Z6. Številka. I LinMlait, i fittrHk, 3. februarji 1916 XLIX. lelo. na eele leto naprej aol leta m četrt leta m na rr.?^ec _ .Slovenalri Kar od" velja v LJnblfanl dostavljen: v apravniitvu premam • • m • K 24— celo >to naprej * # . . K • • • . • 12-— pol leta m ..... • • • • § 6*— četrt leta „ • . . . . 5*50 • • • • • 2— na mesec . . • • . . 190 Dopfsl naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj«. Br&daMtaOl toiaiiova ulica *L 5 (v pritličju levo,) U:«fon it 34. TrhB'm stik test tftltff laiieanaa m(W|i ta Inserati vel.aja: neteraatnnna p*tit vrata ta enkrat aa 16 vin., za nVaVrat po U vin., ta trikrat ali večkrat pa 12 vi«. Parte ii zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih iascrcijeh s* dagovoru. Upravništvu aaj se ae#fj«j« namčniae, reklentecije, inserati i t dL, ia> je adaiiaiatrativne atvarl ——m Pasartiaa Me v lika vtl|a 10 riaarfev. ——— Na pismena naroIUa »res istoddbae vpoalatve aaročniae se ne ozira. >H taMaa X M. .SioveaSLi Karan* za Avsfro-Ograko: eele leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ m • • m 13'— četrt leta m • • • • 650 na mesec „ » • • • 2 30 velja po posil: za Kemčljst eelo leto naprej • • . iC 3>—1 za Ameriko in vse druge dežele sJ celo leto naprej • • « • K 35.— Vprašanjem jlede inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica aT! znamka* SprmTvJalvo (epodaj, dvorišče levo), SaaUera »Ucs ui. S, Izl&lo* SLS 5* NASE ČETE V ALBANIJI SO PRODRLE CEZ REKO MATL Dunaj, 2. februarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Jugovzhodno bojišče. V Albaniji so dospele naj.e prednje čete brez boja na južni breg reke Mati. V Črni gori pcpolcn irJr. Nobeni?! posebnih dogodkov. anestflft načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fini. AVSTRIJSKO POROĆILO OD TORP(A. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) L racijo se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Položaj v Črni gori in okrog S!;adra je neizprenien;eno miren. Prebivalstvo se vede, da ni nič boljšega želeti. NaMstafk načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, frn». * NAPAD NEMŠKEGA ZRAKOPLOVA NA SOLUN. BcrOfla, 1. februarja. (Kor. ur.) VVci »t 'rad poroča: Ve!ikl glavni stan dne 1. februarja. Balkansko bojišče. Ena naših zračnih ladij je napadla ladje in utrdbe er.tente v solunskem pristanu in se je videlo, da z dobrim uspehom. Vrhovno armadno vodstvo. VELIKI POŽARI V SOLUNSKEM PRISTANIŠČU, Berolin. 2. lel naarja. (Kor. ur.) \Vo!?fov urad poroča: Velik] glavni stan dne 2. februarja. Balkansko bojišče. Na*i letalci so opazovali v so-kmrkih pristaniških napravah velike požare, In Jih je očividno povzročil "d 175L-ega zrakoplova. Vrhovno armadno vodstvo. * Čclverozvezna Doročiia o napadu na Solun. Rim, 1. februarja. (Kor. urad.) Štefani« javlja iz Soluna: Danes ob 3. z;utraj je neki »Zeppelin« ljuto bombardiral Solun ter je vrgel 20 vžigalnih bomb na glavna poslopja, namreč na prefekturo, na carinski urad v pristanišču in na sedež francoskega generalnega štaba. Pet rrš je razrušenih, ena mo&eja in neko angleško poslopje sta poškodovana. Osem oseb je ubitih, približno 50 ra-r enih. Žrtve so deloma vojaki, deloma civilisti. Neko skladišče solun-e banke gori. Škodo cenijo na en milijon. Prebivalstvo je mirno. Amsterdam, 20. februarja. Reu-ter poroča: Nemške bombe niso povzročile v Solunu nobene vojaške de. pač pa so uničile grško skladišče, v katerem se je nahajala kava, sladkor in olje. Solun, 2. februarja. Med ranjenimi se nahajata dva grška vojaka, pet beguncev in 50 drugih civilnih oseb. PODMORSKI ČOLN PRED SOLUNOM, fz Soluna poročajo dne 30. januarja, da fe moral ostati dne 29. ja-luarja neki angleški transportni par-*ik z municijo zaradi defekta na »trojih nekaj kilometrov izven pristanišča. Francoski parnik »Annam« •z Soluna rnu je priplul na pomoč, *o se je dvignil nenadoma neki nem-Iki podmorski čoln,ter petnajstkrat ustrelil na transportni parn'k. »An-nam« je zbežal na odprto morje, podmorski čoln pa je poslal na transportni rarnik eaega častnika in 6 mož, da rrerledajo papirje. Medtem je p: ' : p - '^rje delovanje avs^ro-ogrske-ga generala K&vessa, ki dokazuje zenifalno logiko. 4 !:o pade Drač. bo ERtagovalcm cd^rta rsa *.lbar:ja, tako da mora pasti tudi Valom. Tako bi dobfli srvražni oodmorski čolni najboljšo b?zo. da onemogočijo paropfmrbo v .Tonskem morju. — Adrija je že takorrkoč last Avstro-Ogrske. Po^zi se boi;, da pr\'a posledra znv^eti-i Affcamje bc ftaml sunek osrednjih dr^av in njihovih zaveznikov na S^lun. 170 Avstrijcem prijaznTh Albancev. Esadpasa fe dal v okob'šu Drača aretirati 170 Avstrijcem nrijsznih Albancev, katere pripeljejo v f^efgfa d; CafakrđL Se lO.CCn mož za AP-an^o. »Atence Havas^ razširi? vest, da je italijanska vlada sklenila, da o>:i svoj taber v Albaniji za 10.000 mož. Vojni porolevaiec »N. fr. Pr.« je govoril v Poćeorici s črnogo-^kima ministroma Markom Radni* vičem in Ristom Popovičem. Oba trd ta, da je kralj Nikita zapustil dežeio ^a di-reT:fcn nasvet svojih ministrov, ki ?o se bali. da bo krali sicer v>t. Nikita se Je v zadnjem trenotku -mak-n;l čer Skader v Sv. Ivan M danski, kjer se je vkrca! na neko itali-jnnsko tornedovko. M:nistrski predsednik L^zar M:jTT?kov!Č je spremljal kralja v inozemstvo kot mini«ter zunanjih zadev. Vse zaveze med kraljem in drma se nahajajox>rm Čhni kab^eta so n^rav^o pretrerane, krr se nnb^:a Črna trora v rokah avstrijskih čet. V zmislu črnogorske ustave je pre?*a vsa oblast na člane kabineta, ker sta tako kralj kakor ttidi prestolonaslednik izven dežele. I V Črni gori ostali ministri v> zato tudi popolnoma nnravičeni, skleniti no lastnem preudarku mir z avstro-ogr-sko monarhijo. Sedanja črnogorska vlada^sestoji iz treh članov: Marko R a d u 1 o v i ć je ministrski nredsednik in naučn? minister. Ri^to P c p o v i ć je notranji in zunanji rninicter, general Vezovi ć je vojni m?n:ster. Istemu poročevalcu fe pripovedoval neki bivši črnneor^ki minister in zaupnik kralja Nikite tudi to-!e: Po srbsk' katastnofi je sklical kralj Nikita veliko posvetovanje črnogorskih veliakov. Pri tem oosvetovanju je udaril s Destjo na mizo ter zakli-cal: »Karkoli pride, mi moramo vztrajati!