Poštnina placa.ua v gotovini
Posamezna številka 7 din
Dolenjski list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO III. - Stev. 6.
NOVO MESTO, 8. FEBRUARJA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETEK
Ob prazniku trškogorskih zadružnikov
Že tretjič po ustanovitvi so se zadružniki na Trški gori zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru. Že tretjič so lahko t zadovoljstvom ugotovili, da se njihova zadruga krepi iz leta v leto in da so zato tudi njihovi uspehi vedno večji. Upravičeno so letošnji 27. januar, dan letnega občnega zbora zadruge, imenovali za največji praznik. Ta dan so se pogovorili n dosedanjem delu. sprejeli nova zadružna pravila, izvolili nov upravni in nadzorni odbor, se pogovorili o bodočem delu in razdelili zaslužek po delovnih dnevih.
Od tedna do tedna
V torek se je končalo Šesto zasedanje Generalne skupščine OZN. Kljub mnogim govorom, ki so imeli prečesto-krat le propagandni namen', beleži to zadnje zasedanje vendar le precej uspehov, posebno še za nas, ko nas je ves svet moralno podprl pri opozorilu kominformovskim sosedom, naj končno prenehajo z izzivanjem. Kominformov-ski blok je ostal osamljen, to pa zaradi tega, ker oboroženi napadi (Koreja!), nesramna izzivanja (na naših mejah) in brezobzirno izkoriščanje podložnih držav odločno nasprotuje temu, kar so imeli ruski zastopniki in njihovi sluge ob vsaki priložnosti na jeziku.
Zadnje zasedanje je bilo značilno tudi zato, ker je pokazalo, da se velesile nasploh težko odrekajo privilegiranemu položaju zaradi svoje gospodarske in zavojevalne moči. Mir na svetu je tesno povezan z blagostanjem. Ni čudno, da so male države prišle v spor z velesilami v primerih, ko so zahtevale, naj bi bila finančna podpora dodeljevana preko OZN, kar bi preprečilo zahteve po političnih koncesijah, in ko so zahtevale, naj bi v načela o človečanskih pravicah hkrati vnesli tudi gospodarske pravice.
Moč OZN pa je tudi v tem, da danes ni opravičila, naj bi se sklepali posebni pakti, kakor hoče na primer Sovjetska zveza pakt petih velesil. Načela Združenih narodov določajo sožitje na svetu, kdor si želi kaj drugega, se pač boji s svojimi zahtevami pred svetovno javnost. To se je tudi pokazalo, ko Višinski ni upal povedati na zasedanju, kaj pravzaprav hoče s svojim paktom. Ko ga je naš delegat vprašal za to, je napadel Jugoslavijo. To je bil ves njegov odgovor.
Politični odbor OZN se je ukvarjal tudi z vprašanjem Koreje. Odločil je, da bo sklicana Generalna skupščina, čim bo sklenjeno premirje, in odločala naj bi o nadaljnjem razvoju korejskega vprašanja. Sklicana pa bo tudi v primeru, če bi se zgodilo kaj posebnega, če bi bila pogajanja na primer prekinjena. Ta sklep je resen opomin agresorju.
Temu opominu pa je treba dodati še zelo resna, opozorila Kitajski s strani Amerike, ki jih je deloma podprl tudi Churchill ob zadnjem obisku pri Tru-manu. V Ameriki so namreč krogi, ki se ukvarjajo z mislijo bombardiranja oporišč na kitajskem ozemlju, predvsem v Mandžuriji. To pa je politika nekdanjega pustolovskega generala Mac Arthurja, ki je bil posebno zaradi teh svojih teženj odstavljen. In zdaj v Wa-shingtonu kaj radi razpravljajo o taki možnosti, čeprav so jo prej obsodili. Čez 100.000 vojakov so ZDA izgubile na korejski fronti in mnoge družine so bile prizadete. Bližajo pa se tudi volitve novega predsednika, zato so maščevalni načrti mnogim ameriškim politikom primerno agitacijsko geslo. Vendar taka politika ne bi prinesla rešitve, prej razširitev požara, ki bi nevarno ogrozil svetovni mir. Ruski in kitajski imperialisti bi si morda to celo želeli.
Koliko je Churchill soglašal s tako politiko, razpravljajo sedaj v Angliji poleg še o enem osrednjih vprašanj za angleško gospodarstvo: o razveljavlje-nju laburističnega ukrepa o podržavljenju jeklarske industrije. To nameravajo konzervativci namreč v kratkem izvesti s svojo večino v parlamentu. Čeprav je Anglijo presenetila novica, da je v sredo umrl kralj in ga bo na prestolu zamenjala princesa Elizabeta, ne bo ta dogodek prekinil ostre debate o teh osnovnih gospodarskih vprašanjih.
Močan ugled si pridobiva v boju za delavske pravice in utrjevanje socialističnih pozicij v angleškem gospodarstvu vodja laburistične levice Bernn. Jci je bil lani pri nas na obisku in se je posebno zanimal za delavske svete. Stališče laburistov je med ljudstvom taho odobravano, da je anketa Gallu-povega instituta za raziskovanje javnega mnenja pred nekaj dnevi ugotovila, da raste med volivci privrženost laburistični stranki in da če bo to trajalo naprej. Churchill s svojo konservativno vlado ne bo imel dolgo več večine med ljudstvom. Churchillova vlada se tega zaveda in bo le z veliko težavo izvajala svoj program, posebno ker imajo laburisti v svojih rokah sindikalne organizacije, ki lahko vsak čas s stavkami nastopijo proti takim ukrepom, ki bi spodkopali temeljne pridobitve delavstva.
Z zadovoljstvom so zadružniki sprejemali plačilo, ki znaša 230 dinarjev za vsak opravljeni delovni dan!
V 5640 DELOVNIH DNEH - 1.716.000 DINARJEV ČISTEGA DOHODKA
Kmečka delovna zadruga na Trški gori ima 52 hektarjev zemlje. Od te je orne zemlje 21,50 hektarja, vinograda 11,90 hektarja, en hektar sadovnjakov, ostalo pa so travniki in pašniki. V zadrugi je včlanjenih 32 za delo sposobnih Planov, izmed katerih jih je bilo devet sprejetih v lanskem letu. Ker nekateri zadružniki niso v celoti sposobni za delo, delovne sile zadrugi Še vedno primanjkuje. Navzlic temu pa so lanski setveni načrt izpolnili g 95 % in vse pridelke pravočasno spravili. Lepo pomoč pri delu so jim nudili pionirji osnovne šole s Trške gore. ki so pod vodstvom učiteljice lani opravili 903 prostovoljne delovne ure v korist zadruge. Tudi članice organizacije AFŽ iz Novega mesta so zadružnikom prišle v pomoč.
V 5640 delovnih dneh. kolikor so jih člani opravili, so pridelali: pšenice 7600 kilogramov, koruze 5700 kg, ovsa 2700 kg, prosa 300 kg. ječmena 300 kg. oljne repice 570 kp. krompirja 40.000 kg, vina 220 hiktolitrov. sena 35.000 kg, večin količino svinjske krme in raznih drugih pridelkov. Krompirja bi posadili še ver. pa niso pravočasno dobili zgodnjega se-meua. Izredno lep uspeh so dosegli pri vrtninah. *aj jim je pridelek zelja, paradižnikov in fižola iz enega hektarja površine vrgel nič manj kot 300.000 din fistcsa dohodka! To je najboljši kažipot, na katere pridelke se morajo usmeriti zadruge, da bodo dosegle večje dohodke. Medterti ko se suče čisti dohodek pri skoraj 12 hektarjih vinograda okoli pol milijona dinarjev, je samo en hektar vrtnin dal tristo tisočakov dohodka. Dasi lansko leto ni bilo najbolj ugodno za žitarice, so navzlic temu dosegli nadpovprečni hektarski donos.
Zadružniki so lani znatno povečali temeljna sredstva zadruge. Pri goveji živini so napredovali za 12 glav, pri svinjah pa za 28 rilcev. Dogradili so svinjak za 35 svinj in hlev za šest konj. Za te investicije so porabili 293.000 din kredita, ker pa so zadružniki s svojim delom veliko prispevali, je vrednost lanskih gradenj ocenjena na 470.000 din. S temi gradnjami in nakupom raznega orodja in opreme so povečali vrednost osnovnih sredstev iz prejšnjih 2.65S.0O0 din oh koncu leta 1950 na 3.998.000 din ob koncu leta 1951.
KDOR BO MED LETOM VSTOPIL V ZADRUGO. NE BO LAČEN
V zadružnih skladiščih je dovolj žita in drugih pridelkov, če bi kateremu zadružniku doma morda kaj zmanjkalo. Pa tudi če bi kdo drugi vstopil v zadrugo med letom, bo lahko dobil vsega, da ne ho lačen. Zadružniki so si pripravili lepo zalogo navzlic 'temu, da so precej pridelkov preko Zadružnega sklada dali na trg. Samo krompirja so prodali blizu dva vagona. Osem tisoč litrov dobre trško-gorske kapljice v zadružni kleti ob za-
ključku poslovnega leta pa tudi nekaj pomeni.
VEČINA ZADRUŽNIKOV JE DELOVNE OBVEZE ZNATNO PRESEGLA Ob pričetku leta so trškogorski zadružniki predvideli delovno obveznost za vsakega člana zadruge po njegovj sposobnosti. Največ delovnih dni — kar 428 — je napravil Franc Robek in presegel svojo obvezo za 289 %, njegova žena Rozika, mati šestih otrok, pa je s 401 delovnim dnem presegla svojo obvezo celo za 320 odstotkov! Poleg dela v zadrugi sta zakonca Robekova v redu obdelala svojo ohišnico. Tudi predsednik zadruge Jože Barbo je s 415 delovnimi dnevi znatno presegel svojo obvezo in poleg tega še vneto skrbel za razvoj in napredek zadruge. Med zadružniki, ki so presegli svojo obvezo, je tudi 76-letni Stanko Po-točar. Namesto 200 delovnih dni, jih je napravil 226. Znatno so presegli svoje obveznosti še Ana Vovko, Marija Seško, Marija Židanek, Alojz Slak, novi Član Mnrtin Jesih in še nekateri drugi. Mod redkimi, ki obveze niso izpolnili, pa so: Jožefa Novak, ki je opravila namesto 125 le 7 delovnih dni, Marija Kukman namesto 150 le 51 delovnih dni in Rezka Potočar, ki ima v celem letu le 8 delovnih dni. Čeprav so slednje zadrimrre imele razne težave, bi ob dobri volji lahko le več naredile.
»SEDAJ SE POZNA, KDO JE NAJVEČ DELAL«
Tako je dejal zadružnik Franc Robek, ko je v nedeljo prejel obračun zaslužka. Dobrih 98 tisočakov zaslužka v enem letu v zadrugi ni malenkost, zraven tega pa je še žena zaslužila nad 92 tisočakov! Po odbitku predplačil jima je ostal še precejšen znesek, ki sta ga dobila v gotovini. Njuni otroci ne bodo bosi in raztrgani, prav tako ne otroci ostalih delavnih zadružnikov, ki so tudi prejeli prav lepe zneske.
Za novega predsednika so zadružniki izvol'li Franca Kirarja, dosedanjega predsednika pa so izvoliil y nadzorni odbor. Franc Robek bo letos gospodar v zadrugi, njegova žena pa Članica upravnega odbora. Še druge Člane odbora so kaj hitro izbrali, saj so bili na občnem zboru res edini kot ena sama dobra družina. Prisrčno so se zahvalili- dosedanjemu predsedniku Jožetu Barbu za njegov trud, novemu predsedniku pa so obljubili vso pomoč.
Lepemu občnemu zboru je sledila prijetna domača zabava ob pečeni svinjini, štrukljih in trškognrskem rizlingu. Predsednik krajevnega ljudskega odbora Ločna, Jože Berus. je prinesel s seboj še harmoniko in kdo bi zameril, če so se zadružniki in povabljeni gostje po občnem zboru še malo zavrteli. Za pošteno delo je pošten obračun, pri katerem ne sme manjkati »likofa«. Tudi tega so zadružniki na Trški gori pošteno zaslužili.
Opogumljeni po vsako leto večjih uspehih stopajo trškogorski zadružniki, krepko strnjeni v močno družino naprednih gospodarjev, v četrto leto zadružnega življenja.
Peter Romanič
Za spomenik padlim borcem v Novem mestu
Kmalu ne bo večjega kraja na Dolenjskem, ki bi že ne imel svojega spomenika osvobodilni borbi z imeni padlih borcev, le Novo mesto se dolgo ni moglo pripraviti k temu, da se resneje loti tega vprašanja. 2e leta sem je bilo dosti govorjenega o spomeniku, z mrtve točke pa sta itvar premaknila šele partijska konferenca v jeseni 1951 in plenum mestnega odbora ZB v začetku januarja t. 1. Na plenumu je bil izbran poseben odbor, ki ima postavitev spomenika na skrbi.
Kadarkoli se lotimo vprašanja postavitve kakega spomenika, je treba imeti pred očmi predvsem dvoje: stvar ali idejo, kateri naj bo spomenik posvečen, in prostor, na katerem naj spomenik stoji. Oba vidika sta med seboj najtesneje povezana in če hočemo, da je spomenik tudi lepotna vrednota, ga je treba s pravim umetniškim čutom vkomponi-rati v dano okolje, tako da drug drugega ne motita, temveč dopolnjujeta in ustvarjata skladno celoto in s tem tudi lepotno vrednoto. Posebej za Novo mesto je to vprašanje važno, ker si iz preteklosti v sedanjost ni ohranilo nobenega takih spominsko in zgodovinsko pomembnih lepotnih objektov, kot jih imajo mnoga druga mesta v obliki raznih stebrov, spomenikov, vodnjakov itd. Saj ni nobenega dvoma v tem. da služi vsak spomenik kraju, v katerem je postavljen, tudi v okras in je obenem dokaz kulturne stopnje časa in onega, ki spomenik postavlja.
Če 6 tega zornega kota gledamo na vprašanje postavitve spomenika narodnoosvobodilni borbj in njenimi žrtvam v našem mestu, se nam odkrije prve zahteva, to je, da bodi spomenik umetniško polnovredno delo.
