s? 194. ¥ LiublJaaf, v sredo 27. avgusta 191 S. «w i 1 mamam pfcaja rJ-.::rr.itistt »rtiaiilki.-4 u tak da ^vjLOMan. tfcednllivo Ja v Ljnbljaj* mn&lkaosk« uUc* tt.e/fc Učiteljska tiskarna. Dopis« frankirati in podit, pisati, sicer se jih ne pri« obži. Rokopise se ne vraž*! Ineerati: Bnostolpna petit^ vrstica 60 liki pogojen prostor 1 K; rasglaai in poslano vrstica po 1 Kj večkratne objave po do? ,‘gOToru primeren popust ^»WggaB^fflKlCSgaBBaBEBB»BaMSRt<- s ■■ ■ c'..; fiiatlto lugoslov« socialna* damoferaiiigta str&nte Lmo m. dotama Kita Stav, rm»« 40 irinari«v> - iNaroSnina: Po pofeti flll % dostavljanjem na dom za' telo teto 72 K, »a pol leta Si6 K, za četrt leta ,18 K, za masec 6 K,' j£a Nemčijo celo teto 77 K,-j2» ostalo tujino in Amerika' $4. K. — P.sklam»o je i% Ust so poštnina proste, DpratniSlvo je v Ljubljani,' Frančiškanska nUea.st.6 I* Učiteljska tiskarna. Stelafonaks it. 312« . S".: « ‘ i.. <■ Razmere v Nemčiji izza mirovnega sklepa. Kolikor je mogoče posneti po oo-Jocilih iz Berlina, se nova vlada ven-“«r razlikuje od Scheldemannove. ‘Udi weimerske vesti potrjujeio to tonenje, in zdi se, da ima tudi veži *aslombe ined ljudstvom. Sparta-*ovci pač niso še opustili svoje a*i-tecije. kakor se je pokazalo na zadkih shodih, katerih so nekoliko ra«-zlasti v Berlinu, ni pa videti, da imeli med maso toliko pristašev, bi se mogla njih propaganda smatrati zaenkrat za nevarno. . V narodni zbornici v Weirnarju le imel ministrski predsednik zadnjo sredo govor, ki je z mnogih ozirov, z&nimiv in dela tudi vtisk odkritosrčnosti. tj n oreč o zadnjih stavbah je svaril deželo pred prenagljeno revolucijo in opozarjal, da bi izzvala protirevolucijo in imela za poledico le nesrečo. Bauer le priznal, imajo široke mase prebivalstva vzrok za nezadovoljnost in dejal, da j® naloga vlade odstraniti opravičene Pritožbe. Kot zdravilo je imenoval zakon za ureditev delavskega sveta, ki ga vlada predloži. Prav ta-Ko bo predložena tudi zakonska osnova za naciionaliziranie električ-nih posta) in za socijalizacijo produkcije lesenega oglja. Obširno je ministrski predsednik govoril o vladni politiki z ozirom na socijalizacijo. Dejal je, da bo sledila • ocijalizacija rudnikov, socijailzacija lesenega oglja in orožne industrije in da bo demokratična država, v pose-•« elektrike, železnic in rudnikov !a-o podala Nemčiji tisto gospodar • Sko življenje, ki je prvi pogoj za zadovoljnost ljudstva, kar ni po njegovem mnenju le pravilno, ampak tudi izvedljivo. V daljnem govoru je predsednik izvajal, da smatra vlada delavske svete z distriktnimi gospodarskimi sveti, podrejenimi državnim gospodarskim svetom, ki jih priporoči vlada s posebnim zakonom, za predhodnike in končne stebre socializacije. Vlada se bavi tudi s prepovedjo “voza nepotrebnih predmetov liiksu-sa in vsega uvoza, ki bi imel najbrže ^ugoden vpliv na delavski trg. t Svoj govor Je zaključil z besedami: »Treba nam bo delati in sovr«-*‘ti maščevanje. Obnoviti moramo svoje narodno življenje in posvetiti Orodno idejo temeljnim idejam !?#:e parodov. Na okrepčanju in moči ve ’dele morajo temeljiti naši upi in od ^Je mora priti revizija mirovne pogodbe.« prodna zbornica je sprejo’a nredlog poslanke Augnusove, da ne inore noben član katerekoli rodbine. LISTEK. ki Je k f ■ a j vladala na Nemškem, prestati predsednik nemške republike. Ta predlog je bil v zvezi z neka* terimi predsednikovimi izjavami. Posvetil jih je v pi vi vrsti vsenemcem, ki so sicer sedaj zelo majhna stranka, ki pa še vedno goje nade in pričakujejo vstajenje monarhije. Ministrski predsednik jim je dejal: »Zanimivo je, da so gospodje na skrajni desnici postavili prav ta trenoiek, ko je hohenzollernsko kajzerstvo tako mrtvo, da ne more biti bolj. monarhijo za prvo točko svojega programa in pozivajo svoje pristaše na boj na nož proti demokratični vladi. Gospoda, pravim vam, da bo boj z vami lahak. Republika živi in bo živela.« ... Da ima nova vlada izredno težko nalogo pred sabo, mora biti vsakomur jasno. Določbe mirovne pogodbe so postavile Nemčijo v polo žaj, v katerem bi marsikdo obv-' Zlasti gospodarsko stanje odpira same temne izglede. Pravijo, da si dolgovi Nemčije, kolosalno povečani z vojno odškodnino, večji kakor vse narodno bogastvo Nemčije. Pri tem nič ne pomaga filozofirati, ali je Nemčija zaslt»žila tako usodo ali ne; za vsako resno vlado na Nemškem je sedaj prava naloga, da naide pota, da omogoči ljudstvu v tem položaju človeško življenje, in Bauer ima gotovo v tem oziru prav, da mora to skrb prevzeti vlada in se pri lem ozirati na interese splošnosti, preden morejo priti interesi posameznifvov v poštev. V ta namen mora vlada seveda imeti sredstva, in do teli ne pride drugače kakor s podržavljanjem in s socijalizacijo vsaj najvažnejših produktivnih in prometih sredstev. Socialistična politika je tore! v tem slučaju edina narodna politika. Razume se, da morajo Nemci sami najbolje poznati svoje razmere in vedeti, koliko morejo in smejo svoji sedanji vladi zaupati. Zdi se pa vsekakor, da ima sedanja vlada resne namene in da bi jej bilo treba dati toliko časa, da more izvršiti, kar napoveduje v zbornici. Kakor kaže, n i-sli tudi večina delavstva tako. Na vsak način bo dobro zasledovati m,-daljne dogodke v tej deželi, kajti tukaj se bo praktični socijalizem lahko marsikaj naučiL t Ernest Haeckel. Na čelu vseh prirodoslovcev devetnajstega stoletja stoječi Ernest Haeckel je, kakor se je že poročulo, umrl v noči od 9. avgusta v visoki starosti 86. let v Jeni. Haeckela pri-rodoslovca in Haeckela politika se mora posebej opazovati. Kaj je bil HaeckcI pot politik, *><» ni pred vojno o njem še ničesar vedelo. Sele ob vojni je starček po^ii besen nacijonalni vojni zagovornik, kar je njegovo znanstveno slavo hudo ogrožalo. Danes, ko so njegove mane že v grobu, bomo prešli preko njegovih šovinističnih ekscesov in ocenili povsem Haeckla kot učenjaka. Njegovi neutrudljivi delavnosti je predvsem pripisovati zmago Danvi-nove descendenčne teorije (nauk o izvoru). Ne oziraje se na roganje in zasmeh svojih na dogme opirajočih se nasprotnikov', je deloval z vsemi svojimi močmi za miselno poglobitev te teorije in za njeno uveljavljenje ter jo razširil po cel. svetu. Zmagujoča je množina njegovega doka-zilnega gradiva, ki ga je predložil za znanstveno uveljavljenje darvinizma. Če so mu tudi nova raziskovanja dokazala marsikatera ni^nva naziranja kot zmotna, se mu je posrečilo pribiti neovržno eno: od nevj-nižjih organskih bitij, katerih telo obstoji le iz ene same celice, vodi razvojna črta skozi dolgo skupino vrst organskega sveta prav gori do o o-veka. Kar Darvvln ni mogel dokavaii neovržno, to je pojasnil Haeckel v duhu očeta moderne prirodoslovne vede: namreč,da obstoja premagujoča enotnost v razvoju življenja organskih bitij. Cesto se je Ernest H&ecklovo ustvarjenje primerjalo z Goethejevim. V resnici sta si oba bistveno sorodna. Oba se ne zadovoljujeta v svojem prirodoslovnem delovanju z opazovanjem in razjasnkvijo posameznosti, temveč preiskujeta vse >o eni črti, po tistem zlatem traku, ki. veže vse stvari in vse pojave enega na drugega ter zaoiknia ow da bi v naravi in v njenih pojavih obstojala kaka stvar v svoj lasten namen ai imela morda kako posebno važnost ali kako posebno funkcijo. Kakor je hotel Goethe najti izvor — rastlino, iz katere bi si predstavil razvoj vseh drugih, tako si je prizadeval lk.e-ckel najti skupni izvor vsega organskega življenja — našel ga je v obliki drobne celice, male sluznice. Kakor je Goethe je tudi Haeckel umetnik. V svojem občudovanja vrednem delu »Kunstform der Natur« Je dokazal: kako narava ne samo primerno, ampak tudi umetniško oblikuje in upodablja. Kajti najpopolnejše, kar svojim naravnim potrebam in nalogam najbolje služi, je v naravi vedno nekaj lepega, t. j. dovršenega. S finim estetičnim okusom je orisal Haeckel obrazovanje stvar Janja prirode. Poln občudovanja vidi bravec. da imajo vse oblike ln tvorbe, o katerih misli izhajajo in so zaokrožene po višjem človeškem