se tičejo Gdanska. Zdi se, da se je te dni v Tokiu že odločilo, kakšno bo v bodoče britansko-japonsko razmerje. Opozicija priznava Chamberlainu, da je treba voditi oprezno politiko, dokler se priprave za eventualno skrajnost ne dovršijo do zadovoljive višine. Toda samo do tod in ne več. Ako bi šlo popuščanje dalje, se mora bridko maščevati. Popuščanje iz drugačnih razlogov, iz nagibov, kakor se čujejo iz City, pomeni samo kratkovidne uspehe. V tem so poglavitne razlike med stališčem, kakor ga zastopajo, vzemimo, Churchil, Eden pa Duff Copper in drugi na eni ter vlada s Chamberlainom na drugi strani. Možni so preobrati v evropski in svetovni situaciji, ki bi na mah izenačili obe struji, ker bi izenačili situacijo, toda možni so tudi za-okreti, ki bi razlike zelo povečali. Kakor rdeča nit se vleče taka možnost skozi polemike v angleškem političnem življenju. Jasno pa se kaže, da ae Na nekatera vprašanja novinarjev o uspehu njegovega obiska v Nemčiji, je Burckhardt odgovoril samo to, da Se zmerom upa v miroljubno ureditev gdanskega vprašanja in da ni izključeno, da se bosta glavni komisar Poljake in Gdanska in predsednik gdanskega senata danes morda sestala na prvi razgovor o raznih vprašanjih, tičo&h se svobodnega mesta Gdanska. Greiserjev sestanek s Chodackim London, 16. avg. AA. (Reuter). Kakor je bilo dogovorjeno, je predsednik gdanskega senata Greisser sprejel v senat« kih prostorih poljskega glavnega komisarja Chodackega. Po krajfci konferenci je polj-kj glavni komisar Chodadd odpotoval v Varšavo. Nov Hitlerjev sestanek z Mussolinijem ? London, 16. avg. o. »Daily Telegraph« poroča, da se z vedno večjo intenzivnostjo širijo vesti o bližnjem sestanku Hitlerja ln Mussolinija. Govori se tudi, da nameravajo povabiti na ta sestanek tudi zastopnike Madžarske in še neke druge srednjeevropske države. Rim tn Berlin pospešeno pripravljata novo diplomatsko akcijo in sta nenehoma v telefonskih in brzojavnih stikih. Zadnja konferenca v Solnogradu je bila za to nkcijo velikega pomena. V Nemčiji dva milijona vojakov pod orožjem London, 16. avg. br. >Times« poročajo iz Berlina, da ni v Nemčiji opaziti nikakih znakov, ld bi dali sklepati na ustavitev vojaških priprav. Po splošni cenitvi ima Nemčija sedaj pod orožjem že dva milijona vojakov. Rezervisti, ki so že absolvirali dvomesečne vojaške vežbe, so morali ostati de nadalje pod orožjem. Zadnje dni so bili poklicani tudi starejši letniki v starosti 40 do 50 let. Novi incidenti v Gdansku Gdansk, 16. avg. br. Danes je bilo izdano uradno popročilo c novem incidentu, ki se je pripetil v Gdansku. Že pred tednom dni so se ▼ Gdansku pojavili po vsem mestu in okolici letaki nekega izvršnega odbora »fronte svobode«, v katerih se odločno obsoja akcija gdanskih narodnih socialistov in zahteva takojšnji izgon Greiserja in Forsterja, ki da s svojim početjem škodujeta interesom Gdanska in hočeta prebivalstvo proti njegovi volji spraviti pod Nemčijo. Gdanske oblasti so začele nato preiskovati, odkod prihajajo ti letaki. Ko so ugotovile, da niso tiskani v Gdansku, marveč so bili vtihotapljeni od zunaj, so poostrile svojo pozornost. Tako so včeraj izsledile službeni poljski motorni čoln, s katerim sta se pripeljala v Gdansk dva poljska carinska inšpektorja. V čolnu so našli večjo množino teh letakov, kar po sodbi gdanskih oblasti dokazuje, da prihajajo iz Poljske. Oba carinska inšpektorja in krmarja motornega čolna je policija aretirala in zaprla. Poljski komisar je protestiral proti tem obdolžitvam in aretaciji poljskih uradnih organov ter zahteval, da se zastopniki poljskih oblasti pritegnejo k preiskavi. Drugi incident se je pripetil davi okrog 3. zjutraj na gdansko-poljski meji blizu Kulina. Tam so trije gdanski obmejni stražniki streljali na poljskega obmejnega stražnika in ga ubili. Uradno poročilo gdanskih oblasti pravi, da je poljski obmejni stražnik prekoračil mejo in prišel 350 m daleč na gdansko ozemlje docela v bližino gdanske obmejne pregrade. Ker se na poziv gdanskih obmejnih stražnikov ni vdal, so uporabili orožje in streljali Poljski obmejni stražnik je bil zadet v prsi in se je takoj zgrudil mrtev. Varšava, 16. avg. br. V tukajšnjih merodajnih krogih označujejo gdanska poročila vzporedno z dozorevanjem svetovnega položaja, postavlja vedno bolj jasno tudi velika dilema za imperij Velike Britanije. Dilema, tako je treba dopolniti, je prav za prav že davno postavljena, manjka pa še — dokončni odgovor nanjo. A tudi ta vedno bolj dozoreva! V kolikor ga še niso dosedanje, ga bodo nedvomno izsilile bližnje preizkušnje. Prav sedaj se spet govori o možnosti nove konference in o novih pobudah za rešitev gdanskega vprašanja. Ne glede na to, da imajo take pobude danes neprimerno manj izgledov kakor one izza septembra lanskega leta, se že sedaj slišijo iz Londona avtoritativna glasovi, ki odklanjajo sleherno misel na novo popuščanje. Gotovo pa je, da bodo rezultati razgovorov med Cianom in Ribbentropom v Solnogradu, čim bodo vidnejši predstavljali novo preizkušnjo za »fronto miru«, pa naj pomenijo nove mirovne pobude ali nova presenečenja. o tihotapstvu protinacističnih letakov v Gdansk s strani poljskih carinskih organov in poročila o umoru poljskega obmejnega stražnika pri Kulinu za docela netočna in tendenciozna. Ker se gdanske oblasti krčevito branijo, da bi pritegnile k preiskavi tudi zastopnike poljskih oblasti, domnevajo, da so carinskim organom letake podtaknili. Kar se tiče umora poljskega obmejnega stražnika, je ugotovljeno, da ni prekoračil meje, marveč da so gdanski obmejni stražniki streljali nanj brez vsakega povoda. Njegovo truplo je bilo najdeno 25 m daleč od meje na poljskem ozemlju. Ker uradno gdansko poročilo samo priznava, da je bil takoj mrtev, je nemogoče, da bi bil prekoračil mejo kar za 350 m in se potem mrtev vrnil na poljsko ozemlje. Moscicki: Poljska ne bo nikdar klonila Varšava, 16. avg. br. Predsednik poljske republike Moscicki je imel včeraj na nekem zborovanju v Vilni govor, v katerem je opozoril na junaštvo in požrtvovalnost poljskih legionarjev ki so se borili pod vodstvom Pilsudskega za osvoboditev in zedinjenje Poljske. Prav tako ka- kor so bili v minili svetovni vojni poljski legionarji neomajni pOborniki svobode in neodvisnosti Poljske, tako tudi sedaj Poljska ne bo nikdar klonila in se bo zoper-stavila slehernemu pritisku in ustrahovanju. Ce bo treba, bo zopet z orožjem branila svoje pravice ne glede na to, ali ji bo pri tem kdo pomagal ah ne. Poljski Usti o vojaški pripravljenosti Gdanska Varšava, 16. avgusta, b. Organ poljske težke industrije »Kurjer Polski«, ki velja v vojaških zadevah za dobro informiran Ust, objavlja iz »zelo zanesljivega poljskega vojaškega vira« naslednje podatke o oboroženih silah, s katerimi trenutno razpolaga Gdansk: 3 regimenti infanterije, 1000 vojakov organizacije Heimwehr, 3 regimenti policije, 2 oddelka oklopnih avtomobilov, 2 oddelka motoriziranega orožja, 3 baterije lahkega topništva po 6 topov, 36 topov za obrambo pred tanki, ena baterija topov obalne obrambe ter 4 poljski topi kalibra 77 mm V gdanskih krogih označujejo te navedbe poljskega lista v glavnem za pravilne., pripominjajo pa, da ne gre za pešadijo v pravem pomenu besede, temveč le za 5000 mož policije in okoli 1000 mož raznih oboroženih formacij, ki jih je poljski list zamenjal s pehoto. Nemčija vztraja na svojih pravicah Nemški tisk odločno zavrača vesti, da bi Hitler privolil v kompromisno in mirno ureditev gdanskega vprašanja Berlin, 16. avg. br. Večerni nemški listi so silno ogorčeni zaradi današnjega uvodnika »Timesa«, v katerem pravi člankar, da Je Hitler po solnograškem sestanku, na katerem so proučili mednarodni položaj, pristal na Mussolinijevo zahtevo po kompromisni In mirni ureditvi gdanskega vprašanja ter da Je v ta namen povabil komisarja Društva narodov v Gdansku prof. Burckhardta, da bi prosil za posredovanje med Nemčijo in Gdanskom na eni ter Poljsko in zapadnima velesilama na drugi strani. »Times« naglašajo, da bi Poljska in z njo vsi pristaši mirovne fronte z veseljem pozdravili mirno ureditev gdanskega vprašanja To pa je mogoče le tedaj, če Nemčija prizna poljske interese in poljske pravice in se odreče svojim aspiracijam na nadaljnje teritorialne osvojitve. Sele tedaj bi se tudi dalo govoriti o razorožitvi, o novi razdelitvi surovin in o ureditvi vseh drugih vprašanj, ki sedaj ovirajo mednarodno sodelovanje ter povzročajo napetost Oficiozni »Deutscher Dienst«, ki daje smernice ostalim listom, ogorčeno zavrača stališče »Timesa« in piše, da je vse govoričenje o mirni ureditvi gdanskega vprašanja samo nov način protinemške propagande. To so poskusi politikov stare šole, da bi spravili Nemčijo za zeleno mizo in ji tam po možnosti diktirali nove versaj-ske mirovne pogoje ter da bi se mogli še nadalje vmešavati v zadeve, ki jih nič ne brigajo. To početje postaja že neznosno, pisanje »Timesa« pa je že nesramno. Angleži hočejo govoriti s sebi enakim in vsaj toliko vrednim narodom kakor s kakim mladoletnim varovancem. O naši časti in o nemških življenjskih potrebah se ne bo nikdar več razpravljalo niti v Londonu, niti v Ženevi. Nemčija bo neizprosno vztrajala na svojih pravicah in si bo vzela to, karji gre, če treba tudi z mečem ob podpori svojih preizkušenih prijateljev in zaveznikov. O tem naj se v Londonu, Parizu in Varšavi več ne varajo! Curih, 16. avg. br. V mednarodnem tisku se pojavljajo najrazličnejše kombinacije in domneve glede možnosti za mirno likvidacijo sedanje mednarodne napetosti. >Daily Herald« na osnovi svojih informacij v Rimu in Berlinu zatrjuje, da sta Nemčija »n Italija sklenili predlagati sklicanje konference štirih velesil. Na nevtralnih tleh naj M se sestali najprej zunanji ministri An. glije, Francije, Italije in Nemčije. Na tej konferenci naj bi razpravljali o vseh evropskih problemih, predvsem pa o gdanskem vprašanju, ki ga smatrata Rim in Berlin za najnujnejšega. Belgijski listi pa danes v senzacionalni obliki poročajo, da sta Italija in Nemčija poslali posebno spomenico papežu o preganjanju in zatiranju Nemcev na Poljskem in Italijanov v Franciji, zlasti v Tunisu. Obenem sta izrazili svojo vo-ljo in željo, da se vsi obstoječi spori uredi, jo na miren način. Predlog obeh držav osi gre za tem, da bi se na pobudo Vatikana sklicala konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, ki naj bd najprej rešila gdansko vprašanje, nato pa razpravljala tudi o vseh spornih zadevah. V nasprotju z vsemi temi vestmi pa glasilo gdanskih narodnih socialistov in nekateri vodilni nemški listi danes znova poudarjajo, da ne more biti govora o ka. kem popuščanju Nemčije, ki tudi ne žett več nobene mednarodne konference, marveč le svojo pravico ln t&to odklanja vsak^ polovičarsko rešitev svojih zahtev. Rim: Poljaki naj se pogode z Nemčijo Nasveti rimskega tiska Poljakom, ako »nočejo propasti v borbi titanev" Rim, 16. avg. AA. (DNB) Ce je treba danes rešiti evropski mir. potem morajo stališče spremeniti demokracije, nikakor pa ne Nemčija in Italija, odgovarja list »Messaggero« na londonske in pariške trditve, da bi utegnila Italija v zadnjem trenutku prevzeti kako posredovalno akcijo. Nemčija in Italija, poudarja list, nimata kaj spremeniti v stališču, ki sta ga zavzeli, najmanj pa Italija, ki bo za primer splošne vojne izpolnila kakor vselej svojo dolžnost. List opominja Poljake, da ne obstoji zanje nobena druga možnost kakor pogajanja z Nemčijo, če ne žele propast v »borbi titanov«, kateri niso dorastli. »Nihče ne misli na to«, pravi list dalje, »da bi oškodoval gospodarske koristi Poljske, toda Varšavi mora biti jasno, da tako velika sila, kakor je Nemčija, ne more večno trpeti žalitve suverenosti, kakor se je dogajalo doslej z Gdanskom, pri čemer je Hitler že dostikrat podal dokaz za svojo nenavadno potrpežljivost Ravnatelj lista »Giornale d'Italia« opisuje dogodke, ki so v teku zadnjih mesecev dovedli do sedanjega evropskega položaja, in poudarja, da bo Poljska sama odločila o svoji usodi. Pred njo sta dve možnosti: ali se bo z Nemčijo pogajala in priznala nemške pravice nad Gdanskom, ali pa bo začela vojno proti Nemčiji. Potrebno je torej — pravi pisec tega članka — poslati Poljski nove nasvete in I da s smislom za stvarnost gleda svoje prave koristi in da ne dovoli, da bi pretrpela škodo zaradi tujih interesov. Poljska neodvisnost ni ogrožena. Nemčija ne bo kršila niti poljskih gospodarskih koristi. Ce bi Poljaki začeli pogajanja z Nemčijo in če bi pravično rešili vprašanje Gdanska ter ponovno vzpostavili prijateljske odnošaje z velikim sosednim narodom, s tem ne bi ničesar izgubili. Ce pa bi izbrali vojno namesto eksistence Nemcev v tem kraju, se v tem primeru morajo spomniti na to. da bo Italija v primeru vojne, kakor dozdaj, vedno ravnala po svoji dolžnosti. Pred očmi naj imajo tudi to, da je os Rim - Berlin nezlomljiva, kakor da bi bila iz jekla. Popisovanje specialistov na Poljskem Varšava, 16. avgusta. AA. (Pat). Danes se je začelo po vsej Poljski popisovanje specialistov v onih panogah, ki pridejo v poštev za narodno obrambo. Ta popis je zasegel 42 letnikov, in sicer od 16l do 60. leta starosti. Popisovanje ni doletelo samo moške, pač pa tudi ženske. I»-vzeti so vojaki, državni uradniki in duhovniki. V Varšavi se popisovanje vrši na 24 krajih. Opaža se veliko zanimanje in se Je tudi prajavflo ogromno število Ijoda. Csaky — Ribbentrop Zopet sestanek obeh državnikov — Vzdržujejo se vesti, da sta razpravljala tudi o pristopu Madžarske k vojaški zvezi Italije In Nemčije Berlin, 16. avg. z. Bivanje madžarskega zunr jega ministra grofa Csakya v Nemčiji zbuja v berlinskih diplomatskih krogih toliko večjo pozornost, ker nemški tisk o obisku ničesar ne poroča Csaky je danes odpotoval v Solnograd, kjer je bila zvečer njemu na čast prirejena večerja. Na večerji sta se ponovno sestala grof Csaky in Ribbentrop ter imela dolg razgovor. V nasprotju z demantiji madžarske vlade potrjujejo v berlinskih krogih, da je bilo na prejšnjih sestankih Csakyja z Ribben-tropom tudi govora o vojaških zadevah in o pristopu Madžarske k vojaški zvezi Italije in Nemčije. Z nemške strani te vesti dosedaj tudi niso bile demantirane. Berlin, 16. avg. r. Dasiravno tudi drugi obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Nemčiji v teku enega tedna proglašajo za zaseben in nemški tisk o sestanku ničesar ne objavlja, mu pripisujejo v berlinskih diplomatskih krogih velik pomen Pri tem opozarjajo na to, da je grof Csakv stopil na plan tudi o priliki monakovske konference, takrat iz lastne pobude, tokrat pa očitno na poziv iz Berlina. Iz tega sklepajo, da je postavila Nemčija Madžarski gotove zahteve. Tako v nemških, kakor v madžarskih uradnih krogih te domneve sicer demantirajo, vendar pa priznavajo, da želi Berlin popolno prilagoditev politike Madžarske osi Rim -Berlin. Grof Csaky pojde tudi v Rim Monakovo, 16. avg. br. V tukajšnjih poučenih krogih so se danes razširile vesti, da bo grof Csaky v kratkem odpotoval v Rim. Diplomatska aktivnost brez presenečenj Pariz, 16. avgusta, b. Rimski poročevalec oficioznega »Tempsa«, Paul Gentizon. ki ima dobre zveze z rimskimi političnimi in diplomatskimi krogi, domneva, da je bil glavni predmet solnograških razgovorov gdanski problem v zvezi s splošnim položajem, odnosno, kakor je zapisal Cianov časopisni spremljevalec Ansaldo v livornskem , »Telegrafu«, gdanski problem »v zvezi s . politiko obkroževanja demokratičnih vele-i sil in v zvezi s politiko protiobkroževanja, ki ga morata izvesti Italija in Nemčija«. Z drugo besedo, gdanski problem ni bil predmet solnograških in berchtesgadenskih razgovorov sam po sebi, temveč v toliko, kolikor je del celotne mednarodne problematike, kakor se kaže v razcepu Evrope v dva tabora, ki drug drugega obkrožujeta. Trenutno je ravnovesje med obema porušeno, ker je zlasti na diplomatskem področju tabor zapadnih velesil razvil v zadnjem času aktivnost. Solnograški razgovori so zato služili predvsem sporazumu obeh velesil osi Rim-Berlin v pogledu razvitja nove diplomatske akcije, ki naj vzpostavi ravnovesje v korist Rima in Berlina. Iz tega bi se dalo zaključiti, da moramo bližnje dni pričakovati predvsem povečano diplomatsko aktivnost v Evropi, medtem ko se ne zdi, da bi utegnilo za sedaj nastopiti karkoli katastrofalnega. Napoved nove diplomatske akcije pa obenem kaže, da Gdansk ni več edino področje, ki mu trenutno velja zanimanje evropske diplomacije, temveč da se je področje diplomatskega zanimanja razširilo na ves prostor med Baltikom, Črnim in Egejskim morjem. Rydz-Smigly naslednik Moscickega Varšava, 16. avg. w. V poljskih političnih krogih se splošno govori, da bo po poteku predsedniške dobe sedanjega predsednika republike Moscickega izvoljen za njegovega naslednika maršal Rydz Smigly, ki bo na ta način združil vojaško in politično vodstvo Poljske. Italijanski opazovalec London, 16. avg. o. »Daily Express« objavlja vest iz Gdanska, da je prispel tja italijanski diplomatski uradnik marki Gu-stianini, ki sedaj nastopa kot italijanski diplomatski opazovalec. Gustianini dobro pozna razmere v Gdansku, ker je bil pred leti tajnik tamkajšnjega komisarja Društva narodov. Pred podpisom končne poljsko-angleške pogodbe Veljala ho 5 let in se bo izvajala ne le v primeru neposrednega, temveč tudi posrednega napada na Poljsko London, 16. avgusta, b. »Press Associa-cion« doznava, da so se v zadnjem času pospešili poljsko-angleški razgovori za sklenitev dokončnega sporazuma o vzajemni pomoči. Besedilo sporazuma je že v celoti izdelano, gre sedaj samo še za »ureditev nekaterih tehničnih vprašanj. V zvezi z bližnjim podpisom tega sporazuma je bil tudi poslednji razgovor poljskega veleposlanika v Londonu grofa Raczynskega z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Tudi diplomatski urednik »Times« zatrjuje, da ni več nobenih ovir za podpis dokončnega sporazuma med Anglijo in Poljsko. Sedanja negotova situacija celo obema vladama narekuje, da čim prej podpišeta tudi formalni dokončni dogovor o medsebojni pomoči. Podobno se izraža tudi »Dai-ly Telegraph«, ki napoveduje podpis angle-ško-poljske vojaške pogodbe že te dni. Prvo besedilo pogodbe je izdelala, kakor se doznava iz diplomatskih krogov, angleška vlada, ki ga je takoj predložila Varšavi. Poljska vlada je na ta predlog že odgovorila in sporočila angleški vladi svoje opazke k njenemu predlogu. Nova, dokončna pogodba o vzajemni pomoči bo veljala za dobo pet let, a jo bo mogoče avtomatično stalno podaljševati, ako ne bo odpovedana. V poučenih krogih napovedujejo, da bo v novi pogodbi med drugim tudi določba, da predstavlja nedotakljivost nekaterih tretjih držav, ki so poljske sosede, kakor na primer Litve in Madžarske, življenjski interes Poljske in Anglije, tako da bi se nova pogodba o vzajemni pomoči morala izvajati ne le v primeru neposrednega napada na Poljsko samo, temveč tudi v primeru posrednega napada nanjo, to se pravi v primeru, ako bi Poljska napad na katero izmed svojih sosed smatrala za ogražanje svojih življenjskih interesov in svoje varnosti. V tem smislu se je v ostalem tolmačila že Chamberlainova izjava z dne 6. aprila o začasni pogodbi o vzajemni pomoči med Anglijo' in Poljsko. Japonska In morebitna evropska kriza Vse je odvisno od stališča Rusije — če bl v vojni stopila Rusija na stran zapadnih velesil, ji bo Japonska napovedala vojno, če pa bo nevtralna, bo nevtralna tudi Japonska London, 16. avgusta. AA. (Havas). Po izjavah japonskih krogov v Londonu bi se japonsko stališče glede morebitne evropske krize imelo določiti predvsem na podlagi stališča Rusije. Če bi n pr. nastala vojna zaradi Gdanska in bi Rusija stopila na stran zapadnih velesil. Japonska ne bi mogla ostati nevtralna in bi morala napovedati Rusiji vojno. Če bi pa Rusija ostala nevtralna, bi tudi Japonska ne stopila v vojno. V tem naj bi bil kompromis, ki ga je Arita dosegel med ekstremisti in zmernimi člani vlade kljub prizadevanju držav osi, zlasti Italije, ki je poudarjala strateško važnost Japonske. Kajti japonska udeležba v vojni bi vezala v Tihem oceanu precejšen del britanskega brodovja, ki bi sicer moglo poseči v vojno v Sredozemlju. Naj bo že kakorkoli, nedvomno je, da ima negotovost, ki jo Japonska kaže glede svojega stališča za primer evropske vojne, v znatni meri služiti kot pritisk na Anglijo v sedanjih pogajanjih. V tem pogledu vlada kljub poluradnim izjavam raznih japonskih osebnosti v japonskih krogih vtis, da bi se mogel doseči modus vivendi v vprašanjih, ki so v zvezi s Tiencinom, posebno glede denarstvenega problema. Japonske operacije ob hongkonškem polotoku Tokio, 16. avg. AA. (Havas). Po brzojavki, ki je prispela z bojišča, so Japonci davi začeli na južnem Kitajskem čiščenje v pokrajini, ki meji na angleško ozemlje v Hongkongu. Japonski oddelek, ki se je ponoči izkrcal v Nančavu v kantonskem zalivu, je prispel kmalu v Paoan ter do obmejne postaje Sunčun, ki leži na železniški progi Kanton—Kaulun—Hongkong. Po pojasnilih agencije Domej so Japonci po zavzetju Kantona prenehali napredovati y smeri proti angleškemu ozemlju, da bi se izognili mednarodni m incidentom, ker pa so kitajske sile v sodelovanju z angleškimi oblastmi vzpostavile prometno zvezo z notranjostjo Kitajske zaradi prevoza orožja in municije, je japonsko poveljstvo podalo angleškim oblastem noto, s katero jih obvešča o novih operacijah in zahteva od njih, naj ne podvzemajo nobenih ukrepov, ki bi mogli ovirati vojaške operacije, ker bo vsa odgovornost padla na angleške oblasti, če bi kitajske čete pri svojem odporu uporabljale v svojo za"čito a~?'eško ozemlje. Ruska ojačeafa za DaljfEi vzhod Moskva, 16. avgusta. AA. (Havas). Po poročilih, ki se med seboj ujemajo, ruska vlada znatno pomnožuje svoje čete na Daljnem vzhodu. To je v zvezi z boji v Zunanji Mongoliji. Ojačenje se pa nanaša na čete, ki so zbrane vzhodno od LTra!a. Potniki, ki so prišli z Daljnega vzhoda, so opazili vojaške transporte do Sverdlovska. V srednji Rusiji niso opazili vojaškega gibanja. Amerika bo prepovedala izvoz orožja na Japonsko London, 16. avg. br. Po poročilih iz Tokia računajo v tamošnjih merodajnih krogih s tem, da bodo Zedinjene države še pred potekom odpovednega roka japonsko-ameriške trgovinske pogodbe prepovedale izvoz orožja in drugih vojnih potrebščin na Japonsko. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da bi Japonci tak korak ameriške vlade smatrali zgolj za pri. znanje vojnega stanja med Japonsko in Kitajsko. 1 Beležke Treba potrpeti »San-ouprava« objavlja uvodnik, v katerem priporoča jugoslovenski javnosti, naj bo pri ocenjevanju političnih akcij čim bolj previdna in potrpežljiva. »Potrpljenje je v politiki najbolj važna lastnost. V politiki so nestrpni samo ljudje, ki ne poznajo logičnih zakonov politike. Pri političnem delu je treba računati s časom, posebno pri obravnavanju velikih državnih in narodnih vprašanj, najsi izgleda na videz, da so dani že vsi pogoji za njihovo ureditev. Državniki, ld urejujejo velika vprašanja, nosijo tudi temu primerno veliko odgovornost. Največji greh pa je v današnjih resnih trenutkih, z raznimi izmišljenimi in razburljivimi vestmi ovirati ljudi, ki opravljajo resno in vsenarodno delo. če je bilo kdaj potrebno biti potrpežljiv, nepristranski in miren, potem je to danes.« V drugem članku, v katerem se »Samouprava« ostro postavlja proti raznim in-trigantom proti sporazumu, pa trdi glavno glasilo JRZ, da so bile vse intrige zaman in da je sporazum med Srbi in Hrvati »priveden h kraju« (dosežen), pa naj se upirajo kolikor hočejo vsi oni, ki so živeli od nesloge ln nesporazuma med Srbi ln Hrvati. »Samouprava« misli, da so intrige proti sporazumu mogoče v abnormalnem režimu, danes pa, ko se lahko svobodno napiše beseda, se ne bl smelo nasedati raznim govoricam Vsak zastoj na zgodovinskem poslu sporazuma znači danes izgubo za državo, kvariti sporazum pa je izdajstvo. Na koncu »Samouprava« podčrtava, da so govorice o opasnostih, ki pretijo enemu plemenu od drugega (beseda pleme je službeni Izraz glavnega glasila JRZ za Hrvate, Slovence in Srbe) čiste bajke. Ne-osnovanost takega mišljenja dokazuje »Samouprava« z argumentom, da bodo vsa tri plemena ostala vendar v eni in isti državi, s čimer hoče očitno reči, da ne bo vojne med Srbi, Hrvati in Slovenci. Popotnik Iz Zagreba V »Hrvatskem dnevniku« popisuje neki veliki popotnik svoj izlet po Sloveniji, ki ga prepleta z zgodovinskimi, političnimi in narodnimi modrovanji. Med drugim se spominja tudi vojne dobe. Pravi, da je takrat bila hrvatsko-slovenska meja dobro zastražena in sicer zato, ker je Slovenija imela posebne privilegije ter je bila dežela cenenega blaga, kar si je očuvala tudi po avstrijski katastrofi, ko je v Sloveniji bilo cenejše nego na Hrvatskem. Privilegij Slovenije je bil, kakor znano, za časa vojne v tem, da je dobra njena polovica bila vojno področje in da smo dobivali loj na karte in jedli znamenito vojno moko in kruh tudi na karte. »Hrvatsko-slovenska meja pa je bila zastražena, da niso mogli »privilegirani« Kranjci prenašati preveč lepe pšenične moke, svinjske masti in jajc iz bogato založene Hrvatske. — Dogodivščine v Ptuju in Slovenski Bistrici dajejo popotniku iz Zagreba povod za utemeljeno kritiko nezadostnih znakov na naših cestah in za majhen hvalospev petrolejki napram električnim žarnicam. V Mariboru je popotnik videl »Mariborski teden«, ki se mu je zdel pravi »sejem«. Zlasti mu je bilo povsod preveč zastav. Edino to ga je tolažilo, da se zastave v vetru rade tudi zasukajo, o čemer bi mu mogli nekateri naši Slovenci tudi marsikaj zanimivega povedati. Pri vsej simpatiji za mnoge naše lepe kraje pa se je zagrebški popotnik globoko oddahnil, ko je onkraj Rogaške Slatine s svojim avtomobilom zopet prekoračil »hrvatsku granicu«. »Tada smo se svi osječali kao da smo došli iz daleke tudje zemlje u domovinu, gdje je tako lepo sve domače, sve naše, sve drukčije nego je drugdje.« Ko je pogledal lz granice nazaj, se mu je šele posvetilo, kako majhna je Slovenija. »Kako brzo čovjek može običi Sloveniju! U jedno posle podne!« Gospod Milivoj je ta rekord resnično napravil. Vozil se je namreč iz Varaždina preko Ptuja v Maribor in iz Maribora preko Slovenske Bistrice in Rogaške Slatine v Krapino. Incident v Žepču »Vreme« poroča, da je prišlo v mestecu žepče v drinski banovini na sejmu do težkega spopada med muslimani in katoličani. Spopad sta izzvala dva znana muslimanska in katoliška pretepača. V splošnem pretepu sta bila dva moža ubita, več mu slimanov in katoličanov pa je bilo hudo ranjenih. Intervenirati je moralo ojačeno orožništvo, ki je aretiralo glavne krivce in ukrenilo vse potrebno, da se spopadi ne bodo nadaljevali. Kdaj Mtegttef« nastopiti o .133silili dnevi Znani francoski publ!cist Pertinax raz- >ravlja v najnovejši številki ugledne revije »L'Europe Nouvelle« o medna' odnem razvoju v bl žnjih tednih in mesecih ter piše med drugim: »Ali nam je usoj no do. življati samo vojno živcev, ali nas čaka še kaj hujšega ? . . Ako upoštevamo s imo ejstva vo;a:':eTa zna"ija, se Ncr.ič ia, ki ji p.ipaia" o.di.čMev, Se vedno d ži samo ukrepov, ki so podobni o: im izza la: j>l:?ga leta. Vendar bi bi o napačno, ako bl s zadovoljili samo s t črni ugotovitvami. Prel-vsem merarno ra vnati s tem. da bo v oktobru vojn: TT fevol iz ansl "^'h in francoskih vojnih tvor: ie izravnal nemSko ita,;-jansko p:-.*- >"njo, o nos-o jo bo glede !etal celo p ekosi!. S tem dejstvom gotovo računajo tako v Berlinu kakor v R'mu. Ako nadalje uport var.o očiten interes Italije da ne stori nobenega odločilnega koraka dokler ne bo sneg zakril Alp, se ute«^ne končna odločitev zavleči tja do tretjega ali celo zadnjega tedna septembra. Morebitno omilienje napetosti, ki bi se pred tem pojavilo, nas ne sme varati. Ne glede ra ita lijansko in nemško odločitev bo zato francoska vlada že med 15. in 25 avgustom postavljena prrd važno nalogo da ukrene vse potrebno za vsak p"irrer, ako se hoče izogniti preFenečenjem. Naš program v teh težk'h dneh ^e torej naslednji: mobilizirati, ako nam to narekuje previdnost, preskrbeti vse pogrebno za enotno vodstvo narodne obrambe ter vzporediti zavezniška poveljstva.« General H"IIgerth umrl Na gradu Rottenstein pri Celovcu je umrl v nedelio ponoči general Ludvik Hiil. gerth. Zadela ga je ka.p. Pokojni general Httlgerth je igral ve''ko vlogo pri koroških bojih leta 1918 in 1919. Po povratku s fronte je namreč prevzel poveljstvo nad vsemi nemškimi koroškimi četami, ki so se borile z jugoslovenski mi oddelki na Koroškem. Razgovori v Moskvi Na dnevnem redu baje tudi položaj na Daljnem vzhodu Moskva, 16. avg. AA. (Havas). Francosko in angleško vojaško odposlanstvo zasedata zdaj x Vorošilovom in njegovim pomočnikom samo po enkrat na dan in sicer od 10. dopoldne do 2. popoldne Spoznali so namreč, da je za delegacije nerodno sestajati se dvakrat na dan, kakor so bili sklenili v začetku. Spočetka so se seje vršile od 10. do 13.30 in od 19.30 do 21. in niso dopuščale delegacijam zado6ti časa za njihove medsebojne konference. O vojaških sejah vlada še večja tajnost kakor glede prejšnjih političnih razgovorov, vendar se zdi, da je vtis dober. Riga, 16. avgusta. A A. (Štefani). Po poročilih iz Moskve zahteva ruska vlada od britanskih in francoskih vojaških delegatov, da se jasno izrečejo, kaj bosta Velika Britanija in Francija storili in kako bosta pomagali Rusiji, če bi prišlo do japonsko-ruske vojne. Francoski in britanski delegati še niso odgovorili na to vprašanje, ker ne marajo angažirati svojih držav. To so prve težkoče, ki so se pojavile v moskovskih pogajanjih. Razgovori se vrše v gradiču Spiridonovka. Moskva, 16. avg. br. Francoski poslanik Naggyar je priredil nocoj v francoskem poslaništvu svečano večerjo v čast članom vseh treh vojaških misij, ki se sedaj pogajajo v Moskvi. Večerje so se udeležile tudi odgovorne politične osebnosti, med njimi predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov In angleški poslanik Seeds. Letalski manevri v Rusiji London, 16. avg. A A. (Štefani). Ruska tihomorska letalska eskadra ima velike vaje v okolici Vladivostoka. Istočasno Imata vaje tudi moskovska in leningrajska eska. dra. V petek 18. t. m. bo v vseh važnejših mestih v Rusiji prirejen »letalski dan«. Pri tej priliki bodo tudi velike parade vojnega letalstva ln številne druge prireditve. London, 16. avg. w. Glede vesti, da Je sovjetska vlada začasno ustavila promet na 14 civilnih letalskih progah, sporočajo današnji listi iz Moskve, da je to samo za. časen ukrep, številni piloti, ld so bili zaposleni na teh progah, bodo sodelovali pri »dnevu ruskega letalstva«, ki bo prirejen v Moskvi prihodnji četrtek. Pri tej priliki bodo velike letalske vežbe, ld jim bodo prisostvovali zastopniki angleškega in francoskega generalnega štaba. Pri tej priliki bodo razkazali zastopnikom Anglije in Fran. cije moč in izvežbanost ruskega vojnega letalstva. Sanjo Mach o Hlinki in proglasitvi samostojnosti Propagandni šef slovaške vlade ln vrhovni poveljnik Hlinkove garde Sanjo Mach objavlja v praškem listu »Der Neue Tag« ob obletnici Hlinkove smrti uvodnik, v katerem se med drugim dotika tudi dogodkov okoli nastanka slovaške države. Po daljšem uvodu o Hllnkovi borbi proti Pragi prehaja na sam razvoj dogodkov ln pl-še med drugim: »Tako je nastopil 21. maj lanskega leta. Tedaj so češki vojaki in uradniki zahtevali, naj se Hlinka obesi (!). Na zidove so risali vislice in pod njimi Hllnko, isto tudi na vagone, v katerih so se vozili vojaki pod orožje. Slovaki pa so že tedaj prepevali pesmi proti Pragi, ko so morali k vojakom. Po osvoboditvi Su-detov se Je končno lahko slovaški narod po dr. Tisu Izrekel za ono politično linijo, ki ga je postavila na stran nemškega na- roda. Toda s Prago smo doživljali vedno nove težave in nova razočaranja. Ta so 9. in 10. marca letošnjega leta dosegla višek, ko so Cehi pozaprli številne slovaške voditelje in vso deželo znova zasedli s češkim vojaštvom. In ko so nas češki vojaki tedaj vlekli s seboj do Moravske, vse do gorovja Macoche, smo vedeli, da je Češkoslovaški odbila njena zadnja ura. Cim smo bili spet izpuščeni lz zaporov, smo smatrali, da je ura samostojnosti napočila. K tej uri nam je že dal svojo besedo Adolf Hitler, veliki vodja nemškega naroda, besedo, ki je več veljala kakor vse besede ln pogodbe, s katerimi so skušali zajamčitl češkoslovaško framasonl in marksisti vsega sveta. Dne 14. marca ni le slovaški parlament, temveč ves slovaški narod proglasil svojo samostojnost.« Egiptska vladna kriza Kairo, 16. avgusta. AA. Ali Maher paša je nadaljeval konzultacije za razplet vladne krize. Poučeni krogi trde, da bo kriza vlade dolgo trajala. Ali Maher paša bi rad sestavil vlado, ki bl se naslanjala na obe stranki večine, in podelil najvažnejše re-sore osebam lastnega političnega nazira-nja. Predvsem želi obdržati v zunanjem ministrstvu Jahio pašo. Toda obe stranki dosedanje vladne večine odklanjata pod takšnimi pogoji udeležbo v vladi. Sestanek nordijskih zunanjih ministrov Oslo, 16. avg. AA. Na povabilo Norveške se bodo 27. in 30. avgusta sestali v Oslu finski, švedski in norveški zunanji ministri k rednemu polletnemu sestanku. Švica pleni propagandna pisma in brošure Bera, 16. avg. br. Švicarska poštna uprava je ugotovila, da so bile v zadnjih dneh oddane na raznih švicarskih poštah ogromne količine pisem, naslovljenih na razne francoske osebnosti, po večini pa na vojaške kroge, oficirje in vojake raznih francoskih polkov in vojaških formacij. Ko so uvedli preiskavo, so ugotovili, da gre za nemška propagandna pisma. Vlada je na podlagi zakona o zaščiti države odredila zaplembo več desettisočev teh pisem. Prav tako je bila zaplenjena velika pošiljka nemških propagandnih brošur »Gdansk in poljski koridor«, ki so bile poslane v kuvertah raznih fingiranih trgovskih tvrdk na naslov najrazličnejših švicarskih držav1--nov. Pozneje je vstopil v Helmwehr ter bil dol. ga leta poveljnik koroškega Heimwehra. Bil je nekaj časa tudi deželni glavar za Koroško ln minister v dunajski vladi Koroškim Slovencem ni bil nikoli naklonjen. Hitler se bo poročil? Z vso rezervo, ki nam jo narekuje značaj takih vesti, posnemamo po mnogih listih berlinsko senzacijo, da se je vodja rajha Hitler ckTočM za poroko z grofico Ano Marijo Reiffer-Scheidt-Moltke iz rodu znanega nerrr"kega feldmaršala Moltkeja. Grofici je sedaj 30 let in je znana v visoki nemški družbi kot prijazna in družabna dama, T"\o inteligentna in polna humorja. Hitler b' v njej našel odlično življenjsko tovari-$i"o. tako pravijo v nemških aristokrat-?V!h krogih. Metoma vozila v primeru vojne Pred kratkim je angleška revija »Econo-mist« cbjavila zanimiv članek o možnostih prevoza č't z avtomobili v primeru vojne, kakor se dajo rvresoditi po podatkih o številu avtomobilov v posameznih državah. Brez vojaških ima Anglija trenutno 4S5.000 avtomobilov, Francija 500.000, Nemčija 400.000 in Italija 86 000 avtomobilov. V pogledu avtobusov pa je Anglija na prvem mestu, ker jih ima trenutno 50.000, dočim jih je v Franciji 38.000 v Nemčiji 23.000 in v Italiji 10.000. V angleških avtobusih je največ prostora, kajti vsi angleški avtobusi skupaj lahko sprejmejo do 1,900.000 vojakov, kar predstavlja znatno večje število kakor v vseh drugih državah. Z ostalima avtomobili lahko prevozi Anglija 1.98 milijona voiakov, Francija 1.75 miliiona, Nemčija 138 milijona in Italija 304.000 vo_ jakov »Economist« navaja nadalje produkcijo avtomobilov v posameznih državah in ugotavlja, da proizvaja Anglija trenutno do 445.000 avtomobilov vseh vrst na leto, Franci ia 225.000, Nemčija 340.000 in Italija 70.000 Slaba točka Anglije je pomanjkanje dobrih cest, kaur pomeni, da bi prevoz vojaštva v primeru vojne ne mogel biti tako nagel kakor v drugih državah. Na dobrem pa Je Anglija skupno s Francijo v pogledu nafte ln bencina, kar seveda za uporabo motornih vozil tudi ni brez pomena. 25 letnica Hitlerjevega dobrovoljstva ljajo članke povodom 25 letnice, odkar je sedanji kancelar Hitler kot avstrijski državljan kot vojni prostovoljec vstopil v 16. nemški pešadiijski polk. Listi naglašajo, da se Hitler danes prav tako malo boji vojne, kakor se je bal takrat in da bo tudi sedaj, če treba, z orožjem branil pravice nemškega naroda. Nekdanji 16., sedanji 19. pešpolk v Monakovu, je imel posebno proslavo tega dne. Svetovna razstava v New Yorku silno pasivna New York, 16. avg. br. Začasna bilanca svetovne razstave v New Yorku je visoko pasivna. Primanjkljaj znaša kljub temu, da je žrtvovala mestna občina za razstavo nad 75 milijonov dolarjev, že sedaj blizu 50 milijonov. Obisk je daleč zaostal za pričakovanjem, kar smatrajo predvsem za posledico mednarodne napetosti. Ogenj na poljskem prekomorskem parniku Gdinja, 16 avg. w. Na novem poljskem prekooceanskem parniku »Sobieski«, ki se je pred kratkim vrnil s svoje prve vožnje preko Oceana, je nastal davi požar, ki so ga le s težavo pogasili. Prihodnja vožnja v Ameriko, na katero bi moral odriniti 18. t. m., je odgodena, ker morajo parnik temeljito popraviti. Ker sumijo, da gre za sabotažo, je bila uvedena stroga preiskava. Požar vpepelil nad 500 hiš Kovno, 16. avg. br. V vasi Gassen je iz doslej še nepojasnjenega vzroka nastal požar, ki se je zaradi viharja silno naglo širi] ter uničil pol vasi. Skupno je zgorelo nt o 500 hiš Po prvih vesteh je tudi več ("loveškic žrtev. Skoda je ogromna. Iz prometne službe Beograd, 16. avgusta, p. Upokojen je bil prometnik v 8. poL skupini Anton Lešnik pri ljubljanski železniški direkciji Prometnik Jakob Vrečko v Brezno-Ribnici je imenovan za šefa te postaje, Alojzij Jovan za šefa postaje Kresnice. Premeščeni so bili službeno prometniki: Jože Srakar s postaje Ljubljana-Siška na postajo Ljubljana, Rudolf Novak iz Domžal v Kamnik, Vladislav Batista od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Kresnice, Valter Sušteršič-Cepirlo iz Rajhenburga v Sevnico, Zivadin Petrovič iz Rogatca r Žirovnico, Ivan Zibert z Grosuplja v Ptuj, Janez Jenko iz Kamnika v Domžale, Rur-dolf Mekina iz Žirovnice v Kranjsko go™ ro, Bogomir Retinger iz Radohove vasi X Rimske Toplice, Albin Zor iz Ponikve t1 Brezno-Ribnioo ter strojevodji Ivan Košir iz Karlovca v Ljubljano in Jože Hero ner iz Gračca v Ljubljano, na lastno prošnjo pa Fran Gerlovič iz Zagorja v St. Lovrenc na Dravskem polju. Ivan Pogačnik iz Brežic na Lesce-Bled, Leo Lenard iz Vidma-Krško v Gornjo Radgono, Alek-sej Kononenko iz Ptuja v Celje, Milenko Stanič iz Brezna-Ribnice v Mokro goro na področju sarajevske direkcije, Matevž Kajnč s Pragerskega v Maribor, vlako-vodji Štefan Premzel s Pragerskega v Maribor in Ivan Razberger iz Petrovgrada v Novo mesto, strojevodja Jožef Kneht iz Sevnice v Maribor ter pomožni prometniki Alojz Sabec iz Dobove v Rajhenburg, Janez Sušteršič iz Kranjske gore v Rogatec, Franc Obran iz Velike Loke v Ormož in Franc Sabeder iz Celja v Maribor. Vremenska napoved ZeamnSka: Hladneje bo. Prevladovalo bo vedno vreme v zapadnih krajih in na vzhodu, pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami na jugu. DonajgKa: Oblačno, ponekod deževno, * teku ga iz Maribora ter grdba iz Razvania. Rački Sokol je lahko ponosen na prelepo prireditev in slovesnost. a— Sokolska četa v Barvanju hrta v nedeljo 20. t_ m. svoj letni telovadni nastop z otvoritvijo letnega telovadišča. Razvanj-ski Sokoli vabijo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži tega nastopa v čim večjem številu, saj ie Razvanje tudi lepa m vabliiva izletnf* točka. a— Šipe na »Slov enčevem« Izložbenem oknu je razbil. 321etni Maks Huber iz Studencev je s tako zvanim »francoaoim« raz. bil šipe na izložbenem oknu tuk. »Sloven-čeve« podružnice na Glavnem trgu. Potem, ko je razbil zunanje veliko steklo, je pognal »francoza« še v notranje okno, ker je tudi razbil šipo. Skupne škode je okoli 4100 dinarjev. Maksa Huberja so aretirali. Pri zaslišanju je izpovedal, da je štora to iz maščevanja zaradi neke zadeve iz leta 1927. Maks Huber je razbil že več šip izložbenih oken, med drugim svojčas pri Bati a— Posledica vrtiljaka... Za časa Mariborskega tedna si je privoščil vožnjo na vrtiljaku tucE 641etnl čevljarski mojster Mirko Rutnik iz Nove vasi. Pri tej priliki je treščil vanj drugi moški ki se je vozil na vrtiljaku. Rutnik pa je začutil sedaj na levi nogi, kjer je poškodovan, tako hude bolečine, da se je zatekel v bolnišnico. a— Nezgoda na dvorišča mariborskega gradu. Pri preureditvenih delih mariborskega gradu je zaposlen tudi 271etni rfdar Alojz Radolič Iz Vodnikovega trga 3. Na grajskem dvorišču Je padel s stavbnega odra. Obležal je nezavesten. V bolnišnici so ugotovili poškodbe na glavi a— Babama na Teznem. V neki tezensbi gostilni je nastala rabuka. Steklenice in kozajd so frčali po gostilniških prostorih. Po nesrečnem naključju je priletel kozarec v glavo 241etni Štefaniji Sinkovič, ki ae je zrušila na tla b občutnimi poškodbami na glavi Sinkovičevo so prepeljali v bolnišnL co. Orožniki razčiščujejo vzroke rabuke. V ozadju so ljubezenske zadevščine ki ljubosumnost. a— Strela v kiosk. Na Kralja Petra trga Je udarila strela v kiosk Jakličeve trafike. Poškodovala je električni števec in ogledalo. Škode je 500 din, a— Propeler v glavo. 281etni mehanik zagrebškega Aerokluba Valter Kehna Je spravil letalo v pogan. Očividno pa se ni prt tem pravočasno umaknil. Propeler ga je zadel v glavo s tako močjo, da so Kehno morali prepeljati v bolnišnico. a— Kri je tekla pri Mariji Snežni kjer so se spopadli fantje. Zaboden je obležal sredi gneče posestniški sin Ivan Kramber-ger. Orožniki so 5 fantov zaslišali ter jih ovadili državnemu tožilstvu. V Dogošah pa je obležal, zaboden z nožem v pleča in vrat, posestniški sin Emil Toplak, ki se je zatekel v bolnišnico. a— V spalnici obešenega so našH v Tr-stenjakovi ulid 2 železniškega zavirača Jožefa Žiberno. žiberna je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka. Vzrok samomora ni ^nflu. Prekmurska kmetska mladina se zbira Murska Sobota, 16. avgusta Murska Sobota je prvič doživela šele ob svoji dvajsetletnid osvobojenja, da je mlada kmetska generacija manifestirala po njenih ulicah svojo narodno in kmet-sko navdušenje. 2e Slovenci sami živijo na križišču kulturnih, gospodarskih in drugih vplivov velikih evropskih narodov. Njihov narodni značaj, ki se izrazito kaže pri drugih bratskih narodih v narodni nošnji. pesmi in običajih, podpira v glavnem le zavest ljudskih množic. Na Hrvatskem učijo, da je narodna zavest malih narodov močnejši obrambni zid kakor orožje. To lahko podleže nasproti močnejšemu, a zaveden narod ostane tisočletja. Kdor živi v Prekmurju, bo priznal, da je tako delo med Prekmurci skoraj neizbežna nujnost in dolžnost vseh odgovornih ljudi. Zavedati se moramo, da pušča prekmurski sezonski delavec v tujini, ne samo svojo delovno moč. ampak postaja tudi narodno mlačen. Kdor se le malo spozna na ekonomijo, hitro pride do spoznanja, da plačuje sezonske delavce dejanski naša država sama. Upoštevajoč te razmere in značaj prekmurskega kmeta, moramo ugotoviti, da je delo napredne prekmurske kmetske mladine vredno občudovanja in podpore vsakega narodnjaka. Prekmurska kmetska mladina se je v zadnjih letih začela organizirati v društvih kmetskih fantov in deklet. Organizatorji so bili brez vsakih sredstev in le žilava volja in spontano pridruženje večine visokošolske mladine je omogočilo uspeh, ki se je pokazal 6. avgusta ob priliki medkrožne tekme koscev med ptujskim in prekmurskim okrožjem Murska Sobota je ta dan izredno oživela. Ptujsko okrožje je poslalo sicer le manjš1' obisk zaradi festivala na mariborskem tednu, zato pa so v večji meri pohteli v Soboto ta dan okoliški kmetje. Množi<~a je sprejela zjutraj na postaji delegata Zveze in druge goste. Okrog tisoč pristašev kmet-sko-mladinskega pokreta se je nato uvrstilo v sprevod, ki je krenil naravnost na Aleksandrovo cesto in nato na tekmova-lišče, na travnik pri mestnem kopališču. Na čelu so jahali konjeniki, nekateri v starinski prekmurski nošnji. Ljudstvo je z vseh strani navdušeno pozdravljalo ma-nifestante. Povorke sc se udeležili tudi vifokošoici, ki so tvorili posebno skupino. Popoldansko zborovanje je otvoriJ predsednik prekmurskega okrežja, g. Rudi Titan. Dejal je: »Današnji dan naj bo vsrm dokaz, da vstajamo tudi mi prekmurski kmetje. Danes prvič manifestiramo svojo vero v moč kmetske prosvete, ki je v nekaj letin prebudila marsikatero prekmursko vas. Skupna prireditev g ptujskim okrožjem naj bo dokaz naše volje, da se borimo ramo ob rami z vsemi slovenskimi kmeti, z vsemi, ki se po širni domov'-« borijo za kruh in svobodo, za napredek preprostega ljudstva in vsega naroda.