Postavljen pa mora biti — in to je druga glavna zahteva — spomenik na tako mesto, kot ga je spomenik vreden. Novo mesto bi imelo na izbiro nekaj takih krajev: Glavni trg, preurejeni Ka-tarinin trcr, park pred poslopjem JLA in Florjanov trg. Plenum mestnega odbora ZB se je odločil za Katarinin trg. Res je sicer, da bi bilo treba v primeru raz-
pisa natečaja za osnutek spomenika prepustiti posameznim udeležencem natečaja tudi izbiro kraja, v katerega bi hotel ta ali oni vključiti svoje delo, vendar je možna čimprejšnja postavitev spomenika tudi tako , da je prostor že v naprej določen, posebno če gre za pridobitev ustreznega načrta brez razpisa natečaja.
Pričakujemo, da bo odbor za postavitev spomenika v kratkem obvestil javnost o uspehu svojega dela. K vprašanju se še povrnemo.
Huda zima Je velik t tem 6 asu
svražnik divjadi. Pravi lovec bo pomagal svojim varovancem iarslkje w> postavili krmilne hišice. In pri vaa...f
USPEHI KOČEVSKEGA SEKTORJA GRADBENEGA PODJETJA »PIONIR«
Na rednem občnem zboru, ki ga je imela sindikalna podružnica gradbenega podjetja >Pionir«, sektor Kočevje, se je postavil delovni kolektiv z lepimi delovnimi uspehi, ki jih je dosegel z neumornim delom v letu 1951. Dobra organizacija dela in pravilno sestavljene delovne brigade, povezava sindikalne podružnice z upravo sektorja, vse to je pripomoglo, da se je tekmovanje naglo razživelo po vseh gradiliščih ter so bile kljub velikim oviram vse planske naloge dosežene. V požrtvovalnem delu so gradbinci Pionirja« postavili med drugimi deli na kočevskih državnih posestvih vrsto gnoj-ničnih jam, 2 veliki cisterni za vodo, 1 stanovanjsko hišo, 1 silos, 4 večje svinjske hleve ter dva goveja hleva. V Kočevju so adaptirali dvonadstropno stanovanj-
Letos bo zaključena obnova Bele krajine
V narodnoosvobodilni vojni je bilo v Beli krajini porušenih 631 stanovanjskih zgradb in 1812 gospodarskih poslopij. Po osvoboditvi do konca leta 1951. obnovljenih s pomočjo podpor ljudske oblasti 553 stanovanjskih in 1232 gospodarskih zgradb. Obnovljenih še ni 78 stanovanjskih in 528 gospodarskih poslopij, delno pa je treba obnoviti 120 stanovanjskih zgradb. V šestih letih je ljudska oblast prispevala za obnovo 50,641.800 dinarjev, skupni prispevek ljudstva v delo in vloženi material pa je preračunan na 112,705.870 dinarjev. Letos bo obnova v vojni opustošenih zgradb v Beli krajini zaključena. O. K.
Kratke vesti
Washington — Kdo bo novi ameriški predsednik? Letos bodo v Ameriki volitve novega predsednika. 35 velikih ameriških listov je predlagalo za kandidata generala Eisenhowera. General Eisenhower Še ni povedal ali se strinja s kandidaturo ali ne. Tudi sedanji predsednik Har-ry Truman se še ni izjasnil ali bo kandidiral na bodočih predsedniških volitvah ali ne. *
Pariz — Mirovni program za 20 let je predložil Generalni skupščini generalni sekretar Združenih narodov Try-gve Lie. Ta predlog je med diplomatskimi krogi zbudil veliko zanimanje, še večje pa seveda med tistimi ljudmi na svetu, ki si iskreno žele v miru graditi svoje življenje.
Zagreb — Hrvatska mladina bo letos gradila
več velikih objektov. Po sestankih z mladino v raznih krajih Hrvatske je CK LMH sprejel sklep, da bo letos hrvatska mladina delala pri gradnji ceste Delnice—Gornje Jelenje, pri gradnji nasipa pri Lok-varki in pri hidrocentrali Vinodol. Vsega bo pri teh delih sodelovalo okoli 15.000 mladincev. S tem bo hrvatska mladina spet pokazala svojo veliko  ljubezen do
socialistične domovine. *
Arandjelovac — Novo tovarno samotne opeke so odprli v Arandje-lovcu. Za našo težko industrijo, in za druge potrebe nam še vedno primanjkuje samotne opeke. Nova tovarna v Arandjelovcu pa bo glavni proizvajalec Samotnih izdelkov in bo lahko delno krila -naše
domače potrebe. •
Reka — Januarja smo dobili na račun pomoči
iz tujine nad 50.000 ton blaga. Domače in tuje ladje so pripeljale na Reko 24.000 ton surove nafte, 1666 ton motornih olj, 13.000 ton koksa, 9700 ton koksa, 900 ton volne ter zdravila, jedilno mast, železo in razno drugo blago. Blago smo dobili iz ZDA, Francije in Anglije.
Subotica — Domače nylonske nogavice bodo prišle v kratkem,v promet. Nogavice izdeluje tovarna »8. marec« v Subotici, ki je dala nekaj poizkusnih izdelkov že na trg. Nakupovalke so z domačimi nylon nogavicami zelo zadovoljne, predvsem zaradi cene, pa tudi po kvaliteti ne zaostajajo za inozemskimi. Zdaj bodo začeli nogavice tudi serijsko izdelovati, pozneje pa bodo izdelovali tudi moške nylon nogavice, tako da tudi moški ne bodo prikrajšani.
sko hišo, ki je obenem upravno poslopje >Pionirja«, ki ima tu tudi svojo društveno dvorano. Sedemkrat so si kočevske brigade gradbincev priborile prvo mesto v okviru vsega podjetja >Pionirjaštirikrat; pa eo gradilišča kočevskega področja v tekmovalnem poletu priborila prvo mesto. Nagrade, ki so jih prejeli znašajo okrog 100.000 din. Najbolj so se 'izkazalo Harijeva, Raduhova, Bradičevičeva, Kna-pova, Štagerjeva brigada in druge.
V letu 1951 je bilo med kočevskimi >Pionirjk proglašenih 164 najholjših delavcev za udarnike, med njimi 22-kratni udarnik Jože Knap, ki je že spomladi 1950 izpolnil naloge prve petletke, nadalje 18-kratni udarnik Anton Gašparac, 7-kratna udarnika Ivan Kosec in Ivan Raduha, 5-kratni udarnik Karol Mesarec in drugi večkratni udarniki. Najboljši delavci so prejeli na občnem zboru zaslužena priznanja (diplome). Delovno normo so presegali od 30 do 40%, v najboljšem primeru pa tudi do 75%. Izkazali so se tudi v prostovoljnih delovnih akcijah, saj so opravili lani nad 4900 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 96.500 din.
Gradbinci >Pionirja« na Kočevskem so obljubili, da bodo v letu 1952 nadaljevali s tekmovanjem in z le večjo vztrajnostjo gradili ter izpolnili postavljene planske naloge še pred rokom.
Za svoje požrtvovalno delo v izven-armadni vzgoji članstva je prejela sindikalna podružnica »Pionirja« v Kočevju od kočevske Zveze borcev posebno pohvalo, -a p
Načrti nadaljnje elektrifikacije v črnomaljskem okraju
Doslej ima v Beli krajini električno luč že 174 vasi in mest s 3377 odjemalci. Lani so dobili električno razsvetljavo prebivalci vasi Purga, Breznik, Gornji Podklanec, Adlešiči, Krasinec in Tanča gora. Skupno je bilo potegnjenih 29km daljnovodov in 13 km krajevnega omrežja, pri čemer je bilo veliko prostovoljnega dela. Lani so postavili nove transformatorske postaje v Starem trgu, Radovici in DreSičih. Nove transformatorske postaje nameravajo letos zidati v Rožnem dolu, VuČicah in Črmošnjicah, elektrificirali pa bodo vasi v okolišu Starega trga, Predgrađa, Preloke, Stare lipe, Čr-mošnjic, Radovice, Rožnega dol« in Dra-šičev.
Električna energija novih h i d ročen-tral, ki nam jih je prinesel polletni načrt, bo tako v polni meri'služila tudi potrebam belokranjskega ljudstva.
V Argentino bomo izvažali
generatorje
Tovarna električnih strojev >Rade Končar< v Zagrebu, ki je zadnja leta zelo napredovala zlasti v proizvodnji hi-ri rogenera tor j ev in transformatorjev, bo letos dobavila veliko število generatorjev za naše nove hidrocentrale. Zraven tega pa bo izpolnila tudi prva naročila za inozemstvo. Med drugim je tovarna prejela naročila za izdelavo generatorjev in transformatorjev za hidrocentralo Rio Coloritto v Argentini. Velika naročila pa ima tudi iz Turčije in držo v Bližnjega vzhoda. .....
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. a.
TopHčanom v premislek
I  Razvoj Dolenjskih Toplic le odvisen od ureditve nekaterih važnih komunalnih zadev
Dolenjske Toplice imajo kot ene najstarejših toplic na Dolenjskem vse pogoje, da se razvijejo v prijeten zdraviliško-letoviški kraj, kamor bi radi zahajali delovni ljudje na oddih in zdravljenje. Pogoj za razvoj Toplic pa je ureditev nekaterih komunalnih naprav, o čemer jo bilo že veliko pisano, pa malo narejeno! Ne bo odveč, če te stvari še enkrat ponovimo.
Dolenjske Toplice so bile med vojno precej poškodovane, žal, da se sledovi v obliki ruševin in obkrusenih stavb še danes po sedmih letih vso preveč vidijo. Vprašanje ureditve vodovoda in kanalizacije skozi trg se vleče že vrsto let z rezultatom 0:0 za Topličane in tuje goste, katerih prihaja sem vsako leto več. Greznica iz stranišč se steka v strugo Sušice, ki v poletnih mesecih presuši. Gnojnica se nabira v posameznih tolmunih v svojem toku skozi naselje, od tam pa se širi v vročih dneh neznosen smrad. Sanitarna inšpekcija je že večkrat ugotovila, da se vsled tega smradu lahko kraj izpremeni iz zdraviliškega v bolniškega! Možnost raznih epidemij je tolikšna, da je zadnja sanitarna inšpekcija, ki je ponovno pregledala te razmere letos v januarju, dala izjavo, da ne prevzame nobenega jamstva za zdravje Topličanov in gostov, če se kanalizacija ne uredi še pred poletjem.
Podobna je zadeva z vodovodom. Nad zajetjem vodovoda gre cesta v Rog, po njej pa vsak dan nič koliko vozov in avtomobilov. Ves prah s ceste, blato in druga nesnaga, vse to se steka v izvir nad zajetjem. Do nedavnega je stala tam še kovačnica. Gospodinje iz Podturna kaj rade operejo plenice svojih nebogljen-čkov, pa tudi perilo odraslih, nad zajetjem ... Za leta 1947. so bile za ta vodovod pripravljene cevi večjega premera, ki bi jih lahko dobili v zameno za sedanje. Seveda bi bilo treba te cevi odko-pati, za kar so bile že pripeljane lopate in krampi. Ker 'pa so bile lopate in krampi take vrste, da so uporabni le, če jih primejo v roke pridni delavci, so ostale cevi še do danes v zemlji, kajti delavcev ni bilo od nikoder! Razprava o vodovodu se vleče dalje, Topličani pa uporabljajo >higienično< vodo še naprej, pa tudi take jim primanjkuje.
Krivico bi delali frontovcem Toplic, če ne bi zapisali, da so po vojni ogromno naredili pri odstranjevanju ruševin in gradnji zadružnega doma, kateri služi kot prvi v okraju v celoti kulturno-pro-svetnim namenom kraja in okolice. Toda to je delo članov množičnih organizacij. Kaj pa Krajevni ljudski odbor? Ali je ta izčrpal vse možnosti, da bi uredil vsa pereča komunalna vprašanja? Ali je bil mobilizator l,,«dskih množic in lokalnih možnosti za izpolnitev nujnih nalog? Ali je v zadostni meri podprl prizadevanje množičnih organizacij in Sveta za komunalno dejavnost, ki že obstaja nekaj
časa? Prav gotovo da ne! Pričakovanje, da bo nekdo drugi prišel urejati komu-naine zadeve kraja, ki je tako značilno za večino naših ljudskih odborov, je tudi tu zapustilo evoj pečat.
Novi občinski ljudski odbor v Dolenjskih Toplicah čaka prav velika in odgovorna naloga. Novo zajetje in nove črpalke za vodovod, kanalizacija kraja z regulacijo potoka Sušice, ureditev trga po enotnem regulacijskem načrtu, odstranitev svinjakov od zadružnega doma in gostišč — to so nujne naloge, ki ne trpijo nobenega odlaganja več. Svet za komunalno dejavnost pri Krajevnem ljudskem odboru ima vse potrebne načrte, le ob izdatnejši podpori ljudskega odbora in množičnih organizacij pa bo lahko te načrte tudi uresničil.
Dolenjske Toplice še danes nimajo spomenika padlim borcem, Čeprav so bile središče odpora proti okupatorju v času NOB za ves ta sektor. Na preurejen trg Dol. Toplic spada dostojen spomenik žrtvam naše najtežje, a hkrati najveličastnejše zgodovine, v kateri so Dolenjske Toplice prispevale časten delež. Prav tako spada med naloge bližnje bodočnosti — seveda po ureditvi vsega navedenega — gradnja zunanjega kopalnega bazena, ki bi nedvomno privabil še veliko več gostov v Toplice. Tako urejene Dol Toplice, z najbolj razvitim zadružništvom v okolici ob vznožju zgodovinskega Roga, povezane s podaljškom železnice od Straže bodo imele vse pogoje, da se razvijejo v največji turistični kraj na Dolenjskem. R.