« kTmalu na to se je sestala skapStfna. Tam se je zavzemal stari vojvoda Vtikovič za mir z Avstrijo, k*r je kralja silno raztogotilo. Skupština je zahtevala od vlade izjavo, ah* j- za nadaljevanie voine ali za mir. To je smatrala vlada za nezaupnico >r je demisijonirala. Cez teden dni je prevre1 vlado Laz« Miju- Škovič. Kralj se Je obrnil na kabinete četverozveze za nasvet, kaj da naj stori. Prosil pa Je tudi za nujno pomoč. Ententa Je odgovorila, da naj Črna gora za vsako ceno vztraja ter je oMjubila izdatno pomoč. Istočasno pa je poslal Črnogorski zastopnik v Iv'imu, Popovič, noročiia, da se je Ita-lija izjavila proti vsaki pomoči, češ Crnogorci imajo vsega dovolj. Son-nino da je obenem tudi kralja Nikito ur! '1, da se že davno na skrivaj po-g:a z Avstrijci. Navzlic konsternaciji, ki so jo povzročila Popovičeva poročila in navzlic temu, da je šef generalnega Štaba polkovnik Pešič izjavil, da črni gori pač ne preostaja drugega, kakor mir, je sklenila skupština vztrajati v boju do skrajnosti. Kralj Nikita je dobil na to od carja silno priiazen te^gram, pomo-i; pa od nikoder ni bilo. V tem kritičnem Času se je pričela mogočna avstrijska ofenz;va in po padcu Lov-čena je postala katastrofa neizogibna. Črnogorski dvor v Marziliji. Lugano, 2. februarja. (Kor. ur.) Črnogorska kraljevska rodbina se je preselila iz Lvor.a v Marseille. POLOŽAJ V ČRNI GORI. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana po-roča'o: Današnje uradno poročilo pravi, da je po'ožaj v Črni gori miren in da je obnašanje prebivalstva korektno. Kot značilni pojav naj omenimo dejstvo, da se je zadnje dni javilo mnogo Črnogorcev, ki so prosili, da bi se smeli kot prostovoljci bojevati proti Italiji. Take ponudbe moramo seveda zavračati, ker se protivijo mednarodnemu pravu. Ponudbe pa so zelo značilne za simpatije, ki jih uživa Italija tudi pri neavstrijskih in ueorrskih prebivalcih ob vzhodnjem bregu »grenke Adrije*. — Mnogi Črnogorci prosijo tudi, da bi smeli v no-tra^r^t monarbne na delo, ker jim je vrela vojna vsako priliko, da bi se mo^ii doma preživljati. Tem želiam se bo na primeren način ustreclo. Seveda morajo naše čete v težko prizadeti deželi izvršiti mnogo kul-f-'rne^a dela. zlasti glede a^roviza-c"je in v sa^ita^n^m oziru. K^or se spominja, kako sija;. je bilo naše vo-faštvp pri delu ro okimaciji Rosne :n Hercegovine, ta je lahko prepričan, da se nah*ia tudi usoda Črnogorcev v dobrih rokah. Beda, ki vlada v Črni gori, je nepopisna. Odkar so naše voine lad-ie onem oročile izkrcavanje živil v Paru, pri Sv. Ivanu in v Oraču, je črnogorska armada strahovito stra-dala. Navz!x vsem prošnjam se Ita-l^a m hotela odločiti, da orrogoči s r^mr>jjo svo;ega vojn?ga brodovja uvoz živil v Črno goro. Ko je pričela mogočna avstrijska ofenziva, je vladala v armadi splošna maTodu>nost in Odpor črnogorskih Čet Je b*1 le še slaboten, dostikrat samo navidezen. Kapitulacijo so pozdravili črnogorski vojaki kot rešitev, saj so upali, da dobijo sedaj vsaj nekaj kruha ... Ko so naše Čete jurišale Lovčen. so plačevali v Pcdgorici 1 kg kruha po 50 frankov, še sedaj stane kHo kruha v Črni gori 18 K, 1 kg sladkorja 10 kron. 1 liter mleka 2 K. Tudi z municijo so bili Črnogorci vsled italijanske brezbrižnosti ravno v najkritič-nejšem času skrajno slabo založeni. Akoravno je prevzela Italija v imenu entente skrb za vojaško podporo Črne gore, ni storila ničesar, in navzlic črnogorskim prošnjam ni skrbela niti za to, da bi se bile postavile na Lovčenu težke in dovolj številne baterije, ki bi bile omogočile uspešno obrambo te najvažnejše Črnogorske pozicije. Ni čuda, da črtijo Črnogorci Italijane iz dna svoje du- še in da so se mnogi že javili našim poveljnikom s prošnjo, da naj se jim dovoli, da gredo na s ko fronto... Kal poročajo vojni poročevalci, se r a princ Mirko v svoji vili pri Po-i^orici, kjer ima eno našo kompanijo kot častno stražo. Pogajanj z našimi oblastmi se sploh ne udeležuje. General Vukotič se nahaja v Nikšiču. general Martinovič pa v Cetinju. POLOŽAJ V ROMUNIJI. Iz Bukarešte poročajo: V četrtek se je vršil v stanovanju ministrskega predsednika Bratiana važen ministrski svet, ki se je bavil z zunanjim položajem in z raznimi dnevnimi vprašanji. > Adeverul« hoče vedeti, da sta skleni'i Romunija in Grška posebno pogodbo v kateri sta si medsebojno objubdi nevtralnost in se zavezali, da ena brez druge ne poseže v vojno. Iz Sofije poročajo: Nemški poslanik v Bukarešti je storil potrebne korake, da se informira pri romunski vladi o značaju prodaje 80.000 vagonov žita Angležem. Ta prodaja je bila sklenjena v očividnem namenu, otežkočiti izvoz romunskega žita v centralne države. Zdi se. da priznavajo merodajni romunski k^ogi pravilnost tega naziranja. »Pester Llovdi javlja preko Amsterdama iz Bukarešte: Ministrski predsednik Bratianu je izjavil italijanskemu poslaniku: »Zunanja politika Romunije ostane nevtralna.