« Spomnil se je dveh važnih obletnic: dvajsetletnice one nedelje, ko je dvajset tisoč prekmurskih kmetov pozdravljalo v Beltindh zarjo svoje svobode, in obletnice smrti Štefana Radiča, ki je preminul 8. avgusta 1928. Zaključil je: »Ni svobodnega naroda brez svobodnega kmeta in ni svobodnega kmeta brez svobodnega naroda. Mi zato ne iščemo rešitve pri mogočnikih za mejami. Odrešitev je v nas samih, v naši slogi in našem delu!« Za izvajanja je žel navdušeno priznanje in odobravanje. Nato so še govorili: gg. Jožko Tomažič, predsednik ptujskega okrežja, Belec in Balek kot zastopnika gorične mladine, ki je prispela šele popoldne in se tako ni mogla udeležiti dopoldanske povorke. V imenu učiteljskega združenja je spregovoril učitelj Kramberger. Klub prekmurskih akademikov je zastopal medicinec g. Mirko Ba-gar. ki je zrazil neomajno voljo prekmurske mladine, podpirati prizadevanja kmetske mladine, h kateri se sami prištevajo. Med množico je vzbudil odkritosrčno odobravanje. Za zaključek je spregovoril delegat Zveze, tajnik g. Ivan Nemec. Dostojno je zaključil prvo zborovanje kmetske mladine v Murski Soboti. Pri tekmi, ki je nato sledila, so odnesli •nrva mesta gostje prekmurskega okrožja. Ker so tekmovali samo prvaki, so dobili vsi, enajst po številu, lepe nagrade. V priletnem ra7T>oloženju »e je potem razvila ljudska zabava na krasnem Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I.. ki je last SK »Mure«. V prihodnjih nedeliah so na sporedu še tri maniše manifestacije posameznih prekmurskih društera, edarstvo Zbornični industrijski odsek proti cepitvi sedanje skupne zbornice Prejšnji teden smo poročali o seji uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino, na kateri se je razpravljalo o vprašanju ustanovitve samostojne industrijske zbornice. Obenem smo poročali, da je zaradi sklepanja o tem vprašanju sklicana seja industrijskega odseka Zbornice za TOI. Industrijski odsek se je včeraj sestal v zborničnih prostorih. Po obsežni razpravi je soglasno sprejel nasledn': sklep: Industrijski odsek Zbornice za TOI je na svoji seji dne 16. avgusta 1939 razmotrival vprašanje obstoja skupne zbornice v sedanjem obsegu in je prišel do soglasnega Sklepa, da narekujejo obstoj zbornice v sedanjem obsegu tako važni narodni, gospodarski in stanovski interesi, da se odsek ne more izjaviti za katerokoli cepitev obstoječe skupne zbornice. Nadalje je industrijski odsek vzel na znanje mnenje uprave Zveze industrijcev, ki gornjih načelnih razlogov ne obravnava. V želji, da se ti razlogi temeljito razčistijo. je sklenil izvoliti štiričlanski odbor (predsednik g. R. Skubec, podpredsednik g. Čeč, člani g. Vidmar, g. Avsenek in namestnik g, dr. Pavlin), ki naj o teh načelnih razlogih razgovarja z delegati Zveze industrijcev. Nov! kontingenti za izvoz v Italijo Kakor je znano, so bili na zadnjem zasedanju jugoslovensko-italijanskega stalnega odbora povišani kontingenti za uvoz našega blaga v Italijo na 40 milijonov lir. Na posamezne vrste našega izvoznega blaga se razdeli skupni kontingent 400 milijonov lir takole (v milijonih lir): konji 3, govedo 40, svinje 4 (skupaj s specialnim kontingentom), živa perutnina 18. divjačina 0.2, zaklana perutnina 4, goveje meso 2, mesni izdelki 0.4, jajca 8, sveže ribe 2, soljene ribe 2, suha cikorija 1. koruza 25, posušeno sadje 3, suhe češ-plje 1.2, suhe gobe 1.0, etilni alkohol 3, svinjska mast 1, svileni kokoni 5, kovine in rude. razen železne rude 15, apno in cement 6.5, premog 3.0, les igličastega drevja okrogli 8, tesani 20, rezani 60, bukovina 21, les ostalega listnatega drevja 30 (od tega orehovina 5), les igličastega drevja za italijanske kolonije 5, les listnatega drevja za italijanske kolonije 2.5, drva 4, oglje 2, kalcijev cianamid 9.4 (skupaj s specialnim kontingentom), metilni alkohol 0.8, kalcijev pirolignit 2.4, zdravilna zelišča 0.2, ovčje in kozje kože 5.0, celuloza 4, hmelj 1.5, ostali proizvodi 2, rezerva 10 milijonov lir. Skupna vrednost gornjih kontingentov znaša 337 milijonov lir. K temu pa je še prišteti kontingent za pšenico, ki ni določen v vrednosti, temveč v količini 10.000 vagonov. Skupaj s tem kontingentom dobimo približno vrednost 400 milijonov lir. Rezervni kontingent 10 milijonov lir se bo razdelil na razne proizvode po sporazumu med našim trgovinskim ministrstvom ln italijanskim deviznim ministrstvom, in sicer preko trgovinskega atašeja pri poslaništvu v Rimu. Ce bi prišlo do 31. marca prihodnjega leta do izčrpanja kontingentov za živo perutnino, suhe češplje, jajca in mast, tedaj bodo italijanska oblastva vzela v psetres vprašanje izrednih kontingentov. Vsi gornji kontingenti veljajo eno leto in sicer od 1. julija t. 1. do 30. junija prihodnjega leta. Glede izvoza goveje živine je določeno, da se bo ta izvoz vršil na osnovi sporazuma, ki ga bo sklenil naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine z ustrezajočo italijansko uvozno ustanovo. Vprašanje izvoza pšenice v okviru določenega kontingenta pa bo urejeno v oktobru med Prizadom in italijansko uvozno ustanovo. Naš letošnji izvoz v Italijo V zvezi z določitvijo novih kontingentov, ki veljajo, kakor rečeno za vse leto 1939/40, so zanimivi podatki naše izvozne statistike o letošnjem izvozu posameznih vrst blaga v Italijo. V prvem letošnjem polletju smo izvozili v Italijo za 128.7 milijona din lesa in gozdnih proizvodov (lani v prvem polletju za 90.4), nadalje za 16.8 milijona din pšenice (lani 0), za 10.2 milijona din koruze (3.3), za 4.8 milijona din konj (3.5), za 11.2 milijona din goveje živine (11.0), za 0.9 milijona din svinj (0.3), za 9.7 milijona din žive perutnine (6.4), za 2.1 milijona din svežega mesa (1.6). za 5.1 milijona din zaklane perutnine (6.1), za 9.4 milijona din jajc (9.1), za 11.5 milijona din svilenih kokonov (0), za 6.2 milijona din surovih kož (3.0), za 1.6 milijona din rib (4.0), za 2.6 milijona din celuloze (0.9), za 2.3 milijona din bavksita (2.1), za 2.9 milijona din surovega bakra (0) in za 12.6 milijona din ostalega blaga (28.6). Celotni naš izvoz v Italijo je znašal v prvem letošnjem polletju 241 milijonov din nasproti 171 milijonom v urvem lanskem polletju. Frad novc ftnteljsko letino V ponedeljek je bilo v Zatcu zborovanje predstavnikov hmeljarstva iz Velike Nemčije. Na tem zborovanju je predsednik pivovarniške zveze Južne Nemčije dr. Karel Stiegler poročal o hmelj skem gospodarstvu Velike Nemčije. Dejal je, da se je slika -vetovne hmeljske produkcije v lanskem letu bistveno spremenila. S priključitvijo sudetskega dela žateškega okoliša Ln s poznejšo priključitvijo protektorata Češke in Moravske je prišla Nemčija na prvo mesto med vsemi državami, ki pridelujejo hmelj. Hmeljski nasadi v stari Nemčiji so znašali lani 8293 hektarov, v sudetskem ozemlju 7402 hektara in v protektoratu 4086 hektarov, tako da je imela lani Nemčija skupaj s protektoratom 19.781 hektarov hm^Ijskih nasadGV, to je 37.3% ce.otne svetovne površine hmelj-skih nasadov, ki znaša 53.000 hektarov. Lanski pridelek hmelja v Veliki Nemčiji je znašal 328.426 stotov (od tega v sudetskem ozemlju 128.993 stotov), skupaj s pridelkom protektorata pa je znašal lanski pridelek hmelja v Veliki Nemčiji 403.050 stotov, to je 33.7% svetovnega pridelka, ki je lani znašal 1,196.920 stotov. V Zedi-njenih ameriških državah in v Kanadi so lani pridelali 307.000 stotov hmelja (na površini 7.470 hektarov), v Poljski 54.000 stotov na površini 3.500 heKtarov), v Jugoslaviji 47.000 stotov (na površini 3500 hektarov) in v Franciji 44.000 stetev (na površini 1.7C0 hektarov). Važno pa je predvsem to, da pridela danes Velika Nemčija skupaj s protektoratom skoraj ves žlahtni hmplj v Evropi, kajti po kakovosti se temu žlahtnemu hmelju približa izven Nemčije le še jugoslovenski hmelj iz Savinjske doline. V organizaciji nemškega hmeljarstva sc bile izvršene v zadnjem času nekatere spremembe. Predvsem je bil ustanovljen hmeljski urad za Veliko Nemčijo, čigar vodstvo jo prevzel bivši poslovodja nemškega hmeljarskega društva v žatcu dr. Muck. Nemška družba za promet 3 hme- ljem bo imela v bodoče dve glavni poslovalnici v Ntirnbergu in v 2atcu. Da se doseže zdravo razmerje med hmeljsko produkcijo in potrošnjo, je Nemčija v letih 3937 in 1938 zmanjšala površino nasadov na 1500 hektarjev. Tudi v sudetskem delu žateškega okoliša so bili nasadi reducirani na 945 hektarjev. Hmeljski okoliš bivše Avstrije »Miihlviertel« je docela opuščen. Glede na to redukcijo nasadov je odpadla potreba nadaljnjega zmanjšanja površine nasadov. V nemški vnovčevalni organizaciji letos re bo glade cen bistvenih sprememb in so določene iste cene kakor lani. Glede izvoza hmelja je dr. Stiegler poudaril, da Nemčija sicer ne bo zlorabila svojega monopolnega položaja, ki ga ima v žlahtnem hmelju, vendar ce morajo uvozne države sprijazniti z mislijo, da je prišlo do spremembe glede cen, ki bodo v bodoče precej višje. Kakor ne bi bilo pametno od Nemčije, da bi ceno za žlahtni hmelj pri izvozu v inozemstvo preveč navijala, tako tudi ne bi bilo pametno, da bi razmetavala z blagom. Na koncu je dr. Stiegler poudaril, da bo kot predsednik srednjeevropskega hmeljskega urada v kratkem sklical sejo, na kateri bodo razpravljali o možnosti eventualne konvencije glede cen, ki naj onemogoči škodljivo konkurenco na svetovnem trgu. « Louny, 14. avgusta, češki del žateškega okoliša, ki ima s/oj sedež v Lounyh, poroča: Hmeljski cvet prthpja splošno v ko-bule. Nagli prehod pospešuje ugodno vreme v zadnji polovici preteklega tedna. Od okobulenja je zavisna množina pridelka. Hmelj ska rastlina ima stalno dovolj vlage, k dobremu ckobuleniu pa potrebuje toplega vremena, zlasti toplih noči. Od bolezni se javlja še nadalje peronospora, kakor je to pri letošnjem vremenu pač nujno. Krajevne komisije bodo v vsaki občini 15. t m. izvedle prvo cenitev pričakovanega pri-delka.Zadnji ostanki lanskega hmelja so bili te dni prodani po 44 K (56 din) za kg. »Gorenjske proge" Društvo železniških uradnikov je pod gornjim naslovom izdalo brošuro, ki ima namen zainteresirati poleg merodajnih či-niteljev tudi širše sloje za izboljšanje železniškega prometa na gorenjskih progah. Znane so pritožbe in pobude, ki se nanašajo na te proge Sicer se železniška uprava trudi, da zadosti večjim potrebam. Enotirna proga ne more obvladati vseh potreb tako, da bi se promet vršil vedno v redu in pravočasno. Prav zanimiva je ugotovitev v brošuri, da je bilo lansko leto v enem dnevu pri vseh vrstah vlakov 40 ur zamude. S sreči tako visoke zamude, to se vidi iz pritožb potujočega zamude, to se vidi z pritožb potujočega občinstva. Kaj naj porečejo k temu še prizadeti žeL uslužbenci. Tudi na to se moramo ozirati. Saj ni vseeno, če pride uslužbenec iz službe zmučen domov z eno ali dveurno zamudo. Brošura razpravlja o sedanjem stanju gorenjske proge ter sta vi j a predloge, ki bi jih bilo treba izpolniti. Tako izvemo, da je narastel potniški promet v zadnjih 12 letih za 56°/o. Letno se vozi sedaj na teh progah 2,924.000 potnikov. Tudi tovorni promet je tako močan, da je že dosegel dopustni obseg. Tudi z brzinami posameznih vrst vlakov se peča brošura ter prihaja do precej nerazveseljivih izsledkov. Potovalna brzina brzovlakov znaša le 44.4 km na uro, potniških 28.7 km in brzotovornih vlakov le 19.3 km. Da te brzine ne ustrezajo si lahko predstavlja vsak sam Vzroki so stare izrabljene tračnice in enotirni promet. Prav zanimiva je ugotovitev, da vagoni, ki jih dostavi železnica za prevoz potnikov, niso popolnoma izkoriščeni, čeprav tožijo potniki, da je na vlaku velika gneča. Važno poglavje tvori vprašanje dobička, ki ga ima železniška uprava od teh prog. Iz brošure je razvidno, da znaša njih čisti dohodek skoro 70 milijonov dinarjev letno. Čeprav je težko točno ugotoviti dobiček, ker se ne vodi podrobnejša statistika, se da vendar ugotoviti, da prinašajo gorenjske proge lep dobiček. In ravno na tej ugotovitvi temelji drugi del brošure, ki vsebuje predloge, kaj je treba storiti, da se izboljša današnje stanje. Brošura navaja štiri predloge: a) naprava drugega tira na progi Ljubljana^-Jesenice; dosedanji napori železn. uprave, ki je preuredila dve postajališči (Zabnica in Otoče) so nezadostni. V načrtu so sicer še druga izboljšanja, toda to so samo načrti. Vse nevšečnosti se dajo temeljito odpraviti le z drugim tirom; b) ureditev novih postajališč Dravlje in Ladja pri Goričanah, ki bi imela dovolj potnikov, da se izplača zgraditev; c) uvedba novih potniških vlakov; med posameznimi vlaki na progi Ljubljana— Jesenice so prevelike časovne razdalje. Zato je potrebno, da se uvede nov vlak iz Jesenic ob 8.26, ki bi prišel v Ljubljano J ob 10.5; iz Ljubljane naj bi odhajal nov vlak ob 10.50 ter drugi šele ob 12 uri 20 min., izletniški vlak do Škofje Loke pa I naj se spremeni v vsakodnevnega; I č) zgraditev proge: Podnart—Kropa— Bled—Boh. Bela (dolžina 20 km). S tem bi se bohinjski kot znatno približal Ljubljani. Za vsa ta izboljšanja finančno vprašanje ne bi bilo pretežko, če se pomisli, kako zelo so donosne gorenjske proge. Na ta način pa bi bile vse težkoče odstranjene. Zanimivo je tudi to, da brošura ne zagovarja uvedbe motornih vlakov. Potrebni so lažji stroji in vagoni, pa se bo moglo tudi hitreje voziti. — Brošura se naroča pri društvu železniških uradnikov. Gospodarske vesti = Načrt uredbe o elektrifikaciji je predložen gospodarsko finančnemu cd boru ministrov. Iz Beograda poročajo, da je gradbeni minister odobril projekt uredbe o elektrifikaciji države, ki je sedaj predložen gospodarsko-finančnemu odboru ministrov zaradi prave in končne odločitve. Po beograjskih informacijah so bile v besedilu uredbe Izvršene le malenkostne spremembe. Kakor je nedavno poročal »Industrijski kurir«, je trgovinski minister glede na kritiko, ki so jo o načrtu iznesle prizadete gospodarske organizacije, kakor tudi glede na važnost te uredbe, zahteval, da se v septembru o tem vprašanju skliče anketa z gospodarskimi zbornicami m organizacijami. = Novo razširjenje kontrole uvoza iz neklirinških držav in ukinjenje kontrole uvoza gotovih zdravil. Iz Beograda poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki pripravil predlog o razširjenju kontrole uvoza iz neklirinških držav. Po dobljenih informacijah se to razširjenje kontrole uvoza nanaša na približno 10 uvoznih predmetov. Devizni odbor bo predlog predložil finančnemu ministru v odobritev. Kakor zatrjujejo v Beogradu, je to razširjenje kontrole uvoza iz neklirinških držav v zvezi z ukinjenjem kontrole uvoza gotovih zdravil iz neklirinških držav. Na predlog deviznega odbora Narodne banke je namreč finančni minister izdal odlok, da se gotova zdravila in vsi dozirani kemični in apotekarski proizvodi (iz tarifne številke 234/1), katerih kontrola je bila uvedena z odlokom od 15 januarja 1937, črtajo iz seznama kontroliranih predmetov, katerih uvoz je dovoljen le s predhodnim odobrenjem Narodne banke. Ukinjenje kontrole je bilo izrečeno zaradi tega. ker se nekatera zdravila sploh ne morejo nabaviti v klirinških državah. Zaradi uvoznih omejitev je prišlo do podražitve nekaterih zdravil. Da se onemogoči špekulacija in navijanje cen zdravilom, ki so neobhodno potrebna, je devizni odbor predlagal ukinjenje uvoznih omejitev, nakar je pristal finančni minister. Naš skupni uvoz gotovih zdravil iz tarifne številke 234/1 je lani znašal 41.3 milijona din; od tega je odpadlo na na uvoz lz neklirinških 11.1 milijona din. e= Ukinjenje odloka o odkupu deviz po specialnih tečajih. Narodna banka je izda. la okrožnico, ki pravi, da so postale brezpredmetne njene okrožnice glede odkupa deviz po specialnih tečajih od izvoza določenih vrst izvoznih predmetov. 2e lani je bilo določeno, da se devize od izvoza nekaterih vrst blaga v neklirinške države v celoti odkupijo po tečaju 258 din za funt Seznam tega blaga je bil letos še razširjen na nekatero druge predmete. Ker pa dobi sedaj Opo ukinjenju prisilne prodaje >/« izvoznih deviz Narodni banki po oficielnem tečaju) vsak izvoznik za svoje izvozniške devize tečaj, ki ustreza tečaju 258 din za funt so postale gornje ugodnosti brezpredmetne. = Ker Prizad nima dovolj s«Iač na mestu, da jih Narodna banka objavlja brez odlašanja, ne pa z zamudo do 3 mesecev. Prva teh okrožnic z datumom od 9. maja se tiče vprašanja deviz, Id jih dobivajo pomorske paroplovne družbe, in je vprašanje, ali imajo predpisi te okrožnice obvezno moč od dneva izdaje ali pa od dneva objave, ki je sledila šele 8 mesece kasneje. Gornje okrožnice Narodne banke so sedaj objavljene tudi v »Službenem listu« od 16. t m. — Obtok bankovcev v Nemčiji. Z 31. julijem je nemška Reichsbanka izkazala rekordni obtok bankovcev, ki se je približal 9 milijardam mark; znašal je namreč 8989 milijonov mark nasproti 6650 milijonom ob koncu lanskega julija, 4471 milijonom ob koncu julija 1936 ln 3938 milijonom ob koncu julija 1932. Pri tem povečanju je treba upoštevati, da se je zaradi priključitve Avstrije In sudetskega ozemlja povečal obtok bankovcev za okrog % milijarde mark. V povečanju v primeri z lanskim letom, ki znaša 2339 milijonov mark, pa odpade le okrog 200 milijonov mark na zamenjavo čeških kron za nemške marke v sudetskem ozemlju. e= Deficiti banke Mendelssohn. Poročali smo že, da je v Amsterdamu ustavila pla. čila ynnT»t banka Mendelssohn & Co, in sicer dva dni po smrti glavnega solastnika in ravnatelja Mannheimerja. O stanju te banke so bile razširjene najrazličnejše ver- 2*je. Sedaj objavljajo podatke o banke, iz katerih je razvidno, da de- ficit 5.7 milijona goldinarjev (171 milijonov din), ia sicer pri skupni bilančni vsoti 212 milijonov goldinarjev. = Štajerska kokoš Je cvet naše defele. štajerski kapuni so bih mnni že za Napoleonovih časov v vseh bližnjih državah, kamor so izvažali mnogo tega blaga iz naših pokrajin. Med vojno je perutninarstvo precej nazadovalo, danes pa se zopet širi bolj in bolj. Propagando za širjenje domače štajerke vrši banovina sama, pa tudi rejske organizacije, ki bodo priredile v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma v času od 2. do 11. septembra banovinsko razstavo vseh vrst malih živali ln produktov. (—) Borze 16. avgvete Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Za bolgarske klirinške čeke Je bilo v Beogradu povpraševanje po 86. Grški boni so se trgovali v Zagrebu ln Beograda po višjem tečaju 33. Angleški funti pa notirajo na svobodnem deviznem trgu nespremenjeno 258. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri mlačni tendenci nudila po 462 (v Beogradu je bil promet po 463.50). Do zaključkov je prišlo le v 7«/» Blairo-vem posojilu po 94.50 in v 8«/, Blairovem posojilu po 101.50. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.78 — 208.96, Pariz 116.20 — 118.50, New York 4378 — 4438, Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 151 — 152.50, Amsterdam 2358 — 2396 BerKn 1768.62 — 1786.38, Bruselj 746.50'— 758.50 Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.85 — 147.15, New York 5459.76 — 5519.76, Ourih 1239.10—1249.19 Amsterdam 2938.43 — 2976.43, Bruselj 930.25 — 942.25. Curih. Beograd 10, Pariz 117350, London 20.7425, New York 442.75, Bruselj 75.2125, Milan 23.30, Amsterdam 237.60, Berlin 177.75, Stockholm 106.85, Oslo 104.1250, Kobenhavn 92.60, Sofija 5.40, Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpefita 87, Atene 3.90, Bukarešta 8.25, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 462 bL, 4% agrarne 59 — 61.25, 4«/, severne agrarne 57.50 — 58.75, G®/, begluške 86.50 — 86.75, 6«/« dalm. agrarne 82.50 bi.. 6°/. šumske 80 — 82, 7«/, stabiliz. 100.50 den., 7»/» invest 99 75 — 100.50, 7*/» Blair 94.25 — 94.75 (94.50), 8«/, Blair 101.25 — 101.75 (101.50); delnice: Narodna banka 7350 den, PAB 210 den., Trboveljska 175 — 180, Gutmann 44 — 47, Sečerana Osijek 80 den., Osječka ljeva-onica 150 —- 158, Iais 30 den, Jadranska 320 den. Beograd. Vojna Skoda 463.50 — 464 (463.50), 4°/« severne agrarne 58 50 — 59, 6•/, begluške 86.75 — 87 (86.75), 6*/, dalm. agrarne 82.75 — 88 (82.75), 6«/, šumske 81.25 — 82.25 (80.50 — 82.25), 7*/. invest 100.25 den. (100.50), 7»/, Seligman — (100.50), PAB 207 — 208 (207) Blagovna triiSča SITO r+" Chicago, 16. avgusta. Začetni tečaji pšenica: za sept 65, a za dec. 6L875, za maj 65: koruza: za sept. 42.625, za dec. 41.625. + Wlnnipeg, 16. avgusta. Začetni tečaji, pšenica: za dec. 52, za maj 64.50. -f- Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara (78/79 kg); baška, sremska. slavonska 147 —149: južnoban 146—149 Rž: baška nova 140 — 142.50. Oves: baški sremski novi 137.50 — 140. Oves: baški sremski novi 122.50 — 125. Koruza: baška m pariteta in djija 118 — "»20 Moka: baška m banatska »Og« in »0gg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 do 180; »7« 145 — 155; »8« 117.50 do 122.50. rtžoi: baški, sremski beli brez vreč novi 257.50 — 262.