GLAS NARODA List slovenskih delavcevyAmerikL The hrgffrt Slovenian Daily sn the United States. Istocd every day except Sundays and legal Holidays/ 75,000 ~ ' TELEFON: CHelsea S—1242 Entered as Beoond Olasa Matter ftoptcmbtr 21, 1903, at Um Port Ofliot a* Hew York, H. udar Act of Oonffrtu of March 3. 1879. TELEFON: OHelsta 3—1241 No. 1 74. — Stcv. 1 74. NEW YORK, TUESDAY, JUI^Y 27, 1937 —TOREK, 27. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PRAVOSLAVNA CERKEV IZOBČUJE NASPROTNIKE JUGOSLOVANSKI POSLANCI IN MINISTRI, KI SO GLASOVALI ZA KONKORDAT - IZOBČENI Knez Pavel ni bil izobčen, ker ae nahajal v Sloveniji. — Oči vseh so vprte van), in vse čaka njegove odločitve. — Po deželi so ae razširile govorice, da je bil patriarh zastrupljen. — Sve-, ti ainod je prepovedal državni pogreb. Španski fašisti so zavzeli Brunete DUNAJ, Avstrija, 26. julija. — Kako malo je ministrski predsednik Milan Stojadinovič s tem, da je prisilil narodno skupščino, da je potrdila kon-kordat z Vatikanom, dosegel, da bi zlomil opozicijo, je razvidno iz tega, ko je pravoslavna cerkev podpisala odredbo, po kateri je izobčen iz pravoslavne cerkve vsak minister in vsak narodni poslanec, ki je deloval in glasoval za konkordat. Izvzeta sta samo vojni in dvorni minister, ki sta bila v fes čas borbe z regentom knezom Pavlom v Sloveniji. Tudi knez Pavel se je s svojo odsotnostjo obvaroval izobčenja. Vsi drugi ministri in poislan-ci so izključeni od ob redov pravoslavne cerkve, celo v slučaju poroke, bolezni in smrti in ne smejo stopiti v posvečena poslopja. Princ Pavel, ki ni odgovarjal na pozive za posredovanje, dokler je bil v Sloveniji, se je v nedeljo zjutraj vrnil v Beograd in ves srbski narod gleda nanj in pričakuje, da bo kaj ukrenil. Dan za dnem dobiva pozive, da Stojadinoviča prisili, da odstopi. Ko je knez Pavel v nedeljo zjutraj naznanil, da namerava obiskati katedralo sv. Save, sta ga opozorila sveti sinod in poveljnik beograjske garnizi-je, da mu bo vstop v katedralo prepovedan ali pa bo celo vržen iz katedrale, kot je bil vržen v soboto zvečer justični minister Subotič, ako vzame s seboj kakega ministra, razun onih dveh, ki nista bila izobčena iz pravoslavne cerkve. Vsled tega je šel knez Pavel v katedralo samo v spremstvu dvornega ministra in enega adjutanta. Na krsti patriarha Varnave je poljjubil ikon (sveto« podobo) in je nekaj časa molil. Nato je prižgal evečo, ki je bila postavljena k patriarhovi glavi. Vlada je zelo vznemirjena, ko je izvedela, da bo v četrtek, ko bodo v katedrali sv. Save opravljeni ■mrtvaški obredi za patriarha, prišlo v Beograd na tisoče ljudi. Dva poslanca, ki sta glasovala za konkordat, sta V soboto ponoči, ko sta vpisala svoje ime v knjigo v patriarhovi palači, okusila ljudsko jezo. Ljudje so ju spoznali in ju pognali iz palače. Enega poslanca so ljudje vjeli in ga pretepli in ko ga je policija iztrgala iz rok razjarjene množice, je moral biti prepeljan v bolnišnico. Drugi poslanec se je skril v patriarhovi palači, toda njegov klobuk in suknjič, ki ju je izgubil na begu, so ljudje raztrgali. Neutemeljene govorice, da je bil patriarh zastrupljen, da bi bil odstranjen najmočnejši nasprotnik konkordata, so povzročile nevarno nevoljo po celi deželi. Sveti sinod je prepovedal državni pogreb za u-mrlega patriarha, kar kaže na neizprosno nasprotje pravoslavne cerkve proti vladi, kajti patriarh je za kraljem prva najvažnejša oseba pri Srbih. Poleg tega je sveti sinod tudi naznanil, da patriarho-vemu pogrebu ne bo smel prisostvovati noben po-planec, ki je glasoval za konkordat. Tudi noben izobčeni minister ne bo smel glasovati pri izvolitvi novega patriarha. \ OBRAVNAVA PROTI FORDU POSPEŠENA Končana mora biti že v teku tega tedna. — Na-daljnih trideset prič zaslišanih. — Organizatorji bodo ob vhodu v tovarno delili letake. NOVA LASKA BOJNA LADJA Ladjo Vittorio Veneto je krstila delavčeva žena. — Oklopne plošče nenavadno močne« RIM, Italija, 26. julija. — Medtem ko sta bila kralj in kraljica samo priči, je signora Maria Bertuzzi, žena delavca v ladjedelnici, krstila »najnovejšo bojno ladjo Vittorio Ve- JAPONSKI AEROPLANI BOMBARDIRAJO DETROIT, Mich., 26. julija. ________ — Zastopnik National Labor v Trstu. Relations Boarda (NLRB) je Krsta hojne ladje) ki ima izjavil, da bo obravnava proti .35>ooo ton in je veljala petde-Ford Motor Company pospe-|set milijonov dolarjev, so bili šena itn da mora biti še v teku pri5a princi kraijCVe hiše Sa-tega tedna končana, četudi biL-0jske mifllstTSL in visokL fa_ se morale vršiti razprave po-1.cistični uradniki, zno v noč. Zdaj se vrše že če-J Zgradba nove bojne ladje je trti teden. I ta jna. Znano je samo, da je *ord Motor Company je ol-;dolRa 745 čevljev in da ima 9 tožena brutalnih in zlobnih na~ tapov po 15 palcev, 12 topovi pad o v na unijske orgamza 6 jmk.er in Idrijo stroj-! to rje. lK,lrf'...... . Ulic. /a včerajšnji dan je bilo po- yittorio Vemeto je najmoe vabljenih trideset nadaljnin bojna ker je bU pric Medtem bodo Homer Martin in drugi uradniki unije avtnih delavcev razpravljali z zastopniki General Motors Corpora-i tion o predlaganih spremembah pogodbe. Predvsem gre za to, ali naj se zajvrže pogodbo, s katero je bil zaključen zadnji štrajk, aH bila zgrajena na najnovejši način. Mogočni stroji morejo ginati ladjo po 32 vozlov na uro in dinamo stroji hi mogli poskrb-Ijevati z električno razsvetljavo celo mesto. Oklopne plošče so baje debele 10 palcev ter morejo vzdržati torpede in "bombe iz aero-planov. naj pa še nadalje ostane v ve-| Taflcoj 1>odo prifeli graditi Ijavi Maurice Sugar, odvetnik United Automobile Workers of America, je objavil, da bo organizacija vnovič poskušata deliti propagandne letake pred vrati Fordonve Rouge tovarne v Dearborn. Guvernerja Franka Murphy-ja in policijskega načelnika Carla Brooksa je prosil, naj poskrbita, da bodo unijski organizatorji popojdne 11. avgusta zadostno zaščiteni, ko se bodo pojavili pred Fordovo tovarno. SANJE SO SE MU VRESNI-CM STAT KS VII,LE, N. C., 23. julija. — Trgovskemu pomočniku Mehinu Stewardu, ki je star 18 let, se je sanjalo, da •z velike višine skočil v vodo. vKo se je prefoudil, je ležal na I tleh pod svojim oknom, ki se I (nahaja v prvem nadstropju. O svojih sanjah je pripovedoval pozneje v bolnišnici. novo bojno ladjo Littorio, ki bo dogotofvljena do leta 1939. Obe ladji l>oste glavni ladji i-talijanske vojne mornarice, ki Šteje 23 kri žar k, 22 flotilnih ladij, 44 rušilcev. 