« — Isti list poroča iz Sofije: Bolgarski krogi presoTajo romunsko politiko optimisiično. Romunija bo osta- la nevtralna, ali pa bo šla s centralnima državama. »A Vilag/* je izvedel, da je Romunija ruski ^!adi sporočila, da se bo njena ar: 'a pridružila le v tem slučaju, ako iro Rusi preko Bukovine na Sedmograško. Tako si je razlagati neprestane ruske sunke ob besarabski meji. Med centralnima državama in romunsko ekspertno komisijo se vrše, kakor poroča »Vossische Zei-tung«, pogajanja za izvoz 100.000 vagonov koruze in drugega žita v Avstrijo in Nemčijo. Bolgarija in Romunija. Sofija, 2. februarja. Bolgarski generalni štab jc proglasil Ruščuk za vojno ozemlje. Promet med Bolgarijo in Romunijo preko Donave je ustavljen ter se vrši le še preko Dobrudže. Ta ukrep je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost. Grška in Italija. Berlinski listi poročajo: Med Grško in Italijo je izbruhnil spor. Grška vlada je zahtevala, da odpokliče Italija svojih pet višjih častnikov, ki so se nahajali na Grškem, ću reorganizirajo gr^ko orožništvo. V Atenah se zatrjuje, da so bili ti častniki navadni špijoni, ki so poleg tegu še hujskali armado proti generalnemu štabu. — Z druge strani se poroča, da odidejo italijanski reorgani-zatorji grškega orožništva res domov, toda predvsem zato. ker je pogodba, sklenjena ž njimi, že potekla. Gotovo je, da na Grškem ne vlada baš prijazno razpoloženje za Italijo. Voina z Ita POSAMEZNI BOJI NA ITALIJANSKI FRONTI. Duna?, 2. feVuarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. V došini Sugana, zapadno od Roncegna. smo odbili protinapade nekega italijanskega bataljona. Na pobočju Col dl Lana smo v boju moža oroti možu vzeli in razstrelili sovražno sapersko pozicijo. Ob soški fronti topovski hoj. Namestnik nač«?nika generalnega štaba Dl. H o f e r, fml. AVSTRIJSKO POROČILO OD TORKA. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) > Uradno se razglaša: ItaltUnsko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. 0 ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 30. januarja. Na vsej fronti artiljerijsko delovanje. Ob srednji Soči je obstreljevala lastna baterija postajo Sv. Lucijo v tolminskem odseku. Sovražna artiljerija večjega kalibra je oddala nekaj strelov na kraj Sv. Martin, ki so provzročili med prebivalstvom več žrtev. Sovražni vjetniki so potrdili, da je imel sovražnik, zlasti domobranski infan-terijski polk št. 37 pri zadnjih akcijah zapadno Gorice težke izgube. 31. januarja. Mali spopadi v Lagarinski dolini severno kraja Mori in naznanjeni so bili topovski boji deloma ljuti vzdolž soške fronte. Iz vojnoporočevalskega stana: Nov dokaz o reklami in o neodkrito-srčnosti poročil italijanskega generalnega štaba in Cadornovih povelj- nikov podaja dnevno uoročilo 28. januarja, ki se glasi: »Ob gorenji Soči je poskušal sovražnik zvečer 27. januarja po krepki artiljerijski pripravi, da bi nas pregnal iz naših ogroženih pozicij na malem Javor čeku. Bil je vržen nazaj, pa je ponovil napad s svežimi četami drugič in pozneje tretjič, bi! pa ie vedno s težkimi izgubami odbit in končno pognan v beg.* — Ta tako naslikana zmaga se je odigrala dejansko tako-le: Dne 27. januarja ob 4. uri popoldne smo naperili koncentrični artiljerijski genj na italijanske izpostavljene pozicije na severnem obronku potoka Slatenik, iužnovzhodno Čezsoše pri Bovcu. Italijanski jarki se torej niso nahajali na malem Javorčeku, marveč 500 korakov jnžno in 300 metrov nižje pod grebenom. Ko so bila sovražna kritja razstre'jena, je zbežal večji del bivše njihove posadke v ČezsoČo. Sovražnik je izgubil pri tem. kakor so izpovedali vjetniki, okoli sto mož. Ko jc nastopil mrak, so šli trije naši infanterijski voji na ogledovanje. Pomen te infanterijske akcije označa to, da je poveljnik odseka naznanil kot svrho »aretacijo onih Italijanov, ki še niso zbežali.« Na to, da bi se lastna pozicija preložila v dolino, se naravno ni mislilo. Rezultat je bil vjetje enega italijanskega stotnika in 30 mož treh različnih stotnij berzaljerskega polka št 12. Uspešno obstreljevanje Borga Iz vojnoporočevalskega stana poročalo, da je bilo obstreljevanje Borga jako uspešno. Italijani imajo tam skladišča. Naši vrli letalci so zopet poleteli tja in obmetali kraj z bombami, vsled česar je začelo goreti več poslopij, v katerih so se nahajale razne zaloge tudi eksplozivnih snovi. Letalci so videli, kako so se dvignili visoki stebri dima in gorelo Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 3. februarja 1916. 26. štev. je dolgo časa, kar je Italijane skrajno imedlo. Strah pred avstrijsko protiofenzivo. Naziranje merodajnih ital. krogov o poteku vojne proti Avstriji se je jako izpremenilo. V Italiji nihče več ne govori o pohodu v Trst, Ljubljano in na Dunaj, marveč vse navdaja strah, kaj bo. ako začno Avstrijci protiofenzivo. To je tudi posledica vojnih uspehov na Balkanu. Od ovire do ovire do popolnega Izčrpanja. Vojaški kritik lista »Republi-caln Francais* konstatira končno brezupno izčrpanje italijanske soške armade. Branitelji prve italijanske Črte so se morali umakniti v svoje strelske pozicije druge Črte. Govori se vedno točneje o gotovosti, da je avstrijska defenzivna fronta nepro-dirna, z boka se je ne more zajeti, in sila njena Je taka, da mora napadalec korakati od ovire do ovire in je izpostavljen popolnemu izčrpanju. — Lepa tolažba za — Italijane iz francoskih ust! 63 italijanskih generalov odstavljenih. Sedaj, ko so vpokojeni genera!-majorji Florette. Moro in Rot>ndi, je število od začetka vojne odstavljenih generalov7 narastlo na 63. Kvečjemu 12 je bilo vpokojenih vsled bolezni ali ran. Vojna stranka skrajno nezadovoljna. Vojna stranka v Italiji je pričakovala z vso gotovostjo, da pride francoski ministrski predsednik Bri-and v Rim koncem januarja ali prve dni februarlji. ker je sodila, da pomeni Briandov prihod končno odločitev o skupnem delovanju četvero-zveze. Brianda pa še ni v Rim in je napovedan prihod šele sredi febru-;irija, morda pa Brianda sploh ne bo. Odtod skrajna nevolja v vojni stranki. Salandra v Turinn. Italijanski ministrski predsednik je 31. pr. m. dospel v Turin. kjer so mu naoravila slovesen sprejem razna društva, liberalna in katoliška, dalje prefekt, Otipan in drugi važni veljaki. Salandra dijakom. Lugano, 2. februarja. (Kor. ur.) Poleg finančnega ministra Daneo. ki je hvalil čudovito finančno moč Italije, in živahno poudarjal patriotizem turinskega mesta, je imel ministrski predsednik Salandra v Turinu nov govor, v katerem se Je obrnil do