in-telektu, že v svetu najnižjih organiz- mov svoje podloge. Bile so prej stvorjene kot »gospod stvarjenju«. Toda ne samo kot znanstvenik in umetnik je deloval Haeckel. Ustvaril si je iz izida svojega znanstvenega nauka svoj svetovni nazor, filozofijo monizma. Ta ne izvira i« metafizičnih nadčutnih špekulacij, ampak je osnovana na realni enoti,ki je skupni temelj vsega življenja. Modrost sta rih: »Omne ex ovo« (vse izvira iz jajca) je on poglobil in rekel: Vse življenja izvira iz celice. Izvor — .:e-lica; monos, je vsem življenjem skupen. Zato je Haeckel označil tvoj svetovni nazor kot monističen, i. J. enoten. Kakor znano, so ta monizem še nadalje izgradili Viljem OstvvalU in drugi. Za Oshvalda pomeni vse življenje v svoji diferencirajoči tvorbi samo različne udejstvovalne oblike enega in istega delujočega principa, namreč moči ali energije. »Energija Je v vseh realnih In k v. kretnih rečeh zapopadena kot bistveni del, ki nikdar ne manika, in v toliko moremo reči, da se v energiji vteleša prava realnost«. (V. Ost-vvald v svojem delu: »Die Energle«. Ernst Haeckel se je rod?! 16. februarja 1834. leta v Potsdamu pri Berlinu kot sin vladnega nadsvet-nika. Njegova mati ga je pripravila z elementarnim poukom na vstop v meščansko šolo in v gimnazijo. Na vseučilišču v Berlinu in v W neugodno, fie Jq ima. Tudi ifl ift ISS «. * (Nataša vstopi. Za nlo Luka s palico v rokah, čez pleča potno torbo, za pasom kotliček in čajnik). Luka: Pozdravljen, narod pošteni l Pepel (si viha brke): Aa. Nataša! Bubnov (Luki): Bil je pošten, da, pred lansko spomlad ... Nataša: To je naš novi gost... Luka: Meni je vse enol Jaz spoštujem tudi tate. Po mojemu so vse bolhe dobre: vse so črne in vse skačejo . . . tako. Ljuba moja. koje se pa Jaz lahko udomačim? Nataša (pokaže na vrata v kuhinjo): Tje pojdi, dedek ... Luka: Hvala ti, punčka. Če tje, pa tje,.. Kjer je toplo, tam je domovina za starca ... Pepel: Kako odličnega starčička -c?e nam pripeljali, Nataša... Nataša: Zanimivejši Je od vas . - . Andrej ! Tvoja žena Je pri nas v kuhinji.. čez neka! Časa pridi ponjo. Klešč: Dobro ... pridem ... Nataša: Vsaj sedaj bi malo boli laskavo postopal ž njo .. . dolgo tako ne bo več .. . Klešč: Vem ... Nataša: Veš ... Vedeti, to je malo, razumeti moraš. Umirati, vidiš, to Je strašno .., Pepel: Jaz se ne boiim . .. Nataša: Kaj pa!.. Hrabrost... Bubnov (zažvižga): A nitke so gnile • . Pepel: Prav res se ne bojim! Umrem, magari to minuto. Vzemite nož, zabodite me v srce . . . ni ;ran, še bev ne rečem! Se ceU> z veseljem, zato ker od čiste roke ... NataSa (odhajaje): To pripovedujte drugim. Bubnov (zategnjeno): A nitke so gnile... Nataša (pri vežnih vratih): Žene ne oo • ; zabi, Andrej... Klešč: Dobro. Pepel: Imenitno dekle. i Bubnov: Dekle — dobro... Pepel: Zakaj Je neki taka z menoj. Odklanja Vseeno propada tukaj... Bubnov: Zavoljo tebe propada ... pepel: Zakaj zavoljo mene? Meni ..e smili... Bubnov: Kakor volku ovca.. - Pepel: I.ažeš. Meni se zelo smili... Te tko ji je živeti tukaj... to vidim ... Klešč: Počakaj, da se Vasllisa vidi v razgovoru ž njo. „ , Bubnov: Vasilisa? No, da. Svojemu se ne odpove zastonj... baba Je od hudiča ■.. Pepel (leže): proroka! Pepel (leže): Vrag nai vaju vzame oba Klešč: Videl boš, počakaj!... Luka (v kuhinji, poje): Sredi no-oči po-ota, ce-este videti ni... Klešč (odide v vežo): Vidiš, tuli... tudi... Pepel: Dolgčas... zakaj mi je tako prekleto dolgčas? Živiš, živiš, vse je dobro! In naenkrat, kot da ozebeš: postane dolgočasno... Bubnov: Dolgčas? Mm... Pepel: Ej, ej» Luka (poje): Eh, po-oti videti ni.,, Pepel: Starec! Ej! Luka (poglega čez vrata): Jaz? P e p e I: Ti. Ne poj. Luka (vstopi): Nimaš rad? Pepel: Kadar lepo pojejo, imam ra'd ,.. Luka: Potemtakem jaz ne pojem lepo? P e p el: Tako je. Luka: Glej ga no. Jaz sem pa mislil, da lepo pojem. To je vedno tako: človek misli sam zase — dobro delam. Hvat, pa ljudje niso zadovoljni... . _ _ , . Pepel (se smeje): Res. Tako je. Bubnov: Praviš, da ti je dolgčas, pa Sft krohočeš. Pepel: Iu kaj potem, krokar .. Luka: Komu je dolgčas? Pepel: Meni,.. (Baron vstopi). Luka: Vidiš, a tam v kuhinji sedi dekle, knjigo čita in plaka! Res. Solze ji tečejo.., Jaz jo prašam• ti, mila moja, kaj jokaš? A on? — smilijo se mi. Kdo, vprašam, se ti smili? Vi knjigi, pravi, se mi smilijo... Vidiš, s čim Sg ukvarjajo ljudje, a? Tudi iz dolgega časa;,. Baron: To je avša... Pepel: Baron! Sl pil čaj ? Baron: Pil... dalje! Pepel! Hočeš, za pol butiljke £ganfo dam?... „ r, n i Baron: To se razume,.. Dalje!. izvzeta samo prevoznina za pte-mog. Mirovna pogodba za Nemško Avstrijo. LDU. St. Germani, 25. (DuuKU.) »Ncwyork Herald« javlja, da je koordinacijski odsek v glavnem dovršil avstrijsko mirovno pogodbo, Temeljna načela da so ostala nespremenjena, pač pa da so se nekoliko i/pre« menile odškodninske določbe, ker ima mirovna konferenca namen, zagotoviti novi državi neodvisnost Mirovna konferenca. LDU. Pariz. 25. (DunKU.) Odgovor eutente na nemško-avstrijskc protipredloge, je gotov. Tudi re^.k-cijski komite je izdelal spremno noto. Odgovor entente, kakor tudi spremna nota se bo predložila v ponedeljek popoldne vrhovnemu svetu aliiran-cev v odobrenje. Vrhovni zavezniški svet. LDU. Pariz, 25. (DunKU. — žično.) Vrhovni svet zaveznikov se |e sestal danes popoldne k seji, da vzame na znanje osnutke, ki bodo po odorcnjn tvorili končnovellavne mirovne pogoje za Nemško Avstrijo. Iz besedila izprememb prvotnih mirovnih pogojev, je razvidno, da se te Iz-premembe nanašajo na precejšajc število določb, tako na primer slede mej Nemike Avstrije, dalle volalklh, pomorskih In zrakoplovnih eogo}'.' r. gospodarskih ln finančnih odnošajev, vodnih cest Itd. Ako bo vrhovni ia-vez niški svet odobril vse te preikv-ge, bo mirovna poaodha izročena nemško-avstrijski delegaciji v St. Oermainu tekom tega tedna. PRED GENERALNO STAVKO V EGIPTU. Amsterdam, 25. Angleški listi poročajo iz Kaire, da grozi v Egiptu generalna stavka. V Aiexatidriji ro začeli stavkati pristaniški delavci, v Kairi železničarji. Upor kmetov proti poljskim četam LDU. Kijev, 25. (DunKU, — Brezžično.) Kmetje, ki so pribežali sc,.i* kaj pred Poljaki, pripovedujejo, da so se kmetje uprli proti prodirajočim poljskim, četam, ker Poljaki povsod rekvirirajo in odvažajo žito hi živino. Na več krajih so bili krvavi spopadi, pri katerih sta obe strani imeli mrtve tn ra*»j«ne. Poliaki nastopajo proti upornikom s skrajno okrutnostjo. Prodiranje rdeče armade, LDU. Moskva, 25. (DunKU.) Nato č*te (boijševiške?) nadaljujejo svoje prodiranje ob železniški prošti Pskov-Ostrov In so oddaljeae sniuo le 6 vest od Pskova. Sovražniku »e kHnb vsemu prizadevanju ni n’kjer posrečilo, ustaviti naše prodiranje. Denlklnov neuspeh. LDU. Moskva, 25. (DunKU.) Har-frovski listi tožijo o neuspehu Mobilizacije, ki Jo je odredil general Deni« ktn. V pokrajinah, ki so zasedene po Deuikinovih Četah, vlada velika draginja, ki narašča čimdalje bolj vsled prisilnega izvažanja živil po Angležih. ANGLEŠKE STROKOVNE ORGANIZACIJE O GOSPODARSKE Ml POLOŽAJU. LDU. London. 