51 torpedovk, 98 submarinov ter več pomožnih bojnih ladij. Poleg tega so še štiri bojne ladje Cesare, Cavour, Doria in Duilio. TRST, Italija, 26. julija. — Nova bojna ladja Vittorio Veneto je prvi izraz italijanske odločnosti, da ponese svojo mornariško moč čez meje Sredozemskega morja, poselimo v Rdeče un Orno morje-ter na Indijski ocean. Bombardirali a o L a n-fans med Peipingom in Tientsinom. — Vojašnica je bila popolnoma porušena. TIENTSIN, Kitajska, 25. julija. — Po premirju enega tedna so se nepričakovano pričeli boji pri Lanfangu in po zračnem bombardiranju se ' je japonska infanterija polastila porušene vojašnice. Japonski letalci sp |iienadoma prileteli nad mesto in bombardirali vojašnico ter jo popolnoma porušili. Japonci pravijo, da so imeli Kitajci velike izgube. Spopad se je pričel opolnoči, ko so pričeli Kitajski streljati na japonski signalni oddelek. ki je popravljal telefonske žice. Tekom lx>jem, v katerih je bilo 5 Japoncev ranjenih med ePSpinom in Tiemtsinom niso vozili vlaki. Proti jutru so se Kitajci u-makuili v smeri proti Huant-sunu, 10 milj jugovzhodno od Fengtaja. Proti jutru so se Kitajci u-maknili v smeri proti Huant-sunu, 10 milj jugovzhodjno od Fengtaja. V Tokio je cesar Hirohito sklical parlament k posebnemu zasedanju, da razpravlja o položaju v severni Kitajski. Japonski vnanji urad je zagrozil, da bo japonska »vojska nastopila v severni Kitajski kar najstrožje, ako Kitajci ne "rešijo položaja'*. Cesar Hirohito je pozval 3,000.000 rezervistov, da so vsak čas pripravljeni, da bodo poklicani pod zastave. VREME NA SEVER. TEČAJU ©GLASUJTE V WAS NARODA POSTOJANKA NA SEVERNEM TEČAJU, 26. julija. — Toplomer na severnem tečaju kaže 32 stopinj Fahrenheita, ali led išče. Vsled dežja in megle je mogoče videti sa- stor v Bielefeldu, mo na razdaljo 500 jardov. Le- zgledu svojega 'brarta in je s dena plošča, na ka/teri se naha- p ritnice bral imena aretiranih ja ruska postojanka, se je že konfesijonalnih pastorjev, kar pomaknila od tečaja za 135 so nazijske oblasti sterogo premi I povedale-, ter je bil po svoji BRAT PASTORJA NEIMOE-LERJA ARETIRAN BERLIN, Nemčija, 26. julija. — Ko je imel mlajši brat protestamtovskega ^voditelja o-pozicije pastorja Martina Nie-mollerja, pastor Walter Nie-moeller, tri pridige v konfesi-jonaljnih cerkvah v I>ahlemu, ga je tajna policija aretirala. Cerkvi sv. Ane in Jezusa Kristusa ste bili natlačeni vernikov, ko je pridigal Walter Niemoeller, ker so pričakovali, da jim bo sporočil kako novico o svojem bratu, ki se nahaja v Moabit kaznilnici. Walter Niemoeller, ki je pa-je sledil KRALJ JURIJ NAJEMA DELAVCE LONDON, Anglija, 26. julija. — Kralj Jurij VI. bo kmetije in posetva, s katerih je bivši kralj Edvard VIII. prodal vso živimo in odpustil delavce, zopet postavil na prej -šnji položaj. Štirideset gozdnih Čuvajev in poljskih delavoefv je prejelo V BITKI SE JE BORILO NA OBEH STRANEH 100,000 VOJAKOV MADRID, Španska, 26. julija. — Fašisti so po zelo vročih bojih zopet zavzeli Brunete, 15 milj zapadno od Madrida. Ob istem času pa so tudi pričeli močno ofenzivo proti Villanueva dela Canada, okoli 4 milje proti severu. Vladne čete se trdovratno upirajo. Do sedaj še držijo isvojo Črto južno od Ouijorne in vzhdno od Villanueva dela Canada. Do sedaj še ni bilo v (nobeni SC0TTSB0R0 SLUČAJ JE ZAKLJUČEN Obsojeni Norris bo najbrž pomiloščen. — 4 obtoženci so bili oproščeni in so odšli z odvetnikom Leibowitzeni. DECATUR, Ala., 25. julija. — Takoavani Scottsboro proces proti devetim mladim zamorcem, ki so bili obtoženi, da so v vagonu nekega tovornega vlaka posilili dve beli ženski, je po dolgih letih za-ključji. Pet zamorcev je bilo obsojenih, štirje so bili pa oproščeni. Charlie Weems je bil obsojen na 75 let ječe, Ozzic Powell na 20 let, Clarence Norris na smrt, Haywood Patterson na 75 let in Alndy Wright na DfJ let. Obtoženci OI en Montgomery, Willie Robeson, Eugene Williams in Roy Wright so bi li oproščeni ter so v družbi znanega jnewyorskega odvetnika Samuela Leibowitza za pustili dvorano. Norris bo najbrž pomiloščen na dosmrtjno oziroma dolgoletno ječo, kot se je zgodilo tudi s Pattersonom in Wrightom, ki sta bila pri prvem procesu obsojena na smrt. LAHKA KAZEN ZA MUSSO-UNIJEVO PRIJATELJICO PARIZ, Francija, 26. julija. — Ker se francoska vlada boji, da bi bili visoki francoski in tuji uradniki zapleteni v škandal, ki je že zadel italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija, je bila zagotovljena lahka kazen Ma-deleini de Fontanges, ker je I bitki zaposlenih toliko vojakov ) kot v bitki za Brunete, kajti j na obeh st rajne h je bilo do 101» tisoč vojakov. Fašisti so dobili s fronte pri Santandru na jh>-moč 20,000 Italijanov. Republikanska vlada pa zatrjuje, da njena črta navzlic velikemu fašističnemu uspehu še vedno ni razbita in da so fašisti svojo zmago plačali z velikanskimi izgubami, kajti na bojišču je obležalo najmanj 7000 fašistov. Bitka za Brunete je trajala neprestano 48 ur in so fašisti pregnali republikance iz vasi z novimi nemškimi aeroplani in artilerijskim ognjem. V zračnih bojih so fašisti izgubili H aeroplanov, republikanci pa enega. Brunete je samo še k 11 p razvalin in je vas takorekoč iztrebi jena s površja zemlje. Republikanci so vjeli tri nemške letalce, ko .je bil izstreljen njihov Dornier aero-plan najnovejše vrste. Prepeljani so bili v Madrid, kjer so izpovedali, da so letalci v redili nemški armadi ter so odšli iz Berlina 17. julija. "Xa Špansko smo bili poslani," je refael ipilot (ieorge Kolil, "da preiskusimo najnovejši Dornier. Leteli smo preko Rima in Seville. Prodno sem se dvignil v zrak, sem dobil 300 per-etov. Na Špagisko sem prišel, da zaslužim kaj denarja, ker maram skrbeti za mater in štiri mlajše brate. Obljubljena mi je bila dobra plača, toda vsota ni bila določena. V Nemčiji so nam pripovedovali, da je španska vojna otroška igrača brez posebne nevarnosti." Ostala dva letalca sta bila vsled padca preveč prestrašena, da bi mogla odgovarjati na vprašanja. v., j , streljala na grofa Charlesa de sporočilo, da se zopet vrnejo Chambruna * nadelo; tudi hlevi bodo zopet j Made^e de FoTlt^ges, k, napolnjeni s polnokrvno živino. tretji pridigi odpeljan w ječo. Walter Niemoeller je s fpri-žnice povedal, da je prejel pismo od svojega brata, ki se nahaja v ječi že od 1. julija. Nato je naatianil, da je bilo are-tiranih še več konfesijonalnih. pastorjev, med njimi tudi poznani pastor Asnrossen, Lij je tudi poznana pod imenom Magda la Ferriere, je priznala, da je bila tri mesece Mus solinijeva ljubica in da je streljala na grofa de Chambruna, ker je razbil nepozabno m jemo ljubezen do ll duceja. Na pro -š(njo visokih franoosških državnikov vlada skrbno pazi na njen dnevnik, v katerem je popisala svoje sec'tamke z Mussolini jem in doživljaje z raznimi drugimi državnik^__^_ MARCONIJEVA JAHTA BO SPOMENIK RIM, Italija, 25. julija. --Kraljeva akademija znanosti je pričela z agitacijo, da postane jahta pokojnega slavnega iznajditelja brezžičnega ibrzo-java Guglielmo Marconi j. i "Elettra", na kateri je Marconi izdelal večino svojih h-umov*, narodni spomenik. Akademija ho 'priporočili vladi, da kupi jahto, ki je O-p rend jena z -najpopolnejšimi laboiatoriji na »vetu, VB9TI VZB&09 New York, Tuesday, July 27, 1937 THE LARGE8T 8L0VENF DAILY IN VJ32. 