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 — 104; v banataki, v jutastih vrečah 100 — 102. Italijanski parnik nasedel pri Trogiru Split, 16. avg. o. Snoči ob 23. je v bližini Trogira italijanski 2000 tonski parnik »Po-linia« iz Neaplja obtičal v plitvi vodi. Bil je natovorjen s cementom in namenjen iz Trsta v Split Nezgoda je nastala zaradi goste megle. S parnika so takoj poklicali na pomoč parnik Jadranske plovidbe »Ljubljano«, na katerega se je vkeral poveljnik italijanske ladje. Odpeljal se je v Split, da bi organiziral reševalno akcijo. Dopusti uradnikov-rezervnih oficirjev za 6. september Beograd, 16. avgusta, p. Predsednik vlade je odobril z odlokom A D. 4492 od 8. avgusta 1939 vsem državnim uradnikom -rezervnim častnikom, ki se bodo udeležili revHe čet na Banjici ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne 6. septembra, dopust od 5. do 8. septembra, ki se ne šteje v redni letni dopust Vojaški natečaj za inženjerje Beograd, 16. avg. p. Minister vojske in mornarice je v današnjih »Službenih novinah« razpisal natečaj za sprejem več diplomiranih inženjerjev stavbne in elektro-strojne stroke za pripravnike 8. poL skupine. Po uspešno dovršeni enoletni praksi pri inženjersko-tehniških ustanovah bodo imenovani za aktivne inženjersko tehnične poročnike. Prijave je treba vložiti do 26. septembra pri inženjersko-tehničnem oddelku ministrstva vojske in mornarice, pri katerem so na razpolago tudi vse potrebne informacije. Odlikovanja policijskih nameščencev Beograd, 16. avg. p. Odlikovani so bili: z redom Jug. krone 5. stopnje poveljnik policijske straže v Banjaluki Dragotin Grilc ln policijski podnarednik v Beogradu Josip šolarič; z redom sv. Save 5. stopnje nadzornika policijske straže Leopold Reja-vec v Ljubljani in Stojan Plesni čar v Splitu; z zlato svetinjo za vestno službovanje policijski stražniki pripravniki Jote Ple- še* v centralni policijski šoB v Zamsn tn Fran ftuster, Viktor Trček, Stanko Virnik, Stanislav Vidmar, Anton Kozlevčar, Rudolf Vajksler, Lojze Rener, Franc Doltn-šek, Lojze Hočevar, Valentin Ogrin, Ivan Goršlč, Ernest K3nig, Fran Kukovič, Alojz Potokar ter Vladimir Potokar, vsi v Ljubljani. Napredovanja v veterinarski službi Beograd, 16. avg. p. Za veterinarskega pristava v 6. pol. skupini je napredoval dr. Fran Kovač pri s reškem načelstvu v LJubljani, za višjega pristava v 7. pol, skupini pa dr. Stanislav Malenšek v Laškem. Zlati jubilej Antona Tonejca Ljubljana, 16. avgusta Lastnik kavarne »Evrope* g. Anton To-™jc. Je na praznik Velikega šmarna davil zlat jubilej. Ta dan je poteklo 50 let, odkar je bil stopil v službo, najprej kot natakar, pred 32 leti pa je prevzel kavarno »Evropoc, ki Jo vodi ie danes. Jubilant se je rodil 4. junija 1876. v Črnomlju. 15. avgusta 1889 je nastopil službo natakarskega vajenca v restavraciji Tepta v Postojni, izučil pa se Je v Trstu v restavraciji Volpi. Iz Trsta Je odšel v Zagreb, kjer Je v hotelu »Janjec dobil službo viteškega natakarja. Star 17 let je prevzel ma- sto jedilnega natakarja v mornariški kazini v Pulju. Dve leti pozneje pa je že bil plačilni natakar v hotelu »Slon« v Ljubljani. L. 1899. je moral obleč ivojaško suknjo. Po odsluženem roku se je spet podal v Zagreb in je služil pri »Avstrijskem carju«. Kmalu zatem se je preselil v Ljubljano in je služboval v restavraciji Fantinl, kjer je spoznal svojo sedanjo ženo go. Terezijo, s katero se je leta 1903. poročil. Tedaj je bil plačilni natakar v Krapeževt »Narodni kavarni«. Po dveletnem službovanju pri pokojnem »atu Živil i ju« je prevzel mesto plačilnega natakarja v kavarni »Evropi«, katero je slednjič leta 1907 prevzel v najem. L. 1919 je prevzel tudi kolodvorsko restavracijo v Zidanem mostu, ki jo je vodil do leta 1925. To leto je nato vzel v najem znano zagrebško restavracijo »Lovački rog« in jo je upravljal na splošno zadovoljstvo gostov do leta 1932. Ves ta čas je stalno imel brezplačno na hrani večje število dijakov, kar so znali ceniti tudi na najvišjem mestu in je jubilant dobil odlikovanje z redom sv. Save 5 stopnje. Jubilantu toplo čestitamo k lepemu jubilejut GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. B E I N IN DRUG Zagreb, GAJEVA 7. ILICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 38. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki: DIN 200.000.— št. 4816 DIN 50.000.— št. 78520, kupljena pri nas DIN 40.000.— št. 27676 DIN 80.000.— št. 47.290 90000 DIN 20.000.— št. 1798 83669 85096 DIN 16.000.— št. 112 52220 80763 99013 DIN 12.000.— št. 6607 97054 PO DIN 10.000.— 102 9446 19619 31424 32272 37238 50141 50763 51198 56551 66343 66677 71182 76189 78169 78383 82376 PO DIN 8.000.— 444 4366 10858 13688 17368 17732 24975 26519 21907 30719 41339 49308 59558 60850 61821 67281 70206 70297 73565 74466 78035 80580 82965 87386 97064 PO DIN 6.000.— 237 • 1107 8063 12675 15421 22989 26077 S4536 37960 41069 41676 46982 49358 61559 63497 65431 65700 67829 68977 70659 71274 76126 77133 80555 85641 91204 99652 PO DIN 5.000— 17044 21234 25828 33130 39015 40859 41142 57387 58383 60753 67771 71099 77005 852S1 86258 86447 PO DIN 4.000.— 1833 2069 4739 7537 9391 9401 11092 11847 15738 19066 21538 29931 23268 29442 81658 33224 33504 33629 36254 3807 42200 42850 46219 52603 54102 55565 56887 PO DIN 2.000.— 60768 62682 62859 63817 64720 65534 6595S 72088 73969 75764 86188 87006 87687 89899 91759 92020 96029. Razen tega je bilo izžrebanih Se 1200 številk dobitkov po din 1.000—. Prihodnje žrebanje V. razreda bo 17. t. m. Popolno uradno listo dobitkov, Izdano In kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogre^kov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A. Reln ln drog m odgovornosti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! \ Sezona na Bledu je dosegla višek Bled, ob Vel. Šmarnu Velika sezona se tudi na Bledu nagiblje !h koncu. Višek je dosegla v nedeljo pred Velikem Šmarnom, ko je bil Bled preplavljen s slavnostnimi kroji zastavnih gasilcev, ki so ob času jugoslovenskega gasilskega kongresa v Ljubljani napravili tudi izlet na Bled in v Bohinj. V splošnem je bila ta nedelja silno razgibana in pestra. Množice ljudi raznih narodnosti so bile pod vtisom sijajno uspe- lega koncerta APZ iz Ljubljane, ki se je vršil prejšnji večer. Poleg zastavnih gasilcev si na vsak korak srečaval številne skavte ter lepe in slikovite slovenske, hrvatske ter srbske narodne noše, ki so kraljevskemu Bledu dale slovanski značaj. Največjo pozornost so vzbujali orjaški gasilci iz Črne gore in nekaterih drugih južnih pokrajin, ki so bili s svojimi slikovitimi narodnimi nošami in odlikovanji predmet slpo-šnega občudovanja, posebno s strani gostov. Na glavnih cestah in promenadah si na vsak korak srečaval oficirje kraljeve garde, planinskega pešpolka in vojne mornarice, ki so razgibanemu Bledu dajali še bolj praznično lice. Na Bledu se je tisti dan mudil tudi predsednik vlade in notranji minister g. dr. Dragiša Cvetkovič, ki je najel apartman v hotelu Toplice. Med 17. in 19. uro se je v spremstvu skupine gospodov sprehajal po najbolj živahnih blejskih cestah. Pred hotelom WoIfling je ustavil skupino orjaških črnogorskih gasilcev ter se živahno razgovarjal in rokoval z njimi. Na Bledu se pogosto prirejajo razne lepotne tekme in volitve »miss Bled«, ki za resne ljudi in občudovalce pokrajinskih lepot nimajo kdo ve kako velike privlačnosti. Kaj ko bi Bled enkrat priredil revijo jugoslovanskih narodnih noš in narodnih plesov, kjer bi se ocenjevale res najlepše narodne noše in plesi, bodisi posamezno, v dvojicah ali v skupinah. Taka prireditev bi bila izredno Zanimiva in privlačna za vse goste. Skoraj vse blejsko družabno življenje je osredotočeno med Grajskim kopališčem, Zdraviliškim parkom. Park hotelom ter kavarno in hotelom Toplice. Prijatelji resne glasbe se v poznih popoldanskih urah zbirajo v Zdraviliškem parku, kjer se vrše koncerti izvrstnega godalnega orkestra, ki ga dirigira znani skladatelj g. Janko Gre- gorc. Dovršeno izvajane skladbe vlečejo na ta prelepi del starega Bleda nešteto prijateljev glasbene umetnosti in so vse klopi vedno polne hvaležnega občinstva. Gospoda, ki opazuje pestro in razgibano življenje na najbolj živahni cesti, rada po-sedeva pri pivu, malinovcu in ledeni kavi pred kavarno »Kasino« in kavarno »Toplice«. Vse mize vzdolž obeh poslopij so polne bogatih ljudi raznih narodnosti. V dan-cingih in precej razkošno urejenih nočnih lokalih pa pleše mladi in elegantni svet od popoldneva do zgodnjih jutrnjih ur. Oh zvokih rumbe, tanga in angleškega valčka sc privijajo mladi ljudje k sebi in si šepe-čejo to in ono o ljubezni, o čem bi drugem! V minulih dneh jc tudi avtomobilski promet dosegel na Bledu svoj višek. Osobito v nedeljo je drčalo po Bledu nešteto avtomobilov od elegantnih diplomatskih limuzin do najtežjih avtobusov. Pred kavarno »Toplice« in Sport-hotelom je bil pravcati prometni vozel, ki so ga mogli sproti razvoz-ljati le vešči prometni strokovnjaki, varnostni organi in šoferji. Z vseh strani so se zgrinjale množice ljudi, ki so jih kar »žrli« težki avtobusi in jih po kratkem postanku odvažali naprej proti Lescam, Pokljuki, Bohinju in Zgornji Savski dolini. Bled ima letos nekoliko manj gostov kakor lansko leto. Med njimi so v veliki večini naši državljani in Nemci. Bled letos hudo pogreša Čehe, ki so bili dolga leta stalni in dobri gosti. Izpadek bratov Čehov se bo torej hudo občutil pri letošnji blejski bilanci in tako bo morda še vrsto let. Kakšna bo letošnja bilanca velike sezone, je v veliki meri odvisno od vremena. Če bo sedanje deževno in hladno vreme trajalo še nekaj dni naprej, bodo gostje predčasno odšli. Če pa nastopijo zopet lepi, topli in sončni dnevi, se bo sezona potegnila tja do Malega Šmarna in še čez. na posebno in Izredno znamenitost, ki jo zakrivajo obsežni kočevski gozdovi. Ker se danes o kočevskih krajih mnogo govori in se vabijo gostje v posete na Kočevsko, gotovo ne bo odveč, da opozorim na Ledeno jamo v kočevskem gričevju. Je to znamenitost, ki si jo bo vsak ljubi, telj narave z veseljem ogledal. K Ledeni jami se lahko pride od več ; strani. Najprimernejša pa je ona. ki drži | iz zdravilišča Dolenjskih toplic in nudi j največ užitka za ljubitelja narave. Pot te-če iz Dol. toplic do Podturna, odtod pa po gorski poti do Podstenic, kjer sta velika I parna žaga lesnega industrijca g. Pogačnika in urad državne uprave razlaščenh veleposestev bivšega kneza Auersperga. Iz Podstenic, ki so kočevska vas, se vije pot po samotnem gozdu med tisoč in tisoč smrekami in zelenimi bukvami. Tla krijejo gost zelen mah, sočna trava in razne cvetice. Neštevilo dreves razne debelosti in velikosti, starosti in oblike, bele z mahom porasle skale n majhne senožeti krajšajo potniku samotno gozdno pot. Po eni uri hoda se pride na odprt svet in pot. niku se nudi lep re'—led na daljne hribe, odkoder ni več daleč do sela Kunčna. Na severni strani so razvaline gradu Kunčna. ki je bil last grofa Kun ta. Iz Kunčna drži pot po dolinah in jarkih k Ledeni jami. BLžni pašnik nas vabi, da se odpočijemo in ohladimo, preden pristopimo k Ledeni jami. Po kratkem počitku stopimo na rob jame, kjer opazimo velika, naravno obokana vrata, skozi katera se vidijo skale in kosi ledu. Steza v jamo je zelo strma in gladka, čim globlje prideš, tem hladneje je. Jama je 101 m dolga, 80 m »roka in 57 m globoka. Tn je skal, ki so se baje leta 1895. ob potresa odtrgale od stropa, padle na tla in zmrznile. So tu tudi stara z mahom porasla debla dreves, med katerimi se blišči jo kosi ledu. Tu in tam so tudi kapniki. Na levi strani je lesketajoče se zamrznjeno je_ zero, v katerem leži mnogo debeL Zadaj so na steno naslonjene različne ledene podobe in kapniki, za temi pa se sveti ledeni zastor. Za zastorom drži majhna ledena steza pod ledeno jezero. Tudi tukaj je med ledom več z zmrzlim mahom poraslih drevesnih debel. V poletnem času je ob vho_ du v jamo 19, v jami 7, nekoliko dalje 8» ob jezeru pa le 2 stopinji Celzija. Ko pridemo iz jame, nas vodi lepa gozdna pot v pol ure oddaljeno vas Rdeč kamen, ki je dobila ime od apnenca, ki se s svojimi kremenčevimi žilami lepo sveti. Po precej strmi in kamniti poti dospe-mo v kočevsko vas Toplo reber, nad ka^ tero se dviguje hrib Sv. Peter z lično cerkvico, kjer je vsako leto na sv. Petra in Pavla cerkveno proščenje in pride tu sem mnogo ljudi iz raznih bližnih in tudi oddaljenih krajev, zlasti iz Suhe krajine. Pri Sv. Petru je najlepša razgledna točka Do. lenjskega gričevja. Vidita se tudi Žužemberk in Novo mesto. Od tod dospemo v dobri uri v Sotesko, kjer je mogočen grad kneza Auersperga z veliko žago. V nekako 20 minutah pridemo po cesti, ki drži ob Krki do splošno znane Klinčeve gostilne, kjer se odpočijemo in okrepčamo z dobro kapljico, da lahko nadaljujemo pot do železniške postaje Straže-Toplice. sokolske misli v Kamniku Kamnik, 16. avgusta Mnogim ni bil všeč datum, ki smo ga izbrali za našo proslavo 351etnice in razvitja naraščajskega prapora, številka 13, hu. sam Bog ne daj! Pa to vreme, kar poglejte pratiko, pa luno, vse kaže na dež. iNajbolje bo, da vse skupaj preložite! Seveda se od teh dvomljivcev nismo dali prestrašiti m ko je v soboto začelo pošteno liti in je še tja v nedeljo dopoldne rosilo, smo mislili na tisto Prešernovo: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. In res se je vreme zjasnilo k najlepšemu dnevu, dnevu, polnemu veselja, dobre volje, prekipevajočega navdušenja. V zgodovini kamniškega sokolstva je bila to najlepša manifestacija, ves Kamnik je bil priča zmage sokolske narodne misli. Vsi smo bili te dni nestrpni. Ljudje so hodili občudovat nara-ščajski prapor, izstavljen v izložbi trgovine Hvala, pa zopet gledat priprave in skušnje na telovadišču. Zanimali so se za vse 3n vzeli pač vso star za svoje, saj je bil to njihov praznik, željno smo pričakovali nedelje in, da smo odkritosrčni: vsi skupaj smo doživeli mnogo več, kakor smo bili pričakovali. Kmalu po 14. uri so se začeli sokolski oddelki zbirati pred glavnim kolodvorom k sprejemu gostov. Vse je bilo veselo razpoloženo, oblaki na nebu so se začeli zgubljati, nestrpno smo pričakovali vlaka, ki naj bi pripeljal poleg sokolskih gostov tudi oddelek naše narodne vojske. In ko je privozil nabito poln vlak na postajo, je vzvalovilo navdušenje, kakor ga Kamnik še ni videl. Iskreče se oči vseh so izdajale ganotie, ko se je četa planincev priključila našim vrstam. Tisočglava množica se je nato uvrstila v povorko, kakršna doslej v Kamniku še ni bila videna, in je krenila cb sviranju dveh godb, kamniške in sokolske iz Moravč, v mesto. Na čelu štirje konjeniki, dva v sokolskih krojih, dva v narodnih nošah, za njimi pa okrog 60 mož broječa četa planincev iz Ljubljane. Sledile so narodne noše, potem pa dolge vrste sokolskih oddelkov, okrog 450 v krojih ter nepregledni redovi sokolskih pripadnikov v civilu. Prapori, ki jih je bilo 13, so pestro sliko še povzdigovali. Kamnik se je na sprejem dostojno pripravil. Skoraj vse hiše so bile okrašene z zastavami in dež cvetja, ki se je vsipal z oken na povorko, je pričal, da Kamnik živi in čuti sokolsko. Viharno pozdravljanje je spremljalo ves čas povorko, posebnih manifestacij pa je bila deležna 701etna Kumica sestra Loni Dolinškova, ki je čvrsto korakala v povorki. In ko se je tisočglava množica zgrnila na telovadišče pred smodnišnico, je bil prostor premajhen. Na sredo so prikorakali Sokoli v krojih in vsi telovadni oddelki, dočim so se na slavnost-! ni tribuni zbrali zastopniki oblastev, župe | in društev. Ob pol 16. uri je starosta brat Stare s pozdravom vrhovnemu starešini otvoril proslavo. Godba je zaigrala državno himno in člani so dvignili na drog državno zastavo v znamenje pričetka. Starosta je potem pozdravil še zastopnike oblastev in zastopnike društev ter kratko opisal pričetek in razvoj Sokola v Kamniku. Za njim je povzel besedo podstarosta br. Knez, ki je v krepkih besedah poudaril pomen proslave, smotre in stremljenje sokolstva, ki se bori za edinstvo naroda in države. Obrnil se je k naraščaju, priporočajoč mu, naj preko vseh ovir stopa za svojim praporom, imajoč pred očmi sokolske ideale. Pozval je končno starše, da Sokolu pri njegovem delu in vzgajanju mladine pomagajo. Dvignil je nato naraščaj-ski prapor, na katerega je kumica sestra Loni Dolinškova pripela trak, želeč, da bi se mladina pod njim zbirala, rasla in živela v boju za sokolske smotre. Nato je podstarosta izročil prapor stasitemu praporščaku Brunu Uhletu, ki se je zaobljubil, da ga bo čuval neomadeževanega v borbi in delu za kralja, narod in domovino, kakor je zapisano na praporu. Zadonela je himna »Hej Slovani!«, ki so jo peli vsi navzočni, pri čemer so se prapori pobratili s svojim novim tovarišem. Govoril je še kot zastopnik župe župni prosvetar brat Lojze Mrčun, ki je naglasil, da bo šlo sokolstvo neomajno po svoji poti ne glede na razne očitke, ki jih iznašajo nasprotniki sokolstva. Sledil je defile vseh oddelkov. Telovadni spored so otvorili naši najmlajši, ženska in nato moška deca, ostale točke so sledile v vzornem redu, pri čemer je treba omeniti vrsto starejših članov z Ježice, ki so svoje vaje izvedli čvrsto in odločno, potem tekmovalno vrsto naraščaj-nic Sokola I iz Ljubljane, ki je učinkovito in lepo izvedla vaje na bradlji. Višek prireditve je tvorila 6. točka: nastop naše narodne vojske. Vodil je četo g. poročnik Harbič, ki je poskrbel, da so bile tri vaje, s katerimi so vojaki nastopili, izvedene tako ,da se ovacije kar niso hotele poleči, vihar navdušenja pa je vzbudila zaključna slika »Osvobojenje«. Kamniški Sokol je hotel ob svoji 351et-nici dati poudarka predvsem telovadbi, zato je ves nastop obstojal iz vseh telovadnih točk. Po mnenju navzočnih sokolskih strokovnjakov, kakor tudi drugih prič, je bila to najbolj dovršena telovadba vseh letošnjih nastopov v kamniškem okrožju. Vodil jo je načelnik kamniškega Sokola brat Hribar, ki je v svojem delu pač neutruden. Dobri so bili vsi oddelki, pohvale so vredne članice, ki so svoje težke vaje iz- vedle skladno in enotno, postavili pa so se tudi člani, ki so bili po številu, ako Izvzamemo deco, najmočnejši. Da so se pa tu-ni naraščajniki in naraščajnice zaveeali svojih dolžnosti na ta zanje tako veliki dan, pa tudi velja. Orodna telovadba, pri kateri so nastopile 4 vrste, je pokazala vso dobro voljo, po večini so nastopili novinci, ki gojijo orodno telovadbo še ne celo leto. Nastopilo je skupno do 400 telovadcev. Zadovoljni smo bili vsi in dobre volje nam ni mogla vzeti niti gneča in pomanjkanje prostora, ki je nastalo zaradi tolikega obiska. Vse one, ki so prihiteli v Kamnik, prosimo, naj nam to oproste, toda nestalno vreme, ki nas je prejšnje dm strašilo, nas je oviralo, da bi napravili vse tako, kakor smo nameravali. Kljub vsem pomanjkljivostim je bila to prireditev, ki bo dolgo ostala v spominu nas vseh, predvsem pa bo to vzpodbuda za nadaljnje delo na sokolski stvari. V to ime se zahvaljujemo v.°»m, ki so pri naši proslavi sodelovali, posebno še naši vojski in vodniku g. porotniku Harbiču. Zahvaliti se moramo bratskim društvom iz okrožja in drugod In vsem onim, ki so s svojim delom pripomogli, da je naša proslava tako lepo uspela. 701etna kumica sestra Loni Dolinškova je že mnogokrat pokazala, da ji nobena žrtev za sokolstvo ni premajhna, nastopila je v kroju in s tem povzdignila vso našo prireditev. Obilo cvetja, ki ga je prejela iz rok naraščajnice Sonje Hvalove, naj ji bo znak naše hvaležnosti. Zaradi pomanjkanja časa na proslavi ni bilo mogoče priobčiti imen darovalcev praporovih žebljičkov, a to bo še storjeno. Naknadni darovi, ki prihajajo po že izvršeni proslavi, pričajo, da je naša prireditev močno vplivala na občinstvo, one pa, ki bi morda še hoteli doprinesti kak dar, prosimo, da to čim prej store. Dobrodošlo nam bo vse, saj nam gre za sokolsko stvar. Radi bi čim prej zidali svoj dom. Zdravo! Ledena jama v kočevskem hribovju Kočevski kraji imajo mnogo zanimivosti in mnogo naravne lepote, le žal. da se za zanimivosti tega dela naše zemlje še vse premalo zanimamo. Sploh je Dolenjska bila do zadnjega časa zelo zanemarjena, ker se sami nismo zavedali svojih lepot in niti znali lepote Dolenjske izkoristiti. V zadnjem času je v tem oziru mnogo boljše. Začeli smo spoznavati dolenjske lepote, ki v marsičem ne zaostajajo za lepotami Gorenjske, vendar se v tem oziru še vse premalo stori. Zato hočem opozoriti Tisoči na letalskem dnevu v Ribnici Občinstvo so zlasti navdušile akrobacije kapetana Vesela Ribnica, 13. avgusta Čeprav so bili funkcionarji Aerokluba še trudni od velikega ljubljanskega mitinga, so priredili preteklo nedeljo 13. t. m. letalski dan v Ribnici, ki je tudi prav dobro uspel. 2e v soboto so bila klubska letala na razpolago občinstvu za letenje. Prav tako tudi v nedeljo dopoldne. Neumorno sta letala g. Vesel in g. dr. Rape kajti ogromno je bilo število letenja željnih. V nedeljo ob 15. je startalo na ljubljanskem aerodromu jadralno letalo, priključeno k motornemu letalu. Pilotiral ga je g. Saša Noč. Ko je prispel nad mesto prireditve, se je odklopil od motornega letala in občinstvu prikazal samostojen let jadralnega letala. Napravil je nekaj strmih za-okretov in pri pristajanju pokazal zmanjšanje višine z pomočjo drsenja na krilo. Po pristanku je občinstvo kljub vojaškemu kordonu obkrožilo letalo in marsikateremu vrlemu Ribničanu m »šlo v glavo«, kako more »taka reč po luft letčt. . .