25. (DunKU.) P.'U-terjev urad poroča: četrtletno vestje generalne zveze angleških strokovnih organizaciji prlobč .le opomin vodstvenega odseka, k! jenov eduje, da bo razdobje od meseca novembra tega leta do maja drugega leta v gospodarskem pogledu zelo kritično in da more postati tndi uso-depolno, ako odločujoči faktorji končno ne spregledajo in se produkcija ne pospeši ter poveča. Stavke, katerim bi se bilo dalo tudi izogniti, so se vprizorile prenagljeno, zakladi zvm-ze so se trošili brez vsake koristi in Kihanje je bilo naperjeno v resnici bolj proti splošnosti, kakor proti Kapitalistom. Zakon proti odernštvn v Amerik!. LDU. Weimar, 24. (DunKU. — Brezžično.) iz Washingtona javljajo’, da je poslanska zbornica sprejela zakon. ki se tiče kaznovanja navijaicev cen pri živilih, obleki in življenjskih potrebščinah. Kazen znaša dve leti Ječe hi 5000 dolarjev. Nemci se bodo selili. LDU. St. Uermain, 25. (DunKU.) Pariški listi prinašajo vest iz Ntw Vorka, da se takoj potem, ko stopi mirovna pogodba v veljavo, izseli 250.000 Nemcev v Mehiko, kjer se z glavnico 400 milijonov dolarjev >.ia* merava ustanoviti ogromna muuicU-ska tvornica. Mirovna pogodba sicer prepoveduje Nemcem izdelavo municije v Nemčiji ne pa v mo-zemstvu. SINFAJNOVCJ PROTI ANGLEŽEM. LDU. Amsterdam, 26. (DunKU.) Glasom angleških listov, organizirajo Sinfajnovct v Washittgtonu pro-tianglečko propagando, ki se razteza na vso Ameriko. Zračna zveza Parl«-Bru?elf. LDU. Versailles, 25. (DuiiKJ.) Kakor poroča pariška izdaja Usta >Daily Mail«, se bo razen že obstoječe zrakoplovue zveze za potnike med Parizom in Londonom v najkrajšem čaeu ustanovila nova zračna linija za osebni promet Iz Londona v Pariz in Bruselj ter nazaj. Letala ->o-do vozila trikrat na teden. Koliko Je stal Anglijo pohod proti Rusiji? Pariz, 25. Glasom angleške »Bele knjige«, ki je nedavno izšla, so znašati stroški za britanske vojne operacije v Rusiji od premirja pa do 31. Julija t L 336 milijonov kron. R*^cu tega je bilo izdanih 58 milijonov ki on za prepeljavo armade po morju, iiM. milijonov za kredite dosedanji vlači, 25 milijonov za živež, 70 milijonov za zaloge za Rose, torej skupno o05 milijonov kron. Celotno Je pa : taia podpora baltiškim državam, admiralu Kolčaku in generalu Denikinu Veliko Britanijo 1 milijardo krou, — (Tako se meče denar proč!) Vezuv ne dolnje. LDU. Trst, 25. Agenzia Su.^nl javlja iz Neaplja od 24. L m. Vest o novetn izbruhu Vezuva Je brez podlage; gre za požar, ki Je izbruhnil v gozdu Demognole na Monte Sommo. Ta požar je naredil vtisk, kakor bi Sto za vulkanski izbruh. Nitti o težkem položaju Italije« Gospodarsko nazadovanje. — Kriza prehrane. — Ogromni dolgovi. LDU. Tret, 35. Listi objavljajo okrožnico, katero Je italijanski ministrski predsednik Nittl poslal vsem prefektom, t. J. pokrajinskim glavarjem dne 21. t. m. Olavne misli okrožnice, ki označuje položaj, v katerem se nahaja Italija se glase: »Želim, da se po vseh pokrajinah deta kar najžl- vaimejša propaganda, da se kolike® le mogoče dvigne proizvajanje, d« se skrči poraba, da se dežela dovedi na program štednje in dela. Italija se ne zaveda svoje ncvai> nosti. Navade, ki se razširjajo, ideje, ki se udomačujejo, nameni, ki prilivajo, to vse ie slika, zuak položaja* ki ga je treba resno premotrivati, Nikdar, že nekaj stoletij sem, vsa Evropa ni bila v tako težkem položaja* predvsem Italija. Treba je torej, da vsi, ki so v položaju, da morejo delati, sedaj delajo z vsemi svojimi močmi. Ministrski predsednik poudarja potem, da velik del občinstva živi, kakor je živelo preje, da so celo, ki hočejo manje delati za večjo odškodnino, namesto da bi delali Intenzivneje. To da ni samo značilno dejstvo pri delavstvu, temveč v vseh socijalnlh razredih. Zelo malo IJadl je v Italiji, ki si stavijo vprašanje: Kako žive Italijani danes? Kako bodo živeli Jutri? Proizvajanje se ni opomoglo, poraba pa ostaja velika. Italija živi, porabljajoč veliko stvari, ki Jih ne proizvaja. Stavke se nadaljujejo in zahievajo se nove skrč tve delovnega časa. Kdo Je kriv?. Nu!%-liko vsi, predvsem pa, da nismo navadili občinstva resnice. Ministrski predsednik toži, da so še vedno bogataši, ki naročujejo modne in luksu-rijozne stvari iz inozemstva. Kaki se preživlja Italija in kako živi? ~ Leta 1913 Je Italija kupila za 1134 milijonov več kot pa prodala, leta 1916 Je skočila ta razlika že na 5302 milijona, leta 1917 na 10.682 milijone , leta 1918 pa na približno 12 milijard, kar pa bo po končnem obrač.mu znašalo gotovo okoli 15 milijard, kalija kupuje žito, mast. premog itd. in ne daje drugega blaga v zameno: »dajemo dolgove, ki Jih sprejema zaupanje naših prijateljev in naših zaveznikov. Koliko časa more še trajati to?« Prvega pol leta po premirja smo kupili za 7 milijard več kot prodali, kar presega vse prejšnje Številke«. Zato pravi Nitti, da je v tih razmerah stavka uničevalno sredstvo. kakor požar, opustitev dela pregreha, vsaka brezbrižnost e m ani podjetnikov pa zločin. In kdo se zaveda teh nevarnosti? Dejstvo i»„ da je treba delati veliko več kot pr*.d vojno: treba je plačati minulost m skrbeti za sedanjost. Položaj prehrane Je gotovo težak. Z žitom posejana površina se je skrčila za približno 500.800 hektarjev. Pridelek, že prej ni zadoščal, sedai Je najneza-dostnejši. Uvažati je treba 30 do 32 miiijenov kvintalov žita. Letos Je bil Pftd«ek v inozemstvu pičel. Treba bo večjih svot, ki jih je treba Izposoditi zunaj Italije. Pri prodaji kruha Je Imela lansko leto država poltretjo miliardo izgube. Letos bo izguba Se večja. Koliko časa more trajati to? Uvažati Je treba okoli dveh milijonov kvintalov govedine in svhijui 300 tisoč kvintalov olja 500 tisOč kvintalov mlečnih izdelkov itd. Nad polovico maščob mora priti Iz Inozemstva, ne da bi se sploh govorilo o premogu in vseh najpotrebnejših sirovinah. Doslej so Angleška in Zedinjene države dajale kredit, če so bili Izčrpani domači viri, odslej pa Je pričakovati učinkovite pomoči samo še od Zedinjenih držav, ki edino morejo dajati kredit iu blago. Ko no vojni ne bo več pomoči zavezniških vlad, bo treba najti kredita v drugih oblikah, toda vedno s pomočjo zavezniških vlad. Dolgovi pomeniajo sužnost, in najhnjše Je. da se Italijani ne zavedajo tega, ne zavedaio sc, la kruh, ki ga j^do, niso pridelali oni, da meso, ki ga Jedo, prihaja od živine. ki se Je pasla po amerikanskth pašnikih, in da se vse to plačuje z dolgovi. Za nad 38 milijonov Italljar nov se mora hrana tn vse. kar se v. prvi vrsti potrebuje za življenje, do -bavljati iz inozemstva, tako da 15 do 18 milijonov oseb, torej velik del Italije živi na upanje, ki sedai prei^ha. Položaj Italije je izredno težak, m zato, da Je vsak, ki v Italiji govori o revoluciji, sovražnik naroda in zastrupljevalec. Red se mora vzdržati z vsemi žrtvami. Proizvajanje je nemogoče, če ni redu, in ker Živimo na upanje in se moramo opomoči na upanje, moramo vzdržati red za vsako ceno. To je življenski pogoj. Amerika ne more več dolgo dovoljevati kredita Evropi in Ra tudi noče deželam, ki v kratkem ne urede svojega gospodarskega in finančnega položaja. Zasebniki ne bodo dovoljevali posojil, dokler se Jim ie bati, da bi se ta posojila porabljala za oboroževanje. »Odslej se bo treba zatekati k zasebnikom in umiik zahteva varnosti. Ogrožajo nas naj-večle nevarnosti, če se ne odločimo, da se s pogumom lotimo reševanja našega položaja«. Ministrski predsednik pravi, da je v ta namen treba žrtev s strani prebivalstva, predvsem pa vztrajnega dela vseh razhodov prebivalstva. Prenehati je treba z razsipavanjem in omejiti nepo.. - j-ne izdatke. V dveh do treh mesecih morajo biti državue finance urejene, kajti le tako bo Italija mogla imeti kredit. Medsebojni boj! morajo prenehati ali se odgoditi na prSožneJŠi čas. Sedaj Je treba velikega premi rja za delo. Da pa bo mogoče v resnici delati v tem zmisla. Je treba, da prebivalstvo spozna in u po? te v a položaj, v katerem se nahaja država. Treba je torej predvsem omejiti ?