'Glas Naroda" (A HOVENIO PUBLISHING AMI L. 6LA8 NARODA* (Yoioa at tke Pm»Ii) Mwmj Day Except Snadayi ud BoUdaji 1^0 velja ae Amrtto to „ _ f&OO Iv pol leta........................$8.00 BO htrt l®tl MllltMMIMMM« flifO Za New Xerk ti eelo lata «,„. fl^O 8a pol leta .................... ft.00 2a Inoeemrtro ««1«UU ......$7.00 St pol leta.................... $M0 liliwilwimiiil bMM podplao" la oaitmoMf M ne prloMaJeJo. Dakar no) aa NafOVOU PO Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov, proalmo, da M tndl prejtoje blvalllfie namanl. da hitreje najdeno oailovnlka. Yeariy $8.00 laa Narode" Uhaja thU dan nedelj la "GU8 NARODA", til W. 18th Street Ne« fmk, N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 DOBRA LETINA Navzlic visokim oqnara je vladal lani v velikih farmskia okrajih naše dežele črn obup. Žuželke, »vročina in peščeni vi-barji so uničili velik del pridelkov. Človek m stroj sta bilft brez moči proti naravnim elementom. Letos je pa vse drugače. Letina bo v splošnem vsepovsod dobra, in cene so večini farmskih produktov poskočile tako visoko kot že več let ne. To bo z žalostjo potrdila vsaka gospodinja v mestu. Pregovor pravi, da ima ves svet denar, če ima kmet denar. Farmer ni samo produeent, pač pa v veliki meri tudi odjemalec. Čimveč bo dobil za svoje pridelke, temveč blaga l»o kupil v trgovinah. Ce se v zadnjem hipu ne ipoja'vi kakšna naravna katastrofa, bodo dohodki farmerjev v tem letu tako veliki kot že niso bili izza leta 1929. Ovsa bodo pridelali za petsto milijonov dolarjev, dočim fo ga lani samo za tristo milijonov. Pomladna pšenica jim bo prinesla dvesto sedemdeset milijonov dolarjev, dočim so dobili lani zanjo komaj stošest-deset milijonov. Laiui so pridelali tisoč petsto trideset milijonov busljev koruze, letošnji pridelek bo pa znašal dva tisoči petsto sedemdeset milijonov bušljev. Zdi se kot da bi se skušala narava oddolžiti farmerju za izgube, ki jih je lani imel. Baš zato, ker poljedelstva ni mogoče meriti z navadnimi industrijalnimi merili, naj bi tvorila letošnja dobra letina podlago za bodočnost. Izvesti bo treba takoimenovani "granary plan", ki ga je napravil poljedelski tajnik Wallace ter temelji na stari svetopisemski ideji, da je treba v dobrih letih poskrbeti za slaba leta. Fanner bo zadovoljen le v slučaju, če bodo slabe in dobre letine izenačene Na desni strani vidite hišo, ki je bila nedavno zgrajena v W ashingtooiu. Po tem uzorcu naj bi zgradili domove za ameriške delavce. Na levi so borna bivališča, v katerih morajo stanovati delavci južnih držav. Iz Jugoslavije. i MLIN Piše Lofen Denarne s— posiljatve 'ssssss^sr* DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO [TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO tat Ui - $ Mi_1MB. m $ 7j$-1mb. $$$ iu.fi-m. $$$ T ITALIJO b |IM _ lir 1$V $ 11» $ SIN $ B7.09 $USJ$ lir fe$$ Ur IM ut i m Ur tm Ur $$H SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI kat Iftraj navedena, bodisi v dinar Jih aU le MOfe pefeje. ST Izplačila v ameriških dolarjik H Za tsplaiUe $ y— morate pMlatl____________$ S.1Z .......$41, — • ■ _____________inii t staran krajo ispuiue * doUrJfk. mm wniwd wnMm PO OABU PRISTOJBINO IL-.. j. ;. SLOVENIC PUBLISHED COMPANY "OUi mm i.- ._J......... . 1 J 1 Prodajal je mast svinj, lei so poginile* V Krčevinah blizu Tirovitice so razkrili orožniki nevarno zakotno trgovino. Po vasi in o-kolici je nedavno razsajala svinjska knga in je mnogo svinj poginilo. Cigani so svinje izkopali in prenesli v svoja skrivališča, topili tam mast, ter jo za moko, sol in tobak prodajali nekemu vaškemu trgovcu. Trgovec je mast prodajal kmetom po 1 din za kg. Nepoštenega trgovca Tn cigane so zaprli. V ciganskem taborišču v gozdu so zaplenili večje zaloge masti in mesa. Primer patriarhalnega življenja. Na Vlašič planini aad Travnikom so naselja, v katerih ljudstvo živi tako, kakor je živelo nekdaj v davnih časih. Iz teh naselij ni nobenih urejenih poti v Travnik ali v Jajce in tudi naselja sama nimajo med seboj primernih zvez. Turčija in Avstrija se za take zveze nista brigali in tudi Jugoslaviji se še ni posrečilo, da bi jih uredili. Hribovci živijo v rodbinskih zadrugah. V malem naselj-u Vukovičih nudi zadruga bratov Tokaličev ne samo primer patriarhalne sloge. Ta rodbinska zadruga je stara že preko 100 let in ima danes 46 članov. Večino gorskega naselja imajo Toka lie i. Razen ovsa in koruze v letiih slabe letine kupuje ta zadruga v mestu samo kape za svoje moške člane. Vse drugo od opank pa do primitivnega orodja izdelujejo doma. Neurje porušilo hišo. Te dni se je pripetila v Bosanskem Novem nenavadna nesreča. Zvečer je divjalo nad mestom silno neurje. V hiši Huselna Rasovca so baš večerjali. Naenkrat je začelo v kleti ropotati in škripati. Gospodar jo rekel ženi, naj gre pogledat kaj je. Ko je bila žena s starejšo hčerko sredi stopnic ee je jefla hiša naenkrat podira, ti. Mati in hči sta v zadnjem hipu planili h hiše. Videč kaj se godi je oče hotel rešiti 14-letno hčerko in 12-letne^a sinčka, pa se je hiša v naslednjem hipu porušila, da ni mogel več iz nje. Prihiteli so ljudje in ker se iz Mše niso slišali klici na pomoč so mislili, da so vsi trije mrtvi. Kmalu so pa gospodarja in sinčka odkopali, dočim je ostala 14-letna Žena pod ruševinami mrtva. * * V bolnico je prišel, držeč v roki svoja čreva. V 'banjaluško bolnico je prišel 56-letni kmet Ilja Marie iz vasi Brodara, ki je držal v rokah vsa svoja čreva. Doma se je bil spri s sosedom, ki mu je v prepiru z velikim mesarskim nožem razparal trebuh, da so mu visela čreva. Sprla sta se zaradi e.ne same kokoši. Težko ranjeni kmet je odšel peš v Savski most, odkoder se je pripeljal z vozom v Banjaluko. Rešili ga bodo težko, kar je izgubil mnogo krvi i.n ker je njegova rana inficirana. Strašne nevihte. .....IXiiKlSSU PAR MISLI. Hitler in Mussolini, oba nekdanja korporala, zopet povzročata skrbi generalom Evrope. To sta čiloveka, o katerima ne moreš zapfeati zanesljive besede. Kot dve mački čakaita prilike in ko slutita, da je čas, udarita hitro ko strela. Nato pa spet tih odmor Ln priprava za drugo zvijačo. Slabost in neodločnost demokratičnih držav ju podžigasta naprej in naprej. Gotovo sta vesela, ker