SINDIKATI POLAGAJO OBRAČUNE
Iz zapisnikov občnih zborov nekaterih podružnic Okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto posnemamo naslednje zanimivosti:
Sindikat zdravilišča v Šmarjeških toplicah je drugi v okraju imel redni letni občni zbor. Delo podružnice je bilo zelo pestro ln se je dotikalo vseh podroČTj sindikalnega udejstvovanja. V kulturnoprosvetnem delu sta sicer delala predvsem folklorna skupina in pevski zbor. cisto pa so skoraj poznhili na študij. Sestanki kolektiva so bili zadnje čase bolj pomiki. V razpravljanju, ki je bilo zelo živahno, so Člani te napake tudi kritizirali in dolžili za nastalo stanje dosedanji odbor podružnice. Res je, da je manjkalo tudi kadra, ne moremo pa se strinjati z izjavo odbornika, da »zaradi dela ni bilo mogoče sklicati Studijskih in včasih tudi ostalih sestankov-'. 3000 prost, delovnih ur, ki so si jih naložili na zadnjem občnem zboru, člani podružnice niso opravili. Raje manj, pa tisto izvršite! Pohvalno pa je. da je odbor nabavil večje število knjig, ki so na razpolago tudi zdraviliškim gostom. — Po volitvah so člani sprejeli vrsto sklepov, da bodo napake odpravili in se z novimi obvezami vključili v 6-mesečno tekmovanje
bvc
Bolj bodo pomagali upravnemu odboru pod-
jetja, utrdili bodo delavski svet in začeli t intenzivno    kulturnoprosvetno dejavnostjo
ter prevzgojo članstva.
Delovni kolektiv Industrije perila v Novem mestu ni neznan našim bralcem, saj se je prvi v okraju odzval pozivu Republiškega sveta ZSS na 6-mesečno tekmovanje, kar je na občnem zboru 24. januarja tudi potrdil. Občni zbor je pokazal, da so zlasti žene podružnice zelo aktivne, ki so tudi v razpravljanju najbolj sodelovale, manj pa se je izkazala mladina, ki ima sicer večino v podjetju. Lani je podjetje doseglo proizvodni plan s 101 odst., finančni plan pa je preseglo za 4 odstotke. 878 prostovoljnih ur na novomeški cp^ti poiimrt'i ei ureditev mesta. V tekmovanju na čast 10. obletnice OF je podjetje v troboju z Mestno tkalnico, šiviljami in krojači MLO zmagalo in prejelo od okrajnega odbora OF pohvalo in diplomo. Od 50 članov podružnice je 3.1 udarnic, med njimi dve 15-kratni udarnici. Dopust so izrabili vsi člani podružnice. Delavna recitacijska skupina in pevski zbor nastopajo ob raznih proslavah v podjetju. Za razmah kulturnega prosvetnega dela pa hi podružnica potrebovala primeren prostor, kjer bi se članstvo lahko bolj udejstvovalo. — V novi odbor je prišlo
Kaj so sklenili na občnem zboru
Planinskega društoa o Črnomliu
30. januarja zvečer smo imeli v Črnomlju letni občni zbor Planinskega društva. Občni zbor je bil sklican sicer že lani, bil pa je zelo slabo obiskan. Odbor žal ni nič delal, tako da je bilo Planinsko društvo osnovano pravzaprav šele letos po zaslugi tov. Martina K lina rja in še nekaterih tovarišev.
Tovariš Klinar je na kratko opisal razvoj planinstva pred vojno in povedal, kakšne vrednosti bi bila obnovitev doma na Mirni gori, ker je prešnjega med vojno požgal okupator.
Diskusija je bila zelo živahna, saj je
Mar za kovača Jožefa Godino v Dol. Stari vas
ne veljajo zakoniti predpisi?
Kovaški mojster Jože Godina iz Dolnje Stare vasi št. 37 pri Skocjanu je imel v svoji delavnici dva vajenca: Martina Goloba in Martina Jordana. Eden Izmed njiju je bil njegov vajenec od maja 1950, drugi pa od junija istega leta.
čeprav je bil Godina dobro seznanjen s predpisom o obvezni prijavi vajencev pri socialnem zavarovanju in bil na to tudi posebno opozorjen, tega ni storil. Ko je bil od Uprave za socialno zavarovanje v Novem mestu pozvan, da pride na zagovor, se pozivu ni odzval. Zaradi neupoštevanja predpisov ga je Komisija za prekrške pri OLO Novo mesto 24. januarja 1951 ka-
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 8. do 11. februarja ameriški film: »Zaklad Sfera Madre«
Od 12. do 14. februarja avstrijski flirnr »Prijatelja«
Od 15. do 18- februarja angleški film: »Henrik VIII.*
znovala z 10.000 din globe. Tudi ta kazen ga ni izpametovala in še vedno ni prijavil vajenca. .Zato je bil s sodbo okrajnega sodišča v Novem mestu dne 6. XI. 1951 v odsotnosti obsojen na 5000 din globe. V odsotnosti pa je bil obsojen zato, ker se na dva poziva, ki mu jih je dostavil krajevni ljudski odbor za udeležbo na razpravi pred sodiščem nI odzval.
Kaže, da kovač Godina sploh ne priznava npbene oblasti niti zakonov in smatra sebe za posebneža, ki se ga take stvari nič ne tičejo. Prav gotovo je tak odnos do oblasti in zakonov vcepljal tudi svojima vajencema.
Pred dnevi je bil kovač Godina ponovno prijavljen zaradi neupoštevanja zakonitih predpisov. Upamo, da bo Javno tožilstvo dostavilo Godini vabilo, pisano v bolj razumljivem jeziku, kot so bila vabila injpozivi Uprave za socialno zavarovanje in okrajnega sodišča, tako da se bo na prvo vabilo pokazal v Novem mestu. Upamo tudi, da se bo našlo dovolj učinkovito sredstvo za prepričanje trmastega kovača, da zakoni in predpisi veljajo za vse.
Kemična Industrija Hrvaške bo letos Izvozila za dva milijona dolarjev proizvodov.
Naša mlada kemična industrija se vedno bolj uveljavlja na svetovnem tržišču. Samo kemična industrija v ljudski repuhliki Hrvaški bo v letošnjem letu izvozila raznih proizvodov v vrednosti 2 milijona dolarjev. Med izvoznimi predmeti so polivinilklorid, ki ga proizvaja, v velikih količinah znana tovarna »Jugovinil« pri Splitu. Za ta proizvod je zlasti veliko povpraševanje v Zapadni Nemčiji, Franciji, Vel. Britaniji, Avstriji in Finski. Ta tovarna bo izvozila poleg tega Se večje količine natrijeve lužine in kaustične sode.
Med kemičnimi izvoznimi predmeti je tudi karbid, ki ga bodo izvažali v Avstrijo, Ameriko, Argehtimijo, Indijo, Grčijo, Vel. Britanijo in države Bližnjega vzhoda. Za glicerin naše proizvodnje je precej zanimanja na tržišču v Holandiji in Švici, države na Bližnjem vzhodu pa se precej zanimajo za proizvode vžigalične industrije, zdravila ln razne ekstrakte.
OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU«
trajala nad dve uri. Navzoči Člani so dalj precej novih in lepih predlogov. Sklenjeno je bilo, da bo v najkrajšem času predložen članstvu na vpogled načrt za gradnjo doma, katerega je treba zgraditi čimprej. Gotovo se bodo Belokranjci radi odzvali in pomagali z denarnimi sredstvi, pa tudi podjetja in ustanove bodo verjetno prav rade pomagale. Predstavniki nekaterih organizacij so že na občnem zboru obljubili svojo pomoč. Okrajna gasilska zveza bo prispevala 200 prostovoljnih ur, vojska pa 400. Mnogo posameznikov je dalo delovne obveze ia teden dni. Upamo, da nas bo pri gradnji podprl tudi Svet za gostinstvo in turizem. Tudi planinsko društvo iz Karlovca nam je že obljubilo pomoč pri delu. Vsekakor pa se bo morala akcija razširiti po vsej Beli krajini do sleherne vasi.
Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bomo pisali kroniko o delu Planinskega društva. To bo album z belokranjsko vezenino, v katerega se bodo kasneje vpisovali obiskovalci doma. Govorili smo tudi o osnovanju smučarskega odseka, saj imamo v Beli krajini precej smučarjev. V začetku februarja bomo priredili planinski ples.
Novi odbor bo imel veliko dela, vsi pa mu bomo z veseljem pomagali, ker se zavedamo kakšnega pomena bo za Belo krajino nov planinski dom na Mirni gori. A. K.
precej mladih članic. Pred njimi je odgovorna naloga, da v novem tekmovanju ob-držijo dosedanji sloves kolektiva. Dosedanja skupina Mestne tkalnice v Smihelu bo ustanovila samostojno podružnico.
Sindikalna podružnica Kremen — pralnica peska v Brusnicah je imela občni zbor konec januarja. Gospodarsko politični pregled je podal član OILO J. Mišigoj, predsednik J. Lohe pa je v zanimivem poročilu odkrito povedal, da zaradi skrajno slabe delovne in članske discipline podružnica ni mnogo dosegla pri vzpajanju svojih članov. Imeli so 8 sestankov in 8 sej, kar pa je bilo bolj formalno, v kolikor seveda ni prišlo do raznih obračunavanj zaradi prekrškov med člani. Kolektiv je opravil nad 300 ur na cesti in sečnji drv, priredil pa je tudi izlet v Opatijo. — Razpravljanje je v celoti pokazalo navedene napake, žal pa se je tudi deloma izprevrglo v medsebojno obračunavanje in pokazalo, kako nujno potrebno je sodelovanje sindikata z delavskim svetom podjetja. Zbor je sklenil vse to popraviti, izbral je nov odbor, članstvo pa razne sklepe, ki pomenijo temeljit obračun z dosedanjim stanjem v podružnici in podjetju. Navzoči delavski inšpektor J. Blažič je sodeloval   v  razpravljanju  z mnogimi nasveti.
Občne zbore so imele medtem tudi podružnice »Pionirja*, Okrajnega avtoprevoz-nega podjetja in bolnišnice. Zadnja je imela zelo dobro pripravljeno letno skupščino, katere se je udeležilo 98 članov. Tudi ta kolektiv je sprejel šestmesečno tekmovanje in bo predvsem utrdil študij, ki je v zadnjem času popustil. Pevski zbor kolektiva je bil pohvaljen, saj stopa v Novem mestu že v vrsto močnejših zborov. Razpravljanje je pokazalo stare napake odbora in članstva, kar je dokaz zrelosti članstva te podružnice.
Iz poročil o letošnjih občnih zborih sind. podružnic izhaja, da pomenijo le ti resničen prelom z dosedanjim slabim delom nekaterih podružnic. Članstvo je zahtevalo jasen obračun od mnogih nedelavnih odbornikov ter jih poklicalo na odgovor. Hkrati se je povsod zahtevalo, da morajo novi odbori tesno sodelovati z Delavskimi sveti podjetij in posvečati vso skrb vzgoji svojega članstva. To pa je tudi glavna naloga letošnjih skupščin t .ar.
Nova pridobitev Kočevja
V preteklem mesecu smo dočakali teikn pričakovano otvoritev novo preurejene in razširjene mestne kavarne. Kavarna je lepo in sodobno urejena in bi bila lahko v ponos vsakemu mestu. Vsa dela so opravila v glavnem domača mestna podjetja in jim je treba dati za to vse priznanje. Seveda ima vsak obiskovalec svoj okus, zato so tudi v ocenjevanju preureditve prostorov in opreme razna mnenja in želje, vsi pa so enotni v tem, da je okusno urejena kavarna velika pridobitev za mesto. Obratovanje bo treba seveda še izpopolniti, nekatere cene znižati in pod. Podjetje pa nikakor ne bo me^o dopustiti, da bi postala kavarna pribežališče pijancev in objestnih razgrajačev. Vsak gost brez izjeme bi se moral zave-aati, da je pogoj za vstop v kavarno predvsem spodobno in kulturno obnašanje, kar V Kočevju zal pogrešamo predvsem pri nekaterih mladih ljudeh. Kavarna je pridobitev za mestno družabno življenje in smo prav vsi poklicani, da skrbno gledamo na, njeno opremo, poslovanje in da že v kali zatremo poizkuse poedincev, ki motijo splošne želje mirnih gostov.
Tudi šahisti in ljubitelji drugih iger so dobili lepo igralno sobo, ki se nahaja poleg kavarniškega lokala. -ko.
Iz inozemstva prihajajo stalno novi traktorji in. drugi stroji. Od 2190 traktorjev, ki jih je Glavna zadružna zveza naročila v inozemstvu, jih je v našo državo prispelo že 457. Do poletja bo GZZ lahko razdelila republiškim zvezam še 1600 traktorjev. Ia Anglije jih bo prišlo 698 in 590 plugov. Drugi traktorji prihajajo od ZBhodnonem-ških, ameriških, francoskih in italijanskih tvrd k.
Zamenjava denarja v Bukarešti. Romunske oblasti so sklenile zamenjati denar in sicer v razmerju 20 proti 1. Podlaga novega denarja bo rubelj. Tako bodo zdaj padli Romuni še za stopnjo niže.
Hud mraz po svetu. V južni Franciji, zlasti oh spodnjem toku reke Rodana, je pritisnil izredno hud mraz, kakršnega tamkajšnji prebivalci ne pomnijo, saj je dosegel celo 25 stopinj pod ničlo. Celo na nasprotni strani Sredozemskega morja — v Afriki, je hud mraz. Prvič po osemnajstih letih je pričelo snežiti tudi v Alžiru v severni Afriki-Več domačinov je postalo žrtev hudega mraza.
V Sovjetski zvezi je ie 11.000 italijanskih vojnih ujetnikov, sovjetske ohlasti pa vztrajno trdijo, da ni niti enega več. Čeprav je od konca vojne minilo že dobrih šest let, vprašanje ujetnikov le še ni rešeno. Japonci na primer trdijo, da živi v sovjetskih taboriščih še najmanj 300 tisoč njihovih ujetnikov.
Mednarodno tekmovanje plugov. V Londonu so bili te dni razgovori med zastopniki Nizozemske, Finske, Danske, Švedske, Kanade in Velik« Britanije o vrstah plugov, ki jih hodo »prejeli na mednarodno tekmovanje. S pjugi bodo tekmovali letos
in vse sodelujoče države bodo poslale svoje pluge in svoje tekmovalce.
Sto dvajset let stara žena je umrla. Najstarejša žena v Peči in najbrž tudi na Kosmetu, Tomana Dragojevič, stara 120 let, je te dni umrla. Zapustila je dve hčerki; ena je stara že 95, druga pa 84 let. Skoraj nikoli se ni pritoževala, da bi bila kaj bolna.