diskov, ki so mu priredili ovacije, in si pripisujejo zaslugo glavnega delovanja za slavenolno vojno. Salandra ?e slednje potrdil in je reke!, da ničesar ne žeii iskrenejše. kakor da bi nicgel zo^et kmalu začet" poučevati na vsenčfftSčn, pro«t sezamih bremen, med ljubo mladino in med svojimi kolegi. Na dan z izgubami! Iz Milana poročajo: Mestnemu svetu, ki je v lasti socijaiistov. je došla, zahteva prebivalstva, da mora mestna uprava izdajat! sezname iz-gub vseh milanskih vojakov. Predlog je naperjen proti vladi, zato se pričakuje v milanskem mestnem svetu živahne debate. Angleške grožnje. Iz Ženeve poročajo, da zahteva angleška vlada od Italije izjavno, ali hoče opustiti dosedanje svoje vojevanje, s katerim je iskala samo svoj dobiček, in se pridružiti skupnim vojnim ciljem? Angleški zunanji minister Orey le baje naprosil francosko vlado, naj Briand ob svojem prihodu v Rim predloži italijanski vladi angleške zahteve. Anglija je pripravljena za slučaj, da ostane Italija trdovratna, odtegniti jej dosedanjo preskrbo s premogom, kar bi Italijo najobčutneje zadelo. >Temps* vabi Italijo h krepkemu sodelovanju na Balkanu. »Temps«, razpravljajoč o vojaškem položaju, naglasa s pohvalo, da so se zavzetja Karaburnu udeležile tudi italijanske čete. Prvikrat so sodelovale. List upa, da italijanski zavezniki ne ostanejo samo pri tem sodelovanju, in navaja strategične vzroke, ki sililo h krepkemu sodelovanju. Ozemlje severno Valone ima tnko malo cest, da je izključeno, da bi mogla Avstro-Pgrska pripeljati močne sile proti italijanski poziciji. Zato ni potreba za obrambo posebno velikega števila čet. Tudi bi ofenziva aliirancev iz Soluna takoj ustavila vsako ogrožanje Valone; »Temps< pa tudi kaže, da Francija ne more poslati še nobenih čet na Balkan, ker pričakuje z nemške strani elavni napad na francosko zapadno fronto. Napoved voine Nemčiii na? dokazuj? italijansko odkritosrčnost. »Corriere della sera- se trud', da bi italiianske zaveznke nrepričal. kako poštena je Italija, kako iim je zvesta in vdana in koliko je že žrtvovala. >Corriere* celo nasvetuje vladi, naj se na nove Nemčiji vojna, kar najboljše dokazuje italijansko zvestobo v četverorvezi Pravi *e da drugače bi utegnila Ita'iia ostati izoVrana. k;ir na fe hotela Ita'ija preprečiti prav 7. vstopom v vojno: v vojno ni vstonfla samo t2l to, da bi si povečala ozemlje. — Naooved vojne Nemčij1', ta nasvet smo že dostikrat sijali in na papirju morda ?m-potmje Italijanom, ali v!nda ga noče 5tršati. ker je najbrže mnenja, da ima za enkrat že dovolj onravka z avstr'sVo fronto. DROBNF VESTI IZ ITALIJE. V Neaplju je odstonil župan in občinski starešina na pritisk vlade, ki je nastopi'a proti mestni uprav", ^-er je dopuščala zborovanja proti draginji, proti nadaljevaniu vojne in ni kaznoval svojih u'h'frencev. ki so se ude^ževab" tak:h zborovanj. Rrm*ki uradni list razglasa odredbo, ki m;r*ar:i7*ra za dobo vojne samotno osebje MaltežTrih vitezov. Doseds? ie bi1 postni promet za vojno pristaniš'e Br'ndisi u^tav'je^, sedaj je ustavljen tudi za prist: nišči Bari in Otranto. Istočasno zračno bombardiranje Pariza. Soluna in na Ang!erk~m je vzbudilo do vsej Italiji velikanski strah. Letalci so izborno reš'b svnjo nalogo in ker v HaHfl tudi že lobro poznajo sigurnost naSih letalcev, se boji prebivalstvo vedno bolj 1 ikega večjega zračnega napada. Vojna z Rusijo. MANJŠI BOJI NA RUSKI FRONTI. Dunaj, 2. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Pred mostnim okopom pri Ustiecku smo prisilili sovražnika z minami, da Je zapusti! svoje nai-9Qredv.}e jarke. Na drugih točkah se-vero - vzhodne fronte so se vršili boj? patrulj. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. AVSTRIJSKO POROČILO OD TORKA. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r, fml. • * " NEMŠKO URADNO POROČILO OD SREDE. Beroiin, 2. februarja. (Kor. or.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 2. februarja. Vzhodno bojišče. Nemški štrafunski oddelki so napadli ob Vjesjeluhi, Južno Kuhecke Vole (med Stobadom in Stlrom), silen ruski oddelek ter ga uničili. Vrhovno armadno vodstvo* NEMŠKO URADNO POROČILO OD TORKA. Beroiin, I. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. februarja. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. • m m RUSKO URADNO POROČILO. 29. januarja. Tekom včeraj šnjega dneva spopadi s sovražnikom samo pri četah generala Ivanova ob srednji Stripi. Tu se je poskusil sovražnik približati našim jarkom. Povsod pa smo ga s svojim ognjem odbili. 30. Januarja. Od Riškega zaliva do Pripjata je vladal v splošnem mir. Samo južno od jezera Babit je napadel neki večji nemški oddelek, naš ogenj pa ga je prepodil. Jugovzhodno od Kolkov so naši poizvedovala vjeli neko celo stražo. Od Avstrijcev poslano ojačenje smo z ognjem prepodili. Na fronti ob srednji Stripi smo obstreljevali dve sovražni bateriji Z dveh balonov smo opazovali, da smo dobro zadeli med topove in municijske vozove. Ravno tam so naši poizvedovala prerezali neko sovražno žično oviro v velikem razsegu ter izsledili 25 min. Severovzhodno od Crnovic smo z dimom motili sovražnika pri saperskih delih. V BeaaraMJi. Preko Budimpešte poročajo iz Bukarešte, da je pričakovati iznova zatvoritve ruske meje proti Romunski, ker pošiljajo Rusi mnogo novih čet v Besarabijo. Iz Bukarešte poročajo dne 1. februarja: Vsled velikega zbiranja čet v severni Besarabiji, je Rusija meje zopet zaprla. Konje, ki jih Je Romunska kupila v Rusiji, bodo preko Renija prepeljali z ladjami. Ob izhvu donavskega kanala Kilije so zasidrali Rusi nasproti municij-skemu skladišču pri Padlageanci neko ladjo za metanje torpedov. V Izmajlu so ustanovili tovarno za granate. IZPREMEMBA V RUSKEM MINISTRSKEM PREDSEDSTVU. Ruski ministrski predsednik Goremykin je iz zdravstvenih ozirov d e -m i s i j o n i r a 1. Njegova demisija je bila sprejeta in za njegovega