jima vsak bluf uspe. Toda vprašanje se po j a vil ja in to v resnih glavah. Ali jima bo vselej uspelo? Kako daleč jima morejo še pustiti, da bosta strašila in 'begala svet? * Draga stva^ki me zanima, je oglas iz Johnstown-a 44 Mi Protestiramo", ki je nedavne izšeft na celi strani newyork-ških dnevnikov. Protest, ki se Obrača proti governerju, a ne proti delavcem ali delavski organizaciji, vsaj tako je v .njem rečeno, je moral stati mnogo denarja. Namen oglasa pa je očrniti delavsko gibanje in metode v gibanju ter išče pomoči javnega mnenja in obenem finančne pomoči. Med delavstvom in navadnimi ljudmi ne bo dobil simpatij, lahko pa se pripeti, daibo dobil finančno podporo za delovanje, obrazloženo v oglasu, kajti so ljudje, ki bi bili pripravljeni žrtvovati marsikateri cent, da bi mogli pristriči peruti J. L. Lewisu. Ne vem, koliko Slovencev je dalo svoje krvavo prislužene groše v sklad za to škodljivo reklamo, če sploh kakšen. - Oglas se sklicuje na ustavno pravice za delo. Kdo pa brani delavcem delati ? Nihče jim tega ne brani. Organizacija samo zahteva, da se stvar tako uredi, da ne bo ddlavec vedno kratkega vlekel. Organizacija zahteva, da kompanija podpiše kontrakt, tako da ima v pslučaju, e že precej ■pozno vrnorno, je vladala v naši hiši globoka tema. Vstopimo, in ko napravim luč pri vratih, nam zadoni nasproti: ■— Surprise! Surprise! Cela hiša jV bila polna lj\idi, miza bogato obložena. . In tako dalje in tako dalje. Tako se običajno glase poročila o prijetnih presenečenjih, ki jih prirede prijatelji srebrno — ali zlato-poročenoem. V Gene vi, v državi Ohio, živita mlada zakonca, ki imata nešteto prijateljev in znancev. Nedavno je imela ona obhajati svoj rojstni dan. Mož je že prej obvestil svoje prijatelje, da ji namerava prirediti za to priliko prijeteio presenečenje. Nji je dejal, da jo bo peljal S tem kon ! zvečer v gledališče, traktom gre lahko pred sodni jo | k o se je šla oblačit — žen- in ske potrebujejo za to najmanj V nasprotnem slučaju pa ni- po|dn^0 uro _ s0 obložili mirna delavec ničesar pokazati ni ZQ v obednid z darovi, rožami nima sploh nobene moei pred in v hipu ^ bilo vse sodiščem, se manj pa pred podjetnikom. Ko bi delavci sprevideli da kompanija ne more voditi boja za delavca — torej boriti se sama proti sebi in obenem obstajati, bi ne bilo podlage aa stavko ker bi bila kompanija primora.na podpirati. — fV mora delavec plačati pristojbino dobi več kot toflrko p . . , ■ • i . Gline, ker sta ponarejala ban- v jabtfjšanju in plačah. Pri vasi Bistri je hudournik l____ ^ ____ Več če 'bo organiziranih, razdejali in odnesel mlin mlinarja Ivana Severja in utonili so mlinar Ln njegovi dve hčerki. Od družine je ostal samo sin, ki se je takrat mudil v sosednji vasi. Blizu Zaprešiča je strašno pustošila toča in, ko je kmet Janko Ivanec videl o-pustošenje na svojih njivah, se je v obupu obesil. Cesto, ki vodi v Dolnjo Stubico, so hudourniki razorali. Od neurja povzročena škoda _ je milijonska. Veliko škodo so povzročili nalivi in toča tudi okrog Sa-mobora. Nesreča na morju. V Kastelanskem zalivu med rtičem Poljuda in gričem Gafli-jero se je pripetila težka nesreča. Parnik "Galeb" je za-vozil v afbaris^p motorno jadrnico "Blias" in jo skoraj preklal čra pal, da se je kmalu potupila. V zadnjem hipu je posadka parnika rešila vseh pet članov posadke albanske jadrnice. Škoda znaša okrog 150,000 din. Obsojena falsifikatorja. Pred okrožnim sodiščem v Petrin ji sta bila obsojena fotograf Štefan Sokmgar iz Petri-nje in afbsdlvent gozdarske a- kovce. Prvi je bil obsojen na pet, drugi pa na sedem let ječe. Fotograf Sokingerse je že večkrat ukvarjal s ponarejeva-njem. Holandci kupujejo rudnike. Dunajska "Die Boerse" ]Mireča, da bi Holandci radi kupili jugoslov. rudnike Lubija in Vareš, za katere ponujajo 2 milijona hOlandskih goldinarjev. S to investicijo naj bi so povečala proizvodnja želeja od 40 do 80 vagonov dnevno. manjša bo laliko članarina. NASI KRAJI (Umetniške fotografije našiti najlepših krajev) Cena knjigi $1 K N J I G A R N A "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Citv PIKNIK - ^ PIKNIK - PIKNIK < < se vrši ni dan 1. AVGUSTA 1937 pod pokroviteljstvom SLOVENSKEGA DOMA v Little Falls, N, Y. NA DOBRO POZNANEM ROSTORt': GUN CLUB (STOP 44) HERKIMER ROAD Prtfetck ob eni ari popoldne ter trmja do 11. qre iveter. ' (ORALA BO GODBA RAZNOVRSTNE KOMADE ža MLADE ta' STARK :: Vtopataa 25'eenUv x» odraate; otroci pnatL :: RA2NOVE8TNE PIJAČE la JEDAČE BO DOVOU NA RAZPOLAGO 'Uljodno m rabi vse SUnenen Jn Slovenke od biku ln (lile« mi to jKMft— »owJ tm svidenje » NEDELJO, 1. AVGUSTA. PrmBk Mule. Važno potovati v rtari kraj sil MMtt kOf» oi pMtai v vseh iUanb. V«M mšf dolgo- Kdor Je |mi HAIMIMUI JA I* MnJUn uwi| jv potiwiivf ur jc pvunxi . . letne akninj« Tuk umitim* mi M^boUkn pojowlta ta tail m potrebno preskrbeti, da Je potovanje niobno ta htec m «a-apno okrnita na na« a m poJa«Oa.'"» Mi praMlata 19$, MM proioje u povratno dovaljonja, potni llato, vlsejo ta iploh vm, kar Je m potovanje polrekaa v najhitrejšem tem, ia kar Je (lavno, sa trpi aajnanj en Pilite torej takoj ta - ta ~ F«®. potovali SLOVEN5G PUBLISHING COMPANY (Travd Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. ill prirejeno, v temi. nato ou pa obsedel: Ona, — kot *em rekel. — ss je pa fiksala v spalnici v goi-njem nadstropju. Pol ure si je navijala lase, pol ure si je drgiaila nohte, pol ure si je mazala in pudraia obraz. Nato je pa vzela iz predaia par prozornih nogavic, pajče-ivina^te zidane lilačike in oprs nik, ki je bil iHtkoliko preozek za svojo odgovorno nalogo. Vse to ji je poslala .njena najboljša (prijateljica za god. — No, ali 'bos kmalu gotova.' — je potrkal rnož na vrata. — Takoj, takoj, — je odvrnila. — takoj bom doli. Toda saj veste, kaj pomeni če pravi ženska "takoj". Ko je nataknila nase to prozorno in prosojno spodnje o-blacilce, je stopila pred ogledalo ter se .«ama sebi ni mogla načuditi, tako lepa je bila in zapeljiva. Položaj je bil torej takle: — V obednici je čakalo brez nje-im> vednosti kakšnih dvajset moževih prijateljev s svojimi ženami. ' Čakali so v temi mimo in .molče, kdaj se "bodo odprla "vrata v gornjem nadstropju, da bodo iiapravili luči in zaupiii i" surprise!" Ona v trdili veri, da je spodaj sam moz, ie pa skleitrila, da ga še prej kot ob povratktt iz gledališča prijetno preseneti. V spalnici ngaane luž, neslišno odpre vrata in stopi v samih nogavicah, hlačah in bra-zirju na vrti stoptaic. — Kje pa sit — vpraša. r—t Tn spodaj. Je bolj prijetno ' ••>.