■ ■
Izhaja v Trstu
sat petek on 5. pop
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovma pisma se ne sprejemajo.
uredništvo ii »priTitttro
ul. del Lavatolo
št. 1,1.
Telefon 18-67.
11------------------■
Posamezne štev. »e prodajaj« po 6 atet.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovora. Naročnina zaceli leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije41 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Slovenci! Slovani!
V nedeljo 4. septembra 1910.
priredi
Nar. Radn. Organizacija v Puli
IZLET v IKST.
Naša sveta dolžnost je, da sprejmemo svoje hrvatske brate iz kršne Istre čim najdos'ojnejše, čim naj slovesnejše. Zato vas vabimo, da se v čim največjem številu adeležte
slavnostnega sprejema
bratov Hrvatov
ki se vrši v nedeljo, dne 4. septembra, okrog IO. ure in pol dopoludne na
pomolu Giuseppina, ravno tako pa tudi
velike veselice,
ki se vrši popoludne v ROJANU, kamor odidejo puljski izletniki in drugo narodno občinstvo ob 3. uri in pol popoludne izpred Narodnega doma.
Vstopnina k veselici 40 stot, Pridite čim mnogoštevilne]ši, pridite v»', da bo manifestacija naše bratske 1|U-bezni tem sijajnejšsf, da bo naš skupni nastop tem veličastnejši, da bo naš uspeli tem krasnejši, tem trajnejši!
Pne 4. septembra: Naprej zastava Slave!
Odbor N. D. O.
O Oj Ljubljani - razsnšCGiia!
Neumljivi Previdnosti Njegovega Blagorodja je dopadlo v ponedeljek, dne 22. t. m. odposlati v društvene prostore N. D. O. v Ljubljani državnega policijskega komisarja dr. Trnovca, ki je-, vod*6 s seboj kopico policijskih organov, zaplenil vse društvene zapisnike in društvene spise ter zapečatil društvene prostore. Predsednik N. D. O. tov. V e r č i č pa je obenem sprejel sledeči ferman VisokoLt ga :
PODLISTEK.
Križ.
Mislim, da sem dosedaj dovolj »križal- čč., čitatelje, in zato preidem na drugo polje, namreč do prijetnih — križev.
1. Zgodilo se je v Komnu na Krasu. — Neki oče je stanoval v svoji hiš ci v gorenjih prostorih že veliko let. Ko se njegov sin poroči, zahteva, naj bi šel oče v pr.tlično sobo, ki je bila mnogo bolj grda in sploh manj udobna od zgornje očetove. Ker mu oče nikakor ne ustreže, ga sin tož . Ko pride dan obravnave — v Komnu gresta oba k sodniku. Ta, ko je prebral vso zstožbo, in kmalu videl in videl, „kje, da je-, pravi — proti sinu obrnjen :
,.Prekrižaj se!- Sin debelo gleda, vendar uboga in v svetem strahu prične : „V imenu Boga očeta“ —
.Dovolj- ! mu odreže sodnik ; „ali ni „Oče“ na čelu, toraj zgoraj ?
C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani.
St. 2868.«
V Ljubljani, 22. avg. 1910.
Gospodu
Oroslavu Verčiču
solicitatorju pri dr. Hudniku, t. č. predsedniku društva ,,Narodne delavske organizacije-
v Ljubljani. *
C. kr. deželno predsedstvo razpušča na temelju § 24. zakona lo društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, društvo »Narodna delavska organizacija v Ljubljani- vsled prekoračenja svojega statutaričnega delokroga in ker sploh isto več ne odgovarja pogojem svo jega pravnega obstanka.
Glasom poročila, uvrščenega v tukajšnjem dnevniku »Slovenski Narud- od dne I. avgusta t. I., št. 203. (jutranja izdaja), se je vršil dne 31. julija v društvenih prostorih ob veliki udeležbi udov (nad ISO), oblasti nenaznanjen občni zbor društvene »Vajenske skupine-, na katerem je bila sklenjena ob vi-likanskem navdušenju članov bled* ča resolucija in pozdrav, ki se odpošlje češki .Mladeniški organizaciji- :
»Narodna delavska organizacija v Ljubljani- na svojem občnem zboru dne 31. julija 1910 tovariški pozdravlja češko mladež, organizirano v narodno-socijalni stranki, zlasti pa one mučenike narodnega socijalizma. ki trpe v |ečah z> svoje prepričanje Naj bi prišlo nam in n|im po trudapolnih dnevih narodno in socijalno osvobojenje".
Ker je s sprejetjem in odposlanjem te resolucije društvo »Narodna delavska organizacija- preneslo svoje delovanje na politično polje in tako prekoračilo svoj delokrog, ker je društvo s sprejetjem omenjene resolucije odobrilo protipostavna dejanja (antimilitaristično propagando) čeških mladeniških organizacij, je razpustitev društva v zakonu utemeljena
Zoper ta odlok prosta je pritožba na c. kr. ministrstvo za notranje stvari, ki se ima vložiti tekom 60 dni potom dež. predsedstva.
Tukajšnji mestni magistrat ima nalog takoj v-ako nadaljno društveno delovanje ustaviti.
C. kr. dež. predsednik:
S c h w a r z.
Tako torej ferman Njegovega Blagorodja.
Večina slovensk h listov je že priobčila ta odlok, a previdno pristavila, da ne
»Da, gospod sodnik !* 2 3 4
.No, ker je bil do zdaj »od zgoraj-, naj b> še nadalje!- In tako je ostalo.
2.	Župnik pravi dan pred procesijo svojemu cerkovniku :
»Jutri prinesita v procesijo „ta veči križ- !
Druzega dne „pritrese“ cerkovnik na hrbtu svojo »sladko- polovico in pravi: »Ta je moj ta veči križ-.