naslednika e bil imenovan član dume S t i r m e r. Ooremykin je bil obenem z njegovim odstopom imenovan za pravega tajnega svetnika I. razreda. Rusko časopisje je mnenja, da je skati pravi vzrok Goremvkinovega odstopa v notranjepolitičnih zadevah, da pa izprememba na mestu ministrskega predsednika ne bo imela prav nobenega vpliva na rusko zunanjo politiko. To jamči tudi oseba novega ministrskega predsednika, ki je kljub svojemu nemško donečemu imenu eden najhujših sovražnikov Nemčije. Boris Vladimirovič Stirmer Je bil rojen leta 1848. Končal je juri-stične študije v Petrogradu ter vstopil leta 1872. v justično ministrstvo. V vladni službi je Stirmer hitro napredoval ter je bil končno gubernator zemstev v Tveru, pozneje v Nov-gorodu in končno v Jarolavsku. Kot politik je bil Član skupine Krivošejn in je bil opetovano določen za ministrskega predsednika. Goremvkin je danes 78 let star ter Je bil eden najvplivnejših ruskih politikov, dasiravno od leta 1899. do 1906. ni deloval v javnih službah. Dne 10. maja 1906 je bil Goremvkin imenovan za ministrskega predsednika ter je imel težavno in nehvaležno nalogo, razpustiti rusko dumo zaradi njenega nastopa proti kabinetu To je strmoglavilo tudi njegov kabinet ter mu je sledil Stolvpin. — Februarja 1914 je bil Goremvkin zopet imenovan za ministrskega predsednika. Zapadno boj šče. NAPAD NEMŠKIH ZEPPELINOV NA ANGLEŠKA MESTA. Beroiin, 1. februarja. (Kor. ur.) Veliki glavni stan dne 1. februarja. Eno naših zračnih brodovij je v noči od 31. januarja na 1. februar metalo razstrelne in vžlgalne bombe na doke, pristan In tovarne v Llver-ooo'u ?n pri Llverpoolu ter v Blrken-headu, dal:e na železarne in plavže v Manchestrt!, na tovarne in plavže v Noftlnghamu in Sheffieldu ter na velike irdustriiaine naprave ob 'lum^enu in pri Greaat Yarmouthu. Povsod se !e pokazal močni učinek 7 velikim! eksplo^ami in hudimi po-! "i. O^ rfumberjii Je bila ena baterija Drijena, umolkniti. Na vseh kraMi so zračne Iad?e močno obstreljevali, ne da H ju> MU zadeli. Vse zračne ladje so se vzllc močnemu nrotidelovamu v dobrem stanju mrle. Šef mornariškega generalnega štaba. Londoti. I. februarja. (Kor. ur.) Poročevalski urad poroča: Šest ali *edem »Zeppelfnov« je izvršilo sno-či naosd na vzhodnie in severovzhodne gro*i?e Midlnnda. Vrgli so več bomb Ho sedaj se ni poročalo o posebni škodi. Nikdar niso nemške zračne ladje 1ospe!e tako daleč nad severno o^al Angine. Bombardirale so Man-chester, NTott;n?ham, Sheffield. industrijska sre^:š*a za izde'ovanje mu-mcife. Londonska poročila pravijo, da V^mbe niso napravile mnogo Škode, obrnem na Priznavajo. da ie bilo "4 r-eb ubitih in 67 ranjenih. V London n so v velikih skrbeh za pre-sto'ico NFMŠKO URADNO POROČILO OD TORKA. Beroiin. 1. februarja. (Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. februarja. Zapadno bojišče. V noči 31. januarja so pokuslli mali angleški oddelki napad na naše nosto'anke zapadno Mesinesa (Flan-rfrsko). Vsi so bili odbiti, ko se iim •e bilo posrečilo, vdreti *na enem mestu v naše jarke, Pri Fricourtu, vzhodno Alberta, smo zabrani?! sovražniku, zasesti vdrt:io, ki Jo je bH razstrelil. Severno od so nemške Patrulje vdrle v angleške postofanke 'n fft z nekaterimi vjetnlki vrnile, ne da bi ime*e kake rzgnbe. Južno Som-me so Francozi v boju z ročnimi rrranatam? izgubili še dalje tal. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKO URADNO POROČILO OD SREDE. Beroiin, 2. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 2. februarja. Zapadno bojišče. Sovražna artiljerija Je bila zelo živahna v posameznih odsekih Chamnaane in vzhodno od Salnt Dleu (v Vogezfh). Sovražnik Je zopet obstreljeval mesto Len s. Neko francosko veliko letalo je padlo od našega obrambnega ognja zadeto, jugo - zapadno od Chauny na tla. Letalci so ranjeni In vjetl. Vrhovno armadno vodstvo. DRUGI NAPAD ZEPPELINOV NA PARIZ. Pariz, 30. januarja. (Kor. urad.) Danes ob 9. uri 50 minut zvečer je bil dan alarm, da prihajajo zračne ladje, nakar so se storile takoj vse previdnostne odredbe.Policijska prefektura je sporočila, da je naznanjena ob 9. uri 50 minut neka zračna ladja, ki prihaja s severa; ni pa gotovo, v kateri smeri plove. Iz previdnosti so luči v mestu pogasili. Ob 10. zvečer so v Parizu zopet zvonili in dali signale s trobentami. Vse odredbe za slučaj napada zračnih ladij so se takoj izvedle. Dodatno k tej brzojavki poroča ^e Agenre Havas: Danes zvečer je nlula neka nemška zračna ladja v smeri na Pariz, kamor je dospela kmalu po 10. zvečer. Obstreljevali smo jo z obrambnimi topovi in letala so jo napadala. Zračna ladja je zmetala več bomb, ki pa po dosedanjih poročilih niso napravile nobene škode. Ob pol 12. je bil alarm končan in mesto zopet razsvetljeno. Ko je bila druga zračna ladja signalizirana, so stražniki po cestah takoj ugasniH svetilke, prebivalci so ;I dne 1. februarja ob pol 8. zjutraj v svoji palači v Zin-girli keju zaradi bolezni samomor. Prereza! si je žile na levici. Jusuf Tzzedin ie bi! 62 let star ter stric se-V^nicga sultana. Prestolonaslednike pravice so prešle sedaj na sul-ega nečaka Abdula Haziza Kana. Amerika in Evropa. PREKINJENJE DIPLOM ATIČNIH STIKOV MED AMERIKO IN NEMČIJO? Berclm, 1. februarja. Times<^.. ki so nagtaSsJe, da sicer ni bil stavljen ultimatum, da se 'e pa W2*h:n£tcr!ska vlada branila nadaljevrr'' zaiipne razgovore o zadevi I ' Itanije«. ki so se vršili med državnim tajmk<~m Lansingom m nemškim veleposlanikom Bern-stoiflbm Res je. da je dospelo 29. janu-irj sem brzojavno poročilo, iz kate-haja, da do seda? ni bilo mo-priti na pod!?g? ustmene^a za-pnetza razgovora do obe stranki tt* dovofjujočega sporazuma o zadevi litanije . Naročila za veleposlanika, vsled katerih je upat? na končni sporazum, so se danes brzojavno odposlala. Uredifev vojne podmorskih čolnov. »Tempa« izvaja, da predsednik Zer'injenih držav Wi!son ne sme