« Po tej točki je bilo skupinsko letenje vojaških tn Aeroklubovih letal. Krasno in enakomerno so zabrneli veliki ptiči v klinasti formaciji nad glavami občinstva. Med poletom so tvorili še razne druge skupine. Ko je bila tudi ta točka končana, je g. kapetan Vesel z eleganco Izvedel najdrznejše akrobacije. Neverjetno gibčno se je vrtila velika ptica pod mojstrovo roko. Looping se je vrstil za loopmgom, sveder za svedrom in še vrsto drugih akrobacij je izsilil iz letala, ki ni v te namene grajeno, marveč je šolsko. Pri tej točki je navdušenje občinstva doseglo vrhunec. Tudi na tem mitingu se je videlo, da so naši vojni piloti pravi virtuozi zraka in da bodo v primeru nevarnosti mojstrsko branili naše nebo. Ko je bil spored končan, so bili zopet zračni krsti publike, ki so se vršili do trde noči. Kljub temu, pa je ostalo še mnogo takih, ki bi radi leteli, pa niso prišli na vrsto. Tu se je zopet pokazalo, kako nujno potrebuje ljubljanski Aeroklub novo letalo, kajti dve letali ne moreta služiti tolikim namenom, kakor šoli, trenaži pilotov, za zračne krste občinstva, akrobacijam, aero-zapregi, fotografiranju iz zraka in še za tekme. Zopet se obračajo letalci na javnost, naj pomaga Aeroklubu, da si bo lahko nabavil novo letalo. Zanimanje za letalski dan, katerega priprave je izvršil mestni odbor Aerokluba ▼ Kočevju s pomočjo jadralne sekcije v Ribnici, je bilo res zelo veliko. Saj se je zbralo kljub raznim drugim prireditvam okoli 4000 gledalcev, od teh jih je pa približno 150 doživelo užitek zračnega krsta. Oni, ki sedaj niso prišli na vrsto, naj pa potrpijo do drugega leta, ko bo v Ribnici spet letalski dan. Kako je toča pustošila na Kočevskem Uničeni so posevki, sadje okleščeno, vrtovi opustošeni Kočevje, 16. avgusta Kakor po drugih krajih Slovenije, je v zadnjih tednih vladala suša tudi po Kočevskem, zaradi kraškega značaja tal še vse bolj ko drugod. Kmetovalci so bili zaradi vztrajne suše zelo v skrbeh, kajti žetev po Kočevskem letos itak ni bila kaj prida. Zaradi spomladanskih nalivov in takratne povodnji. ki je preplavila polja, pa so bili hudo prizadeti tudi drugi Dosevki. Razen sliv. ki so obljubljale letošnjo jesen lepo obroditi, tudi sadno drevje ni kazalo na ugodno letino. Vse to ie nudilo kočevskemu kmetovalcu slabe izglede na letošnji pridelek. Prav zato so bili v ponedeljek popoldne kmetje po kočevskih vaseh polni upanja ko je kazalo, da bo po dolgem čakanju le pričelo deževati Toda nebo tudi tokrat ni bilo milostno eospodarsko prizadeti kočevski deželicil Po prvih kapljah dežja, ki itak ni bil izdaten, se je vsula nad Kočevje in okoliške vasi ko oreh debela toča. ki je v pičlih desetih minutah divjega roštanja uničila vse posevke na poljih. opustošila vrtove in oklestila sadno drevje, da ni ostal na njem niti en sadež. Posebno močno se je vsula toča na Kočevje. Meščani ne pomnijo tako debele toče. Ropot po strehah je bil tolikšen, da je bilo ljudi groza, trgovci pa so v preplahu zapirali izložbe, sicer bi toča pobila še več šip kakor jih je. Po ulicah Kočevja je ležalo vse polno opeke in drobcev razbitih šip. Mnogo škode je napravila toča zlasti na kočevskem gradu, v katerem je nastanjeno okrajno sodišče in sresko na- Peen Pubi o napetosti »Če je to pivo laško. potem sem jaz Hindenburg!« je hrulil natakarico gospod Presečnik, brisal si je znoj in kritično odpihnil peno s svojega četrtega vrčka. »Vse skup je švindel!« je vzdihnil po izdatnem požirku in si obrisal ruse. »For fi-rcen tagen — ne — tri tedne bo — sem gledal v zamejstvu parado tankov. Satan in pol — auf ersten blik! Pa sem ponudil enemu tistih šoferjev ki se mi je zdel bolj domač, cigaro, in kar po kranjsko sva se pomenila. »Ni sile!« me je tolažil in z levico je priviha! »pancerplato« ter jo spet poravnal — »pa če mi verjamete ali ne! Pleh. navaden pleh!« Obrisal si je znoj s čela. odpel srajco še za en gumb in si popravil svoj ugledni »predsodek«. Vroče je bilo nazarensko, čeprav smo sedeli na vrtu v senci samotnega kostanja in se vsak po svoje interno hladili. Prvo besedo je imel gospod Presečnik. On mnogo potuje, vse ve, rad prerokuje.' Pubi je bil ta dan kaznovan — svoj tri-cikel je moral pustiti doma. Prilepil se je na stol poleg mene in strigel z ušesi. Fant zna poslušati, to sem že večkrat povedal! Zabučalo je v zraku in srebrn trimotor-nik je švignil nizko nad nami. »Spartan!« je strokovnjaško ugotovil Pubi. <—.V". 5 hrbtom proti publiki sede: teta Liz a, stric Žan in jaz. Proti publiki pa Pubi, gospod Presečnik, sitni papa in dražestna mamica. »Vojaški!« je pripomnil gospod Presečnik. »Ta že nikoli! Ima prešvoh motorje. Ta je vozil na Sušak. Smo se peljali z njim — ne, mama?« Dražestna mamica je prikimala nadebu-nemu izvedencu in gospod Presečnik se je vdal. »Mi nimamo trimotoruih bombnikov!« je ojunačen razlagal Pubi. »To so stare tipe — ausšusl Naši so dvomotornL Ame-rikanci!« Poskočil je s stola in stekel po vrta. V zraku je zopet zabučalo. »Ja, ja, današnja mladina!« je vzdihnila teta Liza. »Kaj vse vel Kaj vse vidi! Dvakrat je že bil v Dalmaciji, zadnjič ga je vzel Bine (sin tete Lize, Pubijev pravi stric) z avtom x Benetke.« Ozrla se je po navzočih — češ: ste slišali, Bine ima avtomobil! — ozrla se je po Pubiju, ki je nekje na drugem koncu vrta strmel v zrak, in pripomnila: »Alzo — če se spomnim, kaj smo pa imeli mi? Z vlakom v Kamnik in nazaj ja, i zoks imer — to je bil že praznik!« »Na ja, na ja!« je zagodel stari stric Žan (mož tete Lize). »Na Dunaju sva pa le--« »Aber — ti si pa dober!« ga je prekinila teta Liza. »Na hohcajtrajze! Takrat sem imela že sedemnajst let...« In si je teta Liza popravila bluzo, sc zagledala v malo pivce na mizi pred seboj in se zamislila v svojih davnih »že« sedemnajst let... »To so bili Brege ji! Devet v bojni formaciji. Francoske tipe!« je pridrvel Pubi k mizi, srknil malinovca in odbežal nazaj na »osmatračnico«. Molčali smo: stari stric Žan, ker je naglušen, teta Liza — v mislih na davna leta; Pubijeva mamica —~ v pomanjkanju primernega kavalirja; Pubijev papa — ker je bil zopet enkrat »upravičeno« natak-njen; jaz — kar tako. Gospod Presečnik pa je praznil šesti vrček, vroče mu je bilo in — sploh. »Minka, 5e enega!« je dejal naposled in potrkal z vrčkom po mizi. »Saj je vuršt — jutri nas tako že lahko vse hudič pobere! Pride takole Bregč — ali kako že pravi Pubi — se podela nate — gulaš, pit-šen! Gu-laš!« »Alzo, gospodje!« ae Je zdramil ste si stric čelstvo. Vaš dopisnik si je ogledal nastalo škodo. Ob robu ulic je bilo na kupe na-plavljene toče, ki so nalikovali gomilam gramoza Občutno škodo je neurje prizadejalo vsem stavbam v Kočevju, posebno okna na zapadnih stenah so poškodovana, ker se je usodni oblak s točo privalil z zapadne strani preko Fridrihštajna. Vrtovi so uničeni. Povrtnine ne bo nobene več. Zaradi poznega poletja je na Kočevskem povrtnina itak pozneje zrela ko po drugih krajih Slovenije, zdaj so ljudje ob vse in bodo morali naročati sadeže iz Ljubljane oz iz Sušaka. Kočevska deželica letos res nima sreče. Kar je tej gospodarsko pasivni pokrajini pustilo že itak v letošnjem letu nenaklonjeno vreme, je zdaj uničila toča. Nastalo škodo bodo zaradi pomanjkanja pridelkov občutili ne samo kmetje, ampak tudi uradni-štvo v Kočevju, saj bo draginja nri prodaji od drugod uvožene zelenjadi gotovo še večja, kakor je bila doslej. — Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Fran« Josefova« grenka voda prav posebno kot ristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa* linskim sredstvom za odprtje. Oel rejg S. or. Žan. »Enajst milijonov pod orožjem — je pisalo v Jutru! Ja, kam pa pridemo! To stane denar! Ja, kdo bo pa vse to plačal!« »Mi!« se je rezko odrezal Pubijev papa in se zopet zakrkniL »Ti gospodje se igrajo s smrtjo, mili.. .« »Pa še kako! Madonca, se špilajo!« je vskočil Pubi »Akrobacije! Lupink! Vri!« »Nak, tako pa še štirinajstega ni bilo!« je opomnil gospod Presečnik in si zrahljal hlačni pas. »Napetost je taka, da mora počiti — prej a'i slej!« »Naša Fifi bi pa včeraj kmalu počila! Strboncljev je pojedla celo kilo, potlej se je pa nabila vode, ha-ha — « »Pubi!« je zakričal papa. »Pjbi, šera dih!« je rekla teta Liza. »No ja — rees;« se je nedolžno izgo^ varjal Pubi in prav neumno gledal okoli sebe. »Situacija je napeta,« je suvereno preskočil napeto situacijo gospod Presečnik. »Napeta, kakor še nikoli!« Vstal sem in se približal Pubiju, ki je zopet strmel v zrak. »Žito je požeto — Gdansk — das is? dancik, net vor? — Koruza — manevri —« ver glaupt, ist zelig!- — Tokio —- štiri faze — smrdi...« je donelo sem od mize. In ker je bilo na vrtu več miz in so za mizami tudi sedeli ljudje, so se besede, ki so mi prihajale na uho, zlivale v end samo precudno harmonijo udobja, zadovoljstva, miru in brezskrbnosti. Pubi, Pobi, kaj bo z nami? ©RT Ljubljanski atleti pred težko nalogo Ljubljana mora braniti primat, ki si ga je priborila na prvem troboju L I937 še nekaj dni nas loči od atletskega tro-boja Ljubljana-Zagreb-Beograd, ki bo končno vendarle v Zagrebu. Kakor znano, so ga Zagrebčani pred tednom dni iz finančnih razlogov že v tretje odpovedali (lani bo ga dvakrat), toda končno so na razne intervencije in še naknadne podpore pristali na organizacijo troboja. Ker v zadnjih letih državna atletska prvenstva poedincev zelo trpe zaradi minimalne udeležbe tekmovalcev, dobiva tro-boj mest izraz državnega prvenstva poedincev. Saj bo na troboju tekmovalo preko 120 najboljših jugoslovenskih atletov iz vse države. Prvotno se je sicer govorilo, da bodo atleti splitskega podsaveza letos ojačili reprezentanco Zagreba, na kar sta ljubljanski in beograjski podsavez tudi pristala pod pogojem, da se ne tekmuje za kraljevi pokal. Ko so tudi v Zagrebu uvideli, da bi bila pomoč Splita proti pravilom tega tekmovanja, so sklenili nastopiti brez njihove pomoči. Program troboja vsebuje skoraj popoln olimpijski program. Manjkata le tek na 3000 m steeple-chase in desetoboj. Zato pa se vršita izven olimpijskega programa balkanska štafeta (800X400X200X100 m) in met diska na helenski način. V vsaki disciplini lahko nastopijo za vsako mesto (oziroma podsavez) po trije tekmovalci, na 100 in 400 m celo po štirje. Prvi tak troboj je bil 1. 1937 in je, dasi so se v Zagrebu smatrali za sigurne favorite tekmovanja, zmagala Ljubljana z razliko 11 točk ter se tako čisto oficielno postavila na čelo naše atletike. Drugi troboj bi moral biti lani v Zagrebu, pa ga, kakor I že omenjeno, ni biio zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tako stoje sedaj naši atleti pred težko nalogo, da nam obdrže v Ljubljani primat. Ali jim bo to uspelo? Poglejmo najprej, kaj pravijo o tem v Zagrebu, ki nam bo, kakor pred dvema letoma, spet edini nasprotnik za osvojitev prvega mesta. »Glavna karakteristika slovenačke atletike u ovoj godini je jačanje prosjeka (ku-gla, koplje, motka, daljina), sigurna supre-macija na srednjim prugama (uz Goršeka, Košir i Nabernik) i slabljenje na drugim trčanjima (netrenirani Krevs i slabi Bru-čan>. Ipak sve daje mali plus Ljubljan- čanima. Izgleda da če Zagreb na troboju odnjeti relativno najmanje prvih mesta, ali ipak ozbiljna računica još uvek daje Zagrebu največe izglede ...« In kaj trdimo o troboju v Ljubljani? Borba za prvo mesto bo zelo huda, vsekako pa imamo izglede, da si priborimo zopet prvo mesto, seveda le v primeru, da noben atlet ne odpove. Kar se tiče posameznih izidov, bi bilo treba predvsem omeniti sledeče: favoriti v sprintih so letos vsekako Beograjčani, ki bodo imeli resnega konkurenta edino v našem Račiču. Teki od 400 do 1000 m bodo prinesli največ točk Ljubljani, v skokih prednjačijo zopet Beograjčani, naši bodo močnejši morda edino v skoku v višino. V metih bodo pa gospodarili Zagrebčani. Za štafeto 4x100 so veliki favoriti Beograjčani, prav kakor za 4 X 400 in 800 X 400X200X100 Ljubljančani. Najslabša mesta Beograjčanov so teki od 400 do 1000 m in deloma meti. Najslabša mesta Zagrebčanov so skoki, dočim Ljubljančanov meti. Beograjčani bodo zaradi pomanjkanja srednje in dolgoprogašev toliko zaostali, da se splošno računa, da bodo zasedli zopet zadnje mesto. To bi bil v kratkem oris letošnjega troboja. Posebno presenečenje bo gotovo vzbudila v Zagrebu prijava Krevsa za troboj, ld je niti najbolj poučeni niso pričakovali. Ive sicer res da ni mnogo treniral, toda vsi dobro vedo, da njemu ni treba dosti treninga. To je dokazal posebno na IX. balkanskih igrah. Poleg te razveseljive novice pa je še ena, manj vesela. V nedeljo so namreč imeli atleti, ki pridejo v poštev za troboj, na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola enega zadnjih treningov, na katerem si je srednjeprogaš Nabernik precej resno poškodoval levo nogo in je veliko vprašanje, če bo mogel nastopiti na troboju. To bi prišlo posebno prav Zagrebčanom, toda upajmo, da bo do takrat njegova noga že zdrava. Ljubljansko reprezentanco je to pot v odsotnosti tehničnega referenta ljubljanskega podsaveza sestavil trener g. Klein in so bila imena že objavljena v ponedeljskem Jutru. V reprezentanci preseneča veliko število mariborskih atletov, lahko pa rečemo, da je ta repreezntanca mnogo močnejša od one pred dvema letoma. Vr—Zo. še nekaj z Ljubelja V našem včerajšnjem poročilu o ljubeljski dirki smo objavili rezultate v posameznih kategorijah v mednarodni dirki. Dirka pa ni bila samo mednarodna, temveč je štela tucii za gorsko prvenstvo Jugoslavije. Zato danes izpopolnjujemo poročilo in objavljamo službene rezultate, kakor so bili doseženi v dirkah za gorsko prvenstvo Jugoslavije, kjer so lahko tekmovali le naši državljani. Rezultati so bili naslednji: Kategorija do 250 ccm: 1. Schildhabel Anton, IHMK Zagreb (DKW kompresor) 5:33.2; 2. Puhar Franc, Ilirija, Ljubljana (Puch) 6:38.4; 3. Grudnik Rudolf, Hermes Ljubljana (Ardie) 7:47.4. Kategorija do 350 ccm: 1. Schildhabel Anton, IHMK Zagreb (DKW kompresor) 5:34.2; 2. Lapajne Jule, Ilirija, Ljubljana (JAWA) 6:11.2; 3. Puhar Franc, Ilirija, Ljubljana (Puch) 6:39.0; 4. Bar Vinko, I. Gorenjski MK (DKW) 6:49. Kategorija do 500 ccm: 1. Jurčič Nikola IHMK Zagreb (BMW) 5:08.4; 2. Cihlar Jože, Avtoklub Ljubljana (BMW) 5:17; 3. Lapajne Jule, MK Ilirija, Ljubljana (JAWA) 6:10; 4. Goljak Nikola, IHMK Zagreb (Ariel) 6:12; 5. Mrak Jože, Hermes, Ljubljana (AJS) 6:20. Klubski ljubeljski prvak MK Ilirije za leto 1939 je postal Lapajne Jule, ki je prejel od predsednika v dar krasno uro. Otvoritev mednarodne plavalne sezone V soboto in nedeljo zvečer bodo v Ljubljani prvič nastopili češki plavači V naši sredi bomo prvič pozdravili češke plavalce. Ljubljanski plavalni podsavez je za soboto in nedeljo povabil na go- stovanje CPK (česky plavecky klub) iz Prage, ki bo oba dneva nastopil nasproti podsavezni reprezentanci, sestavljeni iz članov Ilirije. Ljubljanski plavalci letos še niso imeli prilike nastopiti na kaki večji prireditvi — Ilirija v ligi ne sodeluje — in bo tako srečanje s češkimi plavalci obenem prva njihova letošnja trša preizkušnja. Njihov nasprotnik je izredno močen. Ponovno je bil že češki prvak in je tudi na letošnjem državnem prvenstvu dosegel odlične uspehe. Od članov ČPK so postali državni prvaki Novotny na 400 m prosto, Buchta na 100 m hrbtno, Sehrig pa na 200 m prsno. Njihova mešana štafeta 3X100 m je v postavi Buchta, Sehrig, Landkammer prav tako dosegla prvo mesto in obenem postavila nov rekord. Izvrstno je tudi njihovo wa-terpolo moštvo, saj je 6 njihovih članov že ponovno nastopilo v državni reprezentanci. Najboljši med njimi je vratar inž. Bušek, ki je odigral že 60 reprezentančnih tekem. Ljubljanski plavalci ne bodo imeli lahke naloge. Nastopili bodo v svoji najmočnejši sestavi s Cererjem in dr. Wilfanom. Slednji služi kadrovski rok, a kljub temu pridno trenira in bo nastopil na 100 m prosto in hrbtno. Tekmovanje bo oba dneva nočno z začetkom ob 20.30. Sedeži se bodo že od danes dalje dobili v predprodaji v trgovini Šport Kmet na Aleksandrovi cesti. Pri nabavi permanentnih vstopnic veljajo znižane cene. Ost: Blagodat granate Moj prijatelj Bertin je velik bojevnik, narednik in letalec in sploh znamenitost iz svetovne vojne. Ne bom tu pripovedoval o njegovih neštetih junaških pohodih in poletih na soški fronti in na Piavi. vse to prepustim zgodovinarju ... Ampak miru mi ne da največji in najtežji komad njegove orožarne, ali bolje: njegovega vojnega muzeja, njegovega miniaturnega arzenala, ki stoji tam ob cerkvi svetega Petra... ★ Ko je bojevnik Bertin slekel tesno suknjo vojščaka, je pričel sistematično obnavljati spomine in s tem početjem vštric je pričel nabirati ostanke vojne slave bivših armad, ki so se tolkle in opravljale junaštva in bile seveda konec koncev vse zmagovite. Zbiral je kolega Bertin medalje od male bronaste, preko srebrnih in zlatih, tja do avstrijskega »Signum laudisa« ^ in »Maria Theresiaordna«, pa do nemških »Kriegerverdienstov«, železnih križev, m »Pour la Merite« ... Seveda ni manjkalo italiianskih križcev, francoskih odlikovanj in ruskih »georgijskih Krestov«, z »meci« in brez njih Nadalje ima zbrane vse vrste nušk vseh armad, ki so streljale v svetovni vojni, vse aberacije patron in krogel vse znake strelcev, vse jeklene čelade' vojaške knjižice in mrtvaške pasporte, k^ smo jih nosili zašite v desnem hlačnem žepu ... Njegov muzej premore vse bajonete, od bolgarskih in ruskih, avstrijskih in italijanskih, celo one ima. ki so Jih imeli Spahiji in zamorske čete. Seveda pri tej pestrosti, ki jo zbirka izkazuje ne sme manjkati artilerijska municija Pnja- Prva motorna dirka na Dolenjskem V nizu letošnjih številnih motornih dirk zavzema agilni Motoklub Hermes s svojimi prireditvami vidno mesto. V teku letošnje še preostale sezone ima na sporedu še zelo zanimive prireditve, časovno prva telj Bertin je prav poseben prijatelj te vrste orožja in njegova zbirka izkazuje stoodstotno kolekcijo šrapnelov in granat, vseh armad, ki so se šle vojsko Celo letalske bombe ima in pa one s torpedovk in podmornic ... Njegovo zbiralsko srce bi bilo glede granat popolnoma zadovoljno in srečno .. Ampak... Vselej je pri zbiralcih nekak ampak... Vsak filatelist ima »ampak« v oni znamki za pet centov iz Guineje, vsak metuljar si blazno želi onih aberacij iz Brazilije, vsak numizmatik skuša najti v Rimskem zidu cekin cesarja Avgusta . Tako je bila zbiralska zadovoljnost prijatelja Bertina nepopolna — v njegovi artiljerijski zbirki ni bilo najslavnejše granate, katere je pljuvala slavna »debela Berta« na belgijske utrdbe .. Te ni bilo med zbirko in Bertin je zapadal polagoma tihi melanholiji .. * So ljudje, ki imajo srečo Bertin spada med tiste ... Po koroških bojih, ki seveda niso mogli miniti brez njegovega sodelovanja ga pot privede preko Jesenic. Tam so tovarne, livarne, plavži... In ko stika po tistih dvoriščih, zagleda naenkrat pred seboj željo svojega srca — granato vseh granat - čik »velike Berte« ~ z+da-l se je pričelo romanje po kancliiah. intervencije z inženjerji in po dolgih palav-rih in debatah je Bertin postal za 150 kron lastnik granate, ki je postala krona njegove zbirke... Dika zbirke ie tehtala 475 kilogramov, bila je 30.5 cm široka m 140 m visoka — tako je prijatelj Bertin prepeljal jadmo v senco svojega muzeja Stoj' Tako enostavna ta reč le ni bila! Ko se je granatica pripeljala v Ljubljano, je imel prijatelj krize in težave s orevozom, kajti vsak voznik se mu je iz-' mikal previdno in se branil prevoza češ. Je na vrsti nedeljska dirka v Veliki Loki pri Trebnjem. Gorska proga v skupni dolžini 6520 m se razteza od železniške postaje VeL Loka do gostilne Urbančič na Čatežu. Kljub zmerni napetosti proge, zahtevajo številni zavoji — med katerimi sta dva izredno ostra — dobro obvladanje jeklenega konja. Hermes v Ljubljani si je nadel hvalevredno nalogo, da zbere vse neorganizirane podeželske motoriste v svoj delokrog. Potom ustanovljenih podružnic hoče nuditi novim članom vse ono, kar je neobhodno potrebno sodobnemu motoristu. V svrho izpopolnitve na športnem polju in v cilju ustvaritve zdravega naraščaja so na programu Hermesa razne klubske dirke. Nedeljska tekmovanja v Veliki Loki so za mlade dolenjske motoriste, katerim je v prvi vrsti ta tekma namenjena, začetek udejstvovanja na športnem polju. Razpisana proga je zelo posrečeno izbrana in se njenih težkoč tamošnjl motoristi dobro zavedajo. Pridno vežbajo in preizkušajo svoje stroje. Posamezniki vozijo s tako drznostjo, da obeta biti nedeljska prireditev prvovrstna preizkušnja živcev. Poleg dolenjski dirkačev bodo v nedeljo startali tudi celjski in ljubljanski Hermežani. Hermes je za to tekmo pripravil poleg ostalih daril še osem krasnih pokalov. Concordia v Ljubljani V nedeljo 20. t. m. bo gostovala v Ljubljani zagrebška Concordia, ld je danes po moči povsem enakovredna zagrebškemu Gradjanskemu. Na praznik je Concordia premagala našega ligaša s 3:1 in radovedni smo, kako bo potekel nedeljski revanž. Tekma se bo odigrala na igrišču ob Tyr-ševi cesti ob vsakem vremenu. V nekaj vrstah Avstralija je v ameriškem pasu tekmovanja za Davisov pokal premagala Kubo 5:0, ne da bi pri tem oddala en sam set. Nekateri nemški atleti so te dni dosegli pomembne uspehe. Tako se je znani metalec diska Lampert lz Monakovega znatno približal svetovnemu rekordu svojega rojaka Schroderja. Na mitingu v Ha-genu je vrgel disk 52.26 m daleč. Nova nemška olimpijska nada Trippe je na policijskem mitingu v metu krogle dosegel rezultat 16.43 m. še boljši pa je bil znani Stock, ki je na prvenstvu nemških visoko-šolcev v Greifswaldu dosegel celo 16.49 m. V Lohru je Scheuring v teku na 100 m z 10.3 izenačil nemški rekod. Plavalni olimpijski dan. V nedeljo dne 20. avgusta ob 15.30 bo priredil krajevni olimpijski odbor v Mariboru s sodelovanjem Mariborskega plavalnega kluba plavalni olimpijski dan. Spored bo obsegal zanimive točke plavanja, ekshibicijo umetnih skokov z deske in stolpa ln waterpolo tekmo dveh izbranih moštev. Pri skokih sodeluje poleg garde skakačev MPK dolgoletni jugoslovenski prvak in olimplonik g. Branko Ziherl, član SK Ilirije iz Ljubljane. Nedvomno bo interesantna prireditev, ki bo nudila revijo plavalnega športa v Mariboru privabila veliko število gledalcev, ki bodo s svojim obiskom obenem doprinesli svoj obolus v olimpijski fond, iz katerega se črpajo sredstva za udeležbo naših državnih reprezentantov na olimpiadi v Helsinkih L 1940. Zbor plavalnih sodnikov — sekcija Ljubljana (službeno). Za tekmo med ČPK in LPP je določen naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: prof. Andro Kuljiš; sodnik na cilju: Pevalek in Kogovšek; star-ter: dr. Kordelič; sodnika na obratu: Me-gušar in Vrankar; časomerilci: Pevalek, Seunig, Poschl, Kogovšek, Jesih, Trampuž, Fux, Dobrota, Otruba ln Stergar; water-polo sodniki Stegnar ln Otruba, na golu Stegnar, Otruba, Vrankar; zapisnikar Fer-jančič Drago. Prosimo gg. sodnike, da se te tekme sigurno udeležijo. Vsi sodniki se morajo javiti v soboto in nedeljo ob 20. vrhovnemu sodniku. SK Grafika. Danes seja odbora ob 19. v klubskih prostorih v palači Grafike. Prosimo vse odbornike, da se seje zanesljivo udeleže. SK Ljubljana. Danes in prihodnji torek redni trening ob določenem času. Ljubljanski plavalni podsavez (službeno). Ljubljanski plavalni podsavez poziva vse spodaj navedene plavalce in plavalke, da se javijo v soboto in nedeljo najkasneje ob 20. tehničnemu vodji na športnem kopališču SK Ilirije: Scarpa, Lenart, Ziherl, dr. Vilfan, Frič, Binder, Hribar, Tori, Her-zog, Janovsky, Pestevšek, Pelhan, Cerer, Mihalek. Poleg plavalcev, ki bodo nastopili v plavalnem dvoboju, se morajo javiti istotam sledeči: Bradač Zorka, Martin, Keržan Dana, Keržan Ivan, Verner, Ledi, Filipič, Ruštja, Hodošek, Brozovič, Bru-mec, Banda, Gjud A., Leser, Paternuš in Primožič. Točen razpored in program je na razpolago v kopališču SK Ilirije. kaj pa če hudič po poti eksplodira?... No. s primernimi stroški ponovnih 150 kronic je priromala dušica na Cesto svetega Petra in s težavo in naporom so jo pomestili v muzej, artiljerijski oddelek, prvo nadstropje .. Ko se je istega dne zvečer vračal prijatelj Bertin domov, je stopil, predno je legel, še enkrat v sobo »artiljerije«, da si še enkrat ogleda najnovejšo pridobitev. Stopi. — A granatice ni več na mestu, kamor so jo bili postavili ... pač pa je bila tam velika luknja in ko je Bertin pogledal skozi njo, je ugotovil, da si je nova gostja zbrala prostor v pritličju... 