3.	Sodnik priči : »Znate pisati ?“
»Ne !“
»Toiej napravite križ!-
Priča, prekrižavši se : V imenu Boga očeta itd.
4.	Kandidat teologije (bogoslovja) je že drugikrat padel pri skušnji. Ker se mu zdi, da ima izpraševalec nanj piko, si nekaj izmisli. Dan pred skušnjo sešteje natanko vse križe, ki se narede pri maši.
Pri skušnji ga sitni izpraševalec zares »vrže-. Kandidat pol žalosten, pol jezen, pravi :
»Dovolite i meni, da Vam stavim vprašanje, s katerim Vam temeljito doka
piše komentarja, češ ker je — zaplemba gotova. Naše mnenie pa je tu pač nekoliko drugačno. Kolikor nam je namreč znano, vendar odloki kake deželne vlade še niso razsodbe kakega c. kr. sodišča, katere se ne smejo kritizirati. Ako je osrednja vlada odgovorna za vsak svoj korak in ukrep javnosti, ljudskemu zastopstvu, velja isto tudi za kranjsko deželno vlado in moža, ki ji načeu e, Njegovo po-blagorojeno Visokost barona Schwarza, ako sme javnost kritizirati delovanje osrednje vlade, sme tudi kritizirati delovanje Njegovega Blagorodja, za katero vsaj do danes še nimamo vzpostavljene dogme, da je nezmotljivo.
Torej na čem temelji ta drakonski korak c. kr. deželne vlade kranjske ?
»Glasom poročila, uvrščenega v tukajšnjem dnevniku »Slovenski Narod- od dne I. avgusta t I. št. 203. (jutranja izdam), se je vršil dve 31. julija v društvenih prostorih ob veliki udeležbi udov (nad 180), oblasti nenaznanjen občni zbor društvene »Vajenške skupine-, na katerem je bila sklenjena — ona rekriminirana resolucija.
Torej ne na podlagi kake preiskave, ne na podlagi poročila kakega državnega ali kakoršnega koli že policijskega funkcij o-narja, ne, temveč na podlagi poročila v »tukajšnjem dnevniku »Slovenski Narod' od dne I avgusta- je spoznala \risoka c. k. deželna vlada za potrebno, da razpusti N. D. O.. Res smo radovedni, od kedaj je prišel »Sl. Nar. - v toliko milost pri c. kr. dež. vladi, da deželna vlada že kar kratkomalo na podlagi njegovih poročil napravlja take ukrepe. Dosedaj smo bili pač navajeni, da je Visoka c. kr. dež. vlada kranjska izkazovala »Slovenskemu' Narodu- svoje Visoko zaupanje na popolnoma drugačen način — s konfiskacijami, ovadbami, tožbami itd., sedaj pa kar naenkrat zadostuje že par vrstic, napisanih po poročevalcu »Slovenskega Naroda-, in Visoka c. kr. deželna vlada je tako trdno prepričana o resničnosti poročila v .Slovenskem Narodu , da že samo z ozirom na to poročilo razpusti N. D. O.! Skoraj bi čas’itali »Slovenskomu Narodu- in njegovim poročevalcem na tem velikanskem vplivu, kajti prepričani smo, da bodo odslej zavladala vsa na Kranjskem naravnost rajske razmere za slovenski narod, kajti ob neomajni doslednosti Njegovega Blagorodja pač smemo pričakovati, da bo c. kr. dež. vlada kranjska tudi ob vsaki drugi priliki tako skrtino upoštevala poročila »Slov. Naroda-. V najkrajšem času torej pričakujemo razpusta raznih velenemških dru-
žem, kako se lahko »štrbunkne- izpra-šanca z vprašanji, ki smo si jih doma pripravili. Povejte n. pr. Vi meni, koliko križev se napravi pri celi maši ?
»Tega pa res ne vem“.
»Jaz pa vem, ker sem jih včeraj naštel" in pove dotično število. Začeli so jih šteti in kandidat je imel prav, in konec ?
Napravil je izpit.
5.	Umirajoč skopuh, kateremu je dal
duhovnik v roke srebern križ, je še enkrat odprl oči ter vzdihnil:	»Tako je lahek,
da bi nanj ne posodil niti 5 K.
6.	Žid Salomon je bil odlikovan pri vojakih s križem. Ker se je vedro hvalil in bahal, da je dobil križ, ga pokara verna mati Židinja ki sovraži .križ- :
»Ouješ Salomon ne govori _ mi več o križu, saj veš, da smo mi Židje; reci rajši, da si dobil »medaljo-.
Salamon je ubogal in ni govoril več o križu, marveč vedno o medalji. Nekega dne se je Salamon grozno zameril vaškim fantom, ki so ga prav fino naklestili ter
štev v Ljubljani, v glavni vzdrževateljici velenemškega hujskaštva na Kranjskem, v »Kranjski hranilnici-, bo zapokalo, da bo joj, vse šikaniranje in zatiranje slovenskega življa bo prenehalo, kakor bi odrezal, in na palači na Blenveisovi cesti v Ljubljani bodo razvesili slovensko zastavo s črnim pajčolanom v znamenje protesta proti nepotrditvi Ivana Hribarja za župana ljubljanskega. Vse to izvede Njegovo Blagorodje v svoji železni doslednosti!
Da, res smešna bi se nam zdela cela ta stvar, da ne kaže tako jasno, kako išče sistem sedanje naše vlade dlake v jajcu, samo da more zadati udarec za udarcem Slovencem, v katerih vidi že same veleizdajalce, ako pade iz njihovih vrst kak pridušen »živio-.