nikdar upati, da ho ententa opustila ^ zevanje svojih trgovskih ladij. To fe edino sredstvo proti sovražnim podmorskim čolnom. Amerika in ententa. Pcuter poroča tz Wash*n^tona, da ie popolnoma gotovo, da bi predsednik Wilson ne dopustil prepovedi izvoza municije. Ameriško časopisje pravi, da se ?lede prepovedi izvoda municije boji ameriška vlada konkurence Japonske, vsled česar bi se tudi stališče Japonske izredno izboljšalo. Wilson je baje v Pittsburgu v nekem govoru izvajal to-le: Svet je v ognju in iskre padaio na vse strani. Ko bi videli ljudje brzojavke, ki jih dobiva dan na dan, bi spoznali, ko težko je za njega, ohraniti mir. Amerika pa naj se ne pripravi na r oadalno vojno, marveč na narod-•io obrambo. Nevarnost ie resna. Iz zasedenega Kobarida. Kakor znano, so zasedli Italijani že prvi dan ves kobariški okraj do Soče, kamor so jih naši pustili brez boja, ker so zavzeli brambno črto na levem bregu ob Krnskem gorovju. Spočetka so se širile iz Kobarida najrazličnejše govorice, ki so plašile premnoge Kobaridce in Kobaridke, pobegle v notranjost države. Polagoma so začela prihajati preko Švice pisma naravnost iz Kobarida, ki so pojasnila razmere v pravi luči. Eno tako pismo tamošnjega naduči-telja g. Frana Bogataja nam je dal na razpolago znan goriški rodoljub, ki mu je pisal koncem septembra s posredovanjem neke tvrdke v Ženevi, in po isti poti je došel tudi odgovor. Ker bo vsebina tega pisma jako zanimala vse Kobaridce in druge, ki poznajo ta prijazni narodni trg, ga priobčujemo tu v celoti. V K o b a r i d u, 25. dec. 1915. Dragi prijatelj! Na Tvoje pismo, katero sem dobi! 22. oktobra, sem bil takoj odgovoril. Ker pa dvomim, da bi dobil to pismo, Ti pišem še enkrat približno isto. Razen že znanih oseb. ki so internirane (Aleks. UrbanČič, Albert Mašera. Jos. Uršič. p. d. Sokič, Julija PinjatarO so internirane Še nekatere družine, n. pr. Tonec in sorodniki, Urbovi in vsi IS do 36 let stari moški. V nevarnosti niso, pišejo, da se jim še precej dobro godi. V Kobaridu je sedaj več trgovin nego hiš. še celo jaz sem nostal trgovec. Trgovino imam v Komacovi hiši. (Lastnica ga. Marija Gabršček je poštna uradnica v Ljubljani, prej c. kr. poštarica v Kobaridu. — Op. dopošilj.) Gostilne ni sedaj nobene (prej 15). pač pa nad 30 kava-r e n (prej nobene. Op. dop.), n. pr. Golanda, Mihač. Andrca, vanov itd. Kobarid ni poškodovan. Nastalo je polno novih cest. Na Bi z jako vem vrtu se križajo ceste na Štiri strani. Od sodnije skozi Dušca pod Ozko je nova cesta, isto pod Bregom čez Mala rjevo na staro cesto. Nastalo je tudi veb'ko novih poslopij. Proti pomanjkanju se dobro borimo. Ubogim smo preskrbeli brezplačno moko in meso. Ptafi nas sicer včasih dejstvo, da prihajajo zadnte Čase pozdravi r. levega brega Soče v Ozko (pričetek Stolovega pogorja, ki se vleče na severni strani Kobariške doline od Soče do stare laške meje. Ozko je še na zapadni strani Kobarida.) Prebivalci iz vas; Idrsko in na •rvem hresru Soče fLaffrf, Smn tiskarna, Katoliška bukvama, Narodna knjigarna; trgovine: fdein-mayer in Bamberg, Kongresni trg, Kollmann, Krisper, Mestni trg; Ma-thian. Dunajska cesta; Pevalek, židovska ulica; Regoršek, Stritarjeva ulica; Schwentner, Prešernova ulica. — Slovenski spominski listi na-roče se lahko pri za to naprošenih uredništvih izvenljubljanskih listov: »Edinostic v Trstu, »Mira« v Celovcu, »Straže« in »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru, kjer leže vzorci. Naročnina po 2, 10 in 50 K založiti se mora takoj pri naročbi. Slovenci, farni občinski uradi, denarni zavodi, društva, sezite po »Spominske liste«, ki so kras vsakega stanovanja in urada. Pomagajte, da se pomnože dohodki »Rdečemu kri2U«, ki toliko žrtvuje za naše ranjene in bolne junake, kateri so polni hvale za njim po »Rdečem križu« storjene usluge na bojnem polju in v zaledju. — V Ljubljani, dne 11. januarja 1916. — Za slepe vojake. V sklad za ustanovitev deželnega zavoda za slepe so deželnemu odboru poslali darove naaalje: SI. kat. izobraževalno društvo v Mostah 5 K; g. Anton Zevnik, notarski substitut v Pod-gradu (Istra), iz neke kazenske poravnave, 20 K; g. Matevž Hafner, mesar v Skofji Loki, 20 K in njegova sestra g. Katarina Hafner 10 K, mesto venca na krsto pokojne M. Hafner; preč. knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani zbirko župnij Sv. Trije kralji, Horjul, Češnjice, Rovte, Selca in Šmartno pri Litiji, v skupnem iznosu 258 K; Franc Leskovec v Kaplji vasi 10 K. Bog plačaj! — Darilo. Gospod Rafael Thaler v Skofji Loki je daroval namesto venca za pokojnega gosp. Josipa Dornika svoto 20 K na namene vojnega preskrbovanja in gospod slikarski mojster Franc Ks. Stare večjo množino jabolk za vojake. — »Glasbena Matica«, čisti dohodek koncerta dne 22. januarja, v katerem sta nastopila operni in koncertni tenorist gosp. Josip R i j a v e c iz Gorice in koncertna pijanistinja in učiteljica »Glasbene Matice« gospodična Dana K o b 1 e r j e v a, znaša 700 kron. Lepemu uspehu sta pomogla koncertanta, naklonjenost občinstva ter društva »Union«, ki je dalo dvorano glede na dobrodelni namen, pod ugodnimi pogoji na razpolago, in onim dobrotnikom, ki so plačal* na preplačilih 83 K 80 vin. Ves čisti dobiček se izroči tukajšnji nodružnici pomožnega odbora za goriške begunce. Od začetka vojne je orislužilo in oddalo društvo doslej za vojno - oskrbne namene 5671 K 31 vin. — Vdovski in sirotinski zaklad kranjskih zdravnikov je imel v ponedeljek v hotelu *Union« občni zbor. ki ga je vodil predsednik pri-marij dr. G r e g o r i č. Iz poročil fnnkcijonarjev zaklada posnamemo, da je imelo društvo leta 1915. štirideset članov, da je razdelilo štirim vdovam in eni skupini sirot 5330 K in da je Imelo koncem leta 76.486 K 74 v imovine. Z blagajniškim stanjem 6916 K 48 v je imel zaklad v tem letu 14.771 K 79 v prejemkov. Leta 1914. je izdal zaklad 5126 K 