V Valjevu je pogorela gimnazija. Največje in najmočnejše poslopje v Valjevu, v katerem je bila gimnazija, je pogorelo. Požar je nastal zaradi malomarnosti. Gasiti je pomagalo tudi vojaštvo. Z združenimi močmi se je posrečilo požar na polovici poslopja omejiti in zadušiti. Škodo cenijo na tri milijone dinarjev, ker je druga polovica poslopja popolnoma zgorela.
Po morju so poslali prvo pošiljko suhih sliv za izvoz. Oceanska ladja »Sutjeska«, ki pluje na stalni progi med Reko in lukami sevflrne Evrope, je pred dnevi pričela na-tovarjati prve pošiljke suhih sliv za An-E"'130. To so prve pošiljke jugoslovanskih suhih sliv, ki jih homo poslali v svet po morskih poteh. Ladja »Sutjeska« bo vkrcala skupno 1000 ton sliv, enako količino pa bosta natovorili in prepeljali v Anglijo tudi oceanski ladji »Lošinj« in »Livno*.
Po podatkih kapil anov bodo naše ladjo v Londonu natovorile 1000 kamionov za Jugoslavijo. Ti kamioni so že pripravljeni v skladiščih glavne britanske luke.
Lokalna podjetja Beograda izvažajo svoje izdelke že v Italijo. Avstrijo, Zahodno Nemčijo, ZDA, Švedsko, Sirijo in še nekatere dežele. Izvozno podjetje Beograd j« prodalo v zadnjih devetih mesecih za 12 milijonov deviznih dinarjev blaga.
Da so bili duhovniki Komljanec. Nahtigal in C var kot belogardistični organizatorji tudi sodelavci italijanskih okupatorjev in narodni izdajalci, so nehote priznali sami okupatorji. Zjutraj 23. junija so namreč na prečenskem pokopališču ustrelili štiri talce: »Danes zjutraj so kot represalije za ubitega župnika v Prečni in v St. Rupertu bili ubitiv Prečni štirje moški zanesljivo krivi komunističnega delovanja.«21
Po umoru treh partizanov sta Komljančeva belogardistična sodelavca Jože Murgelj in učiteljica Marija Borse zaradi občutka sokrivde, saj st« se družila s Sentruperčani, odhitela v Novo mesto. Ivan Mihcvc in organist Rigler pa sta šentruperski oddelek v noči od *5. na 16. junija vodila mimo Zaloga preko Krke in do Sv. Roka, samotne cerkvice z« Šmihelom. Sentruperčani so tu nekaj časa počivali in čakali, da so se jim pridružili še ostali Mirnopečani s kaplanom Tončkom Šinkarjem ,ki so po razbitju prve novomeške skupine živeli v novomeškem frančiškanskem samostanu.
V popoldanskih urah se je tukaj odigrala nova krvava žaloigra. Na »partizane« pri Sy, Roku sta naletela partizana Franc Pacek s Pristave na Krškem polju in Zvone Runko-Pavle, dijak iz Ljubljane, ki se je spomladi s premestitvijo v bolnico in operacijo namišljeno bolnega slepiča rešil iz novomeškega zapora ter nato pobegnil v partizane. Mirnopečani in Šent-rupertčani so oba zgrabili in ju zaklali. Jože Mavec je ta zločin kasneje opisal v svojem pismu poveljniku italijanskih gasilcev v Novem mestu:
»... K sreči sem imel velik in oster nož, dober za njune prsi in sedaj počivata dvesto ko-
»* Operacijsko poročilo pes. divizdj* »Isomzo« 23. VI. 1943. 02^4458 — »Slovenec* je 23. junij« 1942 ob teh obsodbah iadaja.lskdh duhovnikov svetohlinako zakndail: »Vsa divjost protinarodnega partizanstva se je usmerili« proti slovenski duhovščini. • ■ Kot v»rofc usmrtitve m navajali delovanj« v Katolieki akoija...«
IPranček Saje
Belogardistični štajerski bataljon
rakov od cerkve proti polju pod suhimi vejami .. i«**
Ta pokolj so belogardisti v poročilu svojemu vodstvu v Ljubljani prikazali se okrutneje:
»... Pri Sv. Roku se je zgodilo, da so komandant in dva naša pobila tri partizane in poveljnika. Poveljnik je bil pravi galijot. Dvakratni udarec s puško po glavi ga ni podrl in je še hotel vreči ročno granato. Toda nač komandant mu je porinil bajonet v trebuh. Oni je še zarjovel: ,Tovariš, kaj delaš, jaz sem bil v Španiji, sem pravi komunist' A naši: ,Zato te pa bom, hudič',.
Drago Tomužič-Cigo je izpovedal, da so Sentruperčani pred združitvijo s Kranjčevo skupino ujeli »sedem partizanov in jih na licu mesta likvidirali«.27 Belogardisti pri S. Roku 8b takrat v navzočnosti kaplana Šinkarja ubili najbrž štiri partizane: Packa, Runka in dva neugo-tovljenn, tri pa dan prej v gozdu nad Prečno. To je ugotovljen začetek zverinskega klanja z zvijačo ujetih partizanov, kar sta Janko Debeljak in kaplan Nande Babnik že konec maja ukazala kapetanu Stamenkoviću.
Od Sv. Roka se je Šentrupertska grupa s kaplanom šinkarjem in njegovimi Mirnopečani v noči od 16. na 17. junija premaknila v gozd pri Št. Joštu v trikotniku med Gotno vasjo, Stopi-čami in Cikavo. Tu se je združila z jedrom Štajerskega bataljona pod poveljstvom poročni-
86 Fozlio inf. divizije »Isomzo«, št. 205. dne 25. avgusta 1942, N 08/5129, priloga št. 1. GJej tudi: Tribunale milit are. 1942, št. 1700.
2« »Za svobodo io resnico — Veeti« St. 4. vest 42. julij« 1942.
37 Kočevski prooee, zaslišanje Tamažiča 28. sep. tembra 1343.
ka Milana Kranjca. Nekaj dni kasneje je iz Šent Ruperta prišla druga manjša skupina belogardistov. Novodošle je Kranjčeva skupin« sprejela z velikim veseljem, saj se ie s tem njeno številčno stanje dvignilo na okrog sedemdeset mož. Roza Uhanova-Silva je prve dni novega življenja v Štajerskem bataljonu takole opisala:
»Zelo prisrčno so nas sprejeli. Igramo krasno krinko štajerskega bataljona. Vse nam (partizani in ljudje — op. S. F.) verjamejo. Vse nas pozdravlja s pozdravom naših sovražnikov, Mir-nopeški g, kaplan Šmkar igra na kitaro, ki so jo prinesle partizanke k nam. S kakšnim gnusom in jezo sem si dala na glavo partizansko knpo; tak lepo vse leto se tolčem proti njim sedaj bom morala živeti skoraj sredi med njimi. Tolaži me edino *o, da ne bo večno trpelo...
Danes sem bila priča prvemu umoru. Me je zelo pretreslo in kar strah me je. Ubili so naši enega partizanskega komandanta, ki je zelo težko umrl. Niso ga smeli ustreliti, ampak zaklati. Ubogi zaslepljeni človek... Danes smo zopet dva. Ko hodim mimo grobov po vodo ali v vas, me je skoraj groza. Tu, visoko pod Gorjanci, počivajo oni, ki so imeli namen osvoboditi slovenski narod. Ni jim bilo dano, ker so šli na napačno pot, S težkim srcem gledam, kako se množijo grobovi. Med skalami, v neblagoslov-Ijeni zemlji, pod kronami košatih smrek. Na njih grobu ni križa, ni cvetja, samo pogled lastnih bratov, poln zaničevanja, se ustavi včasih na njihovih grobovih...«28
Okoličani so živeli v veri, da so »Štajerci«
M Uhan ova ima v svojem dnevniku to beleiko pod 15. VI. 1942, kar je nekaj dni preagodon datum.
res partizani. Dekleta v Novem mestu so takrat zbirala priboljške in jih nosila Štajerskemu bataljonu. Prinesle so mu tudi kitaro, na katero je potem igral kaplan Šinkar.. Tatjana Medve-Škova in Ela črtaličeva iz Novega mesta pa sta se pred laškim preganjanjem relo zatekli v Štajerski bataljon. Ko sta v razkošno opremljenem taborišču zasuinilj prevaro, sta čudne partizane zapustili. Viktor Hajtnik. privatni urad-nk v Novem mestu in tedaj sekretar mestnega odbora OF, je prav tako kot ostali živel v veliki zmoti. Njegova žena mi je še sedaj pisala: »Bili so partizani, s katerimi je mož skupno delal, med njmi Tomažič Drago, ki je bil komandant (nastopal je tudi kot političen komisar — op. S. F.} štajerskega bataljona in se je s svojimi somišljeniki (kasneje) odcepil od partizanov k beli gardi.«"
Nekega dne je patrulja Štajerskega bataljona v prepadu nad Selami pri Juearjih v Beli krajini iskala in tudi našla tri puške, pri čemer si je eden izpahnil aH relo zlomil nogo. Partizani So ponesrečenega »Štajerca« prijazno pomagali nositi v taborišče pri Št. Joštu. Ker je bila potrebna zdravniška pomoč, je kt ponesrečencu prišel usmiljeni brat Kazimir iz bolnišnice Kandija, ki je rad zdravi] partizane. Ko je brat Kazimir prihitel v taborišče pri Št. Joštu, je »partizane« seveda pozdravil po partizansko. A 5. avgusta, ko je bil Štajerski bataljon še v »ilegali«, je v kandijsko bolnico pHšla italijanska patrulja in z njo »partizanski« komisar iz taborišča pri Št. Joštu, ki je patra Kazimirja ovadil zaradi njegove dobrote. Zaradi te ovadbe so Italijani brata Kazimirja aretirali. Kasneje pa ga je redovno predstojništvo po redovni kazni poslalo v Italijo, kjer je razočaran izstopil iz reda in začel zbbotehniško prakso.80
29 Piemo Pije Hajtndk. roj. Kuder, Naaairje. 3. a^pri.la 1949.
Ivo Brkovi«, Belogardiaem (rokopis), atr. 37, 28 in 104.
Slov. 6.
DOLENJSKI LIST
Stran J
IZ flASIH £RAJ£V
GOSPODINJSKO-KUHARSKI TEČAJ V ŠT. PETRU
Na nekoliko zastarelo poročilo iz Št. Petra v zadnji, številki objavijamo danes od-govor, da so v januarja začele žene in de-kluta v Št. Petru tudi z gospodinjskim in kuharskim  tečajem.   Tako  pravi dopisnik:
»Kakor vsa leta po osvoboditvi, tako smo tudi letos § januarja začeli z gospodin j sko-kuUarskim tečajem. Letošnji tečaj je nadaljevanje lanskega. Tečaj obiskuje 32 deklet, ki se zelo zanimajo za pouk in za praktičen del tečaja. Pri tečaju pomagajo d« množične organizacije. Kultu runu metniško društvo v St. Petru je prispevalo večjo vsoto za nabavo štedilnika, ki ga tečajnice uporabljajo, z denarjem pa je podprta tečaj tudi Kmetijska zadruga. Tečaj bo zaključen m razstavo.* L. A.
USPELA ŠTUDENTOVSKA ZABAVA V RIBNICI
Minulo soboto so priredili ribniški študentje prvo povojno zabavo z namenom, da pokažejo ljudem ono prisrčno razpoloženost, ki si jo znajo ustvariti študentje v prostem času. k        i ,.
Zabava je bila zelo dobro pripravljena. Po izjavah starejših ljudi je bila to prva zabava v Ribnici v vseh povojnih letih, ki je razvedrila prav vse udeležence. Pokrovi-tel) zabave je bil dr. Oraiem. L. J.
PREDGRAD OB KOLPI
Dne 20. januarja t. 1. je bila v dvorani zadružnega doma redna letna skupščina gasilske čete Predgrad. Med drugim je bil na tej skupščini sprejet sklep, da se združi kulturno prosvetno društvo z gasilsko četo. Društvo bo poslej delovalo kot sekcija ga-k i 1 s k 6 « i * t c
Skupščine se je udeležil tudi sekretar Okrajne gasilske zveze iz Črnomlja Janez Bernard. Ker je pri pregledu čete in gasilskega inventarja našel vse v najlepšem redu. je pohvalil vodstvo čete in nakazal nekaj nalog za bodoče delo.
*
Navzlic vsemu prizadevanju za elektrifikacijo Poljanske doline ob Kolpi je dolina še vedno brez električnega toka. V zvezi s tem so se začele širiti zlobne govorice, češ da so slovenske električne centrale preslabe, da bi dajale tok še tej dolini. To pa je dalo spet povod za pametpn predlog, ki ga ni podcenjevati. V neposredni bližini imamo skoraj neizkoriščeno vodno silo Kolpe. Ta reka, ki teče že od Broda na Kolpi po glo-
1
Pripombe k preimenovanju novomeških ulic
V anketi o preimenovanju novomeških ulic in trgov se je oglasila tudi tov. H. S. iz Novega mesta, ki pravi med drugim takole:
•1. Streliška ulica naj se imenuje Trdinova ulica, ker je sedanja Mastnakova hiša bila last pisatelja Janeza Trdine, ki je v njej živel do svoje smrti 1305. leta.
Zakaj se imenuje ta ulica sedaj Streliška nlicaT Ulica je nekoč vodila na strelišče (Sehiess-stštte). Starejši ljudje so na kratko rekli »šištat-. Danes je strelišče last Karla Suhija. Nekdaj so to strelišče uporabljali vojaki, ki so bili nastanjeni v vojašnici, katera je bila sezidana leta 1754 za časa vladania cesarice Marije Terezije (1(40 do 1780). Po okupaciji Bosne in Hercegovine so vojaki odšli iz Novega mesta. V prostorih izpraznjene vojašnice so nato stanovali ljudje do leta 1807. Tepa leta je vojno ministrstvo prodalo vojašnico pravosodnemu ministrstvu, ki jo je pod vodstvom predsednika Gerdešiča dalo preurediti v justič-no palafto, v kateri je Se daneg okrožno in okrajno sodišče ter kaz.-poboljševalni zavod-
2. Vrhovčeva ulica naj ostane pri svojem imenu (prej je bila Dolga ulica). Stari ljudje so pripovedovali, da so v tej ulici Rojenice po nesreči prevrnite voz, napolnjen z otroci, zato je v tej ulici še vedno precej otrok.    ..... ,
Profesor zgodovine Vrhovec je stanoval ▼ Luzarjevi hiši. Napisal je zgodovino Novega mesta.