Ne veiho ali odgovarja besedilo v »Slovenskem Narodu- priobčene resolucije, resnično besedilu resolucije, sklenjene na občnem zboru »Vajenske skupine-, nam se pač zdi kolikor toliko nezanesljivo. Ne verjamemo namreč, da bi se bila »Vajenška skupina- v svoji resoluciji identificirala z »Narodno dJavsko organizacijo-, v kateri je tvorila le posebno, samostojno se upravljajočo skupino, ki pa nikdar in nikoli ni imela pravice nastopati v imenu N. D. 0. Občni zbor N. D. 0 se je vršil v soboto, dne 23. julija 1910, in na tem občnem zboru ni- bilo niti govora o kaki taki resoluciji. Ta občni zbor je bil tudi pravilno naznanjen c. kr. deželni vladi; ako se ga ni udeležil njen zastopnik, je to stvar c. kr. deželne v 1 a d e, n e pa N. D. O. Popolnoma izključeno je potemtakem, da bi bila N. 0. 0. kot taka sklenila in odposlala omenjeno resolucijo kam ali komu popolnoma neutemeljena je torej trditev, da bi bila N. 9. 0. kot taka prekoračila svoj delokrog, torej tudi popolnoma neutemeljen njen razpust po Visoki c. kr. deželni vladi! Ako je torej smatrala vlada razpust za potreben, je bila upravičena, ako odgovarja ona resolucija resnici, ako jo smatra vlada za tako silno nevarno, edino le za razpust »Vajenške skupine-, ne pa cele N. D. O. kot take.
Preidimo pa tudi k resoluciji sami, s katero j« baje N. D. O. »prenesla svoje delovanje na politično polje in tako prekoračila svoj društveni delokrog-.
Naj vrtimo to »resolucijo-, kakor jo hočemo, a vendar ne najdemo v njej prav nikakega »političnega delovanja !“ In kaj pa je ta »resolucija V- Navaden pozdrav, kakor jih pošilja tisoče in tisoče
mu namazali tudi »križec- na hrbtu. Ko pride domov, pravi materi, držeč se za križec :
»Oh mati moja, fantje so mi razbili medaljo !“
Dragi »Delavec- I S križem sem začel, z medaljo zvršim. Ako sem Tp s svojim »križem- zabaval, sem vreden medalje, če prav iz repe; ako ne, pa »križaj- me. Veruj mi pa, da Ti hujših križev ne želim nego Ti je bil moj »križ-. Zraven Ti še privoščim,	da bi Ti
drugim, in drugi Tebi pomagali nositi križe v blagor delavstva sploh, na srečo njihovih družin in na boljšo bodočnost naroda našega, ki je Tebi trpinu — najbolj podoben.
Ravno pri teh zadnjih besedah »bridka žalost me prešine, ko se spomnim",
kako nam očitajo internačijonalci naš narodni - čut, našo ljubezen do Slovenca trpina. Saj je bil — kar se tega tiče — tudi Bjbrnsterne Bjornson — velikan na duhu in srcu — na naši strani; sploh na
Dne 4. septembra vse k sprejemu puljske N. R. O.!
y ~	--ir ~r
2
društev sebi prijateljskim društvom. In da bi ne bilo to dovoljeno tudi N. D. O. ali njeni „Vajenški skupini", je vendar malo čudno, saj ima N. D. O. v svojih pravilih točko, v kateri ji je dovoljena „zveza“ z društvi in zavezami, ki imajo enak smoter, in ta smoter pa je v smislu § 3, c) pravil N. D. O.: „o h r a n i t i narodu gospodarsko in duševno krepke delavce in tako delavstvo splo h“. Ako je torej „Vajenška skupina" N. D. O. v Ljubljani pozdravila organizacijo češke narodno-socialne mladeži, organizacijo z enakim smotrom, kakor ga ima sama, je bila v to upravičena po pravilih N. D. O., potrjenih prav po isti Visoki c. kr. deželni vladi kranjski, ki je ta pozdrav smatrala za „politično delovanje" .in prekoračenje društvenega delokroga.
»Vajenška skupina" oz. N. U. O. da je s tem pozdravom odobrila proti-postavna dejanja (antimilitaristično propagando) čeških mladeniških organizacij!
Da te češke mladeniške organizacije uganjajo antimilitaristično 'propagando, pač nekoliko dvomimo, če prav tudi brez dovoljenja Visoke c. kr. deželne vlade kranjske. Ako bi jo uganjale, bi jih pač ne bilo več; to nam bo verjel morda Celo tudi poblagorojeni Gospod Schuarz. Če pa obstoje, je že to najboljši dokaz, da ne uganjajo protipostavnih dejanj, kaj ti sicer bi se jim zgodilo prav to, kar se je zgodilo ljubljanski N. D. O. ; objstoj e p a, vlada jih ne razpušča, torej ne uganjajo protipostavnih dejan j, i n č e j i h ne u g a n j a j o, j i h tudi ljubljanska N. D. O. odobravati ne more.
Vprašali bi tudi še, kje neki je v onem pozdravu rečena le kaka besedica o kaki antimilitaristični propagandi ? Menda v besedah : „ z lasti pa one mučenike narodnega socializma, ki trpe v ječah za svoje prepričanje?4
Narodni socializem menda še vendar ni identičen z antimilitarizmom. In če je slovenska narodno-socialna mladina izrekla svoj pozdrav češki narodnosocialni mladini, posebno pa onim mučenikom svojega na-rodnosocialnega prepričanja, ki za to svoje narodnosocialno prepričanje trpe v ječah, pač mislimo, da je stem le pokazala svoj človeški čut, svoje sočustvovanje z nesrečneži, ki v resnici trpe. V manj modernih državah, kakcr je naša, se tako sočustvovanje ne smatra ga državi nevaren čin, in menda se ne bomo motili, da bi bil našega mišljenja tudi Blagorodni Gospod Baron $oh\varz, ako bi se njemu samemu prigodila — mutati3 mutandis — nesreča, da bi moral za svoje prepričanje v ječo, kar se seveda pri njem ne bo zgodilo tako lahko. Sicer pa odkrito povedano: Treba je pač strahovito čudnih očal, da se izmed zgoraj omenjenih besed more čitati — an-timilitaristična propaganda in nj- odobravanje, in čital jo bo edino le tisti, ki hoče najti dlako v iajcu, seveda če jo je sam vtaknil noter. Kdo je bil to, nam seveda ni treba praviti posebej.