- ' vi •' T*--v" t., -r r ■'-■ 7 f New York Tuesday. July 27, 1937 'T 'lfiT" "aaappici i 1 TEE LARGEST SLOVENE VA1LT IF m Od petnajstih potnikov mednarodnega spaflnega vom je tikala živa samo ena ženska. Stala je v trenutku trčenja pri oknu in sunek jo je vrgel ven. Sprevodnik tega severo-jui-nega ekspresa je bil vajen marsičesa. Gospodje v vagonih so rest o popivali vso noč aft pa so pozwbili na spanje pri kvartah. Pri parčkih se je do-gajallo, da se dame niso prav nič sramovale, oe jih je kdo 6-paaoval v dekolteju. Prav zaradi tega so ga dostojanstveni gospodje z brki tako visoko cenili. Imel je v teh petnajstih letih evoje prakse opraviti s pustolovci, generali! in svetovnimi bankirji. Stregel je kokotain in ljudem, ki sami niso vedeli, koliko miljonov imajo. Tudi bank ro ter jem seveda. Toda takšnega para, ki je vstopil včeraj v ^lak na Gare de Lvon. dve minuti pred odhodom ekspresa ter je drtbil prostor v ku- , peju št. 10, ni srečal se nikoli I v svoji službi. Vozovnici sta bili izstavljeni na ime F. Kingbell in žena. Bili sta v reoš lahko povedala pred sodiščem." "Lunip! Nočem tega, razumi — nočem!" CUNARD WHITE STAR GRADI NOVI ORJAŠKI PARNIK CLYDEBANK, Škotska. — Leta 1940 bo dobil parnik Queen Mary dvojnika, ki bo najbrž še nekoliko večji. Ta Canard White Star parnik, imqnovan No. 552, grade v tukajšnji ladjedelnici John Brown and Company. Slika kaže, kako gra-Novi parnik bo spuščen v morje prihodnje co službo pa uvrščen, agodaj ieta 1940. 4 4 Ob izvirih Kireina, prežijo Tufejni, ti ljufbi roparčki," je z enakomernim zvijajočim se glasom že dobro uro prepeval naš vodnik karavane Da-ga i itiira ziliajočih se kamefl. Da-ga je bil mongolsko-kitajski meša_ nec, in mu je bilo petdeset let. Nešteto gubic mu je mrgolelo krog oči. Njegove tanke ustnice v skoraj indijsko rumeno-rdečein obrazu z močnimi ličnicami so bile modričaste in namesto nosu je imel nekaj ploščatega, da si pomislil na to, kako ga je koj nekdo udaril v obraz, čim je prišel na svet. Imfcvil, moj dolgoletni tovariš, je nejevdljno zmajal z glavo. l)a-ga, ki nas je moral privesti skozi gorovje Tailagein-hara na pot do kolodvora v Kveivačengu, je bil brez dvoma pijan. Bržkone si je bil vzel v Šudsiju, poslednji karavanski postaji, zalogo žganja s seboj. Bedasto se je smehljal in je po-peval. Semjon Pavlovič, naš ruski spremljevalec, je sedel v sedlu >5 sklonjeno glavo in je skoraj ae spal. Pot, ki prav za prav ni bila nrfbcna |>ot, je vodila skozi golo skalovje med razrvanimi, erni-mi pečintoni. Vrh gore je bil sneg. Strafhotno zastrto je bilo večerno nebo nad njim. Ne drevo, ne grm ni oživljal tesnobne enakomernosti tega izgubljenega gorskega sveta. Ne. mo, v ledeni tišini se je razprostiral pred nami: grozota, spremenjena v kamen. Ne glasu ni bilo slišati razen mehkejša, podrsajočega copotanja kamelinih podplatov, ki so polzeli v srou puščave Gobi po poti, ki je'bila nemara že tisoč let stara. "'Kaj pa zmeraj brundaš, Da-ga? Rajši nam povej, koliko časa bomo še hodili do Kireina?" Dagovo ]>opevanje je utihnilo. Neskončno začudenje mu zeva z obrafca. "Kirein? Ki-rein moramo vendar obiti, viso-korodni, ali nisi slišal? Khrou-! gun preži s svojo tolpo pri izvirih." . "A saj ni druge poti, ki bi vodila iz te soteske, ko vprav mimo Krreiua?" Ulačinove oči so se stisnile. "Mogoče je pa le kaka. pot," je zašepetal in zagoneten smehljaj mu je obkrožil sinje ustnice. Mo)če jezdimo dalje. Mahoma se zavemo nevarnosti, ki smo v njej. Tišina je hujša in hujša, vedno bolj tesnoben je občutek, da mogoče že na prihodnjem ovinku, za tisto in ono 9kalo, ki nam zapira pot, preži kaj groznega za nas. Ozrem se nazaj. Štiri tovorne kamele ropotajo zibaje se m nami. 0-tožno medli Pavlovič predse. Ustnice se mu gibljejo, v štreni teme, raakuetrane brade. Tiho govori sam s sefboj: T*edaj 'krene DaS-ga, ki jezdi prvi, s svojo kameh) v Ozk6 zagato, ki zarezi na levi pred na- ju glavo, bolščijo v svoje jezdece s hudobnimi očmi in pihajo in pljuvajo. Slednjič se vdajo. Ozka steza drži počez v višino. Temno, kar brez odseva leži v dolini karavanska pot. Niti za četrt ure ne moremo biti oddaljeni od izvirov. Luna je v^šla. Njen odsev fflava nalahno srebrno po črnih pečinah. Kar navpično zavijemo v ozko grapo, potem pa iznenada zzzija pred nami navpično brezno v vrtoglavo globino. Da-ga se ustavi. Dolgo prisluškuje v črno, nepro-dirno temo pred nami, potem zavijo na desno. Po stezi, ki je komaj tri četrt metra široka, se premikajo kamele dalje. Na levi pada -pečina v globino brez dna, na desni še vzpenja stena vsa razčefedrana kvišku. "Moj Bog, moj Bog," za slišim, kako stoka Bus, a ne upam se ozreti. Obide me občutek, kakršnega ima pač plesalec na vrvi, ki predvaja v višini cerkvenega stolpa kako vajo, kateri še ni kos. Kaj mi pomaga, da se tolažim s tem, da tiaj se zaupam nagonu živali, ki ne bo stopila nikoli napak, ko pa me bolj .in bdlj prešinja občutek omotičnosti, ki me hoče potegniti iz sedla v zevajočo črnino. Zaprem oči, skušam si dopovedati, da si bo tako žival najlažje sama od sebe poiskala pravo pot. Krčevito se zamislim v to. da jezdim mize po ravni pustinji. Vse zaman, veke se mi nehote dvignejo. Nemogoče je, da bi imel zaprte. Enakomerno odmeva copotanje kamelnih podplatov v nočni tišini. Zdaj pa zdaj zaslišim zamolkel glas, če tovor kake kamele zadene v štrlečo skalo. Nehote se tedaj zdrznem, ledeno me spreleti po hrbtu. Na drugi strani gore, onkraj strmega roba, po čigar obronku jahamo, se v dolini vije karavanska pot; ondi je izvir vode, kjer taibori Kačugun s svojo tolpo. Da-ga je bil to pač zvedel v Sudsi ju in se radi grozeče nevarnosti tudi napil korajže. "Kaj te steze ne bo nikoli konec? Se bolj se je zožila. Žel uro tavamo po njej. Ali pa pa se mi le dozdeva tako dolga? Srepo pogledam na glavo svoje kariiele, na hrbet pred menoj jahajočega Imkvila, a strašno se branim, da bi se ozrl na levo. In vendar občutim pri vsakem koraka zavali to orno, z&vajoco globino in tako mi je, to da'me vleče vt tega k sebi. Strahotna, čarobna moč se dviga n nje. Onkraj gore poči strel. Le ntedlose vali odmev in jefe preko grdbena. J "Naprej, ne ustavite se, pa naj se'zgodi kaAoli!" tiho za-pove Da-ga, pa se mi dozdeva, ko da'njegov gflaa kar kriči v smrtni nočni tišini. Soet poči str$ proti nam in slaboino 9e pbnbvi odmev. Imkvilova ka-melk čudno zacvili. Tedaj za- Cefrajc 4'Vsaka minuta jc dragocena, in ta pošast n>odob?n drobcenim ladjeam plavali po tihih, malih to!