3. Na bivši Stancarjevi hiši je _ vzidana spominska plošča Dragotina Ketteja, ulica pa se imenuje no dr. Tavčarju. Ali ni bil pesnik Kette boli povezan z Novim mestom kot dr. Tavčar! Ali ne hi bilo prikladno, da se ta ulica preimenuje v Kettejevo? In to še tembolj, ker v tej ulici stoji tudi vila. v kateri je pred leti živela Angela Smole, k: jo je Kette opeval v svojih pesmih.
4. V veliki poletni vročini so upokojenci in upokojenke gradili pot. ki pelje nad Krko ns Loko. Hvalevredna nagrada za pro etovoljno delo bi bila, če bi se ta pot imenovala Pot upokojencev.*
OBVESTILO
Današnji številki smo priložili čekovne položnice vsem tistim naročnikom, ki še niso poravnali zaostankov iz leta 1951, prav fak0 pa tudi vsem ostalim naročnikom, ki Še niso obnovili naročnine za leto 1952. Vsem zaostankarjem smo poleg naslova na prvi strani pripisali znesek dolga iz I. 1951. Vse naročnike prosimo, da obnovijo za letos vsaj četrletno naročnino v znesku 100 dinarjev. Uprava Dolenjskega lista
Učenca je treba navaditi tudi na pisanje domačih nalog. Nikakor ni prav, če mu starSi sami napravijo domačo nalogo, mu n. pr. sami postavijo pike, vejice itd. Od tega otrok nima nič in bo starše vedno znova nadlegoval, naj mu pomagajo. Na tak način starši opravljajo prazno delo, ki učencu ne koristi, oni pa zgubljajo čas. Seveda s tem še nismo povedali vsega, kako naj starši pomagajo, niti tega tu ne moremo povedati, ker nam ne dopušča prostor. Poudariti smo pa hoteli le način, kako je treba otroku pomagati. Otroku je treba dopovedati, zakaj stoji tu pika. tam vejica in ga spomniti na to, kaj so v šoli o tem povedali. Prav tako starši greše, če izdelujejo otroku računske naloge. Tak otrok se potem poleni in mu je treba vedno znova pomagati, ker noče sam misliti. Starši naj pregledajo doma računske zvezke, ker je iz zvezka razvidno, kaj se pri računstvu uče. Ce tega sami ne znajo, naj pogledajo računico. Potem pa naj otroka opozore, kako so naloge delali v šoli; saj se dajejo vedno slične naloge, kot jih delajo v šoli. Ce pa je naloga drugačna, mora pa učitelj učencem v šoli itak povedati način, kako naj jo napravijo.
V tej zvezi moram opozoriti starše, naj nenehno opozarjajo učence tudi na lepo, čitljivo pisavo, na lepo obliko,
boki soteski, ima precejšen padec; samo na razdalji petih kilometrov med vasjo Dol in Laze kar šest in pol metra! To je naravnost idealen pogoj za gradnjo hidrocentrale. Z zgraditvijo take hidrocentrale na Kolpi hi razbremenili ostale električne centrale v Sloveniji in sosednji Hrvaški, hkrati pa bi bila to velika gospodarska pridobitev za celo dolino, ker bi bil to osnovni pogoj za razvoj obrti in industrije v tem kraju.      J. ft.
SELA-ŠUMBERK
Ze več let ne pomnimo tako velikega snega, kot je zapadel te dni. Med sosedi ni bilo nobenega prehoda, še manj pa med vasmi- V ponedeljek 28. januarja so se zbrali v vasi mladinci in organizirali oranje snega na cesti proti Rartohovj vasi. Na hitro so napravili leseni snežni plug. za pregli dva para konj, katere so dali na razpolago vasčani, in hitro odprli cesto proti Vel. Dolam. Vse to so naredili prostovoljno in z najboljšo voljo. Z. F.
VELIKI SLATNIK
Taka »požrtvovalnost* ni v korist vasi. Vaščani Velikega Slatnika pri Novem mestu so že na vecih sestankih razpravljali o nujni potrebi zajetja vaškega studenca. To hi bilo v resnici potrebno predvsem iz higienskih ozirov. 0 tem se je razpravljalo tudi na seji okrajnega ljudskega odbora, nakar je ta poslal na lice mesta strokovno komisijo, k4 je navedbe vaščanov potrdila in dala potrebna strokovna navodila za delo. Okrajni ljudski odbor je dodelil tudi potrebni cement. Po dveh mesecih pa je bilo treba cement dodeliti drugam, ker bi se sicer pokvaril, kajti nikogar ni bilo, ki bi se pobrigal za to delo. Tako bodo sedaj vaščani po lastni krivdi še nadalje uporabljali onesnaženo vodo. Okrajni ljudski odbor je razumel potrebe vasi ter nudil pomoč v strokovnem vodstvu in gradivu, pripeljati pesek in zahetonirati bi morali pa vaščani sami.
DOLENJSKE TOPLICE
Dva "obrata* v enem lokalu. Krajevno gostinsko podjetje v Dolenjskih Toplicah nima kuhinje, čeprav je to obvezen predpis za vsako gostinsko podjetje. Sicer je poleg lokala tudi kuhinja, toda to ima menda v »zakupu* žena upravnika gostišča, v kateri kuha za abonente in druge goste, seveda v svoji režiji. Pač izreden primer »sodelovanja' državnega in privatnega sektorja, katerega bi se izplačalo bliže pogledati.
NOVO MESTO
Osnovan je pododbor Slovenske izseljeni-Bke matice v Novem mestu. Naloga pododbora ho, da se poveže preko Slovenske izseljeniške matice v Ljubljani z našimi izseljenci v drugih državah, pomaga pri organizaciji skupnih obiskov v stari domovini in omogoči izseljencem pri obisku doma spoznati naše razmere, take kot so v resnici, v pododboru so predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, turističnega društva in »Putnika*. Podobni pododbori bodo postavljeni v vseh večjih krajih.
Vpisovanje v trgovsko šolo v Novem mestu
Vpisovanje v I. razred Trgovske šole za šolski okoliš okrajev Črnomelj, Grosuplje, Kočevje. Krško, Novo mesto in Trebnje bo v ponedeljek 11. februarja 1952 ob 14. uri v pisarni šole, Novo mesto, Seidlova ulica l/I.
Vpis Je ohvezen za tiste učence In učenke, ki imajo triletno učno dobo ln še niso hodili v šolo, dalje za tiste, ki so bili v Jeseni 19.il  razvrščeni po okrajih  na prakso-
Sprejeti pa bodo v solo tudi učenci, ki bodo Imeli priporočilo OLO, pnvcrjenlštva za trgovino ln goetlnatvo, ln ki Imajo za sprejem  predpisane pogoje.
K vpisovanju morajo prinest) interesenti s seboj Izpisek iz rojstne matične knjige, zadnje šolsko Izpričevalo, učno pogodbo (če so v delovnem odnosu), zdravniško potrdilo, da so sposohnl za poklic (za začetnike), priporočilo OLO, čistilne ln higienske potrebščine, rjuhe, blazine ln odeje (če želijo stanovati v internatu).
ŠOLA ZA UČENCE V TRGOVINI, NOVO MESTO - VPISOVANJE
Vpisovanje za II In III. razred za šolski okoliš okrajev Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Novo mesto In Trebnje bo v pisarni šole, Seidlova ulica l/I. v ponedeljek dne 11. februarja 1952 ob 14. nrl.*
Vpis Je obvezen za tiste učence, ki so končali I razred do Junija 1951, dalje za tiste, ki Imajo dvoletno učno dobo, neglede na to, če so jo Je končali in za pomočnike ln poslovodje, m so bili prevedeni na tak položaj, niso pa dokončali strokovnih šol.
Po predstoje« prevedhl se Jim ne bo mogel priznati položaj, če ne bodo uspešno končali šole.
K vpisovanju morajo prinesti • seboj: Izpisek lz rojstne matične knjige, zadnje šolsko izpričevalo, nčno pogodbo, čistilne ln higienske potrebščine, rjuhe, blazine ln odeje (če želijo stanovati v Internatu).
Ravnateljstvo šole
OgAcuL
PRODAM pogrezljiv šivalni stroj »Singer«. Naslov v upravi »Dolenjskega lista«.
OTROŠKE SMUČARSKE ROKAVICE som našel v sredo 3«. Januarja na poti Iz Marofa ▼ Novo mesto. Lastnik Jih lahko dohl v upravi Dolenjskega Usta.
PRODAM špecerijsko stelažo In pult. — Hrastlar. Bršljin — Novo mesto.
OBČNI ZBOR KZ GOR. POLJE
Dne 28. januarja je bil v Gor. Polju pri Straži občni zbor Kmetijske zadruge, ki se ga je udeležilo 30 članov. Upravni odbor je poročal o delu, težavah in uspehih zadruge v preteklem letu. LetDa bilanca je aktivna, saj znaša dobiček okrog 213.000 din. Zadruga ima poleg trgovine v Soteski še mesarijo ter kovaški in živinorejski odsek. V tem kraju je precej občuten padec plemenske in rodovne živine, zato čaka živinorejski odsek 6e precej dela. Zadruga si je med drugim nabavila tudi boben za razkuževanje žita. Lani je bilo žito zelo snet-ljivo, zato bodo morali v bodoče kmetje skrbeti, da ga pravočasno in v redu razkužijo.
Zal pa med upravnim in nadzornim odborom lani ni bilo dovolj povezave in je celotno delo ležalo le na ramah dveh ljudi. Zato je večkrat prišlo do nepravilnih odnosov in govoričenja za hrbtom.
Volitve novega odbora in predsednika niso bile izvedene, zaradi česar bo trpela največ trgovina. Skrajno nepravilno in krivično bi bilo, če hi trgovino v Soteski ukinili. Tukaj živi blizu 200 delavcev in ti naj bi zopet hodili kupovat v eno uro oddaljeno Stražo! r.
IZ KOČEVJA
Premeščen je bil dr. Anton Kovač, vodja tukajšnje veterinarske ambulante in postaje. Za zgraditev in izpopolnitev te važne ustanove je dr. Kovač neumorno delal. Pogrešali ga bodo sodelavci, vrzel pa bo nastala tudi v našem društvenem življenju. Predvsem bodo šahisti izgubili enega izmed najboljših članov. Na novem službenem mestu v Celju tnu želimo največ uspehov!
-ko.
KMETJE, ZAVARUJTE SVOJE KONJE!
V nedeljo 20. januarja bo je pripeljal v Sodražico iz Gorice vasi pri Rinnici kmet Henigman z namenom, da hi kupil pri KDZ »Nova Sodra?>ca* konja, katerega bi imel za par k svojemu. Ustavil se je v gostilni, konje pa je prehodno privezal za ograjo. Konja sta se začela gristi in skakati, nakar sta se od ograje strgala in splašila. Drvela sta po cesti, dokler se ni eden odtrgal, drugi pa je skočil na prag, kjer je spodrsnil in padel tako, da si je v trebuh zadri 20 cm glohoko železno senčnico.
Poklicali so veterinarja, ki je ugotovil, da ni več pomoči. Se isti dan so konja ubili in ugotovili, da si je predrl drobovje, kri pa mu je zalila trebušno votlino.
Lastnik je bil ves iz sebe, kar je razumljivo, saj je konja sam zredil in je imel zanj ponudbo 80.000 dinarjev. Slabo pa je, da ni imel lastnik konja zavarovanega in bo moral trpeti škodo sam.
Lastniki konj! Zavarujte svoje konje, ker ne veste, kje jih morda čaka nesreča! LJ.
Večer v Žužemberku
Že nekaj časa sem se pripravljal, pa je zmeraj prišlo kaj vmes. Oni dan pa sem se le odločil in odšel na obisk v žužemberško dolino, ki smo jo v letih borb tolikokrat premerili. Obujal sem spomine na razne pestre dogodke, ki jih je bilo čez mero. Saj ima v tej dolini vsaka vas, vsak hribček, da, skoraj vsaka hiša svojo zgodovino — Žužemberk sam, kamor me je na večer zanesla pot, pa še posebno.
V prosvetni dvorani je bilo vse razsvetljeno; kaj neki imajo, me je zanimalo. Požrtvovalni živinozdravnik tovariš Pučko iz Novega mesta je zbral v svoj krog nad osemdeset gospodarjev in gospodinj; pa tudi mladi fantje in dekleta, ki bodo kmalu prevzela ognjišča domačih hiš v svojo oskrbo, so bila vmes. Lepo in poljudno jim je razlagal bolezenske znake in nasvete za zdravje živine. Kako vneto so sledili njegovim prijaznim in domačim besedami Na koncu so še sami dodajali izkustva iz živinorejske prakse in zastavljali razna vprašnja. Lep in koristno porabljen večer je pokazal, da so organizatorji teh predavanj v zimskem času na pravi poti.
Ker je bila Že pozna ura, sem se namenil k znancu, da ga pobaram za prenočišče. To je bilo pa hudo; dvakrat 6em se prekucnil in si skoraj nos razbil, pred-no sem v egiptovski temi našel njegov gostoljuben dom. Prijatelj pa me je potolažil, da bo prihodnjič Že bolje. V trgu imajo že dve leti razpeljano javno električno razsvetljavo, le žarnice domačega izdelka jim nagajajo, ker jim gorijo zunaj na prostem samo eno noč, vsaj tako so ugotovili na zadnjem občnem zboru krajevnega odbora OF. če je to res, potem bi bila javna razsvetljava v Žužemberku pri današnji ceni žarnic resnično predraga! To mučno zadevo bodo sedaj laže uredili, ker ima trgovina okrajnega magazina že nekaj časa na zalogi inozemske žarnice, ki so po njihovem zatrjevanju odpornejše proti zunanjim vremenskim neprilikam.