Po vsem tem pridemo do edino pravega zaključka :
Visoki c. kr. deželni vladi v Ljubljani je bila N. D. O. kot organizacija zavednega narodnega delavstva pač trn v peti, posebno pa še njena „Vajenška skupina", naraščaj za to zavedno delavstvo, kakor pač že njegovo Blagorodje z jeznim očesom gleda vse, kar je odločno narodno-slovenskega, zlasti pa tiste sloje ljubljanskega prebivalstva, ki se drznejo v srediišču Slovenije zaklicati kak „živio' ali celo zapeti kako „Hej Slovani". Drugih kombinacij ne bomo iskali, dasiravno bi to ne
strani tlačenih. A kdo je bolj tlačen nego oni, ki je povsod zapostavljen in tako zapostavljen in tako zaničevan, da mu niti šol ne dovolijo ?
Ravno socialisti so poklicani, da pomagajo temu trpinu in ž njim gorko sim-patizujejo, naj bo ta trpin posamezen ud naroda, ali pa narod v celoti. Ko bodo pokarali socijalisti simpatije do našega trpina, ki — kakor sem že omenil — niti prepotrebnih šol nima, kjer bi se izobrazil, ko nam ne bodo zamerjali in nas zaničevali uprav zato, ker ljubimo tega trpina in mu hočemo odpreti pot do izobrazbe in omike, — tedaj se bode med nami zjasnilo, in ko nam ne bo več treba rabiti svojih dušnih sil in tudi ne žepnih za najprimitivnejše in najpotrebnejše reči, kakor so šola in izobrazba, — takrat postanemo tudi mi prav vneti internacijonalci — socjalisti smo itak že, saj druzega ne moremo biti.
Na noge v to svrho, tovariši socijalisti, da izgine ta veliki, a sramotni križ:
bilo težko. N. D. O v Ljubljani Je pač razpuščena, ker Je bila narodna, vse drugo je le postranska stvar!
Razpust N. D. 0. v Ljubljani Je popolnoma neutemeljen, N. D. 0. v Ljubljani je padla kot nadaljna žrtev slovenožrškega vladnega sistema !
r----------------------------1
Narodna delavska organizacija
SKUPINA „PLINARNA“
Jutri, v soboto, dne 27. t. m. ob 7. zvečer se vrši v vrtnih prostorih „ Delav. konsumnega društva “
pri sv. Jakobu
J/IVMOD.
Dnevni red:
Razmere v mestni plinarni.
Delavstvo iz mestne plinarne ! Razmere v mestni plinarni postajajo vedno neznosnejše. Zadnji čas je da izpregovorimo resno besedo o teh razmerah. Zato vas vabimo, da se v polnem številu udeležite tega shoda. Ravno tako pa vabimo tudi drugo narodno delavstvo, da se udeleži v čim največjem številu tega shoda in tako pokaže svoje solidarnost z delavstvom v mestni plinarni.
Odbor N D. O.
Odbor skupine N. D. O. ,,p!inarna“.
E==33j ■ ■ gj*==J
■ ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV
Šolanje čuvajev menjalniških prestavljalnic
Glasom dopisa c. kr. generalne inšpekcije avstrijskih železnic so se pripetile v zadnjem času v postajali, ki so opremljene z varnostnimi napravami, nezgode, katere so bile provzroč^ne od namestnikov čuvajev (substitutov), katerim je manjkalo vsled njihove le začasne uporabe v službi prestavljalnic (Stelhverk) tozadevno šolanje in vaja pri aparatu.
Ta mnogokrat se nahaiajoča manjvrednost takih nadomestnih čuvajev pride posebno v tistih postajah v veljavo, v katerih se pritegnejo substituti k omenjeni službi le v slučajih bolezni, dopustov itd.
V interesu obratne varnosti je potrebno, da se namestniki čuvajev menjalniških prestavljalnic ne pritegnejo samo perijodično k skušnji in p .uku, ampak da se vadijo enkrat ali dvakrat na teden po več ur v najtežjem dnevnem prometnem času v službi .prestavljalnic pod nadzorstvom stalnih čuvajev in d^ se te vaje zapišejo v službeni (oddajni) knjigi prestavljalnic v pregled.
S šolanjem postajnih delavcev, kjer se to še ni zgodilo^ je nemudoma pričtti.
Po dovršenem izšolanju delavcev v službi menjalniških prestavljalnic se taki delavci pritegnejo formelni „uporabni, skušnji* iz „Splošnega predpisa za službo pri pripravah (aparatih) za zavarovanje voženj in za centralno stavljenje menjalnikov brez električnega blokiranja v sred njih postajah", oziroma iz ..Splošnega
pomanjkanje in odrekanje šole za slovenske otroke, sinove delavca trpina, ki je vaš sotrpin, S tein izgine izmed nas nespora-zumnost, grdoglednost, sovraštvo, katero je med nami popolnoma nepotrebno in ne-osnovano- Kaj bi tovariš tovariša sovražil ter mu metal polena pod noge in mu s tem množil vsakdanje križe, ki so že sami ob sebi zadostni, da nam ogrenijo in zastrupijo
vse naše življenj' , ki kratek je dan ?