-nunčkih. Sanjava prarvljičnost se je širila pod temi drevesi, v tem mraku. Zdaj je zrastlo pred njimi spet sivo zidovje, in njihovi koraki so odmevajoče zabobneli na kamenitem tlaku. preet v sledeči sekundi kot prevara njenih čutov. Sredi senčine je bila zagledala slikarsko stojalo s platnom, ki je kazalo «veže barve novo slike. Mar se je mladi umetnik utrudil že ob za-'•ctku svojega dela? Sedel je na marmorni klopi s paleto v počivajoči roki, in zrl sanjavo v piaznino. Tedaj je nekdo kriknil, da se jc rrrpel — Ivan Forbeck. Njegova postava je dozorela. dobil je bolj široka pleča. Čma brada je bila bolj gosta in južno sonce mn je ožgalo resno čelo. _ OAUE t'BI L)K ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vi ne t ova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May 8 svojim romanom najlepši spomenik) Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? / TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I |Z BAGDADA ¥ STAMBUL 4 knjig«, • >lUumi, 121 atnal Vieblna: Smrt Mobamed Bnua; Karanuia smrti; Na befa t Ooropa; Diniba Bn Nacr ? GORAH BALKANA 4 kafre. • ritkami 574 strani Vsebina: Kovač Sirnen; Zarota t aaprekaml; S gafth lijaku: Mobamedanskl evetols ..UM ..LM PO DBtKU BUmAUVr 4 knjige, ■ silted, 517' Vsebina: Brsta Alndltja; Koča soteski; MlrMlt; Ob Vsrdsrjo Cmm______IJ4 SATAN « ifiKAUOT 12 kajlc. a sUkaml, 1M4 WINETOV 12 knjig, a slikami, 1752 atnal Vsebina. Prvikrat na divjem za pada; Za BvUeoJa; NBo-H, lepa Indljanka; Proklestvo sla ta; Za detektlta; MM Komand to Apajl; Ni nerarnili potlb; Wlnnetovov roman; Bans Ear; Pri KemanOb; Wlnnstova smrt; Wln-netora oporoka Iasdjcnel; Toma letar; Na sledn; Nerar-noatt nasproti; Almadefc; V treh dellb mta; Iadajalee; Na lorn; Spet aa divjem sapadn; Befenl mUljonl; Dedi« Ž V T I 4 knjige, a sUkaml. 527 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova poslednja pot ' mi. V pioltemi epiezamo v sk^j81^1® se^oj. kwje. ŽFvrfi se upirajo, obrača-1 {Mdfttyttfpft it 4 NeWYork, Tuesday, Jul? <27, 1937 fSl LTSWW3T WWVWWW 9X7L3 IB ffM% Ilk? IJ ROMAN ga mala Veša ROMAR IZ 2IVUERJA Of^O ZA "6LAS RAROOA" PRIREDIL: I. M. Jeza mu vroče in valovito vstaja v srcu. Kako ga je , mogrla Frida tenko nalagovati! Saj je vendar vedela, koliko je trpel — z eno s&nio -besedo.bi ga mogla rešiti težke muke, 1» tega ni storila. Srce mu postane trdo, ko £leda v mrzli in lažnjivo se sinejoči obraz svojo ličere. Najrajši bi ji vrgel njeno laž v obraz; toda še ni T>il uas za to. Vrne se k njenemu vprašanju, ako bi jo rad videl srečno pravi: "Seveda želim tvojo srečo, Frida, k ttnnu pa je pred vsem potrebno, da tvoj -bodoči zakon sloni na trdnem temelju, na )X)klicu tvojega moža. Ludvik Aschcnbucli se obnie k baronu Fladungu. 44Ali smem vprašati, kaj ste se učili, gospod barou? Ali ste študirali?" 44 Ne!" Zelo obotavljajoče pride lieseda skozi njegove ustnice. "Torej morate računati na doto svoje bodoče žene? Oprostite, ako so moja vprašanja nekoliko trda in prenatančna, toda pred vsem jasnost--" "Dragi papa, nikar ne bodi tako s ta rokopiten in temeljit," vpade Frida, kateri je bilo očetovo obnašanje proti baronu zelo mučno. 44V nekaterih ozirih človek ne more biti nikdar dovolj temeljit. Zato sedaj popolnoma jasno izjavljam, da bo gospod baron vedel: prav gotovo ti bom dal stanu primerno balo, poleg tega pa moreš še računati na mesečni prispevek tri sto mark, to ti bo zadostovalo za dbloko in drugo." Frida zaničljivo zategne obraz — 'ali je imel papa kak lK>jm o tem, kaj potrebuje kaka dama! "Ako je gospod baron zadovoljen, se moreta v dogled-nem času poročiti. Drugače pa je treba počakati toliko ča-ti vendar najboljši oče--" "Oprosti, Frida, da ne morem slediti potu tvojih misli!" se .brani njenega pril'izovanja in sname njeno roko s svojega vratiu. "Xa ta način ni mogoče rešiti resnih vprašanj življenja. Kot izkušen mož in vsled svojega poklica moram drugače misliti. Na druge ljudi se človek ne sme zanašati, ker je pri tem vedno napačen račun. In na mojo hitro smrt tudi Še ne moreš računati, kajti moj namen je, da se bom še prav dolgo veselil svojega življenja. Kakor rečeno, prav ničesar nimam proti tvoji zvezi z baronom Fkidungom. Toda na vsak način ti mora zagotoviti gotov obstoj. Da pa to inore, zelo dvomim--" Baron Pladung je rdeč, kot rak. 44Dragi papa, v resnici ne bi mislila, da si tako malenkosten," pravi Frida jezno. 44Ali zamenjaš besedo "previden" z "malenkosten?" Saj dovolj stara, da sama rzprevidiš. Moje mišljenje sedaj veš." Frida prične jezno jokati. "Kako si trd, papa!" "Nisem trd, samo razumen! Oba sta še mlada in moreta 'v«kati, v tem času pa ddati." Frida -se zaničljivo zasmeje. Zelo razočarana in užaljena je, baron Rvno Fladung pa se v zadregi premika na stolu. V lepo zagato je zalezel! Mislil si je, da bo pripeljal bogato nevesto na svoj dom. Ali naj trga hlače v kaki pisarni, ai pa naj postane pisar svojega tasta? Kaj takega mu ne pride na um! Dobro, da je bilo še mogoče v takih razmerah umakniti se. Saj še nista bila prav zaročena! "Premislite moje besede, gos])od baron! Ravno tako tudi ti, Frida!" "Kaj je treba premišljevati. Ničesar nama nočeš dati, to vendar vidim--" 44Ne bodi tako otročja, Frida! Vama hočem vse najboljšo, In od gospoda barona budi ne zahtevam takojšnje odločitve. Po arelem premisleku mi boste mogoče čez en teden pisali, kako mislite, gospod baron." 4'Kako mislim, vam morem že sedaj povedati, gospod doktor. Frido ljubim, zato sem jo vprašal, če hoče postati moja žena. Tudi ji nisem prikril, da razun malih dohodkov nimam ničesar in ji po svoji moči ne imorem nuditi okvira, ki pripada ujeni lepi, razvajeni osebnosti--" Ker nekoliko preneha in išoe besede, d-a bi skončal svoj Kovor, mu odvetnik priskoči na pomoč: "Najbrie ste hoteli reči, gospod baron, da, če moja hči ni izključno dajajoči del, kar ste mislili in ste imeli dober povod za to, da vam iz svoje lastne imoči ni mogoče postaviti doma in da tega tudi v doglednem oasu še ne morete doseči. Ali ni tako, gospod baron?" Baron Rvno Fladung prikima, v notranjosti zeflo olajšan, da mu je Ijudvik Asche-nbach na ta način pomagal. "Svojemu bratrancu, od katerega sem odvisen, bom to utvar »poročil; prav gotovo imi bo na kak način pomagal, mogoče me »bo hotel na svojem posestvu izučiti. Ne vem pa, imam kaj sposobnosti — toda zaradi Fride bom storil vse' Imeti mora seveda potrpljenje in mora čakati." Ta baronova igra je bila zeflo drzna. Prav nič ni mislil - na to, da bi se vkvarjal z zeljem in krompirjem po poljih. Ako pa bo sedaj Frida rekte "da"? Toda kmalu se zopet pomiri, v njenih nabiranjih in zahtevah jo je predobro poznal. rl\idi Frida ni niti najmanj mislfla na to, da bi postala kmetica. In tako mu je bil dan povod za dostojen umik. Veseli me to slišati, gospod baron. In trad i Frida se more medtem nekoliko razgledati po kmetiji. Ob gotovem ča-•u pa vtma bom rad in izdatno pomagal Zelo sem zadovoljen z vašimi predlogi." /'Toda