55 v pokojnine. Društvo je podpisalo lani 2000 K in 2200 K vojnega posojila, letos pa vojnega posojila v nominalni vrednosti 20.000 K, torej ima naloženo skoraj tretjino svojega premoženja v vojnem posojilu. Po poročilu revizorja se podeli odboru ab-solutorij in se izreče blagajniku zahvala. Pri volitvi revizorjev sta bila izvoljena dosedanja revizorja. — Društvo zdravnikov je imelo v ponedeljek svoj občni zbor pod predsedstvom primarija gospoda dr. Gregoriča v hotelu Union. Društveno delovanje je bilo malone ustavljeno vsled vojnih dogodkov. Pri dohodkih 2093 K 93 v je doseglo društvo 607 K 65 v prebitka. Odboru se podeli po poročilu revizorja ab-soiutorij ter se izvoli z vzklikom dosedanji odbor z dosedanjima revizorjema. Članarina ostane ista kakor doslej in se naroče isti časopisi. V svoji oskrbi ima društvo Loschner-Maderjevo ustanovo, katere razdelitev se prepusti odboru. — Kolegijalni sestanek kmetijskih učiteljev se vrši v četrtek, dne 10. februarja 1916 ob pol 8. zvečer v hotelu »Union« v LJubljani. — Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Liubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. februarja točno ob pol 10. dopoldne v restavraciji hotela »Ilirije« v Ljubljani. P. n. člani se vljudno vabijo na mnogobrojno udeležbo. — Mrla — Haldenschaft, Zeli — WIppach — Pr£wald — Senosetsch — Divača — Felstritz — 3ukowitz — Jelscban&—«Mattnglle so imena s 1 o v e n s W\f Jcrajev, ki Jih čitamo v hrvafs/lcfh »Narodnih No- — Prememba posesti. Mnogoletni restavrater na glavnem kolodvoru gosp. Josip S c h r e y je kupil hišo gosp. Hribarja ob Dunajski cesti in Sodni ulici. — Vreme v februarju. Stoletni koledar pravi, da bo vreme v mesecu februarju dosti neugodno. Do 5. bo vlažno in mrzlo; od 5. do 10. spremenljivo z dežjem in snegom; od 10. do 20. oblačno ter neprijazno. Od 20. do konca meseca ostane vreme nestanovitno, padel bo sneg. Dne 13. februarja bo silno vetroven dan. Iz Celja. Poročil se je danes gospod učitelj tukajšnje okoliške šole Slavko Gobec, t. č. četo vodja pri 87. pešpolku, z gdč. Albino N e n d 1 iz Št. Jurja ob j. ž. Mlademu narodnemu paru obilo sreče! Tisoč kron je bilo ukradenih ženi pomorskega podčastnika Mariji Zi-darič v neki gostilni v Celju. Sumljiv tatvine je neki bosanski vojak, ki je denar dal spraviti nekemu delavcu. Vojak se izgovarja, da denarja ni ukradel, nego ga je našel na tleh v dotični gostilni. Obsojen župan. Na 18 mesecev ječe je bil obsojen župan v Češnji-cah pri Slovenski Bistrici Simon P u š n i k. Stoletnica Mirka Bogovića. Včeraj je poteklo sto let, kar se je naro-dil v Varaždinu najplodovitejši književnik ilirske dobe Mirko Bogovič. Najpopularnejši njegovi drami sta: »Frankopan« in »Matija Gubec«. Narodno gledališče v Zagrebu je proslavilo Bogovićev jubilej z vprizorit-vijo tragedije slovensko-hrvatskega kmeta-kralja »Matije Gubca«. Kino Ideal ima jutri, v petek, ve-M Nordisk večer z izbornim Nor-dišk sporedom: 1. »Budimpešta«. Zelo zanimiv naravni posnetek. 2. »Komedija v belem In črnem.« Izborna Nordisk veseloigra z dvomim igralcem Tiedke v glavni vlogi. 3. sčrnl dnovi.« Drama v treh dejanjih z Almo Hinding in Karlom Lauritzen v glavni vlogi. Ta slika se odlikuje po krasni vsebini in po izbornem igranju nordiskih umetnikov. 4. »Mrzli žarek.« Veseloigra s Stri-boldom in Buchom v glavni vlogi, katera bo gotovo vzbudila veliko smeha. — Danes zadnjič: »Debela Berta.« Izborna smeha oolna veseloigra s to debelo Ana Miiller-Llncke v glavni vlogi. — V soboto: prvi nor-diški film te sezije: »Mož z devetimi prstmi«. * Umrl je na Dunaju bivši najvišji dvornik nadv. Karla Ludvika grof Julij Pejacsevich de Virovitica, senijor znane hrvatske grofovske rodbine in tast štajerskega cesarskega namestnika grofa Clary-Aldringena. Pokopali so ga včeraj ob udeležbi zastopnika cesarja in drugih odličnjakov. ■ Umrl je na Dunaju nemški pisatelj Vincenc Chiavacci, znan po svojih dunajskh feljtonih in kot izdajatelj ilustriranega tednika ,\Viener Bilder". Chiaracci je bil 69 let star. * Železn ška nesreča na Francoskem. Brzovlak iz Calaisa v Pariš je skočil 1. t. m. s tira. Stroj se je prevrnil in potegnil za seboj več vozov, ob enem pa se je vnel plin in so začeli vozovi goreti. Deset oseb je ostalo mrtvih, petnajst pa jih je bilo težko ranjenih. * Ustreljene srbske kmetice. »Beogradske Novine« poročajo: Nemško vojno sodišče v Jagodini je obsodilo tri srbske kmetice, sestre Mileno, Milico in Andjo Veselinović, na smrt. ker so ubile nemškega orožniškega podčastnika Hahna. — Sodba je bila izvršena dne 12. januarja. * Srbske svečanosti v Parizu. Na pariški Sorbonni (vseučilišču) so se vršile te dni velike svečanosti v proslavo .junaštva in trpljenja srbskega naroda*. Govorili so zastopniki vlade, učenjaških in umetniških ter političnih krogov. Pariško radikalno časopisje konstatira, da pri tej svečanosti ni padla niti ena besedica o Črnogorcih. * Morileo grofa Potockega, Maloruski visokošolec Miroslav Sičinski je svoj čas umoril gališkega namestnika grofa Andreja Potockega. Posrečilo se mu je pobegniti iz zapora in ni bilo mnogo iet nič slišati o njem. Pred kratkem so ga iztaknili v Ameriki in ga postavili pred oblast, ki razsoja o priseljencih. Avstrijska vlada je zahtevala, naj ji Amerika izroči Sičinskega. Rečena oblast pa je izrekla, da je Sičinskega smatrati za političnega zločinca in da ga vsled tega ne izroči. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju vložilo se je na vložne knjižice in na tekoči račun 4.004.677 K 97 vin., dvignilo pa 1.977.407. K 96 v. Stanje vlog koncem Januarja 20^13J>57 K 80 % Darila. XXIII. zaznamek prispevkov, ki so lih uposlali o. kr. deželnemu pred-sedniitvu naslednji darovalci. G. V korist damskega zaklada: Okrajno glavarstvo v Litiji, darilo občinskega urada v Moravčah, 50 K; občinski urad v Metliki, darilo namesto novoletnih voščil, 100 K; skupaj 150 K; znesek prejšnjih seznamov 2669 K 79 v; skupaj 2819 K 79 v. H. Doneski Iz nabiralnikov: Okrajno glavarstvo v Kranju, donesek iz nabiralnikov v Tržiču, 100 K; davčni urad v Idriji 21 K 32 v; davčni urad v Višnji gori 64 K 82 v; davčni urad v Ljubljani za okolico 36 K 78 v; davčni urad v Ložu 69 K 45 v; davčni urad v Krškem 11 K 06 v; davčni urad na Vrhniki 232 K; davčni urad v Idriji 41 K 42 v; okrajno glavarstvo v Ljubljani 69 K 57; dav. urad v Ribnici 52 K 45 v; davčni urad v Litiji 43 K 77 v; davčni urad v Logatcu 73 K; davčni urad v Kranju 85 K 40 v; finančna deželna blagajna v Ljubljani 75 K; davčni urad v Ljubljani za okolico 19 K S5 v; davčni urad v Ložu 71 K 28 v; okrajno glavarstvo v Črnomlju 179 kron 68 v; davčni urad v Idriji 18 K S4 v; davčni urad v Ribnici 48 K 32 v; znesek 1304 K 21 v: znesek prejšnjih seznamov 3353 K 95 v: skupaj 4658 K 16 v. J. Darila za vjetnike na Ruskem. C. kr. deželni predsednik baron Schwarz 35 K: »Laibacher Zeitung«, darilo tvrdke Lebinger & Bergmann v Litiji 10 K; deželni odbor v Ljubljani, darilo občine Prem. 60 K: občinski urad v Metliki, darilo mesto novoletnih voščil. 45 K; znesek 150 kron: znesek preišnjih seznamov 65 K: skupaj 215 K. K. Zbirka za božična darila: Mestni magistrat v Ljubljani, darilo g. J. Schreva. 20 K. in ge. Anice dr. Kraut 5 K, skupaj 25 K: okrajno glavarstvo v Ljubljani, darilo župnega urada pri Sv. Joštu 5 K: okrajno glavarstvo v Postojni, darilo g. Josipa BiŠčak v Šmihelu, 30 K; mestni magistrat v Ljubljani, darilo g. Josipa Hafnerja, 10 K: okrajno glavarstvo v Postojni, zbirka kuratnega urada pri Št. Petru, 73 K 70 v, lokalnega pomožnega odbora v St. Vidu 13 K. skupaj 91 K 70 v; ekraino glavarstvo v Novem mestu, darilo mestne občine Novo mesto, 20 K; okrajno glavarstvo v Ljubljani 140 K: zbirka šole v Javoriu 6 K: okrajno glavarstvo v Kranju 72 K 82 v: skupaj 400 kron 52 v: znesek preišnjih seznamov 27.581 K ?9 v: skupaj 37.981 K *1 vin. „Rđečaga križa". ^analnj list cbsegs 4 stran?. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Hupi se debrochrsnfen Ponudbe pod ,p galci a tro I 415 na upr. »Slov Naroda«. 415 z 2 sobama io nripadki Iftto za maj ali pm tudi takoj, mirna Menica brez otrok. — Ponudbe pod „Klft otrok/ *i!llf na ' ravn »Slov. Nar« 412 Vam plačam, ak> VaSa kari a seesa, bradavice, obtiAčarel v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rta bal trnom* Lonček z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki K z ra S-50, 6 lončkov K 4 90. r craenv Eoaf ee (Saaaa) I Poatlaca 12 229 __Oaraka,_,J42 V penzlfonn „Rlotilda", Suiak pri R«kl, je 411 c stanovom mtžiiih sob os raz!?oia*jc, posebno ugodno za izseljence iz Goriškega. Vse je jako lepo opremljeno, krasna veranda na morje, z lastnim morskim kopališčem in to proti zelo zmernim cenam. Morebitna vprašanja se prost direktno ali pa na m. A. Ska.a, Lfnbllaaa, Polfaaaka aasta iker. 54, L nadatrop|e, vrata stav. It. Podnebje «a Suaako ja "'--- Zahvala. Za abile dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni ia smrti naše Iskrenol j ubijene, dobre sestre, ozir. tete in svakinje, gospe Ane Strubelj m. Černe Itotarilrfco In »••••tnl«* izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo Posebno pa se Čutimo dolžne, zahvaliti se preblagorodnernu gosp. dr. Karlu Trjllerju. podžupanu ljubljanskemu, al mesarski zadrugi in nje predsedniku g Josipu Kozaka, si. gostilničarski zadrugi, darovateljem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili milo nam poko nico na njeni zadnji poti. Žalujoči ostali. Odda ae za tnal »osti msn aas »aa&aa $ aasa s tremi sobami, Lopalmeo, električno razsvetljavo in porabo vrta Večna pot itav. 1. 407 Učen žfflp spreima i' ko] v trgovino mešanega blaja Laika trg. 35 as? WV za tppftnŠko obrt. takojšni* nastep, dal|e učen ki ima veselic do r ovsn sprejme Ivan Cepne, m Ljubljana, Ount tki o»m*m »t. 18 k;aboricej z letnim; spričevali te tflpejmt v privatno h Šo v Ljubljani. Kje, po»e upravm?*vo »Slov. Naroda« 399 1 k£ pnnte tjTffati..... I „ prekaten, kare It . • • I praške salami . . • . • 1 „ poljske salami .... I „ krakovskih sniatnita salami I „ mcri?.d*lla salami ... I ,, parif-kiti salami .... 1 „ debreCinskih salami . . I „ kln*i«s (jetrni) .... I ,, tirolskih salami .... I „ br. nS'.i&kih salami • . I „ golhaških salami . I „ jezičnih klobas . * I ., medenice..... 1 .. ^reka ene^a govejega ie?ika „ 5 >0 Praške suhe klobase (Knackwurst) 24 25 kos v = 1 kg 4-50 1 par draždansk. tečnih klobasie K —55 r.izt>o,stcr, L]l,5;*anaf sfera- ograja, spalna, fefillna In salonska oprava In vsake vrsto pohištva za v&6 sob. 3as nova allea 13« 405 J Naslov pove uprav. »Slov. Naroda« Ravnateljstvo nadbiskupskih posestev v Zagrebu, Via&ka nlioa štev. 75, 333 proda okoli 1000 m »te ie leta 1915 in jedno marso množino iz leta 1913 in 1914. — Reflektanti eaj se obrnejo na gori označeno ravnateljstvo. Za večji tovarniški biro v aa "w I 5J ' I £ I *»: 5 W*i*'V. Gospodje (tudi invalidi) ali gospodične, ki so vajeni korespondence, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pifavi popolnoma zmožni, na: obširno ri'ane nonudbe s sliko in prepisi izpričeval vpo^ljrjo pod JKL F. 71741" na anončno ekspcd:cijo( Henrik Sclialek, Dunaj I, Woilzeile 11. 413 N a m 5 daleč zaasa zaradi tzbome;a kraja, tseaega dela, zaieroih cea priporoča J. IM sismsl^J £H — dobavitslc gierila ces. in kralj. Visokosti, častniSIcih uniformirani, zavodov, sa« moatanov i. t. d. v UvHiltt Perilo po meri se izgotavlja najhitreje. Istotam prva kranlska rti iii liki! hA. Motorni obrat. HiluTB wrw3BJB penil i-cr-iiui aa na način prva dunajske čista! niče zllkn brezhibno kakor novo in J vse do arede poalano perilo zgotov aoboto tistega tedna« 2 ■ v 276 m mul Priznano najpeitonolfta poatrožba. ^3 C3 «» o ■o a •3 2. o t Br Mfllu perja, nfl a ti;ik. Spertni preilmett WG 2S