Da, da ! Vzajemno pomagajmo si nositi raznovrstne križe in bodimo gotovi, da le potem
*ko bratsko segnemo si v dlan,
zasije nam krasnejši dan".
V tej sladki nadi in srčnem hrepenenju videti kdaj združene V88 pametne delavce v impozantno — ogromno armado napravim — križ-v
Stefan Ferluga.
predpisa za službo pri aparatih za zavarovanje prihodov in odhodov vlakov v postajah z električnim voznocestnim za-tvorom" in se mora predložiti prepis izkaza skušnje prometnemu oddelku c. kr. ravnateljstva državnih železnic.
ziž— Št. Peter na Krasu. V nedeljo dne 21. avgusta t. 1. se je vršil v St Petru v gostilni pri „Kovaču“ zaupni sestanek „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Sestanka se je udeležilo kakih 15 železničarjev, ker je bil šele v zadnjem trenutku napovedan. Delegat Z. J. Ž. je razložil natanko pomen „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in razložil glavne točke društvenih pravil, posebno poudarjajoč pri tem podporni fond, ki ga je vpeljala organizacija Z. J. Ž. iz katerega se delijo podpore v slučaju bolezni članov. Poudarjal je govornik, da je bila ustanovitev „Zveze jugoslovanskih železničarjev" skrajno potrebna, ker se pri železnici izpodiiva vedno bolj slovenskega železničarja in se širi ponemčevanje, pri čemer pomaga najbolj tudi internacijonalna socijaldemokratična organizacija železničarjev. Železničarjem Slovencem ne sme- biti vse enako, ako gospodari nad nami tujec Nemec, ne smejo mirno gledati, da bode na naši domači zemlji nam gospodoval na najboljše plača čanih mestih Nemec kar se posebno dogaja pri c. kr. državni železnici. Ako nas tujec odrine, potem bode nam in našim potomcem težko služiti si kruh tudi na lastnih domačih tleh in bodemo morali iti s trebuhom za kruhom, in postali bodemo to, kar smo enkfat bili, namreč sužnji tujemu gospodarju. Zvezi jugoslovanskih železničarjev se tudi ne sme in ne more pred-bacivati, da mogoče stem razdira, da organizira slovenske železničarje, Nasprotno. Z. J. Ž. pristopi lahko vsak slovenski železničar, ki prej ni maral prodati svoje narodnosti in radi tega ni hotel in ni mogel vstopiti v socijalistično mednarodno organizacijo železničarjev. Z. J. Z. pa je osnovana na narodni podlagi, radi tega ni treba postati slovenskemu železničarju narodna izdajica in ne škodljivec svojega naroda, kar postane skoraj vsak mednarodni železničar, kar se opaža, posebno tudi pri večini železničarjev v St. Petru. Zveza jugoslovanskih železničarjev pa je posebno potrebna, da brani težnje in koristi posameznega člana slovenskega železničarja, kar pa mednarodna organizacija ni mogla storiti. Ako je bil domačin tlačen od tujca Nemca se mednarodna organizacija vendar ni mogla postaviti proti svojemu nemškemu članu v prid domačina slovenskega železničarja. In ako *e organiziramo vsi v Z. J. Ž. smo s tem le pomnožili število organiziranih železničarjev in nas nič ne ovira, da bi v skupnih stanovskih interesih ne mogli nastopati skupno.
zjž - Kurilnica c. k. drž. žel. v Trstu Že enkrat smo na tem mestu omenili neznosne in nečloveške razmere premogovnih delavcev in čist lcev kanalov v kurilnici c. kr. drž. železnic v Trstu. Menda ima inšpektor Mautlmer posebne zasluge pri zatiranju ubogih delavcev, ki so seveda vrhu tega tako mastno in dobro plačani, da niti poginiti ne morejo.
Pri vsem tem bi revčki delavci morda še prenašali naloženo jim delo, ako bi se c. kr. državna železnica držala vsaj delavnega časa, ki ga je tako slovesno raz bobnala v cirkularju št, 5. iz h ta 1909, v katerem so se obenem tudi določile minimalne plače železniškim delavcem. Ali kakor po navadi, da se dela pri c. kr. državni železnici le na papirju, — kadar bi bilo morda kaj v prid uslužbencem — tako je tudi takrat delavni čas ostal menda le na papirju, n« katerem se je slovesno podpisal ravnatelj c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu in se morda gospodu ravnatelju še prav dopade, kako znajo hraniti tjegovi podložni organi na stroške žuljev in skrajnega izsesavanja človeških moči ubogih delavcev, da se morda na drugi stani zopet lož|emeče denar skozi odprto okno za kakega storjenega kozla, ali pa za kakega nezmožnega nižjega ali višjega uradnika. Nočemo sumničiti, da misli tudi gospod ravnatelj o delavcih tako, kakor večina delavcem predpostavljenih višjih in nižjih uradnikov, da, celo poduradnikov, da so namreč delavci pri železnici le zato, da se kolikor mogoče slabo plačujejo, pač pa kolikor mogoče neopravičeno in proti predpisom izrabljajo, in da imajo „tiščati svoj gobec", kadar bi se hoteli opravičeno pritožiti pri svojih predpostavljenih.