ZuŽemberčani precej mislijo tudi na tujski promet. Krajevno gostinsko podjetje zida sredi trga večje poslopje, kjer so predvideni lepi gostinski prostori in več sob za prenočišče, ki bodo najudob-neje opremljene. Pravijo, da bo 1. maja
otvoritev. Prav, le pohitite, saj so vaSi hribčki, dolinice in vaša Krka z idiličnimi slapovi v poletnem času tako vabljivi! Za novim Šolskim poslopjem, kjer se ponosno dviga itavba nižje gimnazije, ki je lani poslala v svet že prvih 56 abi-turientov,
Tudi Zdravstveni dom je nekaj. Lap in ponosen se dviga na vidnem mestu 2užemberka. Potrebuje le še nekaj zunanjih in notranjih opravil. Kopališke naprave se kar nočejo premakniti z mrtv© točke, rontgenski aparat pa v domu že pol leta Čaka na priključitev in pogon, kakor da v Suhi krajini niso potrebni rentgenski pregledi. In vendar je to zelo potrebno, saj vemo, da se bolniki vozijo na preglede v Novo mesto in celo v Ljubljano. — Zato le poženite aparat v tek, da ne bo zarjavel!, pa še pota do doma in drugod popravite, pa še ostalo, kar spada pod vašo komunalno dejavnost, uredite kakor je treba. Tako naredite, kot ste se domenili na sestanku, saj materiala za posipavanje cest imate pri zadružnem domu in v bližnjem pe-skolomu več kot dovolj! -a
Gostinci in trgovski nameščenci v Kočevju so imeli higienski tečaj
V Kočevju je bil od 20. do 28. jan. higiensko-zdravstveni tečaj za vse uslužbence v gostinstvu in trgovinah z živili odn. prehranbenimi predmeti. Tečaj je organiziral Svet za zdravstvo v sodelovanju s Poverjen i štvom za trgovino in gostinstvo ter ga je obiskovalo 70 kandidatov, ki so pokazali dovolj discipline in zanimanja za tečaj. Predavanja so bila v večernih urah, predavali pa so okrajni zdravnik dr. Karel Butala, krajevni zdravnik dr. Vidmar ter medicinski tehnik Šile. Na tečaju so obravnavali predvsem vprašanje o zdravstveni zakonodaji, o splošni higieni, o higieni v živilstvu, o vrednosti hrane, o nalezljivih boleznih, o epidemiologiji itd.
Tak tečaj, ki bo precej doprinesel za izboljšanje higiene in kulturne postrežbe na splošno v gostinstvu in trgovini, nameravajo sedaj prirediti tudi v Ribnici.
^p
nZKULTURA.65POR^5M4g
BOGATA SMUČARSKA NEDELJA V NOVEM MESTU
Zadnjo nedeljo so po dveh letih lahko »pet nastopih naši smučarji. Tekmovali so dopoldne na Marofu v tekih, slalomu in smuku, popoldne pa na novi 20-meterskl skaikalnici pri Sv. Roku.
Vreme je bilo lepo in 6neg primeren »a tekmovanje Pri smučarskih tekih je bila udeležba najštevilnejša. Na žalost je veliko število mladine na smučeh tekmovanje samo opazovalo, ne da bi u udeležilo tekmovanja. In kje so ostal« novomeške uftite-ljlsnioet Dva letnika imata popolno emu. carsko opremo. na tekmovanje Pa se ni prijavila nobena, čeprav eo bile pravočasno obveščene. Najbrž 60 smuči ob počitnicah pustile doma na podstrešjih, da se bodo laže oprijele učenja v šoli.
Podrobni rezultati tekmovanja v tekih so bili naslednji:
Člani 5 km: 1. Cujnik, TD šmihel. 25:24. 2. Puc Oiril, TD Novo mesto. 20:30 , 3. Adam Karel. TD Novo mesto. 29:46, 4. Rožnik Zvone (izven) 30:20.
Mladinci 5 km: L Peterlin. gimnazija, 27:56, 2. Mihelftič, AD Krka. 27:57. 3. Blatnik, &D Krka. 29:19.
Članice 4 km: Brudar Fn.ni. TD Novo mesto. 21:07. 2.  Mialej, TD Novo mesto. 21:38.
Pionirji starejši — 3 km: 1. Berger, 17:25, 2. Pemca, 17:30. 3. in 4. Rngelj. Kastelic 17:50.
Pionirji mlajši — 3 km: 1. Petrinčič 17:05. 2. Roher 22:37, 3. .lakše 24:00.
Mlajši pionirji eo zašli in\so tekmovali po progi za starejše pionirje. Po tekmovanju v tekih je bil slaJorn. Proga je bila močno ledena.
Slalom — člani: 1. Sraerdu Milan. TD Novo mesto, 81 sek., 2. Perlo Ludve. SD Krka. 37 sek., 3. Peric Neno, SD Krka, 89 s©k.. 4. Hočevar Andrej. TD Novo niesto, 42 sek.. 5. Rožnik Zvone (izven). 52 sek.. 6. Puc Ciril. TD Nov© mesto. 1:06.
Člani — Smuk: 1. Rožnik Zvone (izven) 24 sek., 2. Perio Ludve. 8D KTka 25 sek., 3. Smerdu Milan. TD Novo mesto, 29 sek.. 4. Perio Neno. ŠD Krk*. 36 sek.. 5. Hočevar Andrej, TD Novo mesto. 41 sek.
Mladinci — slalom: 1. Lapajne. 1:02, 2. Sonc. 1:10. 3. Cujnik. 2:00.
Mladinci — smuk: 1. Laipajne 41 sek.. 3. Sonc 45 sek.. 8. Siimič 49 sok., 4. Cujnik 56 sek., 5. Hočevar 59 sek-.
Večina tekmovalcev je bila iz vrst TD Novo mesto in SD Krka, od TD fimihel je bil samo Cujnik, ostali pa so gledali tekme ob strani. Upamo pa. da se bodo pri prihodnjem tekmovanju v nedeljo bolje izkazali. Zmagovalci bodo prejeli lepe diplome. Tudi ohljubljene tekmovalce iz okolice Novega mesta smo pričakovali. Pa jih žal ni bilo.
Starši, pomagajte otrokom pri učenju!
ker se potem učenci tega tako navadijo, kot se majhen otrok navadi hoje. Učeno pravimo, da se jim razvijejo privajenosti za lepo obliko in pisavo.
Pri pisanju in čitanju naj starši učenca tudi vedno opozarjajo na pravilno sedenje ter naj skrbe, da ima otrok pravilen sedež in ni miza ne previsoka ne prenizka. Učenčeve noge se morajo vedno s celim stopalom dotikati tal, sedna ploskev stola ne sme biti tako široka, da bi učencu tiščala žile na nogah, ker se s tem ovira krvni obtok in postane noga »mravljinča-sta«. Miza naq bo tako visoka, da se otrok z lakti dotika ploskve, gledati ne sme nikdar bliže kot 25 cm od zvezka, knjige, ker si s tem kvari oči. Ce pa otrok ne vidi, tedaj ga je treba takoj poslati k zdravniku. Kratkoviden otrok namreč napenja oči, se muči, se veliko teže uči in tudi hitreje utrudi pri učenju.
V tej zvezi moramo opozoriti starše tudi na to, da se osnovnošolski otrok ne uči pozno v noč, ker mora spati vsaj deset ur. Če zjutraj vstane, naj snov le ponavlja in naj se ne uči na novo snovi.
Pogostokrat se tudi zgodi, da starši
radi kličejo otroka med učenjem sem in tja, da bi prinesel drva, skočil po cigarete, napojil živino itd. Pustimo otroka, če je le mogoče med učenjem v miru, naj se le uči, ker ga na ta način navajamo na raztresenost! Na vsak način je prav, če otrok poleg učenja opravlja vsak dan njemu primerno delo, toda naj dela tedaj, ko se je naučil, napravil domače naloge.
Ako bi starši povsod tako ravnali z otroki, tedaj smo prepričani, da bi bil uspeh v naših šolah mnogo boljši. Če bi starši otroka navadili na redno učenje v osnovni šoli, tedaj bi se kolikor toliko samostojno učil v gimnaziji. Ker pa je večina osnovnošolskih otrok malo vajena na samostojno učenje, jim dela gimnazija v nižjih razredih težave, čeprav je seveda res, da je učni načrt za prvošolčke preveč zahteven in pogostokrat počasnejši učenci nimajo dovolj časa za počitek in razvedrilo. Prvošolček bi se ne smel učiti več na dan kot 2—2 M uri, če računamo s tem, da itak sedi vsak dan povprečno pet ur v šoli.
Iz vsega tega starši lahko uvidijo, da je prav, če se udeležujejo roditeljskih sestankov. Učitelji v šoli navadno vedno povedo n. pr., kako naj učenci
Na popoldanskem tekmovanju v skokih so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Smerdu Milan TD Novo mesto, 18 m 2. Cavlovič. fiD Krka. 11,50 m. 3. Dolenc. SD Krka. 10.50 m.
fiikoda le. da je bila skakalnica preveč ledena in most nepravilno postavljen, zato tudi niso bili doseženi daljši skoki. Naj. boljši skok izven konkurence je imel Milan Smerdu, ki je skočAl 17,50 m.
Na tekmovanjih je bilo dopoldne in popoldne precej gledalcev'. Tudi to je dokaz, da ima smučarski šport vedno več vnetih pristašev. J. G.
PIONIRJI IZ VELIKE LOKE SO SE POMERILI NA SMUČEH
V nedeljo 3. februarja je pionirski odred iz Velike Loke organiziral smučarski« tekme v tekih in skokih z 10-metrske skakalnice, ki se jih je udeležilo 14 pioniTjev.
V teku na 4 km eo bili doseženi naslednji rezultati:
1. Gliha Franc 27:30. 2. Oven Janez 27:45, 8- Kotar Drago 28:55.
Tek na 2 km: 1. Kozlevčar Stanko 19:15. 2. Gnidovec Milan 19:25.
Start za tekmovanje v tekih je bil v Veliki Loki na mostu. Popoldne pa je bilo tek-movanje v skokih na hribu pri Vel. Loki
Rezultati skokov eo naslednji: 1- Kotar Drago 6,70 m, 2. Kosten Marjan 6,50 m.
Skakalnico so naipravili pionirji sami. pri vsem delu za tekmovanje_pa jim je pomagal član KDZ tov. Oiril Bukovec.
Zmagovalci so po tekmovanju'prejeli denarne nagrade. Gliha. zmagovalec v teku na 4 km, je prejel 400 din. Oven, ki je bil drugi. 200 din in Kotar 100 din. Zmagovalec na progi 2 km. Kozlevčar, je prejel 250 din. Gnidovec pa 150 din. Vodstvo KDZ je nameravalo zmagovalcem pripraviti praktična darila, vendar pa so bili pionirji preveč neučakani in niso hoteli čakati druge ne. delje, zato tudi ni bilo mogoče tako hitro pripraviti druga darila- KDZ je za tekmovalce darovala 1000 dinarjev, ostalo pa eo prispevali vaščani Vel. Loke.
Prvo pionirsko tekmovanje si je ogledalo veliko število ljudi in vsi so bili zelo zadovoljni. Takih nastopov si še želijo, zato je tov. Bukovec obljubil, da jih bodo kmalu spet razveselili s tekmovanjem za »zmagovalca Velike Loke«. M. v.
TEKME V KOČEVJU
Preteklo nedeljo so bile smuške tekme za društveno prvenstvo »Partizana«, telesno, vzgojnega društva v Kočevju. Kot gostje so sodelovali tudi člani, mladinci in članice SK »Krim« ta Ljubljane. Gostje so imeli priliko videti,  da  so tudi  na Kočevskem
doma pravilno čitajo, kako naj spišejo obnovo berila, kako je treba berilo skrčiti in to napisati, kako je treba morda berilo razširiti in to razširitev napisati itd. Ce pa učenec tega ne zna, je znamenje, da v šoli pri navodilih ni pazil ali pa učitelj ni dal dovolj navodil učencem. Starši naj se med seboj posvetujejo in prosijo upravitelja, da bi jim učitelj na roditeljskem sestanku včasih povedal, kako se mora pravilno brati, drugič spet, kako se delajo samostojni pismeni sestavki ali kakor jim navadno pravijo preprosti ljudje prosti spisi itd. Prepričani smo, da jim bo učiteljstvo rado ustreglo že zato, ker bo imelo potem več uspeha v šoli in bo treba morda manj pripovedovati otrokom, kako se taki reči streže.
Če staršem polagamo na srce, naj se pozanimajo za to, kako se otroci uče, tedaj jim hočemo samo dobro. Povedati namreč moramo, da bodo morali vsi tisti otroci, ki so se letos vpisali v prvi razred, že obiskovati Šolo osem let. Brez dovršene osemletne šole se ne bo mogel noben otrok učiti nobene obrti.
Za sedaj naj bo dovolj. Ako bi še kaj želi, tedaj pišite uredništvu Dolenjskega lista, kaj bi radi vedeli o vzgoji otrok, pa vam bomo radi ustregli.
Prof. Ivan Andoljšek
smučišč« ln tereni, ki ne zaostajajo prav nic za oatalimi v drugih krajih. Celotna organizacija tekem je pokazala, da so dane tudi v tem koncu vse možnosti množičnega ln kvalitetnega smučarskega razvoja. Tekmovalo se je v slalomu, smuku in smuških skokih. Vodji tekem. tov. Vlado Smoletu-se je na startu Javilo 52 tekmovalcev in tekmovalk. Dosegli *n naslednje uspehe:
V •moka: elani: 1. Kralj Leopold. 2. An-dlovdft. Janez, oba »Partizan«. Kočevje; 3. Mencinger Jože, »Krim«.
Starejši mladinci: 1. Jerman Miha. 2. Novak Janez oba »Krim. T
Članice: 1. Urlič Metka. (Kr.): 2. Kajfež Nada. (Koč.).
Mlajši mladinci: 1. TJranič Medan. 2. Strniša Franc, oba »Partizan«. Kočevju.
Mlajše mladinke: 1. Kopitar Tatjana. 2. Era/th Inge, obe »Partizan« (Koč.).