>o-rabo do skrajne mogoče meje. Cene kruhu se mora polagoma zviševati, da doseže vsaj stroške prolzva-Janja.Treba je, da se daje vedno prednost domačim proizvodom in omeji kolikor mogoče uvoz iz inozemstva. Stediti Je treba tudi s proizvodi, ki Jih je mogoče izvažati. Pomnožiti se mora poljedelsko in industrijsko proizvajanje, proizvajanje za dotmičet porabo in izvoz. Vsa 'razpoložljiva zemljišča se morajo obdelati. Kot kurivo naj se kolikor mogoče uporabljajo domači proizvodi. Ministrski predsednik graja, da so pokrajine, ki so prej živele od koruze, sedai pa hočejo Imeti le pšenico, da se zavrača olje iz semenja in zmrznjeno meso. »Per augusta ad anglista« -»skozi stiske kvišku?, pravi ministrski predsednik ln dostavlja tolažbo, da je treba le dela In dela. da bo Italija, če izrabi svoje naravne vire in upreže vse svoje mogočne delovne sile, v nekaterih letih velika industrijska in poljedelska država, mogočna demokracija, zelo bogata država. Zato pa Je treba sedal skrbeti samo za eno stvar: Obstanek. ^Premagati moramo težave miru z večjo žitavostjo in večjimi žrtvami, kot pa težave vojne. Vzdržati Je treba red za vsako ceno, delati napeteje, porabljati manj, proizvajati več. Ne moremo Izbirati, kako nal ravnamo, Ta načela odslej niso več moralno pravilo, temveč življenski pogoj«. Dr. M. L.: Naše politične šole. (Konec.) Pri zadnji uri pred počitnicami je ustanovila trboveljska šola poseben šolski odsek iz udeležencev šole. Ta odsek ima nalogo, da pridobiva Šoli nove udeležence, da iunese agitacijo za šolo med najširše vrste trbo- veljskega proietarijata. Poleg tegf ima skrbeti, da ustvari ožjo vez med udeleženci šole in skrbi za redni obisk. S tem se bo vzgojil med ude-deženci šole zmisel za samoupravi in za samostojno organizacijsko delo. Eden najvažnejših problemov naših šol je sedat ustvaritev znanstvene knjižnice. Brez knjig je vsako, uspešno delo v bodočnosti izklla-čeno. Zato si je ta odsek nadel tudi nalogo, da mesečno zbira prispevke med člani, iz katerih prispevkov se bo nakupilo knjige. Problem knjižnice pa je obenem vzbudil problem slovenske socijalistične literature ki nam popolnoma manjka. Razun komunističnega mnifesta in Erfurtskega programa nimamo prestavljenega nobenega klasičnega socijalistične’* ga dela. Tu čaka Socijalno Matica ogromna naloga. Vse svoje založniško delo bo morala odslej osredottf-čiti v izdajanju socijalistlčnih knji® in brošur. »Demokracija« pa bo rala postati pravi kompendij sočna« lizma. Vsled tega velikega pomanj-kanja lastne literature si bodo mo4 rale pomagati knjižnice naših politi nih šol za prve čase predvsem * nemškimi deli. Seveda marsikate-remu s tem ne bo pomagano. Gledati pa bomo morali itak na to, da se bo vsak izmed udeležencev naših šol priučil vsaj enega svetovnega j* zika t. J. nemščine, francoščine, »n* gleščine, ruščine ali pa italijanščini Delo v šolah zelo napreduje, keč je zanimanje veliko. Trbovelj.^* šola bo odslej imela še posebne te* denske diskuzijske večere, na katc* rih se bo razpravljalo o snovi, o ka-teri se Je predavalo zadnjo uro. . V prihodnje bomo prinašali vsa* teden kako razpravo iz naših politi-4 nih šot ki bodo pokazaie, koliko 'talentov Je zakopanih v našem proletariatu. Te zaklade je dvigniti in uravnati v skupen socialistični tok* Delo naših sodriigov v Trbovljah I® na Jesenicah pa bodi uašim sodrtt-gom v drugih revirjih v spodbudo* da se z vso resnostjo poprimejo izobraževalnega dela. Končno še nekaj besed sodrugoftt iz trboveljskega in jeseniškega revirja, ki še niso v politični šoli. M#** go jih Je med njimi, ki so mneuja. že Itak dovolj znajo, da za nle ni tre ba politične šole, mnogim se zdi be* seda »šola« ovira, da ne pridejo zu. Vsem tem bi zaklical Sokrivd rek: »Jaz samo to vam. da ničeslt-ne vem«. In vendar ie bil Stik: at eden največjih grških filozofov! Domišljija je navadno izraz puhlosti irt nevednosti. Poleg teh pa je največ takih. ki so mnenja, da Je vse to. kar se predava v politični šoli pretežavno z* nje. Tem sodrugom bi bilo dati za vzgled one člane naših političnih ki so prišli v šclo nevedni, ki so s; t,a do danes že dosti pridobili. Sodrugi* Vam ni bilo zaklicati, da pot k boljšemu ln lepšemu življenj« vodi skoz* izobrazbo. Začetkoma gre bon težko, ali čim dslie časa boik*^ obiskovali šolo, tem večje veseli® bodete Imeli nad uspehi. Ničesar š* niste zamudili. Oglasite se pri šolskem odseku, da Vas sprejme v Šoto« Septembra se prično zopet preda-vanja. Dnevne vesti. Prekmurje z« slovensko upravo Na prvem zborovanju sosveta civilnega komisarja za Prekmun. v, Murski Suboiici dne 25. t. m. so zastopniki vsega Prekmurja skiv uiti rezolucijo, v kateri pozdravljajo svoje osvoboditelje, zahtevajo oi- Pepel: Postavi se na vse štiri In lajaj po pasje! Baron: Bedak l Kaj pa sl tl. trgoveo? AH sl pijan mogoče ? Pepel: No. zalajajl Zabavalo me bo... Ti si gospod... take Čase sl videi, ko našega brata še za človeka nisi smatral... in vse tako... Baron: No, dalje 1 Pepel: Kaj še? Ampak sedaj te bom jaz prisiiil lajati po pasje ... in lajal boš... .bo;? Baron: No, bom. Bedaki Kakšno vpelje ti more delati to, če jaz sam vem. da srni padel nižje tebe. Poprej bi me prisili hoditi ro vseli štirih, ko nisem bil še tebi enak ... B u b n o v: Tako je. L u k a: Tudi jaz pravim — res je. B u b n o v: Kar Je bilo. Je bilo. kar le ostri- lo, ni mnogo prida. Gospode tukaj ni... vse je odpadlo, samo gol človek te ostal... Luka: To se pravi: vsi smo enaki... A tl, dragec moj, sl bil baron? Baron: No, in kaj še? Kdo pa si tl? Luka (se smeje): Grofa sem videl in kneza.,. barona vidim prvikrat, oa še ta Je pokvarjen ... Pepel (se glasno smeje): Baroni Ti si me zmešal/.. Baron: Cas ie. da se Izpametuješ, Vasilij. Luka: Ehe-he. Gledam jaz na vas, bra.ci,; življenje vaše. *— o-ojl Bubnov: Tako je življenie: zjutraj se zbudiš, pa se začne trpljenje... Baron: Tndi smo bil! vajeni, dal Jaz, n. pr. sem se prebudil zjutraj ln pil v postelji kavo ... s smetano ... da! Luka: In vseeno, vsi smo ljudjel Prltvar JaJ se, pač! se, delaj kar hočeš, kot človek si se rodil, kot človek umreš. Oledam jaz ljudi, vse bolj pametni, vse bolj važni postajajo ... če prav vedno slabše žive in vedno po boljšem hrepenijo . . . trmasti so! Baron: Ti, starec, kdo si ti? Od kod si prišel? Luka: Jaz? Baron: Romar? Luka: Vsi mi smo na zemlji romarji, Pravijo, slišal sem, da tudi zemiia naša po nebu roma. Baron (strogo): To Je tako, no. a potni list imaš? Luka (po kratki pavzi): A kdo si tl? ŠplcelJ? Pepel (radostno): Dobro, spretno, starec! Aha, Baroša, sl Uh dobil? Bubnov: No, da, dobil Jih je gospod ... Baron (zmedeu): No, kaj ie tam? se vendar šalim, očka! Jaz, brat, sam nimam i papirjev. Bubnov: Lažeš. Baron: To se pravi.,. papirk Imam, ampak za nič niso. Luka: Oni, mpirjl, so vsi taki,., vsi skupaj niso za nič. Pepel: Baron, pojdiva v gostilno. Baron: Jaz sem gotov. Pozdravljen, očka ... navihanec til Luka: Vse Je mogoče, dragi moj . .. Pepel (pri vežnih vratih): Nfr, pojdiva žel (Odide. Baron $ hitrimi koraki za njim) Luka: Kaj Je bil ta človek v res.i’oI baron ? Bubnov: Kdo ve ? Gospod Je bi! res... Saj je še sedaj: naenkrat obrne gospoda iz sebe. Se še ni odvadil popolnoma, kakor vse kaže, , Luka: Da, gospod ... S tem, brat, tl Je tako, kakor s kozami. Ozdravi človek, ampak znaki ostanejo ... Bubnov: Dmgče je dober človek. Včasih ga lomi... kakor n. pr. danes s tvojim vatnim listom ... Al J o š k a (vstopi pijan s harmoniko v rokah, Žvižga): Ej,ljudje božjll Bubnov: Kaj se dereS? A I j o š k a: Oprostite! Ja? sem uljuden človek . . . Bubnov: Si zopet krokal? Al Joška: Pa še kako! Ravnokar me je pomočnik pristava Medjalcin spodi! iz stražnice.' Da niti dišalo ne bo po tebi na ulici, mi !e rel.el.! Jaz sem človek s karakterjem ... A gos:; ■ ! kriči name. A kaj Je to gosoodar? Phe, Nes ;o- j razumUenJe. Pijanec je on, gospodar. Jaz se;*i j oa tak človek, ki nimam nobene želje! Nlče^r nanf&gim ne maram In — konec. Na, vzemi me za rub, :- pa ti zaigram mrtvaško koračnica? (Dalle prMi.) te«. iJraiiKev. Hrvatske uprave v. lendov-sem delu Prekmurja, ker. hočejo leti nedeljeno slovensko upravo Prekmurja. To so zahtevali zlasti zastopniki vseh županij, ki so jih zasedli Hrvati. Končno izrekajo v. resoluciji svojemu civilnemu komisarju zaupanje in zahvalo. Priglasile voine sirote! . Ministrstvo za prehrano in obno- V.o zemlje hoče vedeti natančno Stepo onih vojnih sirot, ki se nahajajo y tako slabih gmotnih razmerah, da bi bili potrebni kake podpore. iVojnim sirotam je prištevati tudi nezakonske otroke, katerih nezakonski gcetje so v vojni padli ali umrli — Starši, varuhi, ali zastopniki takih iVojnih sirot, živečih v Ljubljani, naj zato te sirote do vštetega nondelj-ka. dne 1. septembra 1919. priglasilo pri mestnem magistratu, srednje Stopnice, I. nadstropje, levo, soba «• 2. Če dobivajo sirote vojaško ali begunsko podporo ali vojaško pokojnino, naj prinesejo s seboj plačilno Polo ali odlok, če je bila pa