Eden takih je menda tudi inšpektor Mauthner, ki s ponosom zakriči na kakega delavca, ki pride morda s kako pritožbo : Gehen sie hinaus. (Pojdite ven !). Dokler je bil tam še nadinženir Schuh, je bilo
vsaj malo boljše, ker je ta vsaj poslušal delavce in se žnjimi potem razgovoril, ali zdaj se pa ravna žnjimi, kakor s sužnji v starih časih, ko je pel plačilno pesem bič. Ako že privandran Nemec nima nobenega čuta za uboge delavce, pa bi vsaj pričakovali, da se vsaj poduradnik, ki ima ki ima opraviti s temi delavci, malo prepriča o delu delavcev in naj bi se on potrudil enkrat k nočni službi premogovnih delavcev, ne pa spal prijetno doma v postelji, da bode vsaj videl, koliko je dela iu jim ne rekel potem: po noči imate dosti časa. To upoštevajte torej tudi vi, gospod oficijant K., se Vam bo Ištelo mogoče v lepšo zaslugo, kakor* pa če priganjate delavce, ki so itak preobloženi. Tudi vi se bodete protivili, ako imate mnogo dela in ga Vam bodo še nalagali, Vas bo še kdo priganjal.
Zdaj pa poglejmo, kako so ti ubogi delavci upreženi v delo. Delavni čas je določen na 10 ur, seveda menda le na papirju. Delajo premogovni delavci pa £v resnici 11 ur, ne da bi jih oškodovali za za 1 uro, ki jo delajo črez delavni čas. V teh 11 urah morajo naložiti od 6 do 7 strojev.
Po noči delajo 13 ur, plačajo jih pa le za 12 ur, torej zopet 1 ura ukradena. Ob nedeljah, ko menjajo dnevne in nočne partije, mora delati ena partija lt) ur, plača se jim pa le 17 tir, torej 2 uri ukradene.
Vrhu nakladanja strojev itd pa imajo delavci nalogo, gasiti z vodo premogovo žerjavico, in to je težko premagati, ker so z delom itak preobloženi. Tu si pa predpostavljeni organ prav lahko pomaga iz zadrege. Pravi enostavno: saj imate po noči dosti časa, delajte to po noči. Priporočamo mu torej še enkrat naj ostane po noči pri delavc h, da se vsaj prepriča, ali imajo res toliko časa.
Ako pa se pritožijo morda pri inšpektorju Manthuerju, jih pa ta kmalu zadovolji. On jim reče : Idite proč, saj vas ne potrebujem, je delavcev dosti. Morda ima prav. Ampak nekaj na si zapomni ta do brosrčni človek, da če so delavci že tako slabo plačani, vendar ne sme biti naloga c. kr. urada in temu c. kr. uradu predpostavljenega uradnika, da izmozgava uboge trpine do zadnje kapljice krvi. Vsaua tovarna in drugo privatno podjetje ima na razpolago ravno tako dosti delavcev, vendar pa se drži vsako podjetje delavnega časa, potem se pa delavci za to odškodujejo.
H honcu pa hočemo še povedati, da je sedaj’ našega opomina in naših apelov na gospoda c. kr. ravnatelja zadosti, in ako se razmere kmalu ne predrugačijo, bodemo skusili ubrati drug) pot, od ka-tore si obetamo več uspeha. Ne verjamemo, da se zatirajo in mučijo delavci le še pri enem drugem ravnateljstvu tako, kakor pa pri nas v Trstu, in to seved-i, ker smatra c. k. ravnateljstvo, po zgledu države tudi nas delavce na jugu za manj vredne. Mi imamo pa vendar še upanje, da pridete vsi večji in veliki gospodje boljšega na-reda tudi pri državni železnici še do spoznanja, da živite tudi od naših žuljev. Do t čas pa si vsaj zapomnite,, da delavec ni živina !
zjž— Veliki shod v Pragi. Člane in tudi druge slovenske železničarje opozarjamo zopet na ,.enketo“ ali skupni veliki shod vseli slovanskih železničarskih organizacij, ki se vrši dne 10., 11. in 12. septembra t. 1. v Pragi. Mi jugoslovanski železničarji, najmlajši med narodnimi slo-lanskimi železničarskimi organizacijami, moramo gledati, da bodemo zastopani v primeri z lepim številom naše organizacije „Zveze jugoslovanskih železničarjev", ki bode prekoračila kmalu prvi 1000 članov Zato poživljamo vse tiste slovenske železničarje, ki jim je le količkaj mogoče udeležiti se tega velepomembnega poleta v zlato Prago, da to javijo nemudoma centrali .Zveze jugo-lovanskih železničar-ev“ v Trstu, via Lavatoio, št. 1, ker mora centrala še v teku tega tedna javiti ime noma vse udeležnike e.nkete v Prago, ker gre za preskrbitev prenočišč, katera bodo, kakor smo že, objavili po centrali naznanjenim udeležnikom brezplačna. Ker so prenočišča brezplačna, je marsikomu udeležba ola šana, ker s primerno štedljivostjo izhajaš 16 do 20 kronami. Vsakdo naj si preskrbi pravočas to vozni list za brzovlak v svrho svojega dopusta, in za ta dopust nai prosi tako, da se bode mogel odpeljati skupno z drugimi v petek dne 9. septembra zvečer. Odpeljemo se namreč z brzo lakom št. 502, ki odha a iz Trsta ob 8‘55 zvečer in pride v Prago ob 2 35 popoldan. Na ta vlak naj vstopijo vsi udeleženci, oziroma naj se odpeljejo iz drugih pr, g na Kranjskem
do
>ten»
,0’. da se nam pridružijo na Jesenicah. 2111 železničarji pa imajo najbližjo pot
8v°ji železnici do Dunaja in od tam
po državni železnici. Torej vsakdo
^ nemudoma javi centrali v Trst. zjž— Centrala Trst opozarja vse De »Zveze" v smislu društvenih pravil,
. vsak drži teh pravil in točno izpolni 1° dolžnost, nasprotno pa, ako jih ne ,r® vršiti, pa to naznani svojemu pred-Mu, pooblaščencu itd., da ostane lep v »Zvezi." Gotovo pa bi bilo rs>kateremu žal v nasprotnem slučaju, bil izključen iz „Zveze“ sam po 1, lastni krivdi. Torej na noge, dragi ,ar*ži, in oklenite se svoje „Zveze jugo-?anskih železničarjev ! “
Domače vesti.