Pionirji: 1. Bastar Valdemar, 2. mesto si •i delita Kuinik Alojz in Hočevar .Une*, vel 1« Kočevja.
Slalom: člani: 1. Mencinger Jože (Kr.). 2. Kralj Leopold (Koč.). 3. Dekleva Jože (Kr.).
Olanice: 1. Kajfež Nada (Ko*.), 2. Unšič Metka (Kr.).
Starejši mladinci: 1. Novak Janez, 2. Jerman Miha (Kr.).
Mlajši mladinci: 1. Strniša Franc (Koč.). 2. Uranič Medan (Koč.).
Pionirji: Merhar Ivan (Koč.). 2. Baštar Valdemar (Koč.).
Skoki- elani: 1 Mencinger Jože (Kr.) 180.4 ročk (19 in 20 m). 2. Andlovec Janez (Koč.) 162.7 to6k (17 io 20,5 m), 8. Andoljšek Ignac (Koč.) 148.9 toftk, (15.5 in 16 m).
Mlajši mladinci: 1. Urani« Medan (Koč.) 156,9 toč-k (11.5 in 12.5 m). 2. Priča Milan (Koč.) 156.4 took (13 in 12 m).
Organizacija tekem je bila dobra. Med tekmoval oi s*mo opazili med domačini napredek- predvsem pri mladincih, čutiti pa je bilo pomanjkanje treninga (posebno še pri skakalcih). Pri skokih za tekmovanje hi bilo nujno izločiti nesigurne- da se bi ne ob padcih gledalci zabavali in smejali. Tudi športna vzgoja gledalcev je važna.
Napovedani tek patrol je moral h itd zaradi tehničnih ovir odpovedan. To pač ni doprinos k iisvenarmadnl vzgoji, ako je moral tek od pas ti zaradi tega, ker zaradi nerazumevanja nekaterih ljudi obljubljene puške niso bile izdane, ker je manjkalo odobrenje »črno na belem«.
Prireditev je zelo dobro uspela, k čemer so precej r^ijpooiogli ljubljanski gostje, ki se niso ustrašili n« pota ne predsodkov, za-kar jim gre v»e prtaiauje.
V nedeljo 10. februarja bodo tekmovali v smučarskih tekih. — ko.
V NEDELJO SMUČARSKE TEKME
V SMIHELU IN ST. PETRU
V nedeljo 10. februarja se bodo smučarji spet lahko pomerili na smučeh. Naši prvi smučarski Inštruktorji, ki so se pred nedavnim tzvežbali na tečaju na Gorjancih, bodo priredili dvoje smučarskih tekmovanj. Tekmovanje v Smlheln se bo pričelo ob 10. url dopoldne. Na vrsti bodo teki za vse skupine, tekme v slalomu In v skokih.
V St. Petru pri Novem mestu ho ob 11. nrl dopoldne tekmovanje v »muških tekih.
Ljubitelje športa rabimo na ogled tek-movanj v Smlhelu ln St. Petru I        J. G.
Smrt sta našla v snegu
Dne 27. jan. 1952 zvečer sta se vračala iz Malega Loga proti domu fanta Krže in Peček v starosti 28 let, doma iz Gore prj Sodražici. Noč jima je bila usodna. Zameti so bili visoki po dva metra, brila je burja, padal je sneg in pritiskal hud mraz. Počasi sta gazila na novo zapadel sneg, dokler nista omagala. Eden je omagal prej, drugi si je hotel rešiti Življenje s tem, da je poskušal zažgati svojo harmonika, pri kateri bi so ogrel. Na žalost je bila harmonika mokra in imrzla ter se zaradi tega ni hotela vžgati. Poslednje upanje je bilo pri kraju.
Oba fanta so našli v ponedeljek. Ležala sta v snegu v razdalji enega kilometra. Ko so reševalci prišli do prvpga, so ga našli še živega, toda nobena pomo? mu ni več koristila. Drugega pa so uftli popolnoma zametenega in zmrznjenega.
Vzrok hude nesreče je bilo slabo vreme in hud mraz, a>loma pa tudi alkohol.
L.J.
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Stev. 6.
JOŽE ZAMLJEN
PREŠERNOV VEČER
Bil je prečudovit zimski mrak, kakršen je lahko samo v Gorjancih. Tam daleč so se lahko rdečili vrhovi planin, v bukov gozd, ki se je zdel kakor mogočna dvorana, pa je vdirala sivo modra tmina. Vsaka vejica je blestela v neštetih kristalih, male smrečice pa so zlezle v eno samo gubo, zagrinjajoč se v baržunasto snežno ogrinjalo. Neizmerno tiho je bilo. Človek je imel občutek, da je to tisti tolikokrat omenjeni, večno iskani — a nikdar najdeni kotiček miru in pokoja. Spokojno je počivala narava, vendar pa si čutil pod debelo skorjo snega vrenje in kipenje, ki bo vsak čas pognalo iz zemlje in oznanilo novo življenje, prav tako kot v prsih teh fantov in mož, na katerih čelih je rdela zvezda.
Nekaj desetin partizanov je .sedelo ob tabornem ognju. Rdeči odsev je vedno bolj prihajal do veljave. Obrazi so izgubljali dnevno barvo in rdeli v rmenkasto rdeči luči. Vsakdo je bil zatopljen v svoje misli in se ukvarjal kdo ve s čim in kom. Jaka je zagrabil najbližjo vejo in dregnil v ogenj. Nešteto iskrer je vzplapolalo visoko pod krone stoletnih bukev. Vsenaokrog je dobilo povsem drugačno sliko. Male smrečice, odete v bel kožuh, so dobile čudovite oblike, kakor da bi nešteto bajnih bitij sklonjeno čakalo na povelje, da bo skočilo na noge ter odšlo v dolino. Ostre in dolge bodice ivja su pordele in izgledalo je, da je tu gozd sulic in puščic, rdečih od kaljenja, ki samo čakajo, da jih bo nekdo izpulil iz tulcev in izstrelil v sovražnike našega rodu.
»Daj, povej nam kaj, kar nam bo pognalo kri po žilah,« je dejal nekdo iz ozadja. Komisar, katerega so imeli vsi radi, ker je preživel že nešteto borb in znal tako lepo pripovedovati, je potegnil iz prsnega žepa prav majhno in drobno knjižico. Človek bi že ne mogel več določiti barve njene vezave. Na robovih, oglih in hrbtih je bila odrgnjena in obrabljena. V velikih, žilavih rokah komisarja je bila knjižica kot mala igračka, ki pa se vsakomur priljubi in bi jo ne dal od sebe za še tako veliko bogastvo.
»Poglejte, tovariši, ta knjižica hodi z menoj po partizanskih potih in stezah že od prvega početka. Z menoj je bila v borbah, z menoj v bolnici, z menoj po vseh neštevilnih vaseh. Bila je z menoj, kadar sem bil sam in kadar sem bil med ljudmi. Vsekdar pa mi je vlila novih sil, novega upanja in svetlejših pogledov v bodočnost.«
Žametasti bariton komisarja je božal ljudi, se od njih odbijal in se izgubljal v prostranosti gozdov. Oddaljenejši so se premaknili bliže h komisarju, drugi so se presedli, pod nogami pa je škripal zmrzujoči sneg. Vsi so mislili, da jim bo stari borec začel pripovedovati svoje doživljaje Iz neštetih borb doma in po tujini v vojni in v delavskem gibanju. Počasi in z velikim spoštovanjem je komisar odprl malo kniižieo. se zazrl v plamen pred seboj, nato pa začel.
Tovariši, v tej knjižici sem našel vedno vse, kar koli sem iskal. To ni knjižica kot Večernice, ki jo vzameš v roke ob zimskih večerih, da si pre-ženeš dolg čas. Ta knjižica je vse več. Pa kaj bi vam pripovedoval. Poslušajte!«
Glas komisarja je spočetka božal, se polagoma vsesaval v ljudi, jim grel kri, prehajal v poveljujoči glas človeka, ki ve, kaj hoče. Kot buren vihar so odmevale v gozd besede:
». . • tja bomo našli pot kjer nje sinovi ei prosto vol'jo pot ve.ro ii^ postave - . .«
Ogenj je ponehaval in se zopet z vso silo pognal proti drevesnemu svodu. Z ognjem obžarjen je stal med partizani ponosen in junaški komisar. Kakor da bi stal pred odločujočim dejanjem, je govoril v zanosu:
». ... Manj strašna noč je v črne zemlje
krili.
ko so pod svetlim sonoem sužni dnovi!« Glas mu je drhtel od navdušenja, se vzpenjal in zopet padal, udiral v srca borcev in zamrl, kot da spev še ni končan in ga še in še pričakuješ. Ne, to ni moglo vzbuditi aplavza kot v gledaliških ali koncertnih' dvoranah. Nastala je gluha, neizrekljiva tišina, tišina, ki pove, da je stvaritev prodrla v notranjost, da je dosegla namen.
Vesela in prešerna »Železna cesta« je borce vzdramila iz zamišljenosti, ki jo je privabila pesem, izpeta v srcu velikega domoljuba.
»Daj, komisar, še kaj takega kot prej!«
Komisar se je zazrl v zvezdnato zimsko nebo in mehko pričel:
»Bilo je po težki, naporni borbi z belimi psi in okupatorji. Naša četa se je umikala v nedostopne gorjanske gozdove, da nabere novih moči in sil. Pot se je krivenčila in bočila vse bolj in bolj. Stoletne bukve so se vzpenjale v prekrasno gotsko stebričevje in ustvarjale čudovito templasto ladjo zelenja. Strop tega čudovitega templa je zakrival pogled v čisto modrino neba. Grozna, pošastno občutena tišina avgustovskega poldneva je dražila še od borbe razpaljene Jn prenapete živce. Prav vsak pok suhi j adi je vzvalovil kot harfine strune napete živce.
Lojz, ki smo ga vsi imeli za prite-penca, za katerega ni nihče vedel, od kod je in kako je prišel med nas, je s čudovito silo rinil v žleb, prenapolnjen še z lanskim, mogoče še s predlanskim listjem. Hropel je; iz prsi mu je prihajalo grgranje, grgranje, ki kaže poslovilne trenutke odhajajočega mladega življenja. Opazil sem, da mu sile pojemajo! Objel sem ga krepko preko ledij in ga skoraj nosil preko desnega boka. Nikoli ni dosti govoril ta fant, čeprav je bil južnjaške krvi, kar je izdajala njegova govorica.
Moči so mu pešale vedno bolj in bolj. Četa se nama je že oddaljila in
nikogar nisem mogel več poklicati, da bi mi pomagal nositi ranjenega tovariša.
Obupno se je Lojz zaganjal v strmino, kot bi bil trdno prepričan, da mu bo vrh prinesel novih moči. Toda odmirajoče telo je bilo močnejše od njegove volje. Omagal je.
»Ne morem več!« je dejal in se zleknil na izsušeno listje. Bledo čelo mu je rosil hladen pot. Obrisal sem mu potno čelo in njegove oči so me zaupljivo gledale. Bile so polne volje in upanja. S težavo je odprl vročične ustnice in mi govoril: »Poglej France, pustil vas bom. Pri vas sem se počutil
Čutil sem, da hoče še nekaj povedati, toda glasu ni bilo iz grla. Prislonil sem uho na njegove ustnice in čul sem šepetajoče besede:
»Žive naj vsj narodi,
ki hrepene dočaka't dan,
ki, koder sonc« hodi.
prepir iz sveta bo pregnan,
ki rojak
prost ho vsak.
ne vrag. le sosed bo mejak!«
Oči so strmele v svod zelenega templa. Desnica pa je krčevito držala puško. Zdelo se mi je, da so bile zadnje besede: »Ta puška naj govori, kar vam še nisem povedal.«
Toliko ljubezni do lastnega naroda
kot doma. Tako ste bili dobri z menoj, toliko lepega sem doživel z vami.«
Hotel sem ga opogumiti, spregovoriti vsaj eno besedo. Toda zamahnil je z roko in dejal: »Ne bo več šlo!« Nikdar nisem slišal tako obupnih besed. Z jezikom si je omočil razsušene ustnice: »Prokleta, tisočkrat prokleta pohlepnost rimske volkulje, me je prebila, da ne bom mogel več maščevati trpljenja naših ljudi. Le kaj bo moja mati, kaj bo moja Barbka?« Hotel se je zravnati, toda bolečina je bila tako močna, da ga je vrgla na zemljo. Ne vem, kaj bi dal, da bi mogel povrniti življenje temu odločnemu borcu. Kakor vsi njegovi domači, kakor vsi predniki boreči se s kraško, pusto golo zemljo na življenje in smrt, tako se je ta fant boril s smrtjo.
»France, ti ne veš, kako sem si želel, da bi srečno in v miru živel tam doli ob morju. Nič prerekanj, nič sovraštva ne bo po tej vojni. Živeli bi skupno, v slogi z Italijani in delali, delali.« Beseda je še vedno hropela iz vročičnih ustnic, toda glasu ni bilo več. Globoko je zasopel, oči so se mu na široko odprle, kakor bi videle razodetje.
in hkrati toliko upanja in vere v sožitje vseh svobodnih narodov nisem opazil nikoli prej in nikoli pozneje. Hotel sem sporočiti njegovi materi, kakšnega sina je imela in njegovi Barbki, da je bil njen fant junak. Iskal sem po vseh žepih, da bi našel vsaj majhno sled, od kod je, toda brez uspeha. Pri mrtvem Lojzu sem našel samo takole knjižico,« in komisar je pokazal svojo, »na platnicah pa natisnjeno eno samo besedico — Prešeren. Po tej knjižici sem spoznal, da je bil Lojz z vsem svojim srcem in plemenitim čustvovanjem Slovenec, član naroda, ki hoče iz hlapcev postati gospodar.«
Beseda je zamrla. Z vedrim in čistim glasom je mlad Študent povedal Prešernovo »Zdravljico«.