mor-da taka prošnja odbita, pa odlok, za- jc bila odbita. Trebušni legar v Mariboru, Ker se je pojavlo v Mariboru .v*5 slučajev obolenj na trebušnem Sph}ti, je izdal mestni fizikat za Maribor sledeči proglas: Preiskava jj vzroku večkratnih obolenj na trebušnem legarju v mestnem okolišu, je Privedla do zaključka, da le neza-kuhano mleko razSirjevalni vir infekcije. Vsled tega je do nadalje Prepovedana prodaja nezakuhanega Mleka kot kislega mleka. Prebivalstvo se opozarja, da zanživa le ku-h*no mleko. Preložitev ljubih;nskega kolodvora. Pododsek za proučitev vprašaja. kako naj se z ozirom na nemoteni razvoj ljubljanskega mesta pre-Ijaviio kok dvori oziroma žeh-fni-, Proge v inertnem območju, je Pfed kratkim dokončal svoje delo. *-^peh svojih študij bo predložil v PPIiki brošure anketi prve dni prihodnjega meseca. Železniškim uslužbencem iz '/nse-denega ozemlja na znanje! onsH cau?1 ,10: sePteinbn' 11. se raz-?p!p* J?,ltvbni odsek jugoslovanskih StS •ča9BV v Trstu Tste*a dnc' č2.. ta tudi zadnji selitveni Jr -elitev bode sicer tudi pozneje Mogoča, toda združena z velikimi te-r®yahi'., m vozovi bodo naloženi s Pohištvom, (posameznih voz nihče ne Sme spremljati) prepuščeni svoji hSodi in nevarnosti tatvine. Italijanska uprava pripoznu*samo selitveni odsek, ne pa tudi posameznih strank. Ako ima kdo še kaj za ukreniti radi breselitve* naj to hitro uredi do omenjenega dne »Učiteljski svet« na Koroškem v Prejeli smo: Na podlagi sklepa koroških okrajnih učiteljskih društev, se je 15. avgusta 1919. v ShiČf-vasi konstituiral iz odbornikov vseh orustev Učiteljski svet za Koroško, avtonomen stanovski organ koroš-lludsko-šolskega in meščansko-n x , Ka učiteljstva. Za začasi; 'ga t^celnlka Je bil izvoljen tovariš Pe-Močnik v Pliberku izvršujoč tMi?? tel’ društev, Prevzame ,'Jči-J‘!fki svet« zastopstvo vseh onih ‘»novskih interesov, ki se tičejo osebej koroškega učiteljstva in so snv 1JU temu lI^itelistvu skupni. — Y teh m teRa P°verila Je sklenil uči-Sfedeče V6t l>ri prvi syM’ seH 15. t. m. I. »Učiteljski svet« se smatra kot edino poklicanega, da izvršuje učiteljstvu pravno zajamčene in faktično Priznane pravice soodločevanja E»*seb ukrepih šolskih oblasti, v olikor se tičejo Koroške, ako niso •® Pravice izrecno pridržane učiteljstvu posameznih okrajev. Posebej oovdarja »Učiteljski svet« pravico '®Ka soodločevanja pri nameščenfu Učiteljstva, okrajnih in višjih šolskih Nadzornikov. K »Učiteljski svet« je edino upravičen. nastopati v Javnosti v imenu ^lokupnega koroškega učiteljstva in ^»stopati njegove interese napram •Sem činiteljem javnega življenja v Qržavi. III. Pokrajinske in državne stanovske organizacije, ki jim pripada Koroško učiteljstvo, so dolžne uri •seh zadevah, ki se posebej tičejo Koroškega učiteljstva in šolstva, »važevati sklepe »Učiteljskega 8veta«. , IV. Ukrepov, ki se izvrše preko ‘"K®, ako posegajo v posebne Jat«, koroškega učiteljstva, ne pri- JV» »Učiteljski svet« smatra kot Jtrljotično dolžnost vsega koroške-. učiteljstva. da isto vsiraja v Ie-počitnicah na svojih mestih ter posveti vse svoje. sHe narodno-propagandnemu 'delu. VI. Stoji neomajno na stališču edinstvenega dela vseh narodnih či-niteljev na Koroškem. Zato odklanja v teh odločilnih časih vsako sti ankarsko politiko. VII. Ponovno je koroško učiteljstvo na svojih zborovanjih zahtevalo svojega poročevalca pri višjem šolskem svetu. Od te svoje zahteve ue odnehamo. VIII. Poverjeništvo za uk in bogočastje namerava baje otverili I. letnik učiteljišča v. Velikovcu. Učiteljstvo protestira proti ustanovitvi iakega zavoda na Koroškem, ker tu danes niso nikjer dani pogoji za učiteljsko izobraževališče. Dragtalsk« doklade poštnih ustat-bencev. Piše se nam: Dva meseca že ki ožijo govorice o naših dravinjskih dokladah. Definitivni nastavljena so dobili doklad« že izplačane. Kaj pa je c aspiranti, aspirantiujami, deželnimi pismonoši in pomožnimi slugi? Ali nimamo tudi ml pravice do življenja? Ali dobimo ml hrano, obleko in druge živijenske potrebščine morda bob poceni kakor definitivni? Ne bomo tu navajali naš krtitov pot, saj je ravnateljstvu itak znan, Dovolimo sl samo to vprašanje: Kdaj se bodo nam doklade izplačale in v kakšni meri? Apeliramo zato poštno ravnateljstvo, da se postopa tudi znatni človeško, saj smo na&olj zatirani od vseh državnih uslužbencev. Le ako boste z nami postopali človeško, si boste vzgojili zveste la vestne uradnike. Upamo, da se nam doklade do 1. septembra brez izjeme izplačajo. Apeliramo torej še enkrat na poštno ravnateljstva, da se v tem oziru za ti us : eh oj zavzame. Drobno. — Nov vlak med Ljubljano In Zidanim mostom. Z dnem 1. septembra 1919. začne med Ljubljano *I, kol. in Zidanim mostom voziti nov osebni vidlc. ki nudi potnikom ugoden prihod v Ljubljano zjutraj in odhod popoldne. Odhod vlaka št. 37/a iz Zidanega mosta ob 5.54, iz Utije ob 6m. prihod v “Ljubljano gl. kol. ob 7.28. ~ Odhod vlaka št. 32a iz Ljubljane gl. koLtib 14.15, prihod v Litijo ob 14.55. prihod na Zidani most ob 15.39. Sprejemanje strank v odseku za prehrano. Svojčas je bilo objavljeno | v časopisih, da se sprejmejo Pri od-: seka za prehrano stranke Izključno 1 1» v torkih, ‘četrtkih In sobotah od 10. do 12. ure dopoldne. Kljub temu prihajajo stranke dan za dnem do-podlno in popoldne, takorokoč ob vsak uri k Imenovanemu uradu ter izsiljujejo sprejem izven določenih sprejemnih ur. Vsled preobilnega dela se be odslej sprejem strank izven dcicčonih ar dosledno odklanja!. —- DruStvo državnih računskih | uradnikov na slovenskem ozemlju vabi vse Svoje člene k izredni ohčn! skupščini, ki se vrši dne 30. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici (ljubljanski magistrat) z naslednjim dnevnim redom t i. ČItanJe zapisnika zadnje glavne skupščine. 2. Poročilo o delovanju In denarnem stanju društva. 3. Rešitev stavljenih predlogov in 4. Nova službena pragmatika. — Nogometna tekma »česky lev« Iz PlznJa: »Ilirija«. Danes popoldne se vrši na športnem prostoru pred državnim kolodvorom nogometna tekma med našo »Ilirijo« in S. K. *Česky lev« iz PlznJa. »Cesky lev« reprezentlra najboljši razred čeških provincljalnih klubov Potuje skozi Ljubljano v Split iti se je dogovor za tekmo v Ljubljani posreči! Šele v zadnjem trenotku. Tekma bo skoro gotovo bolj napeta ta ostrejša od nedeljske tekme s »Šparto«. Za naše razmere nenavadno pri tem moštvu Je, da sestoji brez Izjeme iz delavstva škodovlh tovaren v Plz-nju. — Pričetek tekme točno ob 18. uri; igra se ob vsakem vremenu Predprodaja vstopnic od 13. do 14. ure pri blagajni na športnem prostoru. — »Državna posredovalnica za delo«, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 18. do 23. avgusta 1919 je iskalo delo 170 moških in 54 ženskih delavnih meči. Delodajalci so pa iskali 101 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se le izvršilo 102. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« Je od 1. januarja 1919 do 23. avgusta 1919 iskalo delo 12.875 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 11.034 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3998. — Deloiščejo: pisarniške mačl (321), trgovski sotrudniki in sotrud-nlce (108), služkinje in kuharice (101), slugi, vratarji, hišniki, hišnice, peki, mlinarji, mesarji, tovarniški m poljski delavci in delavke, krojači. N A P K K J. ta———n s ■ ■- . Šivilje, natakarji in natakarice, ekonomi, oskrbniki, strojni ključavi‘:-čarji in mehaniki, strojni monterji, strojevodje, zobotehniki, rudarji, strojniki, kurjači, zidarji, livarji, tesarji itd. Delojena razuolago: težakom, hlapcem, dninarjem, oa-vadnm delavcem in delavkam, služkinjam, kuharicam, poljskim delavcem in delavkam, zidarjem, mizarjem, stavbenim ključavničarjem, vajencem razne stroke, čevljarskim pomočnikom, tesarjem, pletarjcm, drvarjem, oglarjem itd. — Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin, sestavil in izdal K. Tie-fengruber, višji poštni oficija: pri poštnem in brzojavnem ravnatelj-toljstvu, je izšel. Veljaven je od 1. Julija 1919 nadalje. Cena izvodu 2 K. — Pravilnik o brivnicah, razglašen v službenih novinah. Na postavi člena 33. sanitetnega zakona se izdaja ta naredba: 1. Nihče ne sme otvo-riti brivskega obrata, ako se lokal prej ne pregleda z zdravstvenega stališča ter ne odobri za uporabo. (Člen 29. obrtnega zakona). — 2. Nihče ne more biti zaposlen v obratu, ako nima zdravniškega spričevala, da ne boluje niti za kužno, uiti za prenosno boleznijo, zlasti pa ne za si-IBldo ali za odprto tuberkulozo - - 3. Prtiči, ki se uporabljajo pri britju m striženju, morajo biti vedno snalu, in otirače, s katerimi se briše !