. d— Konfiskacija konfiskacije. —
JJDjo Številko našega lista je zopet za-0 c. kr. državno pravdništvo. Da nam Zaseže zopet današnje, se ne bomo spu -k v kritiko rdečih črt gospoda državni pravdnika, pač pa izjavljamo, da se |510 pritožili proti zaplembi, kajti sicer ftana zna celo prigoditi, da nam zaple J° v prihodnje list, ako priobčimo v 'š t e v i 1 n i c o od 1 Xl=l pa do j A 10=100. Je pač namreč, ako ni po-5ta> res naravnost škandal, drugega iz-2a ne moremo rabiti, ako nam državno l^dništvo celo zapleni notico, kakor je ? °na -Izlet puljske N. R. O. v Trst", j ,ateri smo se obrnili na pristojne čini -!e> da naj ne dajo vplivati nase kakih 'Iskajočih člankov v italijanskem časo-in smo poudarjali, da naš namen ni 'n ne bo, da bi koga izzivali, temveč 1 nočemo uporabiti le postavno nam za ^ene pravice. Za sveto božjo voljo, 1 ie tu vendar protipostavnega ? ! Kar Moremo verjfti, da bi se gospod državni 5vdnik ne bii pomotil. Zato izjavljamo enkrat tem slovesnejše: namen narod-93 delavstva ni bil in tudi sedaj ni da 'Uživalo, da bi motiio javni mir in red! 1 lasih avstrijskih zakonih, sprejetih po l(|skem zastopstvu in potrjenih po nt-l,n ustavnem vladarju, ki je slovesno ISefiel, ds se bodo v naši državi ena* o lvaie ustavne pravice vsakega posamezna in vseh državljanov, imamo tudi mi avico, da sprejemi mo v svoji sredi svoje ah»! To izjavljamo v vednost vsakomur 1 8e bomo tudi po tem ravnali, pa naj nas 'Plenijo, kolikokrat nas hočejo !
d— Beseda o ..razlogih". C. kr. ^elno kot tiskovno sodišče je z razsodbo dne 15. t. m. potrdilo znplembo št. 32 Orodnega Delavca" z dne 13. t. m. in r.eWo, da ima o zaplenjeni članki vse 'Jektjvne znake pri § 65 u) k. z. nave-l|lFga hudodelstva m o te n j a j a v -ga pokoja. Razlogi, ki jih navaja Nodba, so sledeči : „V navedenih člankih skuša podžigati k zaničevanju in sovra-'U proti državni upravi in se radi tega 'Utra popolnoma opravičena izvršena za-itaba". — Da bodo naši bralci vsaj ?eli, na kak način se more kdo pregre-zoper omenjeni § 65 kaz. zak., naj navedemo ta paragraf. E o ga:
. 65. S hudodelstvom motenja javnega '*°ia se zakrivi, kdor očitno ali pred \ ljudmi, ali v natisnjenih delih, razširili pisanjih ali podobah a) k zaničevanju sovraštvu zoper cesarjevo osebo, zoper 'ko vladarstva ali državno upravo na-"tovati skuša." — Ne vemo pač res, a je pravzaprav meja med hudodelstvom f pa pregreškom, toda n*-j bo že, kjer vendar se nam pa zdi utemeljitev ’°raj omenjene razsodbe -nekoliko čudna. 0 našem skromnem mnenju pač v zapletih člankih ni prav ničesar takega, v '"ter bi se skušalo podžigati k zaničevanju »ivraštvu proti državni upravi. Kritika,
če tudi ostra, pa mora vendar biti dovoljena, in kaj so bili oni spisi drugega, kakor odločna ostra kritika ravnanja državne uprave z nami Jugoslovani? Morda, a tudi samo morda, bi se dal utemeljiti z onimi spisi kak nedolžen § 300 kaz. zak., toda tudi zato bi bilo treba zaplenjene članke čitati skozi stekla močnega mikroskopa in tv z očesom kakega srednjeveškega državnega inkvizitorja, ne pa modernega, z duhom modernega časa sokora-kajočega pravnika. — § 65 kaz. zak. določa kot kazen za tako hudodelstvo, kakršno je izpoznalo c. kr. deželno sodišče v zaplenjenih člankih, težko ječo od enega do pet let. In za utemeljitev razsodbe o hudodelstvu, ki se kaznuje s tako kaznijo, naj bi že zadostovala lakonična obrazložba: „v navedenih člankih se skuša podžigati k zaničevanju in sovraštvu proti državni upravi, (skoraj dobesedno besedilo § 300 k. z.) izrečena z isto hladnokrvnostjo, kakor bi rekla mati otroku, ki je stisnil košček sladkorja : *Cakai me, dam ti eno okrog ušes." Proti takemu utemeljevanju pač moramo najodločnejše protestirati !