Tak je bil Prešernov večer med partizani. Ni bil bučen in ne slavnosten, pač pa doživet. Prešernova beseda je vzvalovila kri med borci. Dolgo v noč so še razpravljali o veliki bodočnosti, za katero je dal življenje kraški Lojz. Prešeren, v svojem življenju sam samcat, je skoraj po sto letih razplamtel grom z oblakov, ki je treščil na sovražnike našega rodu.
nase pionirje
Lojze Zupane:
VELIKAN, PASTIR IX KOZjEL
Belokranjska pripovedka
V Gorjancih je živel velikan. Nič ni delal, a vseeno je dobro živel: pastirjem je kradel ovce, goved in teljad, si jih pekel na ražnju in se redil. In ni ga bilo dneva, da bj si z ukradenim živinčetom ne omastil brade.
Nekoč je mlad pastirček pasel na pa-šincih ovce in koze. Največji in najlepši v vsej čredi je bil stari kozel, ki je na klic pastir j eve svireli zganjal ovce in koze v čredo.
Toda kozel je kozel! Nekega dne se je sam preveč oddaljil od črede in zašel pred skalnato votlino, kjer je domova! gorjanski veiikan. Ko je velikan zagledal kozla, ga je pograbil in skril v skvožnjo, da M ga naslednji dan nataknil na ra-ženj in si ga spekel za obed.
Pastir je iskal izgubljenega kozla. Komaj je zapiska! na svirel, že je kozel zameketal v velikanovem skrivališču.
>Vrni mi kozla !< je pastirček zaklical pred votlino. >če mi ga ne vrneš, te bom premlat.il, pa četudi si velikan !< se je junačil.
>Na mojem pašincu se je pasel, zato bo moj!« se je zadri velikan in prilezel iz votline.
>Vrni mi kozla! Če ne, te premlatim!« je pastir ponovil grožnjo.
»Oho, tebe se pa res bojim !< se je zakrohotal gorjanski velikan. >Ali te je še kaj več v hlačah?«
>Še toliko me je dovolj, kolikor me vidiš,< je pastir pogumno odvrnil. Potlej pa je zapiskal na svirel in zapel:
>Kozel, kozel, Meketač, stresi velikana iz hlač!«
In kozel se je pognal iz votline ter se izozad s takšno silo zaletel v velikana, da ga je pognal po strmi rebri. Velikanu je dričalo: tekel je in tekel, se lovil za breze in hraste, pulil med tekom drevje iz zemlje, a ustavit} se ni mogel. Šele v dolini, prav ob vznožju Gorjancev, se je ustavil. A kakol Telebnil je med tekom vznak s tolikšno silo, da se je tamkaj, kjer je padel, udrla zemlja v globoko drago. Preden se je pobral in prisopihal nazaj pod vrh Gorjancev, kjer je imel svojo skalnato votlino, sta pastir in kozel Že zdavnaj odšla domov.
Na mestu, kjer se je velikan udri v drago, stoji dane* vas. Belokranjci so ji vzdeli ime — Drage...
Novice iz Slovenske Koroške
Da izve tudi ljudstvo na Dolenjskem kaj več iz življenja in trde borbe Koroških Slovencev, bomo v našem listu od česa do časa objavljali tudi koroške novice.
Nadvse pomembno so naši Korošci prosilavili 400-leinico slovenske knjige.
V Celovcu so 19. januarja odprli prvo slovensko knjigarno »Naša knjiga< kot izraz in potrdilo življenjske volje in kulturnih potreb Slovencev na Koroškem. Ob tej priliki je imel v celovškem radiu govor predsednik SPZ tov. dr. Franci Zviter, ki se je spomnil 400-letnice slovenske knjige in Zupančičeve besede ob obletnici pesnikovega rojstva.
Gotovo vas bo zanimalo tudi to, da |e v letošnji zimi organizirala Slovenska kmečka zveza vrsto kmetijskih in gospodinjskih tečajev. Nedavno so dekleta go-spodinjsko-kuharskega tečaja v Borovljah priredila »poskusno pojedino«. Gostom so se posebno izkazale z dobro in okusno pripravljenimi jedili. Med povabljenci je bil tudi legacijski svetnik FLRJ v Celovcu tov. Mitja Vošnjak, boroveljski župan in drugi, ki so bili nadvse zadovoljni.
V tej zimi so prav marljiva tudi mnoga slovenska prosvetna društva, ki prirejajo razne kulturne prireditve, igre in pevske nastope. Tako je v Št. Primožu SPD »Danica* z velikim uspehom uprizorilo domačo igro »Tr{ sestre«, pred icrro pa sta moški in mešani pevski zbor zapela nekaj koroških pesmi, škoda le. da Slovenci v teh krajih nimajo lastne dvorane in morajo igrati v mali gostinski sobi, medtem ko imajo dvorano Nemci — člani nemškega telovadnega društva.
Tudi Slovensko prosvetno društvo v Železni kaplji je to zimo znova zaživelo.
V Narodnem domu v Doberli vasi so uprizorili dramo VI. Pfeiferja »Rožmarin«, s katero so bilj gledalci zelo zadovoljni. V Doberli vasi so morali igrati zato, ker v Železni kaplji nimajo svoje dvorane, v tamkajšnji pa smejo igrati spet le samo Nemci. Navzlic temu pa pravijo Slovenci, da ne bodo klonili in se bodo spet kmalu kaj naučili.
Med najboljšimi SPD na Koroškem je
brez dvoma »Danica« v Št. Vidu, ki ima moški ter ženski pevski zbor in tamburaše, seveda pa tudi igralce. Društvo prireja izbrane igre, pred katerimi so vedno tudi predavanja, s katerimi izobražujejo ljudstvo. Posebno pozornost posvečajo knjižnici. Z njo je slovensko prebivalstvo tega okoliša vzljubilo slovensko knjigo. Med 800 prebivalci (skupno z Nemci) je v društvo včlanjenih skoraj 300 ljudi, ki hočejo kot zavedni Slovenci sodelovati tudi na kult. prosvetnem polju.
Oglasili so se tudi naši znanci iz Radiš pri Celovcu, ki so lanj gostovali s koroško pesmijo v Novem mestu in Dol. Toplicah. Sporočajo nam, da se spet pridno pripravljajo na novo turnejo po Sloveniji še v tej zimi. Tokrat bosta pela moški in mešani pevski zbor, v Jugoslavijo pa bodo prihitela tudi dekleta, ki si posebno žele videti naše morje in Postojnsko jamo. Obiskali bodo tudi Koper. Pišejo nam pa, da imajo velike težave, ker jim Nemci pri delu nasprotujejo. Zavedna slovenska dekleta hodijo navzlic visokemu snegu tudi po več ur daleč na vaje, ker hočejo na vsak način videti Jugoslavijo. Tudi mi želimo Ra-dišanom s toplo dobrodošlico veliko uspehov na turneji po Sloveniji.
Preko 40 koroških lovcev od Borovelj do Zilje, slovenske in nemške narodnosti, je bilo nedavno v gosteh Lovske zveze Slovenija. Udeležili so se lova na ntv*« svinje v lovišču Krajevne lovske zveze Kočevje. Na tem obisku so bili, kakor poročajo, zelo zadovoljni. Ne morejo pre-hvaliti vzorne ureditve lovišč in tovarištva, ki so ga doživeli med našimi lovci. Tov. Karel Prušnik opisuje med drugim, kako 6e je zabila koroškemu lovcu Rav-terju puška, pa mu je takoj priskočil na pomoč tov. Drago Bižal in mu posodil svojo risanico. Pokaza] je tovarištvo in nesebičnost, ki jo pozna le pravo lovsko in tovariško srce. Pohvalili so se tudi z gostoljubnostjo prebivalcev Kočevja in se jim za njihovo pozornost ponovno zahvaljujejo.
Toliko za danes, drugič pa še kaj!
-ar
Od samiti olliu) so prostor Mestne hnjišnice še ne to piii
V Prešernovem tednu smo in ne bo napak, da se ob tej priliki ponovno spomnimo tudi novomeške Mestne ljudske knjižnice. Ni menda Novomeščana, ki bi ne poznal ali vsaj slišal za več kot skromen »življenjski prostor« te kulturne ustanove Novega mesta. Toliko je že bilo povedanega in napisanega o tem, da je morda že marsikdo vzkliknil: Ah, škoda
Pred 88 leti Je v Novem mestu umrla PRIMIČEVA JULIJA
1
Dokler bodo med Slovenci živele Prešernove pesmi in se bo slovenski človek spoštljivo klanjal Prešernovemu geniju, bo živel tudi spomin na njo, katere ime je Prešeren sam »u zlatih črkah« vrezal na posodo svoje pesmi. Primičeva Julija, hči premožne ljubljanske trgovske družine, neusojena ljubezen našega pesnika, je postala živ-Ijenska družica Jožefa pl. Scheuchen-stuela in se z njim preselila v JVouo mesto, ko je njen mož postal predsednik novomeškega okrožnega sodišča. Stanovala je v Kandiji v nekdanjem Khamovem gradiču, imenovanem Neu-hof, ki leži na drugi strani ceste nasproti gradiča Kamna. Tu je dne 2. februarja 1864 po daljšem trpljenju umrla in bila 4. februarja pokopana na šmi-helskem pokopališču. Med tem ko ni slovensko časopisje tistega časa niti s črko omenilo njene smrti, je novomeški dopisnik v nemškem jeziku pisanega in v Ljubljani izhajajočega časnika »Laibacher Zeitung«, sodni avskultant Franc Zorko, napisal nekaj toplih besed Primičevi Juliji v spomin Odkril in v izvirniku objavil jih je pok. profesor dr. Alojz Turk (Slovenski jezik, IV., 1—4, str. 102—104, Ljubljana 1941). V slovenskem prevodu se te, na začetku navadnega dopisa iz Novega mesta skrito spominske besede, med katerimi Julijino ime izrecno sploh ni bilo omenjeno, glase tako:
»Novo mesto, 17. februarja. Odkar smo vam zadnjič pisali, se je v Novem mestu in njegovi najbližji okolici mnogokaj dogodilo, kar prezreti nam srce in dolžnost prepovedujeta. Naš kraj ni tak, da bi umetnosti in kur je
z njo v zvezi, rožice posipal, umetnost pri nas kot povsod na deželi v ledini počiva in spoznavalci njeni in častilci so le na redko sejani; zato mnogoterega dogodka ne vrednotijo tako, kot bi po svojem bistvu zaslužil. Tako se je zgo-
dilo tudi sedaj. V prvih dneh meseca februarja šel je genij Poezije tesno mimo nas, njegovo lice pa je bilo zagrnjeno, zakaj žalujoč je sklanjal svojo baklo kot zadnjo luč nad plemenitim, njemu tako sorodnim bitjem, ki je nekoč našemu pesniku Prešernu njegove zlate dni sanjati pomagalo, ki je pogosti vzgib njegovega resničnega pesniškega zanosa bilo, in ki v vsej lepoti in poveličani dobroti srca sije iz sonetov, v katerih ga je slavljeni pesnik tako vzorno opeval. Prešernove Lavre ni več, vendar bo nesmrtno živela, živela s pesnikom, ki je sebe in njo s seboj ovekovečil. Kdor pa ima srce in čut za umetnost sploh in za našega Prešerna mojstrske poezije še posebej, temu je in bo njegove Lavre grob svetišče. In ta zavest in ta spomin sta najlepši nevenljivi venec, ki ga na sveži grob preminule z iskrenim ganotjem polagamo.«
S SEJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO PRI 0L0 NOVO MESTO V sredo 30. januarja dopoldne je bila seja Sveta za kulturo in prosveto pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Na dnevnem redu so bila razna važna vprašanja ljudske prosvete in splošne izobrazbe. Svet je predvsem razpravljal o uspehih na vseh šolab v prvem polletju in o proračunu za prosvetne in kulturne namene v letu 1952. Nujno so potrebne investicije za gradnjo šol. V pretresu je bil tudi zakonski osnutek o osemletnem obveznem šolanju in več drugih vprašanj.
prelitega Črnila ... Spominjam se sklepa nekega pripravljalnega odbora za Prešernov teden v mestu pred dvemi leti, v katerem je bilo med drugim postavljeno, da bo dobila Mestna ljudska knjižnica večje prostore tako, da bo Mestni ljudski odbor izselil iz Doma ljudske prosvete kemično čistilnico (prostor je bil takrat celo prazen in bi bila preselitev v nekaj dneh zaključena!), kateri so odločili drug lokal, v razširjene prostore pa bi se vselila knjižnica, ki. bi dobila tudi čitalnico, čeprav zelo skromno. Minil Je Prešernov teden, prišel drugi in z njim ponoven sklep, da se knjižnica preseli na Glavni trg v spodnje prostore obnovljene stavbe okrajnega magazina, ki hi — povejmo to navzlic plohi nasprotnih mnenj.
Tretji Prešernov teden teče od dneva, ko se je resno razpravljalo o večjih prostorih Mestne ljudske knjižnice ... Kaj pravi k temu Mestni ljudski odbor Novo mesto, kaj poverjeništvo za lok. gospodarstvo, ki v 2 letih ni bilo v stanju preseliti čistilnice in pralnice iz Doma ljudske prosvete (kakor da se morajo umazane obleke sprejemati prav v domu, ki je bil in je v celoti namenjen kult. prosvetnemu življenju!!)? Ali bo res treba v Novo mesto povabiti Ribničane (Rib-ničani naj nam oprostijo, če jih bomo res morali poklicati na pomoč!).
Ali se ne bi merodajni ljudje, ki za to reč odgovarjajo pri MLO, v resnici zganili in popravili to kulturno sramoto? Ponovimo še enkrat: najprimernejši lokali za* knjižnico so spodnji prostori okrajnega magazina, kjer bi našla lep prostor tudi čitalnica. Da je ta prepo-trebna. menda ni treba poudarjati. Novo mesto naj se vendar že pridruži ostalim naprednim kraiem Slovenije, ki imajo že zdavnaj knjižnice v kulturnih, dostojnih prostorih (v Celju jim n. pr. ni bilo žal preurediti v sodobno knjižnico velike prostore ene izmed mestnih kavarn!).
Če bo morda spet sprejet sklep, da Mestna knjižnica >v resnicj potrebuje večje prostore in Čitalnico« itd. — potem sklep tudi izvršimo! Spomin velikega Prešerna bomo z ureditvijo tega vprašanja v Novem mestu prav gotovo nnjdo-stojneje rešili. T. M,