‘ca oc britju, se morajo premeniti za vsakim posetnikom. — 4. Brivski delavci morajo nositi posebne bele plašče, ki naj bodo kar najbolj snažni. 5. Brivci morajo imeti vedno kratke postrižene nohte in si morajo umiti roke vselej pred novim britjem. — 6. Sapunanje se mora vršiti z roko, s čopičem pa se sme vršiti samo. če kdo svoj čopič prinese v obrat. — 7, Brivske britve In škarje morajo biti kar najbolj snažne. Pred uporabo morajo ležati vsaj četrt ure v prečiščenem alkoholu, ki se mora obnavljat! kar najpogosteje. — 8. Posode, iz katerih sc umiva lice po britju, morajo biti snažne iti vsak dan enkrat prekuhane. —* 9. .Vsaka uporaba gobe se najstrožje prepovedale. — 10. Uporaba brivskega kamena že dovoljena samo, ako gost satn svoj kamen prinese s seboj.M. Praženj« Hca je dovoljeno samo s čisto vato, ki se sme uporabiti samo enk at in po uporabi zavreči. —12. Strojčki ! za striženje se morajo po vsaki uporabi razklopiti- umiti in vteloilti y prečiščen alkohol, potem pa obrisati s snažno otiračo. Alkohol se mora obnavljati kar najpogosteje. — 11. Glavniki In čopiči s« morajo pr vsaki uporabi dobro osnažiti in izinlti v I topli vodi. —• 14. Osebe z vidnimi znaki kožnih bolezni im obrazu in glavi se smejo striči in briti samo s svojim lastnim orodjem. — 15. Vsak’ brivec mora imeti posebno p r I • p r a v o za britje mrličev. — 16. Vzdrževanje snage v lokalu mora Uti primerno. Tla se morajo vsak dr n z vlažnito! krpami obrisati ta oprati* Po možnosti je treba tla mazati z 61-ienn Pohištvo naj se vsai dvakrat na teden obriše hi osnažl ter potem < o-šlcropi z desinfekcijsko raztopino. Vse odpadke pri britju in striženju »e najbolje zažigati; ako to ni mogoče, naj a« mečejo na smetišče, samo gledati je treba, da se ne razsipljejo. Po kotih je postaviti zadostno število pljuvalnikov in nad njimi bodi nabit nadpis: »Ne pljuj po tleh!« — 17. Puščat kri in dreti zob« je brivcem strogo prepovedano. — 18. Strogo se prepoveduje krtačiti obleko posetnikom v lokalu. — 19. Y$ak pregled ta vsaka nepravilnost se mora zapisati v posebno knjigo »kontrolnik«, ki ga mora htieti vsak lastnik obrata, tako da je mogoče videti, kdaj, kus.o in s kakimi predlogi se vrši nadzorstvo. — 20. Ta pravilnik mora bltt natisnjen in v vsakem obrata nabit na vidnem kraju. Kdor se pregreši zoper katerokoli njegovo točko, «e kaznuje po členu 33. sanitetnega zakona z zaporom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 dinarjev. — To vam I« Mio vesel}«! V nekem ljubljanskem listu smo čttall včeraj kako fletno je bilo v Šiški na -»Komarjevo«. K temu pristavimo mal a resničen komentar: pilo, »pelo« in plesalo se je po nekaterih oštarijah na način, da se je dostojnemu človeku gabilo. Godlo in plesalo se Je od sobote do pondeijka zvečer b.ez vsakega oblastvenega dovoljenja. V lokalu, ki je last »dobrega* moralista, so se gostje med katerimi se ie nahajalo tudi nekaj deklet — v ponedeljek zvečer stepli. Da bi komarjevo slavnost še povečali so »gotov« del telesa vtikali v steklenico z besedami »na hudič pa še ti malo olj« . . . Uboga Šiška! — Tedenski Izkaz nalezljivih bolezni od 10. do 15. avgusta 1919 pa ozemlju vlade za Slovenijo. Ohol ilo ie oseb: Davica (Dvphteria): Okraj Brežice: občina Bizeljsko 1. okraj Celie: občina Trbovlle I. okraj Llu- tomer: občina Slamnjak 1. Trebušni tifus (Tvpluis abdomic-dis): Oknrj Celje: občina Trbovlje i. okraj Kočevje: občina Baujaloka 1. okraj Krško: občina Krško 2, okraj Ljubljana: občina Vič 1, okraj Maribor: občina Karčovina 1, Maribor mesto 2. Griža (Dizenterija): Okraj Brežice: občina Brežice 2, okraj Krško: občina Krško l, okraj Kranj: občina Predoslje 3, 1 umrla, okraj Ki noj: občina Stražišče 1, Ljubljana, mesto 15, 6 umrlo, okraj Maribor: občina Karčovina 1, okraj Maribor: občina Studenci 1, okraj Kranj; občina Križe 1. Pegavica: Okraj Ljutomer: občina Ljutomer 1. Koze (Vario.J: Okraj Celje: občina Sv. .Vid 1, okraj Krško: občina Cerklje 4, okraj Kranj: občina Škofja Loka 2, okraj Kram: občina Žminec 1,'Ljubljana, mesto 1, okraj Maribor: občina Smolnik 7 — Darovali so v prid zvez« vojnih invalidov za slav. Štajersko v Mariboru: Josip Rosenberg, Herma. Berg, tov. usnja, Wilchelm Frei.;.,. Puke in Rosrnan, po 300 K. Bade Anton, tov. usnja, 200 K, Scherbaum Gustav, Scholin Ko., Ludvik Franc in Sinovi. Herman Wegerar. K. Bros, tov. mila, Celigi Franc po 100 uslužbenci skladišča za ihrlla južno železnice skupaj 68 K, Schnideritech Alojzij, Anton Kiffman, Vincenc Kti-char, Thomas Gotz, Kaspar Hausma-niger, Schmidi, Hotel Meran, Haber Karl, Kristian Foller in sinovi, gledališčni ravnatelj Kiffman Rudolf, Ant. Spaninger, M. E. Sepec, Mihael Sa-mida, Guzel Leopold, Karl Piclder, A. Tlalbart, baron Tvlket Alojzij, Gu-nišek, Strašil in Felber, po 50 K; F, Micheiitsch, Gustav Pkhan. dr. Fr. dlančnik, po 40 K; Lina df. Gasti* noraj, Marija Pomaga! -* lekarna. Franc Werstdler, Ferd. Greiner. Karl VVorsche, J . N. SuiLiič, trgovina, fotograflčni zavod Makart, Overita Franc, Hans Rantner, Jose-ftae Jutros, Ferd. Franki, po 30 K; Alliuger 25 K. — Zveza invalidov izreka darovalcev svojo najtoplejšo zahvalo. Uboga jugoslovanska industrija s takiniimvnatelji. šahist ta inžener g. dr. Mlan Vid* j mar nam Je poslal dolg članek v nalogah stroju« Industrije. Gospod inžener bi rad nekaj povedal v svojem članku, pa ue upa z besedo na dan. Glavni smernici, ki Jih zagovarja v svojem članku sta: strojna industrija mora delati (menda misli delavce) in Inžener kat dalekovlden veSčak mora bltt absoluten gospodar nad delavci podjetniki in nad drZavo, in sicer zaradltega, da mu delavstvo in drZava služita ter imajo podjetniki »primeri«« dobiček. Kako gre delavstvu ta državi, to Je bolj figa. Prav nič druge vsebine nima njegov članek. Mi ne podcenjujemo strojne Industrije v Jugoslaviji. Trdimo celo, da je brezvestno, če Jadranska banka: pušča v svojih strojnih tovarnah j v Ljubljani stavkati Skoro tristo ko- I vinarjev, sedaj, ko Je Industrija v najveill krizi, ko premogokop! ne morejo delati zaradi pomanjkanja nujnih potrebščin, ko ni poljedelskih, viničarskih in strojev za obrt. V naj-važnjšem trenotku, ko se stroji nul-no potrebujejo, ko imajo samo te tovarne za več milijonov kron naročil na tak« nujne stroje ta naprave, fca* kor nam poročajo iz prizadetih krajev, veleva modrost in dalekovld-nost veščaka, d« mora delavstvo stavkati, ker mu Je hotela družba Zmanjšati doklade za 25 odstotkov. Gospod inžener in doktoT ve, čeprav ni mnogo deloval v tovarnah, da kovinarji in uradniki po takih tovarnah nimajo nikjer tako slabih plač kakor v Ljubljani. Vsaj le bil naročil z Dunaja nedavno več kovinarjev, ki so nastopili delo v tovarni, to g. inžener jih je še bolje plačeval kakor domače delavce, pa so mu kljub temu ušli in so morali iskati svojo pravico še pri Rubilanskem obrtnem sodšŠu. In mož, Inžener, dalekovlden veščak se upa strašiti s tujo konkurenco! Ne, konkurenca, ampak oderuSki dobiček banke le tisto, bar je Ideal lega veščaka. Da veščak Vidmar ne pozna nal-PTimitivnejših zakonov ekonomije, nam dokazuje tudi to, ker hoče ustvariti šefe na temelju izkoriščanja uslužbenstva moderno in konkurenčno strojno industrijo. Ekonomsko pravilo, ki ga pozna vsak abe-cedar: ni treba, da bi bil inžener, pa zahteva, da se v podjetje založi taka glavnica, ki omogocR, da se uredi obrat moderno; če ie obrat smotreno urejen, je sposoben za konkurenco, ne