475 kilogramov je preveč za naše strope v prvem nadstropju... Z bridkostjo v srcu je plačal Bertin popravilo stropa in s precej ohlajenimi občutki je postavil granatico na cementni podstavek zunaj na dvorišču. »Tu stoj kanal j a. saj me spraviš še na beraško palico,« je modroval sam pri sebi in se pomiril šele ko je dobil znamenito zastavo K. u. k. Inf Reg. Nr 17. . To ga je potolažilo, na granato ie pa pozabil... * Naša zgodba se zdaj prav za prav šele prične. Dosedaj je igrala granatica le neznatno vlogo in je predstavljala le skromno številko v katalogu objektov največje naše slovenske zbirke vojnih spominov.. Ampak! V taki granati, ki je stala 80.000 kron, top. ki jo je oddajal je počil samo štiridesetkrat — pa ?o ga morali preliti — v taki granati počivajo okultne zmožnosti . Saj te talente je granata pokarala že ob svojem prihodu v mirni dom bojevnika Bertina... ir Meseca aprila se prične v Ljubljani ne-knkšno preseljevanje narodov .. Stranke odpovedujejo stanovanja in strankam se odpovedujejo stanovanja . Torej, v teku V znamenju hmelja Splošno obiranje se bo pričelo v petek Celje, 16. avgusta Hmeljarske obiralke že prihajajo. Posebni vlak lz Celja do St Petra je na praznik 15. L m. pripeljal celo armado v Savinjsko dolino. Obiranje se bo začelo v splošnem 18. t. m. Produkt bo v dolini zaradi dolgotrajne suše zadnjih tednov nekoliko manjši, kar pa kakovostno ne bo na svetovnem trgu prav nič neugodno vplivalo na vrednost našega hmelja. Pridelek savinjskega hmelja je kakovostno in v barvi prvovrsten ter se ceni letošnja produkcija od 40 do 45 col centov (po 50 kg), kakor se teža hmelja na svetovnem trgu označuje. Predvideti je torej dobre cene, ki so seveda še odvisne od mnogih činjenic, na katere naš producent nima vpliva. Umirjen svetovni položaj bi bil vsekakor nujno zaželen, ker bi hmelj-sko ceno na zdravi podlagi ustalil, kar pa je v sedanjem stanju prilik v svetu težko reči Hmelj arna v Žalcu Je letos pozidala nov trakt s tremi novimi velikimi žvepla rnami. Tako je sedaj ta zavod v položaju, da konservira ves pridelek našega hmelj skega okoliša v teku enega meseca. Ta usposobljenost žalske hmelj arne nudi tako producentu kakor trgovini možnost, da pride naš hmelj na svetovni trg najhitreje, kar pospešuje povpraševanje po našem hmelj skem pridelku. V tem pogledu ni v svetu bolje organiziranega hmeljsko-produkcijskega okoliša, kot je Savinjska dolina s svojo hmeljarsko centralo v Žalcu. Iz Julijske krajine Zaradi bega čez mejo sta bila prijavljena goriškemu sodišču Radivoj in Ciril žnidar. čič iz Renč. Kakor so ugotovili, sta se odpravila čez mejo v bližini črnega vrha. Jeseni bo proces proti njima. Kot razlog njunega bega je bila navedena brezposelnost. N©ve cene kruhu. Pričetek tega meseca so bile določene za kruh nove cene. ki so nekoliko višje od prejšnjih. V goriški pokrajini je bila cena moke v prodaji na debelo določena na 191.30 Ure za stot, v prodaji na drobno pa na 2.10 lire za kilogram. Kruh v hlebcih po 1 kg se prodaja po 1.90 lire, v manjših hlebcih pa po 2 do 2.50 za kg. Nova prefekta v Trstn in Pulju. Pričetek avgusta so bile izvršene na najvišjih upravnih mestih večjega števila pokrajin izpremembe, ki so, kakor zatrjujejo, obče v zvezi z ureditvijo odnošajev med fašistično stranko in Katoliško akcijo. Poleg drugih sta dobili tudi tržaška m Istrska pokrajina nova prefekta. Dosedanji tržaški prefekt Rebua je bil upokojen, puljski pre-fekt Cimoroni pa je bil premeščen v Pado-vo. Za prefekta v Trstu je bil imenovan Dino Borri. v Pulju pa Renzo Chierici. Izsledovanje železne rude. V zadnjem ča. su so strokovnjaki rudarskega urada v Trstu z veliko vnemo iskali železno rudo na Pivki, pa tudi na področju komenske občine v goriški pokrajini. Kakor kaže, bodo kopali rudo v Nadrožici in okrog Velikega Dola. Izsledovanje rude na Pivki pa se bo še nadaljevalo. Izsledovanje so razširili zadnje čase tudi na okolico Kačje vasi na meji nad Postojno. Nove Sole. Poročali smo zadnjič, da bo dosedanja nižja gimnazija v Postojni še letos razširjena na popolno gimnazijo z otvoritvijo tako zvanega klasičnega lice-ja. Poleg tega pa bodo letos na področju tržaške pokrajine ustanovili še radio-tehniškj oddelek pri srednji tehniški šoli v Trstu, posebno šolo za tehniško izobrazbo slepcev v Trstu, dveletne tečaje za kmetijsko izobrazbo mladine na Proseku in v Skednju ter za obrtniške vajence pri Sv. Križu pri Trstu. Nova fašistična organizacija. Pred kratkim je bila na Premu pri Ilirski Bistrici ustanovljena nova samostojna krajevna fašistična organizacija. Za njenega prvega tajnika je bil imenovan neki Benci. K usta. novitveni svečanosti je bilo pozvano vse prebivalstvo Prema. V reški ladjedelnici bodo za neapeljsko paroplovno družbo »Tirrenia« pričeli graditi v kratkem tri motorne ladje. Pravkar pa so v njih dovršili pet ladij. 14 tisoč tonsko motocisterno za vojno mornarico in štiri vlačilce. Postojna dobi mestni park. Občinska uprava v Postojni se že nekaj časa bavi z mislijo, da bi na Soviču, pod katerim se širi znamenita Postojnska jama, uredila mestni park. Hrib je bil doslej dokaj za. puščen. Na njem so razvaline starega gradu. S Soviča je najlepši razgled po Pivki. Smrten padec v prepad. Koncem preteklega tedna se je v bližini Godoviča pri Idriji smrtno ponesrečila 63 let stara Marija Bogata jeva. Starka je pasla živino na gmajni. Neka krava pa je zašla in ko se je Bcgatajeva o mraku odpravila za njo, je padla v globok prepad kraj pašnika. Zlomila si je tilnik in dobila še druge smrtne poškodbe, ki jim je pri priči podlegla. Ker se do večera ni vrnila domov, so jo ljudje naslednje jutro pričeli iskati. Ko so jo našli, so se morali na vrveh spustiti v prepad, da so dvign li njeno truplo, ki so ga nato prenesli v Idrijo, kjer je bilo pokopano. Huda nesreča. V Morskem pri Kanalu se je pripetila pred dnevi huda nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 12 let starega Jožeta Blažiča. V vasi se je usta- tega letošnjega preseljevanja je hišni posestnik. bojevnik in letalec dobil v svojo hišo na Svetega Petra cesti novo stranko: trgovca z železnino. Naselil se je možak in uredil bivak po svoji volji... Ko je odhajal pomirjen prvič od doma, je zagledal granatico na dvorišču... To pa ni kar tako. Takle trgovec z železnino obstoji pred tako lepoto, je objame s pogledom, jo v mislih pretehta in ji prisodi točno ceno: 475 kg, to je 80 par za kilogram. Kupčija! Zaslužek s starim železom... Pa barahtata železninar strokovnjak in Bertin, ljubitelj vojnih spominov ... Pa mu je granatica naredila mnogo gorja in še več stroškov, pa postavi ceno: 250 din... Trgovec stoka, se upira _končno se udž, kajti zaslužek je zaslužek. soliden in pošten... Kupčija je sklenjena in granatica menja gospodarja... Drugi dan jo nalože na avto in jo odpeljejo v jeseniške plavže... Oho! Tam jo spoznajo... Ko izjavi trgovec svojo željo, da mu jo prelijejo in pretopč. se mu vsi inženjerji ljubeznivo smehljajo in izjavljajo: »Haha, kaj vas luna trka, kdo pa ve, če ni v tej mamici še kaj ekrazita? Ali mislite, da bomo spustili naše stroje in našo tovarno v zrak!... Mi ne prelivamo takih reči...« Vse moledovanje ni pomagalo, ukazno je moral trgovec z železnino odpeljati granato nazaj domov — na rodno dvorišče... Po nekaj dneh je srečanje z Bertinom... »Poslušajte, gospod,« je dejal trgovec, »tega hudiča nihče ne mara, vzemite ga nazaj, dam vam ga pod ceno...« In za 200 din je postal Bertin iznova lastnik granatice ... Seveda, to vsi vemo. da je človek zanikrna in huda zverina .. Zasluti »kovača«, pa ga popade strast... Pet kovačev Je vil neki osebni avto, ki se mu je pokvaril motor. Ko so ga pričeli popravljati, se ^ zbralo okrog avtomobila nekaj gledalcev, predvsem radovedne vaške mladine, šofer je pri delu menda kadil in ko je iz motorja, ki ga je nazadnje za poskušnjo pognal, udarila iskra, je v hipu nastal močan plamen, ki je oplazil Jožeta Blažiča po obrazu, rokah in prsih Deček je dobil smrtne opekline. Ljudje so mu sicer takoj priskočili na pomoč ln ga tudi odpeljali v goriško bolnico, a je že nekaj tir pozneje podlegel poškodbam. V Morskem je napravila nesreča globok vtis. Uvedena je bila preiskava, da se dožene, komu Je pripisati krivdo za nesrečo. Prometna nesreča. V bližini Kanala se jo pred dnevi pripetila huda avtomobilska nesreča. Neki avtobus je na ostrem ovinku prehitel manjši vojaški avto. S poslednjim desnim blatnikom je zadel obenj, tako da se je vojaški avto prevrnil. Neki podnared-nik in neki vojak, ki sta bila v njem, sta se smrtno ponesrečila. V avtobusu nesrečo niso niti opazili, šele v Bovcu so karabi-njerji ustavili avtobus in aretirali njegovega šoferja. Avtobus je bil iz Nemčije. žeparji na kongresu Za gasilski kongres so v Ljubljano na-vrele množice od blizu in daleč, kakršnih naša metropola že dolgo ni videla v svoji sredi. Za vsako tako priliko se v mestu natepe tudi dobršno število žeparjev, ki se zmerom znajdejo tam, kjer je gneča. Tudi na prireditvah gasilskega kongresa je kriminalni oddelek policijske uprave imel srečo, da so njegovi organi zajeli nekaj specialistov. Ko je včeraj popoldne občinstvo drlo na stadion, da vidi telovadne nastope naših gasilcev, se je med množico pred vhodom pomešal tudi 251etni A. Herc, bivši brivski pomočnik iz Jekaterinoslava v Rusiji. Kakor je pozneje prišlo na dan. je Herc pred kakšnimi 8 leti pobegnil iz Rusije. Ves ta čas se je potepal po raznih državah Evrope in živel od tega, kar mu je prišlo pod roko. Zadnji čas se je zadržal v Italiji, a ko je slišal, da se v Ljubljani pripravlja velik gasilski kongres, se je pri Postojni pretihotapil čez mejo, da poizkusi tudi srečo v Ljubljani. Pred vhodom na stadion je nekemu obrtniku iz Šiške izmaknil srebrno uro z zlato verižico. Prav tako je kakšnim trem ženskam sunil denarnice iz ročnih torbic. Malo preden se je začela gasilska telovadba na stadionu. pa je nekemu gospodu ob vhodu segel po listnico in jo že do polovice izvlekel iz žepa. Njegovo prizadevanje pa je opazil detektiv, ki se je bil pomešal v gnečo; zgrabil je Herca in ga izročil stražniku. Med drugim so našli pri njem še skoraj novo denarnico v obliki podkve, v kateri je bilo 459 din. Prav tako je policija pred vhodom na stadion aretirala 401etnega žeparja Lenarta Skrinarja iz Pregrade v savski banovini. Škrinar je bil svoj čas pekovski pomočnik, v letih gospodarske krize pa je začel živeti od kraje in klativiteštva. Zasačili so ga, ko je neki ženski pred stadionom segel v ročno torbico. Ko so ga podrobneje preiskali, so našli pri njem skriven žep, v katerem je hranil plen svojih tatvin. Iz Krškega kr— Huda nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer trgovskemu sotrudniku Ivanu Florjančiču. Peljal se je z motornim kolesom in je na ovinku zadel v motor, ki je prihajal z nasprotne strani Ob trčenju je padel Florjančič z motornega kolesa in se močno ranil na kolenu. Prijatelji so ranjenca zapeljali v bolnišnico. Vozilo je čisto razbita zaslužil, brez sodelovanja, kustos našega vojnega muzeja, zaslužil jih je pravično in pošteno. Seveda... ★ V Ljubljani je mnogo trgovin z železom ... In granata je bila odkupljena od vseh in prodana od vseh — na Jesenice!... Tam se je v teku časa osnoval poseben inženjerski sprejemni odbor — ki je granato spet pošiljal lepo nazaj v Ljubljano... Nekaj jih je pobesnelo in vlada na Jesenicah med inženjerji sploh napeto stanje. Bertin in granata sta postala nerazdružna — kajti od vsakega trgovca jo je odkupil spet nazaj za polovično ceno... Pa še vesel je bil trgovec, da se je iznebil satana nevarnega... Moj prijatelj Bertin, silni bojevnik in letalec, likvidira. zdaj v Ljubljani poslednje dolgove... Ves dobrobit mu je prinesla granatica... Zadnjič mi je dejal: »Še eno železarno bom obiskal v Ljubljani, čez počitnice pojdeva pa na gostovanje v Zagreb...« Ko sem ga vprašal, kdo bo šel z njim, mi je odgovoril naivno: »Kdo? No, jaz in moja granatica, tam jo bom spet prodajal vsem zagrebškim železni-narjem in od tam bo spet romala na Jesenice ...« * Rekli smo ln brali v romanih, da so granate huda reč .. Tudi osebno smo preizkusili učinke te iznajdbe — ampak prijetno dč človeku, ako spozna, da utegne biti prav tako silna granata podvig za gospodarsko okrevanje našega človeka, za dokaz, da je v naši industriji še sto in sto neizrabljenih in neizhojenih potov. E »JUTRO« 8t SO '" Dva pogleda sa Gdanst Levo: Marijina cerkev v Gdanska — Desno: Eden izmed prekopov, kakršnih se ne manjka Povzročitelj otroške paralize — odkrit? Uspeh resnega švedskega bakteriologa Ugledni švedski učenjak, profesor dr. Karel Kling, vodja državnega bakteriolo. škega zavoda v Stockholmu je napravil odkritje, ki utegne postati nadvse važno za medicinsko znanost. Po dolgotrajnih poskusiti v državnem bakteriološkem zavodu je odkril virus, M ga smatra če že ne za neposrednega, pa vsaj za posrednega povzročitelja otroške paralize. Do odkritja je prišlo na naslednji način: Neki švedski zdravnik je ugotovil pri prebivalcih neke kmetije primer otroške paralize. Možu se je zdelo nemogoče, da bi se bila bolezen v naselbino zanesla z okužbo, kajti kmetija stoji daleč od ljudi, ki so tam naokoli vsi zdravi. Sumljiv pa se mu je videl vodnjak, ki stoji na dvorišču. Vzel je torej nekaj vode in jo poslal v analizo državnemu laboratoriju v Stockholmu. Tam so našli v vodi klico, ki so jo vcepili poskusni živali. In glej, pri. ži_ vali so se v najkrajšem času pojavili znaM otroške paralize — zlasti ohromitev nog — in bolezen se je dala prenesti s cepljene živali na drugo. Virus ni podvržen razvoju kakor druge bakterije, je pa zelo trdoživ, neobčutljiv ter zdrži celo večdnevno obravnavanje z etrom. Ko so bili ti poskusi dovršeni, je stopil prof. Kling pred javnost z izjavo, da se mu je posrečilo odkriti bolezensko klico, ki je več ali manj identična s povzročiteljem otroške paralize. Vsaj bolezenski znaki, ki so jih pokazale poskusne živali, kažejo na to, da je virus zelo blizu povzročitelju te nevarne bolezni. Dr. Kling je sloveč bakteriolog ter uživa na švedskem, pa tudi v inozemstvu velik ugled, zato so njegove izjave Obudile razumljivo senzacijo. Pravijo, da ne bi bil nikdar stopil pred javnost, če ne bi bfl prepričan, da je na pravi poti do uspeha, ki bo prinesel človeštvu veliko olajšanje. Na?® rusko veleletalo Za 64 potnikov in 8 mož posadke V Moskvi so pravkar dovršili poskusne polete z novim veleletalom, ki naj nadomesti 1. 1936. ponesrečen veleaeroplan sMaksim Gorki«. Novo veleletalo je tipa URSS L 1760, meri v dolžino 63, v višino pa nad sedem metrov. Žene ga šest strojev, ki razvijajo skupno približno osem tisoč k. s. Teža novega veleletala znaša 31 ton, obremeni pa se lahko do težine 45 ton. Preračunano je za prevoz 64 potnikov in osem mož posadke. V prednjem delu letala je salon za 14 potnikov, poleg tega sta v trupu letala še dva salona manjših dimenzij. Razume se, da je v letalu tudi buffet, umivalnica, prostor za kadilce itd. V vsaki kabini je prostora za štiri potnike. Novo veleletalo, ki so ga Rusi zgradili v največji tajnosti, bo letelo z veliko brzino r višini 5000 m nad zemljo. življenje naprodaj m 1500 dolarjev Pomsdba izumiteljem in tehnikom - oglašajo se ženske Novi britski veliki admiral Sir Dudley Pound, k? je bi! nedavno imenovan za velikega admirala britske mornarice, je s tem imenovanjem dosegel najvišji čin v angleški mornariški službi. Sir Dudley je 1. 1914 prevzel poveljstvo na bojni ladji »Colossus« ter je v jutlandski bitki pri Skagerraku uspešno vodil oddelek vojnih ladij. L. 1926 je bil imenovan za kontreadmirala, 1. 1935 pa za poveljnika angleškega sredozemskega brodovja. Pound slovi kot izvrsten pomorski strateg ter je privrženec ofenzivne taktike na morju. Smrt sina avtomobilskega industrij ca Jean Bugatti, sin znanega avtomobilskega industrijca Bugattija v Parizu se je smrtno ponesrečil o priliki poskusne vožnje z nekim novim vozilom. Zaletel se je v drevo, ko se je hotel ogniti kolesarju. V francoski ladjedelnici St. Nazaire so dogotovili nov prekomornik. Vozil bo na pragi med Bordeausom in Južno Ameriko in je dobil ime »Pasteur« Silna vročina v Španiji Na Iberskem polotoku je te dni vladala silna vročina. Toplomer je kazal v Se-vilji 43, v Madridu pa 38 stopinj v senci. Jekleno krsto dvigajo iz morja „Squalus" s 26 mrtvimi mornarji bo kmalu nad gladino Iz Portsmoutha javljajo, da prav ugodno napredujejo dela za dvig potopljene podmornice »Squalus«, ki je do nedavno ležala na dnu morja s 26 mrtvimi mornarji v svojem trupu. Reševalcem se je doslej posrečilo, da so z desetorico pontonov, ki jih imajo na razpolago, dvignili podmornico do višine, ki leži samo še 40 m pod morsko gladino. Pri reševalnih delih pomaga v prvi vrsti ladja »Falcon«, povelj, nik reševalne odprave pa daje povelja z jahte »Mary Chilton«. Reševalci so zvezali potopljeno podmor- nico z jeklenimi vrvmi ter jo pritrdili na pontone. Velika vloga pripada pri reševalnih delih podmornici »Sculpin«, ki je istega tir pa kakor »Squalus«. Ta podmornica vosi ves čas pred »Squalusom«, da paralizira jakost morske struje, če ba se pojavila pri reševalnih delih. V potopljeno podmornico so uvedli 34 dolgih močnih gumastih cevi, ki neprestano dovajajo zrak v podmornico in črpajo iz nje vodo. Vremenske razmere za dviganje ladje iz morskih globin so idealne in v Ameriki se nadejajo, da bo naporno delo v kratkem končano z uspehom. ANEKDOTA Angleškemu slikarju Davidu Murrayu Ja nekoč pošlo vse platno, ki ga je vzei s seboj na deželo, kjer se je posvetil intenzivnemu delu. Zato je napel na okvir svoj platneni robec in je nanj naslikal podoba, ki je zbudila na sledeči razstavi velikansko zanimanje. Razstavo je obiskala tudi taovita dam« in je hotela kupiti to šliko. Ko ji je Mur-ray razložil, da je slika napravljena na platno, ki mu je prej rabilo za žepni robec, se je Obiskovalka silno zavzela in ne« kla: »Kakor torej vidim, je robec popolnoma pokvarjen in ta barva ne pojde nikoli od njega.. A. VSAK DAN ENA Vezuv zopet bljuje čarobne nočne slike — Gejzir na otoku IsdhH Vezuv že nekaj časa zopet deluje. Njegovo žrelo je rdeče od ognja, iz njega se dvigajo rdeči jeziki in snopi isker, ki dajejo posebno ponoči pokrajini čaroben iz. gled. Inozemskim turistom, ki bivajo ta-čas v Neaplju, se nudijo že iz zaliva prizori, ki jim bodo ostali v večnem spominu. V glavnem žrelu ognjenika se je stvorilo novo ognjišče erupcij, iz katerega se razliva razbeljena lava v širokih rokavih proti »Peklu«, kako? imenujejo neko dolinico pod Vezuvom. Erupcije spremlja močno podzemsko bobnenje. Opazovalnica je oznanila javnosti, da ni vzroka zavzne. V nekem velikem njujorškem listu je bil nedavno objavljen sledeči oglas: »Pozor izumitelji in učenjaki! Moje življenje je naprodaj! Ker sem do vratu zadolžen, ga nudim kupcu za 1500 dolarjev. Na razpolago sem mu za vsak, še tako tvegan po. skus v službi znanosti in tehnike. 1500 dolarjev rabim za povračilo svojih dolgov, ki me dušijo in katere bi rad poplačal pred svojo smrtjo.« Inserat je imel nenavaden uspeh — seveda v nekoliko drugačni obliki, kakor si Dvakrat cvet Iz Rumunije poročajo, da so drevesa v nekaterih kraiih letos drugič vzcvetela, tako n. pr. v Craiovi kjer so zdaj vse jablane že drugič v cvetju. Na podlagi tega računajo, da bo letošnja jesen v Rumuniji zelo topla in mila. Stranka lojalnih Nemcev Agencija Havas poroča, da se je na Poljskem osnovala »stranka lojalnih Nemcev«. Skupina naglaša, da želi v vseh vprašanjih sodelovati s poljsko vlado ter izdaja posebno tedensko glasilo. je predstavljal inserent. Kajti namesto ponudb izumiteljev in učenjakov, je prejel inserent nad tri sto ponudb od žena in deklet, ki si želijo zakonskega moža... Ponudnice stavijo inserentu na razpolago denar, da poplača dolgove in obljubljajo, da mu bodo življenje »storile prijet, no«, če se odloči zanje. Previdni ameriški list seveda ne pove, za katero ponudbo se bo odločil inserent, ki je ponujal svoje zavoženo življenje kemikom, izumite!jem plinov in tehnikom. Umik ruske vojske s poljske meje ■»Daily Express« poroča iz Varšave, da je ruski vojni komisar Vorošilov izdal ukaz za umik ruske vojske s poljske meje. Rusija hoče s tem pokazati, da noče ogra-žati poljskih mej, obenem pa dati Poljski priliko, da prestavi svojo vojsko, ki je bila doslej na meji Rusije, drugam. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Čehi v Srancfoski Tujski legiji Tristo bivših podčastnikov In vojakov češkoslovaške vojske se je vpisalo v francosko Tujsko legijo ln ae ae odpeljali Is MaraelHea v Oran Prof. Karel Burckhardt Je bO pozvan k nemškemu državnemu kancelarju zaradi pospešene rešitve vprašanja o Gdansku mirjanje, če bi se položaj poslabšal, pa je že preskrbljeno za izpraznitev vseh morebiti ogroženih krajev. Na otoku Ischia, ki leži v bližini Neaplja in je vulkanskega izvora, se je stvoril gejzir, ki meče toplo vodo. Na tem otoku so že večkrat vrtali luknje v zemljo, da bi odkrili kakšen zdravilni vrelec. Zdaj seje voda sama prebila skozi skalovite plasti Curek gejzira brizga do 30 m visoko. Italijanski učenjaki primerjajo ta pojav z gejziii v ameriškem YeH©wsbonakem parku. »Vprašanje je samo to, da-B si moreva privoščiti stanovanje s kopalnico!« jJEveiybodys Weekljr) Nov francoski prekomornik (IZREKI Nisem revolucionar v pomenu, kakor ga ljudje dajejo tej besedi. Moje politično prepričanje ni nič drugega, kakor posledica in del mojega verskega mišljenja. Književnost je velesila, toda večinoma ▼ slabih rokah. Ona nadomešča porode. To bo menda vzrok, da ženske slabo pišejo. Usti, ki se odtrga od svojega naroda, ni več človek, temveč smet na njegovi poti. Kamor potegne veter, tja leti tudi smet. Ruski narod je najbolj nadarjen, ker je najbolj nesrečen med narodi. Ne zavračam znanosti, toda lahko živim brez nje. Stavka je dobro sredstvo, če z njo vsi soglašajo in se vrši brez nasilja. Makshn Gorki je pisal nenaravno, toda je dobro videl in čutil. Kultura mu je bila v breme. Zato je vedno boljši brez kulture kakor z njo. Čehov je bil skromen in mil človek ter fin pisatelj. Kakor pri Puškinu, bo pri njem vsakdo prišel na svoj račun. Škoda le, da je bil ateist. Lev N. Tolstoj Miši snedle bankovce Neki češki kmet iz Mihalovic je hranil vso svojo gotovino v iznosu 21 tisoč kron doma, in sicer je bankovce stlačil v neko razpoko v podu, kjer je menil, da so boljše spravljeni kakor v hranilnici. Bil je pre. pričan, da je denar na ta način najvarnejše skrit pred tatovi. Ko pa je te dni pogledal v skrivališče, je s strahom opazil, da se je njegov zaklad spremenil v smeti. Bankovce so namreč našle miši, ki so denar neusmiljeno oglodale. Ostali so samo koščki papirja, ki so brez vrednosti. Od 21 tisočakov sta ostala kmetu samo dva, pa še ta dva sta preluknjana. Komisar DN v Gdansku Prestolnico Poljske je pred kratkim obiskal general Ironside, ki bo v bodoči vojni glavni poveljnik angleške suhozemne vojske. Na sliki od leve proti desni: general Stachiewicz, Ironside, general Norwid ln general Regulstd f,Brezbrižnik" se je našel Tat ga je skrival komaj sto korakov od ^Louvrea*4 Zbirka umetnin v pariškem »Louvreu«, ki se je dne 11. junija skrčila za eno največjih Watteaujevih umetnin, imenovano »Brezbrižnik«, je zdaj zopet v posesti dragocene slike, ki jo cenijo na pet milijonov frankov. Prošli ponedeljek je prinesel sliko v muzej mož, ki jo je bil ukradel, in to je 251etni slikar Sergej Bugoslavski. Predstavil se je muzejski direkciji z advokatom, ki je prevzel njegovo obrambo v bodočem procesu. S tem korakom je zaključen roman, ki je nad dva meseca vznemirjal francosko javnost in mednarodne ljubitelje umetnosti, kakor se je slično pred vojno zgodilo ob izginotju Leonarda da Vincija »Mone Lise«. Preiskovalni sodnik, ki mu je poverjena zadeva in je zaslišal tatu, meni, da je Bugoslavski človek, ki ni popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Zdi se, da ni čisto normalen. Ali pa je hotel tatvino izrabiti za uspešno reklamo, da bi s tem ljudi opozoril nase. Izjavil je namreč, da kani napisati knjigo, v kateri bi rad dokazal. kakšno napako je storil restavrator slike, ld je dobil nalog, naj popravi na nji neko majhno napako. Aretacija Bugoslavskega je znova potrdila, da francoske oblasti niso bile na pravi poti, ko so začele preiskavo proti obiskovalcem muzeja. Tatu so namreč pazniki v muzejskih dvoranah malo pred izginotjem slike imeli pred svojimi očmi, kajti mož je v njihovi navzočnosti kopiral »LTmdifferenta«. Potem je odnesel sliko domov. Stanuje pa jedva dobrih sto metrov od muzeja v Rue St. Hocnorč... Njujorska razstava pred polomom? Kakor poročajo nekateri listi, stoji slovita njujorška razstava, največja prireditev svoje vrste vseh časov, pred skoro neizogibnim polomom. Število obiskovalcev je za polovico manjše kakor so pričakovali. Niti znižanje vstopnine ne more privabiti dovolj ljudi na razstavišče. Ko sta obiskala razstavo angleški kralj Jurij tn kraljica Elizabeta, so Američani računali, da bo njun obisk privabil na razstavne prostore najmanj 2 milijona ljudi, prišlo pa jih je samo dve sto tisoč, če ne bodo obiskovalci pritisnili v zadnjem trenutku, se je bati, da bo prireditev doživela velik denarni polom. Norveška naroča letala v Angliji Norveška vlada je naročila na Angleškem šest velikih vojnih letal tipa Gloster Gladiator. Dobava bo izvršena že prihodnji mesec. [ pregled Tenorist Franci o sebi in svojih načrtih Nedavno je odšel na peoski študij v Trst priljubljeni tenorist ljubljanske opere g. Jean Franci. V Trstu ostane do konca jeseni, da se potem izpopolnjen tudi v tehničnem pogledu vrne na domače deske. Nič pa ne vemo, koliko časa bo ostal zvest Ljubljani, kajti s koncem prihodnje sezone mu poteče pogodba in spričo laskavih ponudb iz ostalih velikih mest naše države ter celo iz tujine obstoji možnost, da nas bo zapustil. Pravijo celo, da se zanimajo zanj v milanski Scali. V Ljubljani smo že večkrat videli filme, ki kažejo, kako iz kakega ribiča ali šoferja postane pevec svetovne slave. Kolikokrat se nam je videlo vse to skoro nekam neverjetno. Danes lahko že sami zasledujemo takoj pot domačega človeka, ki se od »šlosarja« in »kulisenšibarja«, kakor pravijo, razvija v znamenitega pevca in prehaja na pot največje kariere in slave. 2< g. Freudom sem govoril ie pred tedni. Naj danes, ko se začenja gledališče zopet »gibati« in pripravljati novo sezono, posnamem iz zapiskov o tem razgovoru nekatere splošno zanimive podatke. — Vrnili ste se z gostovanja ▼ Frankfurtu. Kako je bilo? — Odlično! Že sprejem je bfl kar izreden, potem so nas pa samo slavili Vsak večer banket! Uspehh je bil ogromen. O njem priča še to, da je dobilo naše igralsko združenje ponudbo za organizacijo velike turneje jugoslovanske opere in baleta po vsej Nemčiji. In to s 25 predstavami, ki bi jih dajali v Berlinu, Dresdenu, Dunaju, Miinchenu in Frankfurtu. Tudi jaz sem imel nepozaben uspeh; samo še v Splitu, ko sem pel Giocando, sem bil deležen takšnega aplavza, kakor menda še nikdar v Ljubljani. — Ali nameravate še kje gostovati? Ja. Takoj po Trstu odidem v Beograd, kjer bom pel z go. Zinko Kunčevo v »Ai-di«, nekaj dni pozneje »Era« v isti zasedbi kakor v Frankfurtu. Potem imam v Ni-šu koncert v korist »Udruženja glumaca« in potlej še koncert v Splitu. Takoj nato pa odidem na študij v Trst. Veselim se nastopa s Kunčevo, dasi imam to sezono že 94 predstav. Pa saj mi je rekel zdravnik, da lahko pojem, kolikor hočem, zakaj to. kar imam v grlu, sploh niso glasilke, marveč železne vrvi. Kunčeva mi je najljubša partnerica. Je tudi dobra kolegica. Užitek je z njo peti, saj tudi name zelo dobro vpliva. Prav tako pa vpliva name slaba partnerica. — Kako pa je kaj na Dunaju? — Zanimivo! Dunajska opera se je polagoma opomogla in sicer s tujimi pevci. Skoro vsi glavni solisti so Slovani, ostali j pa Madžari. Letos se je že tako prevladujoči slovanski gardi priključil še naš Rus in Beograjčan, baritonist Jovanovič. — Ali pridete med študijem kdaj v Ljubljano? — To pa, to. Saj veste, da sem pristna ljubljanska srajca in Ljubljana mi bo vedno najljubše mesto. Po pogodbi bom med študijem pel v Ljubljani vsak mesec tri predstave. Ni izključeno, da bom že sedaj med počitnicami kdaj pa kdaj prihajal v Ljubljano. Tudi takrat, ko bom pel morda daleč drugod, se bom rad vračili v rodno mesto. Tudi pevec je dolžan služiti svojemu domačemu kraju in če bom kdaj še v tujini, se hočem zavedati te dolžnosti. Na velikih svetovnih odrih je operna sezona mnogo krajša kakor pri nas, saj traja okrog štiri mesece. Ves i ostali čas bi lahko pel doma in po do- movini. Ce me bo le Ljubljana priznala toliko kot me priznavajo drugod. — Ali nameravate med študijem v Trstu kaj peti na italijanskih odrih? — Ne. Pet bom hodil samo v Ljubljano, ker je med študijem treba študirati in nič drugega. Edino koncert v Trstu s slovečo pevko Pampaninijevo bom morda absolviral, kakor je bilo domenjeno. — Brali smo, da boste prihodnjo sezono stalni gost v Beogradu. Nekateri časopisi so celo priobčili, da ste podpisali angaž-ma za Beograd. — Stalen gost bom, angažmaja pa nisem podpisal, ker bom to sezono še pel v Ljubljani. Beograd se je izredno dvignil in ima celo vrsto znamenitih pevcev kot stalne goste. Med drugimi je tudi ruski baritonist Jurenjev, naslednik Saljapina in Baklanova. Stalna gosta bosta tudi baritonist Cvejič in Kunčeva, ki je — lahko rečemo, — prva dramatična sopranistka na svetu. V Beogradu bom pel največ Wagnerjeve vloge. — Katere nove partije boste peli prihodnjo sezono v Ljubljani? — Doslej vem za Fausta, Tanhauserja in Carmen. Faust je posebno težak in ga hočem skrbno pripraviti. — Katero partijo pojete najrajši? — Težko je reči, a prednost bi dal Ca-valleriji. Najbolj se pa vedno bojim, kar vas bo začudilo, našega »Era«. Gotovac je neusmiljen, tu mora pevec vreči pljuča v parter. •— Kaj pa trema, jo imate kaj? — Imam, seveda le do neke mere. Nekoliko treme človek skoraj mora imeti. Največjo pa sem imel pred kratkim, ko sem pel v Zagrebu Trubadurja ob priliki gostovanja ge. Kunčeve. Meč se mi je kar tresel v roki in moral sem se miriti: Franci ne boj se, saj si dober! Takoj pa, ko se je dvignil zastor, me je minila vsa trema in sem imel lep uspeh. — Letos ste mnogo peli. Ste zelo utrujeni? — Letos ne toliko, na koncu lanske sezone pa sem bil tako izmučen, da sem komaj govoril. Sreča zame, da imam take glasilke, kakor pravi zdravnik, sicer ne vem, kaj bi bilo. Zaradi mene še niso odpovedali prav nobene predstave in pel sem celo z angino. Zanimivo je, kako pevcu včasih nagaja v grlu. Neko popoldne sem se mučil že dolge ure, da bi dobil višino, a ni šlo. Hotel sem že odpovedati popoldansko predstavo, ko se mi je na mah odprlo, pa sem imel celo eno posebno dobrih predstav. Bil je Trubadur. — Kaj pa delate ob prostem času? — Mnogo čitam časopise, ostali čas pa poslušam na radiu opere ali pa na ploščah razne pevce. Sicer pa sedaj živim samo za teater. Ljubim ga, on mi je danes vse. Politika me ne zanima, ta ni za umetnika! Ob koncu razgovora me je prosil g. Franci, naj nečesa ne pozabim: — Omenite, prosim — je dejal, — go. Marijo Kostrenčičevo: ona me je pripravila do petja, ona mi je rekla, da mi jamči za kariero in da mi bo v nasprotnem primeru njen mož preskrbel dobro službo. Njej se moram zahvaliti, da sem danes pevec. Je odlična pedagoginja, ki mi je dala podlago za ves nadaljni razvoj in njeni nauki mi ostanejo sveti. Saj bom morda s šolanjem spremenil to in ono. toda osnovo, ki mi je dala ga. Kostrenči-čeva, njene poglavitne nauke ne dam za nič na svetu. In še nekoga omenite, prosim: tudi temu sem dolžan veliko zahvalo. Namreč g. Mirka Poliča, ki mi je bil drugi oče in ki sem mu tudi dolžan zahvalo, da sem danes to, kar sem. Še se je bilo treba dotakniti nečesa: našega občinstva. G. Franci je odkrito povedal svojo mnenje: — Naše občinstvo je najstrožje na svetu, to pa zlasti za domače pevce, medtem ko je gostom že bolj naklonjeno. Kaj bi bilo, če bi bila Zinka Kunčeva popolna tujka? Ker pa je zavedna, ne doseže — čeprav je morda najboljša pevka na svetu, — v Ljubljan itega, česar je deležna kakšna mnogo slabša tujka. Kako čudno je, da svoje rajši zapostavljamo, namestu da bi jih slavili vsaj toliko ko drugod Tako je pravil g. Franci in povedal še to in ono iz svojega življenja: kako nič več ne kadi, koliko si obeta od tovarišice Vidalijeve, ki bi po njegovi sodbi izmed vseh mladih slovenskih pevk največ dosegla, kako se uči tujih jezikov in že študira operne tekste v izvirniku itd. Za sedaj naj zadošča to, kar smo zapisali iz razgovora s tem pevcem, ki ima pred seboj še lepo bodočnost R. Češka in slovaška kultura V 7.-8. številki slovaškega literarnega mesečnika »Elan« je izšel članek z našlo, vom »Slovaško narodno gledališče v novem življenju.« Iz njega posnemamo nekatere podatke in misli, ki kot objektivni slovaški glas zopet nekoliko osvetljujejo resnični odnos med češko in slovaško kulturo. Pisec predvsem pravi, da so nove razmere zastavile Slovakom vrsto novih vprašanj ki jih morajo sedaj sami reševati in za katere bodo sami odgovorni. Med nje sodi tudi vprašanje bratislavskega gledali, šča. »Dejstvo je, da so v našem kulturnem in umetnostnem življenju bili češki prebivalci Slovaške gibalni element in da imajo velikih zaslug za ustanovitev in za delovanje mnogih kulturnih naprav. Nepravilno bi bilo, če bi si zakrivali resnično stenje, kakor je vladalo po prevratu na umetnostnem in kulturnem področju. Prav tako si moremo povedati tu naravnost v oči, pa naj bi to še tako zabolelo: slovaška inteligenca se z malimi izjemami sploh ni zadosti zavedala svojih dolžnosti do slovaške kulture in slovaške umetnosti... V kulturni bilanci, ki jo bodo sestavljali naši zgodovinarji in znanstveniki, kakor upam, ne bo šovinizma in tam bo priznano češki inteligenci, ki je živela doslej na Slava, škem, da je prinesla v naše umetnostno in literarno življenje, tolikaj zakrnelo pod pritiskom madžarstva in madžaronstva, nov vzgon. Posebej je doumela in pokazala nam in našemu »novemu plemstvu«, ki se je opajalo z naslovi, dobičkarstvom in slavo, da umetnosti ne tvorijo samo ti, iz katerih umetnost poteka, marveč tudi oni, ki jo vzdržujejo. In ta vzorni primer ni našel dovolj posnemovalcev, izvzemši stari kader pogumnih Slovakov, ld so vedno razumevali tudi svoje dolžnosti do umetnosti.« Nato prehaja pisec k prilikam in neprf-likam vodilnega slovaškega gledališča. Stalno so se slišali očitki, da so tudi tu vodili Čehi in da so imeli Slovaki podrejeno vlogo. Kakšna sramota za naš narod in za tiste, ki so mu dajali smernice kulturnega življenja, pravi pisec, da si še vedno nismo ustvarili slovaške opere, da, izvzemši lan. sko vprizoritev dela mladega operetnega skladatelja Geze Dušika nismo dobili niti dobre slovaške operete; v drami so imele izvirne slovaške igre, celo najboljše (dasi so se pojavljale dokaj redko), zgolj 5—6 predstav. Ob istem času so se češke opere in drame ter celo slabe, limonadne operete držale po dva tri mesece na odru. Kje je krivda, vprašuje pisec in takoj odgovarja: Največ krivde je bilo v slovaški družbi, ki se ni zaivedala svojih dolžnosti do slovaške kulturne tvorbe, medtem ko je češko občinstvo stalno polnilo gledališče. Samim Slovakom se domača tvorba ni zdela dovolj zrela. Nato se bavi pisec s sedanjim stanjem. Danes ima gledališče vladnega komisarja, češka drama je odpravljena, češke igre so domalega izločene iz repertoarja (razen onih, ki so bile že v naštudiranem repertoarju opere), večina čeških igralcev je za. pustila slovaška tla in dobili so dva ansambla: dramskega in opernega. Dejstvo je da se je hkrati močno znižala subvencija za gledališče in kar je najbolj žalostno: padel je tudi obisk. Pisec navaja, da je abonentov samo 900, izmed teh ni niti tretjina Slovakov. Spričo takih razmer se piscu zdi, da vodilno slovaško gledališče ni na poti v boljšo bodočnost, čeprav ima zlasti drama dobro vodstvo in zelo sposoben igralski kader. , „ ^ Pisec končuje z značilnimi besedami: . »življenje naroda ne sloni zgolj na politi, j ki ki se ne osredotoOU samo na puBU- ko. Narod se vzdrži zgolj z narodno zavestjo, a nje poglavitna podlaga sta kultura in umetnost. Nastopili so novi časi, ki kličejo vse, prav vse Slovake na delo za izgraditev našega novega življenja na vseh njegovih popriščih.« Ta slovaški glas je najboljši odgovor tistemu slovenskemu popotniku, ki je o vlogi Cehov na Slovaškem zabeležil samo kleve te ozkosrčnih šovinistov, politikantov ki niso nikdar skrbeli za slovaško narodno kulturo, ker so prepolni občudovanja do vsega, kar je tujega in v dnu duše prepriča ni o manjvrednosti svojega naroda. Zapiski Druga izdaja miniaturnega Prešerna. Akademska založba v Ljubljani je v nekaj tednih popolnoma razprodala Učno žepno izdajo Prešernovih Poezij, ki je zaradi svoje opreme (vezava v usnje, zlata obreza) in nizke cene (20 din) dosegla splošno priznanje. Pet tisoč teh Učnih knjižic, ki so bUe razgrabi j ene v sorazmerno kratkem času ln čijih naklada je zaostajala za povpraševanjem, pomeni novo zmago Prešernovega genija v našem narodu, zlasti še prištejemo še veliki uspeh monumentalne izdaje Prešerna v Kidričevi redakciji in v založbi Tiskovne zadruge. V tem težkem, napetem času, ko zahtevajo javni dogodki toliko pozornosti in mučne skrbi, je novo doslej še brezprimerno zanimanje za Pre^ šerna razveseljiv pojav, ki je vreden, da ga z zadoščenjem vpišemo v kroniko slovenske kulture. Akademska založba v Ljubljani je spričo tega še vedno neizčrpanega zanimanja za Prešerna izdala svojega prikupnega Prešerna v novi nakladi 10.000 izvodov. Besedilo, ki ga je uredil dr. Avg. Pirjevec, je ostalo Isto tudi v drugi izdaji, popravljene so samo tiskovne napake. Važ^ na sprememba pa je v tem, da sta dostavljeni obe Prešernovi slovenski pismi (staršem iz L 1824 in Celakovskemu iz L 1833). Tudi okusne vinjete Miroslava Oražna so se za eno povečale. Vse ostalo je na višini prve izdaje. Ljubka knjižica se priporoča sama po sebi! Jugoslovenske novele v nemškem prevodu. List »Bayerische Ostmark« je priobčil pred dnevi poročilo Rudolfa Backerta o zbirki »Sudslavvische No-veUen«, ki jih je izdala založba Hohen-staufen v Stutgartu v prevodu Save D. Ze-renskega ter z akvareU in risbami Ruth Soffnerjeve. Pisec poudarja potrebo kulturnega sporazuma ln sodelovanja med Nemci in Jugoslovenl na osnovi vzajemnega upoštevanja, navaja dosedanje vezi ln pravi, da so se Nemci vsekdar živahno ln objektivno zanimali za srbsko, hrvatsko in slovensko kulturo ln slovstvo. V navedeni zbirki so izšli nekateri izbrani spisi Karadžiča, Laze K. Lazareviča, MIlana Glišiča, Petra Kačiča, Iva Andriča, Josipa Kozarca to Ivana Cankarja. Literarni uvod je prispeval prof. Gerhard Gesemann. Pisec ob koncu želi, da bi se kaj podobnega pojavilo tudi v Beogradu, Zagrebu ln »predvsem v Ljubljani« ter pravi, da nemška literatura ne obsoji samo iz klasikov in roman- tlkov ter iz »Bteranrih veBOn____ države, ki ae ponujajo tu ln tam t inozemstvu pod nemško zastavo«, ter da spadajo vanjo imena, kakor so: Erwin Guido Kol-benheyer, Hana Caroesa, Harm Friedrich Blunck, Eberhard Wolfgang Moeller. Te avtorje nam pisec posebno priporoča, ko govori o potrebi vzajemnega spoznavanja. Ker g. Backert navaja besedo objektivnost, lahko v njenem duhu pripomnimo, da iz lahko razumljivih razlogov ne bo jugoslov. kultura odnosno literatura v Nemčiji nikdar tako znana, kakor je pri nas nemška — tudi tista, ki jo izrecno poudarja sodelavec »Bayrische Ostmark« ln da bi bUo vsako nemško pritoževanje v tem pogledu samo znak nepoznanja dejanskih razmer. Nemški intelektualci, ki se resno zavzemajo za objektivno kulturno spoznavanje Jugoslovenov, opravljajo važno delo, ld pa zahteva še mnogo truda ln mnogo vidnih dejanj, torej tudi še obUo prevodov iz naših književnosti, preden bo nemška kulturna javnost tako poznala naše narodno bistvo, našega duha in naše kulturne proizvode, kakor poznamo mi kulturo ln umetnost naših veUkih sosedov. Kulturno delo »Matice Srpske«. Najstarejša srbska kulturna organizacija Matica Srpska v Novem Sadu, je po nekaterih občutnih krizah zadnjih let razvila z novim elanom svoje prosvetno dela Pravkar je izšla 100. števUka njenega mesečnega glasila »Glas Matice Srpske«, ki prinaša poleg Informacij o življenju in delu društva tudi mnogo aktualnih in izpodbudnih člankov, tičočih se vsega našega javnega življenja to posebej še problemov to vprašanj Vojvodine. Matica Srpska posveča posebno skrb regionalnim vprašanjem Vojvodine, kjer srbstvo zaradi narodnostega stanja najbolj prihaja v stik z današnjimi nacionalnimi pojavi to ima zato največ smisla za tiste oblike narodne odpornosti, ki ozna^ čujejo tudi Slovenijo. Prav zaradi tega bi bilo treba, da bi se med Slovenijo to Vojvodino ustvarile posebno tesne vezi, medtem ko se danes kaj malo poznamo to še manj stikamo. V tem smislu bi bUo dobro, če bi v Sloveniji pozorneje zasledovaU delo Matice Srpske to njene publikacije: poleg »Glasa« so to Letopis Matice Srpske, Go-dišnjak to Narodne čitanke M. S. Kot karakteristiko navajamo najvažnejše sestavke 99—100. številke »Glasa Matice Srpske«: Prvih sto številk »Glasa M S« (načelne misU), Pavle Popovič i Vojvodina (Dr. K. N. Milutlnovič), Rakič i Francuzi (Vladimir Božovlč), Vrlina skromnosti (Radivoje Vrhovac), Pretstavljaju U sve pokrajine za državu istu vrednost (Dr. N. Milutlnovič — dobro razmišljanje o važnosti naših perifernih krajev!), Neotklonjlvost društvenog progresa (Dr. Kosta Grubačič), Stradanja Srba Vršičana pre 63 godine (Milo Vukčevič), Patrlotlzam Gjure Jak-šiča i Petra Kociča (M. Ivančevlč), Lističi iz kulturne Istorije Srba u Vojvodini (ar-himandrit St. Ilkič), Zemlja je najpouzda-nlja uzdanlca naroda (M. Gjorgjevič), Us-pomene lz Svetskog rata- (P. Artinov), Naša ekonomska orientacija (o knjigi R. Bi-čanlča), Karakterologija Jugoslovena (o sporni knjigi dr. VI. Dvornikoviča) itd. JUU šteje 17.718 članov V soboto se bo začel učiteljski kongres v Banjaluki Učiteljska organizacija JUU je med najmočnejšimi društvi v državL V juliju so se vršili sekcijski občni zbori na sedežih banovin. Slovensko učiteljstvo je tedaj proslavilo 50-letnico zveze. Zdaj pa se pripravlja jugoslovensko učiteljstvo za glavno skupščino, ki bo letos v Banjaluki. Zbor se bo začel najprej s sestankom novega glavnega odbora v učiteljskem domu Kralja Petra L Osvoboditelja, dočim se bo sestal plenum v največji banjaluški dvorani, v banski dvorani. Glavna skupščina se bo začela v soboto in bo v ponedeljek zaključena. Po prijavah bodo udeleženi vsi člani izvršnega in glavnega odbora, ptedsedniki vseh banovinskih sekcij in okrajnih učiteljskih društev. Močnejša društva bodo poslala še pripadajoče število delegatov. Letošnji kongres, ko polaga dosedanji odbor zaključno poročilo o svojem triletnem delovanju, je še posebej važen, saj bo skupščina izbrala tudi novo upravo. Sodijo, da bo vseh kongresistov okrog 3000. Glavna uprava je zabeležila, da je bilo v preteklem letu 17.718 učiteljev včlanjenih v JUU. Dobršen odstotek jih stoji še izven stanovskih vrst. Visoka številka članstva je zgovoren dokaz, da je JUU resnična in edina predstavnica vsega jugoslovenskega učiteljstva. V dravski banovini je članov JUU 3220. Naša banovina je po moči članstva na drugem mestu, pred Slovenci je edino dunavska banovina s 3475 člani. Na tretjem mestu je savska z 2590 člani. Po številu najslabša banovina je primorska, k; šteje Ie 519 članov. V beograjski sekciji, ki jo štejejo Beograd, Zemun, Pančevo, je 920 članov, v vardarski banovini 1733, v vrbaski 845, v drinski 1553, v zetski 1122, v moravski 1741. Članstvo v JUU daje še poseben pomen. Člani so razprostrti po vsej naši državi in tvorijo s svojim vodstvom močno armado, ki deluje za kulturen, socialen in gospodarski dvig vseh slojev v naši domovini. JUU ni samo stanovska temveč tudi važna kulturna organizacija. Primeri iz vsakdanjega življenja in številnih zborovanj naših okrajnih učiteljskih društev, kjer razpravljajo tudi o najrazličnejših perečih zadevah današnje dobe, nam potrjujejo to v polnem obsegu. Vsak delegat za banjaluško skupščino je prejel v roke tiskano letno poročilo o delu glavne uprave Poročilo obsega 88 strani velikega formata. Poročila so prejela tudi vsa sreska društva JUU, ki jih je v vsej Jugoslaviji okrog 350. O trenjih v JUU je dnevni tisk večkrat poročal. Izzvala jih je vedno manjšina, ki je hotela, da se opredeli JUU v političnem smislu, dočim zahteva ogromna večina, naj bo JUU zgolj stanovska predstavnica jugoslovanskega učiteljstva ter izvaja le one naloge, ki so jih odobrila pravila. Večina zahteva, naj se učiteljstvo v organizaciji upravlja samo brez vsakega vpliva od zunaj. Zahteva po učiteljski samoupravi je razumljiva, saj jo zahtevajo tudi vse ostale stanovske organizacije. Za svoje prosvetno kulturno delo pa zahtevajo naši učitelji tudi podporo javnosti in pristojnih činiteljev, ker se zavedajo važnosti in odgovornosti svojega dela napram sedanjosti, prav tako kakor tudi napram bodo- čim pokolenjem, ki jih vzgaja učiteljstvo v svojih učilnicah. Iz letnega poročila posnemamo, da je bilo učiteljstvo organizirano v JUU, deležno mnogih zaprek. Omenimo naj samo dve skupščini v Zagrebu. Prva v avgustu je bila prekinjena samo na zahtevo maloštevilnih političnih privržencev Stojadinovičeve-ga režima, ki so hoteli vnesti v JUU politiko, proti čemur se je borila večina. Izredna skupščina dne 6. novembra prejšnjega leta pa je bila obdržana v tako izrednih okolnostih. kakor doslej še nobena druga, saj je trajala le nekaj minut in je bila na dnevnem redu le potrditev obračuna in proračuna. Vse ostale točke niso smele priti v razpravo... V letnem poročilu sta prikazana dva momenta iz zagrebških skupščin. Prva slika prikazuje, kako večina okrog 3 tisoč učiteljev mirno in dostojanstveno posluša izvajanja predsednika g. Dimnika, trohica političnih nemirnežev pa z dvignjenimi rokami grozi in je tudi dosegla poseg komisarja in razpust avgustovske skupščine. Na drugi sliki pa je trenutek pred Učiteljskim domom, ko je stoglava delegacija več ur od ranega jutra do poznega popoldneva pričakovala dovoljenja za otvoritev novembrske skupščine. Dolga je vrsta odlokov, ki jih je izdala glavna uprava za izboljšanje prosvetnega stanja in učiteljskega položaja. Iz knjige je posneti tudi vse — številne dopise, ki jih je JUU naslovilo na merodajne činite-lje, navedeni pa so tudi poseti najvišjim državnim predstavnikom v perečih prosvetnih in učiteljskih zadevah. Izčrpno je iz-nešen govor predstavnikov JUU pri ministrskem predsedniku g. Cvetkoviču, prav tako tudi pri ministru prosvete g. Čiricu. Učiteljski organizaciji je med drugim uspelo, da so v poslednjem času prenehale premestitve po službeni potrebi. Prav tako so bili odobreni krediti za napredovanje onih učiteljev, ki že več let čakajo na zaslužena napredovanja. Predstavnikom JUU je bilo zagotovljeno, da bodo odslej vsa napredovanja strogo po rangni listi. Iz prejšnjega leta pa so znani številni primeri, ko so mnogi mlajši učitelji preskakovali pri napredovanjih starejše, zaslužene učitelje in učiteljice, kar je dalo povod močnemu ogorčenju v učiteljskih vrstah in v vsej pošteni javnosti. Učiteljstvo želi, da ima za svoje starešine — šolske nadzornike — ljudi z odlično šolsko in moralno kvalifikacijo. Poročilo pa navaja nekaj primerov, ko so bili nedavno postavljeni za nadzornike ljudje, ki so imeli kot učitelji slabo kvalifikacijo in tudi v moralnem pogledu ne spadajo na mesto nadzornikov. Posebno poglavje kaže na premestitve v dravski banovini in iznaša željo, naj se iz-vrše poprave še pred glavno skupščino, da bi ne prišle v razpravo pred vso javnostjo ... V težavnem položaju je še nekaj učiteljev kontraktualcev, ki jih je največ v naši banovini. Nekateri službujejo že dvajset let, imajo družine, pa so še vedno dnevni-čarji z malenkostno plačo. Tem bo treba najprej nuditi pomoč. Vse naše učiteljstvo težč najbolj nenormalni pogoji za dosego V. skupine. Vse po- v&sM^SST z novo učinkovito snovjo je pitman kot odttčno sredstvo zoper prUjaj in izpadanje las. §iSySin -MASTEN vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trflysina de fino razpo-deljen dodatek masti ter uhill odlično onim, ld imajo suhe, krhke in nelepe lase. IbuMh, MASTEN IN BREZ MASTI sebne zahteve za napredovanje v skupino, ki jo učitelji dobe kot poslednjo plačilno skupino, bo treba ukiniti. Čeprav je g minister čirič pokazal za predstavko polno razumevanje, je ta določba v finančnem zakonu izpadla. Organizacija bo morala še nadalje zastaviti vse sile, da izpade krivični paragraf 258. Novi učni načrti, ki jih je izdelala posebna komisija predstavnikov praktičnega šolskega dela iz vse države, so zdaj na študiju v glavnem prosvetnem svetu. Kakor znano, ni tam nobenega zastopnika iz vrat ljudsko-šolskega učiteljstva. Zato je študij predlogov otežkočen, čeprav zahteva šolsko delo nujne odločitve in novih učnih načrtov, ki bodo odgovarjali današnjem« stanju. JUU sodeluje vneto z vsemi ostalimi stanovskimi in kulturnimi organizacijami v državi, ki imajo splošno narodni, prosvet-no-socialni značaj. Učiteljska centrala izdaja več časopisov in revij. Glavno stanovsko glasilo je »Narodna prosveta«, ki izhaja tedensko. Pedagoško glasilo je »Učitelje, ki izhaja mesečno. V poslednjem času je izšla zajetna knjiga »Pedagoška Jugoslavija«, kjer je prikazan ves razvoj našega šolstva v teku poslednjih 20 let. Osrednji mladinski list, pisan v srbohrvaščini, je »Jugoslo-venče«. Glavni odbor izdaja še posebno omladinsko knjižnico »Mlada doba«. JUU neguje iskrene vezi z Mednarodno učiteljsko organizacijo v Parizu. Učiteljstvo ima za svoje nacionalne in socialne namene več fondov. V Beogradu ima dva učiteljska domova. Učiteljski glavni odbor ima okrog 2,000.000 din. Banjaluška skupščina bo važen mejnik v učiteljskem pokretu. Iz življenja na deželi Iz Zagorja %_ Parkljevka in sUnavka je v sledečih občinah odpravljena: Kresnice, Litija* Šmartno Sv. Križ, Dole, št. Jurij pod Ku-mom, Polšnik, Zagorje, MUnše, Vače to Primskovo. V teh občinah je prestala oziroma se ni pojavila, ter se zaradi tega vso uradne odredbe razveljavijo. Promet par. kljeve živine je spet svoboden in občina lahko izdajajo živinske potne liste, živinski sejmi so znova dovoljeni, to bodo gotovo spet bolje obiskani. Seveda pa se na sejme teh občin ne sme dognati živina lz ostalih občin to krajev, kjer so varnostno odredbe še v veljavi. z— V nedeljo bo zagorska dolina deležna dveh javnih telovadnih nastopov. Zagorsko sokolsko društvo bo priredilo na letnem telovadišču svoj nastop, ki bo, po prijavah sodeč dobro obiskan. Na Izlakah bo tudi nekak telovadni nastop, združen z razvitjem prapora, kateremu bo menda ku-moval neki boljši gospod, tako je vsaj bilo javljeno v cerkvi. Tam vlada posebno zanimanje, ali bo načelnik sploh lahko vršil svojo funkcijo. Pri veliki vnemi plakatira. nja se je namreč pripetilo, da so ga našli ob glavni cesti v nekoliko čudnem stanju. Četrtek, 17. avgusta Ljubljana. 12: Zborovske točke (plošče)* — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —« 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Bani iz rodbine šubičev. 20: CharUe Kunz igra šlagerje (plošče). — 20.10: O razstavi del Leonarda da Vinclja. — 20.30: Harmoniko igra gdč. Justi Mozetič. — 21.10: Simfonična glasba na ploščah. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd. 18.30: Narodne pesmi to plošče. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Plošče in plesi. — Zagreb. 17.15« Lahka glasba. — 20: Orkester ta solisti. — 21: Godba na pihala. — 22.30: Ples. — Praga. 20: Zvočna igra. — 21.30: Operni odlomki. — 22.10: Komorna glasba. — 22.40: Plošče. — 23: češka glasba. — Varšava. 21: Klavirski koncert ln zvočna igra. — 22: Lahka godba in ples. — Sofija. 18.15: Bolgarska glasba. — 19.15: Simf. koncert. — 20.50: Lahka godba ta ples. — 21.35: Pester glasbeni spored. — Dunaj. 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.30: Kabaret. — 20.15: Dunajski večer. — 21.45: Plošče. — 24. Nočni koncert. — Berlin. 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Nočni koncert to ples. — Miinchen. 19: Operetna muzika. — 21: Romantika. — 22.20: Plesna glasba. — 22.30: Violina in klavir. — Pariz. 19.50: Vesela muzika. — 20.30: Zvočna Igra. Pozor! Pozor! Dolgoletna ta znana tvrdka TRIGLAV« SLOVENAC v Beograda razpolaga z tpUko izbiro: palač ln hiš za rento, vfl za uživanje in parcel v vseh okrajih Beogruda* Zato je v interesu vsakega kupca, da sa pred nakupom obrne na tvrdko TRIGLAV« SLOVENAC v Beogradu, ki bo vsakemu kupcu dala na razpolago svoj voz za ogled brez obveze za nakup. Gg. kupci zato ne pozabite pred nakupom obiskati tvrdko: TRIGLAV ■ SLOVENAC Hartvigova S/I. Tel. St. 26728 v Beograda« Sest *BRAND zlatih angelov Roman 3 »Kaj — tudi on je te vrste ptič?! Zato ste mi ga menda privedli?« »Da, gospod! Srečo sem imel, pa sem hotel pomagati še tovarišu.« »Kaj mislite, da se na Gainsa lahko zanesem?« Lahen, komaj opazen smehljaj je zaigral Martinu okrog ust, ko je odgovoril: »Dokler jaz živim, brezpogojno, gospod.« Leggett je za trenutek mrko premeril komornega slugo. »Kaj se vam zdi tako zabavno?« je vprašal. »To, da želite svoje ljudi tudi duševno prikleniti nase.« »Seveda jih želim,« je Legget odvrnil, »saj prav zato se lahko pogovarjam z vami o najzaupnejših rečeh. — Da se vrneva k mojemu nečaku — njegov nepričakovano zgodnji prihod prav za prav napotuje namenu, ki ga imam z dre višnjo večerno družbo. — Sicer pa — ali ste prepričani, da ve ta Daley kaj tehtnega o nekom izmed gostov, ki jih pričakujem?« »O tem sem povsem prepričan; rekel je, da so dokazi, ki jih prinaša, tako nepobitni, da mu ni treba naprej povedati, koliko zahteva, ampak vam lahko prepusti, da mu naknadno plačate za njegovo odkritje toliko, kolikor se vam bo zdelo vredno.« »Tako govori res samo človek, ki si je docela v s vesti svoje stvari.« »Gotovo da, gospod.« »Kdo izmed deveterice bi le utegnil biti?« je zamišljeno menil Leggett. Martin je skomignil z rameni. »Niti pojma nimam, gospod.« »Nu, pustiva to za zdaj,« je Legget lahkotneje nadaljeval, »saj je samo še nekaj ur, pa zvem. — Zdaj gre za nekaj drugega: teh pet žensk, ki sem jih povabil, seveda ni družba za mojega nečaka — najti bo treba šesto, nedolžnejše žensko bitje, da mu jo dodelim za sosedo pri mizi. Na srečo je tudi draguljar, ta podjetni lopov, izdelal šest zlatih angelov namesto petih, kakor sem mu naročil. — Katera bi bila torej pripravna?« »Da bi vam mogel svetovati, bi moral poznati vašega gospoda nečaka.« »Saj ga sam komaj poznam — zadnjih dvajset let sem ga videl kvečjemu štirikrat ali petkrat. Vzgojen je preprosto kakor Špartanec, tako rekoč ob kruhu in vodi je moral študirati pravo, kajti držal sem ga precej kratko, za kar ga pa mislim odškodovati, mimogrede bodi rečeno — a konec koncev vendar ne gre, da bi takšnega študenta brez varstva prepustil petorici žensk, ki utegnejo še svetnika zapeljati v neumnosti. Še enkrat: katera bi bila pripravna?« Martin je vzdignil oči proti stropu — očividno je napeto premišljeval. »Stojte — že vem!« je Leggett mahoma vzklik-niL »Kako je bilo ime dekletcu, ki se uči petja?« »Gospodično Elizo Durante mislite?« »I seveda — ta je prava, ko si je celo v našem pokvarjenem New Yorku ohranila mladostno ne-dotaknjenost.« »Res, da je videti takšna,« je odvrnil Martin po kratkem obotavljanju. »Imenitno! — Ako nečak pri nji popade, bom tudi takoj vedel, kakšnega kova je. — Torej bom imel drevi celo šest zlatolask za svojo mizo!« Ves razburjen je planil k telefonu ter poklical Luigija Ravenno. »A, ti si, John?« je rekel Italijan. »Zmotil si me v boju, ki ga bijem s svojim upornim ovrat-nim gumbom. — Saj veš, da sem strašno debel, komornika pa na žalost nimam kakor bogati gospod Legget, da bi me stiskal v frak.« »Poslušaj, Luigi, ali dobro poznaš tisto mlado dekle, ki študira petje?« »Elizo Durante?« »Da. — Bi jo mogel pripraviti, da bi drevi tudi prišla — ne da nam zapoje, temveč v goste?« »To ne pojde — saj poznam ostale ženske, ki si jih povabil, in Eliza nikakor ne sodi v to družbo.« »Baš to je tisto — priti mora prav zato, ker je drugačna! Bi mi storil uslugo?« »Ali, dragi John, revica živi zase kakor nuna, saj hotela ne bo. Ona ne pozna nič drugega kakor pomanjkanje in delo s svojim glasom, ki ne bo nikoli dovoljšeji, da bi napolnil koncertno dvorano, pa naj zveni še tako sladko.« »Reci, da ji želim pomagati,« je zaklical Leggett, »reci ji, da jo vabim samo zaradi tega. — Sicer pa utegne biti nocojšnji večer res odločilen za njeno življenje — nemara da ji dam še kaj boljšega kakor denar za pouk v petju.« »Kako to? — Kaj pa?« je Raverma zvedavo vzkliknil. I »To ti povem drugič. — Torej opraviš to reč?« »Tvoja želja mi je ukaz, kakor zmerom.« »Tedaj najlepša hvala — za zdaj — in do svidenja!« Obesil je slušalo, kajti sluga je bil stopil v sobo in naznanil: »Gospod Charles Ryder!« * Ramenom Charlesa Ryderja je bilo videti, daje bil član veslaškega moštva svoje univerze, a vendar ni bil pretežak za čilega lovskega konja. Sivo flanelasto obleko je nosil enako samoumevno kakor Anglež, ki stoji družabno dovolj visoko, da si more privoščiti takšno neprisiljenost. Imel je široko glavo, toda obraz mu je bil jasno in ostro zarezan. »Le podvizaj se,« je rekel Leggett, ko mu je bil segel v roko, »baš toliko, da se še utegneš preobleči. — Imaš smoking v prtljagi?« »Seveda, a tudi belo ovratnico, če ti je ljubša,« je odvrnil Ryder in ošinil stričev frak z očmi »Lepo, torej mu pripravite frak,« je Leggett ukazal Martinu, ko so stopili v nečakove prostore, kjer so že stali kovčegL »Kaj so vse te sobe določene zame?« je zavzeto vprašal Charles Ryder MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. UiIiIU.il i TKgsm Gospodinjsko pomočnico pridno, vestno in čisto, ki bl opravljala vsa hišna dela in zna tudi nekaj kuhati, išče za takojšen nastop tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena«. Lahko pa se tudi osebno predstavi vsak dan v dopoldanskih urah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. red.-l Tvornica kisa Išče delavskega poslovodjo s strokovno prakso. Prednost ima oni, ki je že opravljal Frings aparate. Ponudbe ln vprašanja na naslov Rajner Simon, Novi Sad. 23075-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Janko Odar, Bled. 22077-1 Lovca z izpitom, zmožnega slovenščine. nemščine, vojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe v nemškem jeziku in s sliko na baron Friderik Bom, Sv. Ana pri Tržiču. 22081-1 2 frizerski pomočnici sprejme salon »Mila in Slavicac, Miklošičeva 6, Ljubljana. 23092-1 Gospodično sprejmem za strojepisje in stenografijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 23094-1 Akademsko naobražen ali absolvent trgovske šole, dobi mesco za prak-ticiranje v carinskem po-sredništvu. Lepa in hitra pisava.! Carinsko posredništvo Skraber, Maribor. Meljska c. 16. 23122-1 Služkinjo k 4-članski družini, vajeno hišnih del in kuhanja sprejmem v službo. Pogoj pridnost in poštenost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23123-1 Frizer, pomočnico mlajšo za stalno event. samo za ob sobotah — sprejme salon v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23118-1 Natakarico prvovrstno moč, sprejme restavracija pri »Levu«. 23111-1 Krznarske pomočnike izurjene ter prodajalko, veščo krznarske stroke, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Krzno«. 23120-1 Mlajšo prodajalko praktikantko, sprejmem takoj. Slaščičarna Dež-man, Gosposvetska št. 1. 23103-1 Kleparja veščega, srednjih let, — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23114-1 Vee soboslikarskih pomočnikov ln vajenca, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23115-1 Službe išče Pekovski pomočnik vešč vseh pekovskih del, vojaščine prost, — išče službo. Nastopi lahko takoj. Sagadin Ivan, Mihove! 9, p. Cirkovce pri Pragerskem. 23121-2 Brivski pomočnik res dober delavec, Išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23097-2 Brivski pomočnik dober delavec ln bubl-strižec. Išče zaposlitve. Mirko Poka, Murska Sobota, Aleksandrova 16. 23106-2 ;ii!iiiinii)iiii!iHiH:ii!iiii!!iim!i!iiiimm!iireskrbimo ta mi Ivan M&thiaa. Liubltana Tviieva 12. 17-12 Radi bolezni naprodaj v provinci res dobro vpeljana ln dobro idoča modistovska obrt z veliko zalogo ln vsem inventarjem. Vprašati v Celju, Gosposka ul. 19, Viktorija Kos. 23119-19 Poslovne prostore primerne za pisarne, lepa skladišča, boljše delavnice, strojno pletenje in slično, oddamo v prvem nadstropju v centru Ljubljane. Informacije: I Knez, Gosposvetska c. 1. dvor. 23108-19 Trgovske lokale takoj oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informaciie daje vsak čas istotam hišnik. 22893-19 Enosob. stanovanje oddam na šmarski cesti nasproti šole. 23071-23 Stanovanja Mirna družina 3 odraslih oseb, Išče sta novanje 1 ali 2 sob s kuhinjo, sredi mesta za takoj aH za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 23091-21a Zakonca brez otrok Iščeta trisobno opremljeno stanovanje, mirno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 23093-21a INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Sobo odda Gospodično sprejmem na stanovanje. Levčeva ul 11, pritličje, desno. 22881-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23086-23 Lepo solnčno sobo opremljeno, za eno ali dve osebi, s souporabo kopalnice, event. s hrano oddam tako.i na Miklošičevi 34. IV- desno dvigalo. 23102-23 Malo lepo sobico s posebnim vhodom, oddam s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23109-23 Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovamskih hi? in vi) ima naproda' sradbenc strokov, izobražer posredovalec KUNAVEB LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra ditelj in sodni cenitelj ia nasvete brezplačno na raz polago. 125-36 Petsobno stanovanje v centru, oddam. Poizvedbe dr. čeme j. Tavčarjeva ul. 5. 23098-21 Uradnik Išče sobico v Ljubljani za 14 dni, počenšl 21. Vin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden« 23083-23a Večjo sobo Iščeta 2 solidni osebi. V nji Je lahko štedilnik aH nizka peč. Oddaljena največ 10 minut od glav. pošte. — Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 23117-23a Sob^ s kopalnico, išče stalen soliden gospod v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 23095-23a Dijuikt sobe Solnčno sobo Iščem za dijaka z oskrbo v Ljubljani. Pogoj: klavir. nemška konverzaci-ja. najraje pri profesorju trgovske akademije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 23087 22a Stanovanje za četrtošolca k sinu ali sostanovalcu Iste starosti, Iščem z dobro oskr bo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vestno nadzorstvo«. 23074-22a Stanovanje z dobro oskrbo ln družinskim stikom. Iščem za vlsokošolca blizu gl. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resen - soliden«. 23073-22& Osmošolec išče stanovanje s brano v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23096 22a Stanovanje in hrane išče dijakinja tretjega raz red« srednje šole. po ao i nosti pri družini ki anr hčerko v višjem razredu Ponudbe na ogl. odd Tati pod »Boljša družina«. 22446-22 V I J i »Mlada in čedna« Pridem petek v Ljubljano ob 14 žel. prelaz, Tyrševa. 23124-24 »Dama v črnem« Pridem. 23125-2? Razno OKASA tablete Pn s p o i n i slabosti lahko poskusite OKASA TAM""''« za 100 komadov din 220.-proti povzetju Zastopnik: Lekarna Ur. Koiman Miroslav Beograd — Terazlje 5. Ogl «. »■■> ^846-iS Od Vas ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 "raltiic» —