jm ne, papa; popolnoma izključeno, kar tukaj govorita!" oporeka Frida v največjem razburjenju. "Ven-|dar ne bom sla v kravji hlev — jaz — smejati se moram! Ne, •i le izmislita kaj drugega! V resnici ne bi bilo nam maflo pridana pomoč! Za tebe je malenkost, " "d Ti, najbolj iskani, najboljši odvetnik v me- Junak v svetu— doma slabič, Odlični živi jen jcpisec, Daic Carnegie, je izdal knjigo o življenju naj plemenitejšega i n najbolj \ drznega predsednika Združenih ameriških držav, Abrahama Lincolna. Ta mož, ki se je upal zanetiti v Ameri ki državljansko vojno, piš? Carnegie, da bi rešil zamorce iz pekla suženjstva, ta mož je bil sam skoraj vse življenje — uženj neumne, priskutne in neljubi jene žene. Najhujša ži loigra v življenju predsedniku Lincolna |iii bila ta, da je bil umorjen, ampak ta, da je bil o fsednik. je nekoč dejal: "Če si gledal Lincolna, kako je hodil, si i-mel občutek, da mu iz hlač ka-pla melanholija." Ni imel doma in nobene domovine. Če j«' le kako mogel, ni šel domu*'. Večere je presedel s tovariši v knjižnici njih kluba ali je sam taval po praznili ulicah, kar tako, sem in tja, brez cilja. Nekaj pa je le dosegla njego\a žepa: pognala ga je v politiko. Hotela je, tla |>ostane predsednik in iz samega strahu pred ,-vojo ženo — je postal pred- ženjen. Medtem .pa, ko živi j« drugi moški v nesrečnem za- Tjda — joj! — tudi potem, ko je bil Lineoln predsednik konu zato, ker so slepi od lju Združenih ameriških držav, ni bežni in zaradi te slepote bila zadovoljna ribičeva žena. spoznajo pravega značaja svoje žo/ne, pa Lincolna niti to ne more opravičiti, zakaj Lincoln j ? že prej vedel, da bo nesrečen v zakonu in vendar ni imel kora.j-že, da bi razdrl zaroko. On, ki čeprav je postal njun mož kralj cesar in še papež, ampak je zahtevala več in več. Vsa višja družba v AVashkngtonu j (j je zavračala in se je izogibala. Lincoln je bil revež; plača Za m pojasnila (led« potnih 11-stov. tm in dragih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "S LAS NARODA" 21« W. 18th SU New Yonfc Posebno naj bite oni, bi rajo potovati meseca junija ali julija, bajti za ta dva meseca t» ta vseh parnibih sltoro te w» kabine oddane. : NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ je imel korajžo, da je vodil voj-1 predsednika Združenih ameri-110 zoper južne države Severne Amerike, ni bil toliko hraber, da bi mogel premesti solze ženske, ki je ni ljubil. Njegova nesreča se je začela tako, da ga dekle, ki je bila potem njegova žena, ni mogla videti. Man' Todd, tako ji je bilo ime, je bila zaljubljena v nekega drugega, ki si je pa izbral drugo dekle za ženo. Zaradi tega je bila fako jezna, da je sklenila poročiti se z ul>ogini Li»čolnom, ki je bil tedaj mlad odvetnik. Lincoln je kmalu spoznal pravo jmdobo svoje nevesta. Čim sta bila zaročena, ga je na najokrutnejši način mučila. Če kje ni imel gumba, ali če je bila ona hlačnica daljša od druge, mu je take zagodla, da .se je mučeni ženin odločil, da prekine zaroko. Šel je k njej in ji povedal, da jo nič več ne ljubi. Tdaj se je začela gospodična Todd jokati, naslonila se mu je na prsi, poljubil jo \ ona njega — in — storija jc šla lepo naprej. škili držav tedaj ni bila obilna, ie 25,000 dolarjev na leto, v tedanji precej slabi valuti— in njegova žena je trpela zaradi tega. Sledile so nove in vedno 110 ve razprtije. Žena generala Griffina je bila edina ženska, ki je smela biti v glavnem stanu Severnih držav, ker ji je dal Lineoln posebno dovoljenje za to. Gospa Lincoln je besnela od srda in je nahrulila generala: "Kaj se pa to pravi? Gospa Griffinova je dobila dovoljenje, da sme ondi bivati? Ali ne veste, da sem jaz predsedniku prepovedala govoriti na samem s kako žensko*" In ko je istega večera priredil [»oveljiiik ameriških arma 1, general Gratnt, slavnostno večerjo v čaM predsedniku Lin čolnu in njegovi ženi, tedaj je predsednikova gospa pri banketu tako dolgo in tako izdatno psovala gospoda predsednika, dokler ni predsednik žalostno vstal "111 sklonjene glave odšel. Strah ga je bil svoje pred zvezo s Severno Ameriko — je bil Lincoln umorjen. — Umrl je —, a niti njegova smrt ni napravila nobenegu vtisa uia njegovo ženo. ta smrt, ki je pretresla pet delov sveta. Komaj teden dni po po_-grebu svojega moža, je njegova žena prinesla srajce umorjenega predseduika-mučnika v neko trgovino naprodaj. Vse je prodala, karkoli je bilo moči prodati, nato se je vrnila v svojo domovino in je tu—zblaznela. Hudobnico so preganjale hurije: bala se je, da bo |js. julija morala v revščini umreti. Da-i Washington v Havre je imela veliko premoženje, .)«' živela v eni sami sobi, kjer so bila Okna dan in nač zaprta in zastrta, da je zmeraj gorela sveča. Bala se je ljudi in jih v dno duše sovražila. Slednjič jo je zadela kap in je umrla. Na prstu je imela še vedno zakonski prstan, ki ji ga je bil dal Abraham Lincoln pred 40 leti, in kjer so bile vrezane be sede: Ljubezen je večna. I« pisem, Id Jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, bi se hofejo pridružiti tenu ali onemu izletu, misli, da se morajo 1 isto grupo tudi vrnili. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo za tja In deer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vei zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj Je uuij najbolj pripravne. Vsaka karta vela za dve leti, pa Se vrt, ie je potrebno. Torej ima vsak Izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom, ampak si Bam izbere parnik, s katerim se hote vrniti. Ce je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, le izbere parnik, na katerem stane vožnja v«* Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne druibe ko« Je bil parnih, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne lista za dve leti, nedriavljanl pa dobe potili list samo za eno leto, torej se morajo v tem lasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obmiem imeti tudi povratno dovoljenje, Id m Izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki ivmio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotaho povratno dovoljenje, le bna-Jo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj »jamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij In Julij so ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrte izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca; KRETANJE PAWN lKOV - SHIP NEWS Gospa Lincoln, rojena Todd, žccie. POT ČEZ GLOBINE IN SMRTNE BLIŽINE. F<*2aljevanjfi s 3. je sklonila, da se 1k> na svojem možu maščevala za vse, karkoli ji je moški spol hudega prizadejal. Kmalu po poroki je bil mladi zakonski par v go-šteli pri kosilu neke penzije Gospod Lincoln je storil