da bi neusmiljeno izko* ri§ča! delavstvo in nradnlštvo. Gospod inžener se moti. če misli, da bo po tej poti moderniziral strojno indo$trijo. Delavstvo in inadai-štvo si Poišče lahko tudi drnaje Lrii- ___________________________Strah 3, ha. boljšega kruha in gospod inžener je lahko .prepričan, da če bo tira! stvar le predaleč, da organiziiano delavstvo ne bo prestopilo'praga tovaren. dokler gospod ravnatelj no izpremeni svojih čudnih nemodernih nazorov. Prav veselilo bi nas, če bi gospe d inžener posvetil svojo učenost pravi modernizaciji strojne industrije na Slovenskem ,dalje če bi primerjal plače svojega uradništva in delavstva, to je upošteval socijalni moment, ki ga menda doslej prav nič ne pojmuje, s plačami osobia po drugih enakih podjetjih: šele potem bi utegnili govoriti o veščakih. Dokler bo pa pisal sofistično - demag:>ške članke, je znamenje, da nima resnosti. Za modernizacijo industrije je treba veščaka, ki hoče dvigniti industrijo na podlagi temeljnega ekonomskega pravila, če ga ni, ne pojde! Iz stranke. Shodi v nedelje 31. t. m. se vrife: Kamnica pri Mariboru ob polu 9. uri dopoldne v Šoli Fram pri Mariboru ob’ 10. tat 'dopoldne v šoli. Sp. Fofskava ob 10. »rt dopoldne. Vestnik »Svobode*. Odbor izobraževalnega društva »Svoboda« Novi Udmat-Moste po-zfvlfa, cdbor komičnih delavcev to tukajšnjega krajevnega političnega (frušiva na izvaredoo sejo. Id «0 vrši v društvenem lokata (s. Mov-serja) v četrtek 28. avgusta ob 5. uri zvečer. Ker je dnevni red *et* važen, nat nihče ne izostane. Iz Slovenije. Kranjska gora. N« protestnem shodu proti posipanju našega občinskega geien tsh a v zadevi elektrarne in voduiji sti. • katerem smo včeraj pisali je i*I« sprejeta naslednja r e z o 1 u c 1} a: • Dne 24. avgusta 1919 na >av.:c* shod« v gostilni pri »Slavcu« v Kranjski gori zbrani občani in upravičeni posestniki občin« Kranjska go-ra-Log, protestirajo flalodločnefis proti gospodarstvu gerentslv a z M,-činskim imetjem ter izjavljajo, da n« bodo uti?dar pripustili da ostane vodna moč Pišence in elektrarna last posojilnice v Kranjski gori, kakor ta to zemljeknjižno vpisano, ajr. Je ta vknjižba napačna zaradi »enostavnosti vsebine in nvresunčnotti navedb. Ker J« gerentstvo oddalo proti volji občanov * nezakonitim postopanjem ta zvijačo elektrarno, vodno inoč ta svet v Pišenci (Babi) Posajti-niči v Kranjski gori. ter s tem oško dovalo občane za več sto tisočakov, uadalfe, ker je bilo to gerentstvo vpostavUeno še p« nasilni slatp-a1-strijski diktaturi, v katerem so sestopata skoro sami pristaši izgnanega Šušteršiča in ker gerent ni samostojen, temveč pod absolutnim vplivom g. župnika Krajeca. izrek . q temu gerentstvu popolno >i- co ter zahtevamo njegovo takojšni« odstranitev ta vpostavitev novega gerentstva, kateri na! bo sestavljen enakomerno ta vseh treh strank. Zahtevamo tudi odločno, da se pokliče doeedajšnjo gerenstvo r, * ed* govor, da poravna cventuvalnc Skr*-' de občini, za katere bi se dognalo, da so nastale vsled nepravilnega postopanja z našim premoženjem, in bomo napeli vse sile, da to dosežemo. Nadalje zahtevamo, da se raz , e-bavljo vsi sklepi ta pogodbe, kar tih' Je tevršilo dosedanje gerentstvo v škodo občine, osobifo povoclbs z due, 28. februarja, oziroma 29. marca t. ker Je odobritev s strani deželne vlade nepostavna. Dodatno k tej rezoluciji Je gosp. dr. Tičar predlagal, da se izvoli delavni odbor, kateri ima pez vati gerentstvo, da tekom os;; 21; oni javi delavnemu odboru v roke, da je pripravljen izposlovati pri posojHmd sklep, da posojilnica od vknjiži « elektrarne in sveta v Babi odstopi drugače naj pripiše sebi vse posledice, ki bodo sledile v nasprotnem slučaju. — Predlog je bil enoglasno sprejet. V dejavni odbor so bili soMasuo izvoljeni sledeči posestniki h Vra.iJ* ske gora: Josip Košir ml, .1. IVa r-man, L. Zore in Fr. Kosmač. Agitirajte za naie časopiij«! Naznanilo! Otvorila sva na Marije Terezije cesti i«ev. 10 (Gosposvetska cesta), nasproti evang. cerkve, trgovino z —ii .............. na dabfelo in drcbno. Cenj. občinstvu zagotavljava sedanjim gospodarskim okoliščinam primerno, točno postrežbo. Priporočava se z odi. spoštovanjem ZAtTA & ŽILIC Slavnemu občinstvu se priporoča pol«| Zmajevega (Jubilejnega) mostu. Lastnik Stcvo Miholič. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. KnpnjjJn^grodjjajljij^ vrednostnih papirjev, financira erarične dobave In dovoljuje kredite — DelnlEka glavnica K 15,000.000. Sprejema vlogo na knjižice in tekoči račun proti jagodnemu obrestovanju. Podružnice: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorki, Celju In Maribor«, Gospodarstvo. Iz Italije. »Jutarnu List« do-foča iz Belgrada, da je italijanska vlada dovolila prost izvoz iz Italiie v Jugoslavijo za tele predmete: zdravila, parfimerije, porcelan, papir in razno galenteriisko blago. Ti predmeti se smejo izvažati iz lial'je v Jugoslavijo v neomejenih količinah. Bombaž za češke tekstilne to« varne. Kakor poroča »Bohemia«, je polovica za češkoslovaško državo določenih 26.000 bal bombaža že pripravljenih za razdelitev. V najkrajšem času prične večje število tekstilni;! tovarn na Češkem zopet z obratom. Prevoz blaga h Soluna. Ministrstvo za prehrano in obnovo je določilo posebno komisijo, ki je odpotovala v Solun, da uredi prevoz tamkaj nakopičenga blaga v jugoslovanske pokrajine. Ogromna letina v Rusiji. Kijev, 25. Letošnja letina se ceni na 1.440,144.000 pudov žita. Narodno predstavništvo. LDU. Beograd, 26. Današnjo sejo narodnega predstavnštva so pričakovali z velikim zanimanjem in napetostjo. Kakor pri obeh prvih sejah so bile tudi danes galerije na-lerije nabito polne. Tudi diplomatska loža je bila dobro zasedena. V, zbornici so bili navzočni vsi ministri, razen zunanjega ministra dr. Trumbiča. V političnih krogih so a veliko napetostjo pričakovali odgovor ministrskega predsednika na opozicionalna očitanja. Posebno ugoden vtis je naredil oni pasus govora ministrskega predsednika, s katerim se s tako prisrčno zahvaluostjo spo* tninja Rusije in njene pomoči. V nadaljnjem govoru je ministrski predsednik poudarjal, da njegova vlada t i 'trankarska in je pobijal neute-nieljfne očitke glede združitve bivše srbsko-hrvatske koalicije z nekdanjimi srbskimi opozicionalnimi trankami. Izjavil je, da so to združitev povzročili v prvi vrsti radikalci strni, ko so razširili svojo organizacijo preko mej nekdanje kraljevine. Zamerja se vladi, da ni obrabni la zbrane moči. Smatral je, da vodi prupiranje političnih sil do stabilizacije notranjega političnega položaja. Medtem pa se grupiranje ni začelo s te strani nego z drage. Najprej se je grupirala radikalna stranka Ni voljen, začenjati o teh stvareh, toda gospodje se razlikujejo po programu. Polovica omenjene stran* ke zahteva široko zedinjenje našega tromierega naroda, dočim je druga večja polovica stranke proti temu. (Ploskanje na desnici, burni protest na levici.) Spor je postajal čimdalje bclj oseben. Radikalni poslanci so obsuli poslanca Valerijana Pribičeviča z očitanji, da njegov brat Milan agitira za republiko. Nemir je bil čimdalje večji. Predsednik je moral stjo prekiniti. Po zopetni otvoritvi je izjavil ministrski predsednik na podlagi stenografskega zapisnika, da so radikalni poslanci napačno umeli n?!' ntera njegova izvajanja. Naglaša, da je storil vse za sestavo koncentracijskega kabineta. Svetozar Pribičevič, proti kateremu se danes dviga levica, fe bil Pašičev in Protičev kandidat za ministra notranji del. Vlada sprejema politiko g. Pribičeviča in bo delovala za pravico in svobodo. Glede na agrarna reformo priznava, da so se naredile pogreške, ki jih je treba popraviti Priznava, da je bilo več pritožb tudi proti drugim resortom, ;:las;i proti ministrstvu prometa. Vendar ne ve, ali bi kak drug minister storil več nego Tulovič. Tajnih pogodb s socialisti ni nobenih'. Prj:tsn;vje, da je bil narodni poslanec in da je odstopil zato, ker Je bil izvoljen za predsednika belgrajske občine, tudi z glasovi radikalcev. Opominja, da tudi pokojni ministrski predsednik Milovan Milovanovič (klic: Slava mu!) ni bil narodni poslanec. Izjavlja, da hoče ostati pri vladi, dokler bo mogel delati z narodnim predstavništvom. Njegova očitanja niso biia namenjena vsem radikalcem kot takim, marveč v prvi vrsti šovinističnemu radikalnemu glasilu »Zastavi« v Novem Sadu. Nape sled je dejal, da bo vlada delala po geslu, ki stoji na križu srbskega pokopališča na Krfu in se glasi: »Za piavdu i slobodu!«. (Medklici: »Da, da. pravica in svoboda visita na kržu«.) Posl. dr. Miladinovič je v esebni pripombi odgovarjal ra izvajana ministrskega predsednika. Odločno je pobijal ministrovo trditev, da zasleduje delo radikalcev separatistično politiko. Izjavil je, da za nenarodne pisanje tega in onega lista ne morejo biti odgovorne stranke. On sam je v narodnem predstavništvu že večkrat v imenu svoje stranke nastopil za narodno ujedinjenje. In to je važnejše kakor to, kar pišejo posamezni listi. Tudi Stojen Protič se je oglasil še enkrat k besedi m izjavil, da ne veruje trditvam ministrskega predsednika, češ da je Pašič sam protežiral notranjega ministra Pribičeviča. On sam pa se je izprva res toplo zav-zenv‘1 zanj in ga imel za najzmož- f nejšega čirma koalicije, katero jc smatral kot najsposobnejšo stranko, da stvori most med Srbi in Hrvati. Danes pa^ mora priznati, da se je o Prihičeviču motil in da se z njim ne da delati. Naposled je Protič ponovil, da en in njegova stranka nista nasprotna koncentracijskemu kabinetu. Nato predlaga Agatanovlč (demokratska zajednica) prehod na dnevni :tri: Narodno predstavništvo jemlje na nevoljno znanje vladno deklaiacjo in prehaja na dnevni red. Glasuje se poimenoma. Glasovali so tudi vsi ministri. Predsednik objavlja, da je za Agato-novičev predlog za prehod na dnevni red glasovalo 127 poslancev, proti pa 119 poslancev. (Ploskanje na desni.) Seja se zaključi ob trinajstih. Židovska država. Med židi se opaža hrepenenje, da ustanove svojo lastno židovsko državo, v kateri bi bili svoji med svojimi. Ze pred 40 leti so se pričeli naseljevati v Palestini z namenom, d;i postane Palestina židovska država. Dogodki zadnjih let so to njih tendenco še utrdili. Znano je, da le mnogo poljskih židov odšlo v Palestino, ker so jih pričeli Poljaki povsod hudo preganjati. V Palestini je danes veliko židovskih kolonij z okroglo 12.000 ljudi. Na svetu je 14 milijonov Židov. V; Palestini bi jih moglo živeti dva milijona. Naselitev bi se morda po r.jlh mnenju dala Izvesti tako, da se ne bi naenkrat zateklo več Hudi kakor bi Jih mogla dežela sprejeti. Računa se, da bi se moglo letno v Palestini naseliti 50.000 ljudi. Poroča se, da je že postavljen temeljni kamen za židovsko vseučilišče v Jeruzalemu. Na ta fakt stavijo Židi veliko upanje, trdeč, da bodo mnogi slavni vseučiliški profesorji židi z raznih svetovnih vseučilišč do-šli v Palestino. A ker Imajo na vseh’ poljih znanosti in umetnosti židi velike učenjake, se nadejajo, da bo jeruzalemsko vseučilišče baje najslavnejše na svetu. Večji del židovskih kolonistov se peča s poljedelstvom. Tla in podnebje Palestine pospešujejo poljedelsko delo. Židje, ki so se tam naselili večinoma iz centralne Evrope, kažejo baje mnogo volje in brige za dvignenje gospodarstva Palestine. Vpeljali so že od dalj časa poseben način za namakanje zemlje Zagovorniki te židovske države napravljajo razne načrte o bodočnosti In pravijo, da se bosta tu na nek napreden način združila delo in izobrazba. Kolonije Izdajajo tudi Že svoj list. Naravno Je, da bodo izhajali v Palestini razni listi v vseh jezikih. Židovska država bi se razprostirala okoli brda Hermone pri Jordanu. Kadar se bo država povečala, bo segala do Sirije in na drugi strar.i do Libanona. Sedaj se bodo razprostirale kolonije po vsi dolini reke Jordana. Ce se bo v resnici tako izvršilo, bo prišla ta nova država zopet v oni okvir nekdanje stare židovske države, ki je obstojala v biblijskem času. Nmnovejša poiočUa. NEMŠKI UJETNIKI SE VRAČAJO. LDU. Maribor, 26. Včeraj se ;e peljal skozi Maribor transnort 107U nemških vojakov iz Srbije. Spremljalo je transport sedem srbskih čajnikov in 40 vojakov. Ta transport ie deloma ostanek Mackensenove armade. deloma so ujetniki solunske armade. IZPUŠČENI KOMUNISTI. LDU. Sarajevo, 26. V nedeljo zvečer so bili iz vojaškega preiskovalnega zapora izpuščeni vod'teiji komunistične stranke v Bosni in Hercegovini: Oba brata Jakšiča, Bogoljub Čurič iu Milan Jokič. ANGLEŠKI KAPIATL NA SVO-JEM POHODU. LDU. Dunaj, 26. Kakor doznava čelioslovaški tiskovni urad od informirane strani, se pogaja angleški finančni konzorcij glede nakupa podonavskih plovnih družb. Pogajanja so že zelo napredovala. Gre za nakup vsega b rodov ja, vseh akcij, vseh pristanišč in skladišč podonavske paroplovne družbe, južno-nemšfce paroplovne družbe, ogrske paroplovne družbe in srbske paroplovne družbe. Zastopniki angleškega konzorcija, ki namerava na ta način d ‘ biti monopol za plovbo po Donavi, so se prejšji teden pogajali na Dunaju. V petek so odšli v Budimpešto, odkoder odidejo te dni v Bet • grad, kjer se bodo-pogajanja končala. Rumunija, ki namerava uvesti direktni blagovni promet z Nemčijo, je sicer stavila proti temu nakupu ugovore, ki pa ne pomenjajo resnih, ovir za združenje omenjenih druži pod angleško zastavo. Ne samo .in gleška vlada, temveč tudi Francij« in Anglija odobravajo ta projekt \ vsakem oziru. DOGOVOR GLEDE JADRANSKE GA VPRAŠANJA. LDU. St. Oermain, 25. (DunKU. »Daily Telegraph« Javlja iz Pariza da sta Tittoni in Clemenceau skle nila glede Jadranskega vprašanja da Kovor, ki mu mora seveda Se Arne rika pritrditi. ŠKOTSKA ZAHTEVA SAMOODLOČBE. LDU. Amsterdam, 26, (DunKU. Pressbureau Radio javlja, da je ^a stopnik škotskega narodnega odse ka brzojavil senatorju Lodgeju, di zahteva tudi Škotska zase samood ločbo. Senatni odsek za zunanje stvari na to brzojavko ni ničesar odredil. LETALSKI PROMET LONDON-PARIZ. LDU. Carnarvon, 26. (DunKU. — Brezžično.) Dne 25. t. m. se je otvo-ril redni letalski promet za osebe in zavoje med Londonom in Parizom. Vožnja bo trajala tja In nazal 5% ure. Aprovizacija. Aprovizaciia lužne železnice oddaja svojim odjemalcem: zrnato kavo 1 kg po 38 K; riž po 13 K 20 /in. Nadalje Ima v zalogi slanino, fino namizno olje, kis itd. Izdajatelj: Josip Petelin. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. za Ljubljano, Javornik, Trbovlje iiče mestni stavbenik Jaroslav Brener in drug v Ljubljani. Zglasiti se Je v pisarni Slomškova ulica številka 19. fci lit, popravilo zimske klobučevinaste (fii-caste) klobuke za gospode in dame po najnižnjih cenah. Inženir dr. Miroslav Kasa! oblastveno poverjeni stavbeni inženir. SpedjeJno stavbeno podjetje za beionske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, HilSerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sii, vodne žage, elektrarne, betonske In železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonske oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršite v vsenairte stavben« inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank t tehniških zadevah. uiijii, mrnmm en mi s ===== REGISTROMA ZADREGI 2 OMEJENO ZJVEZO. =» TISKOVINE 2A SOLE, ŽUPANSTVA IN URft&E, KAJM4>DER* NEJSS PLAKATE IN VABILA ZA SKOBE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA* Odvetnik ©=■ D= MILAN KORUN v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 4. uraduje zopet od 8.—12. in od 15.—-17. ure (8.-5. pop.) •V • nun za premogovnik Rajhenburg Trboveljske premogokopne družb« var* se išče za takoj. ~Wi Cenjene ponudbe na Bratovsko skladnico Trbovlje. Doc. Dr. Alfred Serko ordinlra za ilvfae bolezni od 2. do 3. pop. v Vegovi ulici it. 2 . (Kongresni trg)* Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala last* nega izdelka. Popravila se izvršujejo točno in ceno. Pri zunanjih naročilih zadostuje za mero priložni čevdj. josjp Prešeren, čevljarstvo^ Šiika-Ljubljana, Celovška cesta, nasproti obiinske hiše. Istotam sc nahaja I II po najmodernejšem kroju.