nekaj, kar njegovi nežni soprogi ni bilo všeč — in — mu je vrgla skodelico vroče kave v obraz. Drugi gostje so se začudili, gospod Lincoln je pojii- Vprav tu vidimo uganko v njeni najznačilnejši obliki: — mož, ki je hladno in drzno odločal v najtežavnejših zadevah, ki ni trenil miti spričo meča in ne spričo žvižgajočih krogel, — se je bal... nastopov, razprtij z ženo. Normalni, zdravi moški bi spričo ženski ii solz in nastopov odgovoril na dva načina: ali bi zdivjal in bi bil bolj divji, čim bolj bi se žno sedel za mizo in gospodi-1 žena jokala, ali pa bi bil ner- nja mu je snažila obleko. Odtlej je bil Lincoln uničen. Najbolj značilno na mjem je bilo to, da je bil zmeraj tako silno žalosten, tako žalosten, vozen in bi vse storil, da bi solzo nehale teči. Lincoln jc stori! to drugo — in zato je bil (nesrečen. Pri neki predstavi v gleda da teo (njegovi zniagi ti. Lineolnov tovariš Herndor., nad južnimi državami in tik ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVAIJ. 72 strani. Cen« ....................M GODČEVSFI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena JO Trda vez. Cena L— 12. KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. M PREDTRŽANI, PRE&ERN IN DRUGI SVET- > , "NIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J» SANJSKA KNJIGA ..................................................M SLOVENSKI SALJIVEC. 90 stranL Cena.............4t SPAKE IN SATIRE. 150 stranL Cena ................Jt TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena ....................M TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena M TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi fialolgro "Vse nafie"). 189 strani. Cena ........................ VEUKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA......LM ŽKNINI NASE KOPRNELI. 111 stranL Oena M KNJIGE LAHKO NABOClTE KNJIGARNA "GLAS NARODA se, ropota je poka les, težak, zamolkel j>adec . . . spet in spet isti ropotajoči gla-s. Prva kamela se mahoma zažene naprej, našo kamele začno dreviti za njo. Zdaj pa zdaj omahnem, ne upam se ozreti nazaj. Neznanski občutek, ki me spominja na dneve najhujše morske bolezni, mi zažema trebuh. Slednjič je Da-ga pomiril svojo žival, tudi naše spet mirno korakajo. GJavo okrenem k pečini in poškilim nazaj: oddahnem si. Scmjon Pavlovič je še tu. Spet je minilo pol ure, tedaj l se nagne steza. Še počasneje napredujemo ko prej. Slednjič se na dnu medlo zaleskeče. V mesečini so vidne skale, videti je grušč, ki leži po obširni dolini. Da-ga se ozre. Ves siv .je v obraz, kar groza ga je pogledati, tako je spremenjen. In vendar se skuša smehljati: "Le eno kamelo smo izgubili, viso-korodni. To se je dobro izrek-lo!" Pogledamo nazaj v navpične strmine, na kvtŠku molečo, črno steno. Kje je steza, ki smo jezdili po^ njej? Niti malo je ni videti. Šele zdaj, ko smo na varnem, se dodobra zavemo, v kakini nevarnosti smo bili. Izognili smo se Tu-fejem. "Da si se upal jezditi po taki poti, pa še ponoči!" "Treba je le, da zapreš oči, visokorodni, le oči, da zapreš," mi Da-ga odvrne, "a živali so pametne.'' Rad bi se h rabijo zasmejal, a njegove sinje ust-' nice d/^ečejo in ■ssdi ko da se joka. Drugo jutro srečno dospemo do studenca Zafla. Q'teen Mary ? Cherbourg 29 julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savola v Uenos 3. a vpil sta: Bremen v Bremen 4. avgusta: Aquitanin v Cherbourg Kormandie v Havre 0. avgusta: l>e (irasse v Havre 7. avgustr: IU-x v (Jenoa 10. avgusta: Ku ropa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcanla v Trat Chauiplain v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg 19. a- gusta: Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte di Savola v Oenoa Rarengaria v Cherbrurg ?4. avgusta: Koma v ^enoa 25. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: He de France v navre Europa v Bremen 28. avgusta: I>afayette v Havre Saturnia v Trat 1. septemlira: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: 1 COamplain v Havre Bremen v Bremen Itex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v 9. septembra: Paris v Havre Cherbourg 11. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitaria v Cherltourg 18. s»-pteinbra: Včania v Trst titi. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre l»e Graeoe v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Rex 1 Genoa 27. septemlier: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 21). september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre \ 3 VAŽNO ZA NAROČNIKE Po!eg naslova Je likvidno do fcdal inuate plafcano naročnino. Prvt gterMka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa :eto. Da nam prihranil nrtotrehnega dela in BtroSkov, Vaa prosimo, da sku&ate naročnino pravočasne poravnati Pofiljlte naročnino jaravnost nam ali Jo pa plačajte nafcmu zastopniku V VaSem kraju aH pa kateremu izmed zastopikuv, kojlh lm«>na so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledaiwe in fBATIK*]; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE_ m wwt it« NSW WW. N. I MilMWUIIHHB^^pi POZOR ZAOSTANKARJI Vsak. ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite rtrtfkct Vprav&. CAL1FORW4: San Francisco, Jacob i*niWs rOLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SafU« Waisenburg, M. J. Barok INDIANA: Indianapolis, Fr. ZapaotiL LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cfa in Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Saiie, J. Speilcb M a scout ah, Frank Aognstla North Chicago in Waukegar, uf > thias WarSek MARYLAND: KltzmiUer. Fr. Vodoplree MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth, Louts Gooie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, j0l.1 PovSe Vlrgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, Ll Champa TOBRA8KA: Omaha, P. Broderlck TOW YORK: Gowanda, Karl BMAs mm wn r*m mm S'Tit V- Tvana u, OHIO: Barberton, Frank Trooa Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lore In, Louis Balant, John KrvnH Tonngstown, Anton KikelJ )R2JQON: i Oregon City, Ore, J. Koblar f PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikiY Broogbton, Anton Ipavee Con em a ugh, i. Bresevee Coverdale In okolica, Mrs. Rnpnik Export, Lrais SopančM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench k Johnstown, John Polantx Krayn, Ant TauielJ Luzerne, Frank Balloeh Midway, John 2ust Pittsburgh ln okolica, Philip Progar i'hilip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Behlfrer West Newton, Joseph Jovm WISCONSIN: Milwaukee, Weat Allls, Fr. St* Sheboygan, Joseph Kake! »VTOMING: Rock Bprlnga, Lraii Dlamondvllle. Joa Rolieh Ynk nutspoft hlh, to, katero Je preJeL ww «qma mvm*