d— Iz proste luke nam pišejo : Malo čudne stvari se dogajajo zadnji čas v prosti luki. Ni samo dosti, da ubogi delavec ne zasluži toliko, da bi mogel pošteno preživiti sebe in svojo druž no, ni dovolj, da se zdaj v hudi poletni vročini mora pariti od jutra do večera na vročem solncu, ne, najdemo celo še poleg tega v prosti luki ljudi, posebno eden je tak. ki na vse mogoče načine šikanira uboge delavce, kriči nad njimi kakor besen, in če delavec na to kričanje le odgovori besedico, žo ga potem tira k raportu. Višji gospodje so pa potem tako dcbri, da kaznujejo delavca z denarno kaznijo, reveža, ki itak že ne zasluži skoraj nič. To je že n< koliko preveč. Kaj bi le bde, ako bi se stvar nekoliko obrnila, ako bi tudi delavstvo nekoliko popazilo na take tičke in jih n. pr. začelo naznanjati, kadar uh ni pri njihovem poslu. Ali kaj bi bilo, ko bi se tudi povedalo, da le tedaj šikaniranje in preklinjanje delavca na vrsti, kadar nima toliko cvenka, da bi mogel plačati takemu tičku pol litra ali cel liter. No, dolgo pač ne bo šlo naprej, bo pač enkrat pošteno zaropotalo, da se bo slišalo tudi izven proste luke. Rečemo pa : bramota za delavca, ki plačuje vino kapotu, tem večja sramota pa za tistega, ki si pusti plačevat'. Obenem bi pa priporočali tudi zapriseženim delovodjem, ki prav dobro poznajo te razmere, da bi popazili nekoliko na take priganjače in kri-č če, saj če so zmli stvar tako dobro urediti, da mora nekatero delavstvo po 4 ali celo pet dni v tednu izgubljati svoj zaslužek, med tem ko drugi ne delajo samo vsak dan podnevi, temveč imajo še celo nočni zaslužek, naj urede tudi tu stvar tako, da ne bo delavec le črna živina, po kateri sme biti vsak, komur se zljubi. Toliko za danes, če so pa stvs.r ne izpremeni, izpregovorimo pa odločnejše.
d— Glavna pravila N. D. O., v katerih je obsežen tudi novi organizacijski štatut, so predložena v potrditev osrednji vladi. Rešitve pričaku emo v najkrajšem času. Na podlagi novih pravil se začne
nato reorganizacija N. D. O. Zlasti je važna določba novega organizacijskega Statuta, da se morejo ustanoviti podružnice N. D. O. v krajih, kjer so priglasi najmanj 30 članov. Tako bo mogoče ustanoviti podružnice v marsikaterem kraju, kjer je bilo to po starih pravilih nemogoče, ker so zahtevala za ustanovitev previsoko število članstva. Ravno tako bo tudi lažje z ustanovitvijo strokovnih skupin. Te dni dopošljemo tudi vsem podružnicam in drugim organizacijskim tvorbam glavna pravila, da se še pred reorganizacijo natančno seznanijo žnjimi.
d— V zadevi delavstva v mestni plinarni je v četrtek dopoludne posredovala pri tržaškem županu deputacija delavstva iz mestne plinarne s predsednikom N. D. O , tov. dr. Mandičem na čelu. Po enournem razgovoru, v katerem je deputacija natančno pojasnila položaj delavstva v plinarni, je župan obljubil, da se natančno informira o stvari in potem ukrene vse potrebno, da se stvari rešijo ugodno. Natančno poročilo o tem razgovoru sledi na shodu plinarniškega delavstva jutri večer. 1
d— Izlet puljske N. R O. v Trst
vzbuja velikansko zanimanje med tržaškim in okoličanskim delavstvom ni smo po vsem tem prav lahko prepričani, da bo sprejem naših bratskih tovarišev in bratske Pule res tako prisrčen, kakor more le biti sprejem, ko sprejema brat svojega najljubšega brata. Naši hrvatski tovariši iz Pule pridejo v Trst v nedeljo, dne 4. septembra dopoludne okrog 10. ure in pol s parnikom društva „Dalmacije“, „Trieste" in pristanejo na pomolu Giuseppina, kjer se vrši prvi sprejem. Nato odkorakajo puljski gostje in drugo narodno občinstvo pred. Narodni dom, kjer se vrši oiicijelni sprejem. Puljski izletniki bodo imeli obed v raznih narodnih gostilnah. Popoludne se zberemo pred Narodnim domom in odkorakamo točno ob 3 uri in pol z društveno zastavo in godbu na čelu v Rojan, kjer se bo vršila ljudska reselica ob petju raznih narodnih društev, sviranju magdalenskega godbenega društva „Lira“, plesu in raznih drugih zabavnih priredbah. Vstopnina k veseiibi je za osebo samo 40 stotink. Plesni komad za osebo 10 stot. Na veseličnem prostoru bo dob ti vsakovrstnih okreail. Ob 9. uri zvečer odhod puljskih
tovarišev, katere spremimo do pomola Giuseppina, ob katerem se vkrcajo zopet na parnik „Trieste“. Kakor že torej rečeno, pričakujemo pri tej prireditvi naj mnogo-številnejše udeležbe tako s strani narodnega delavstva, kakor tudi drugega narodnega občinstva, saj bomo na ta način najlepše pokazali izletnikom iz Pule in sploh vsakemur, kaka res bratska, nepretrgljiva vez veše oba bratska naroda, hrvatski in slovenski!
d— O razpustu ljubljanske N. D.
O. poročamo na drugem me*tu. Tu naj pripomnimo edino le toliko, da narodno delavstvo ljubljansko ne ostane dolgo časa brez svoje organizacije. Tržaška centrala je ukr nila že vse potrebno, da s prihodnjim mesecem, ko stopijo v veljavo njena nova pravila, raztegne svoje delovanje tudi na Kranjsko, iu tako smo prepričani, da v najkrajšem času vzcvete N. D. O. v Ljubljani kot hčerka tržaške centrale.
d— Izjava. „Narodni Delavec" je v svoji petkovi štev. dne 19. avgusta t. 1. na četrti strani pod rubriko „Domačevesti“ priobčil vest pod naslovom „Dalečtam doli". Kakor je prišlo podpisanemu uredništvo do ušes, je ta vest izzvala nevoljo v prizadetih krogih. Z ozirom nato da pride v okom raznim povsem neosnovanim zaključkom, do katerih je predmetna vest zavedla marsikoga zlasti zbog svoje oblike, izjavlja podpisano uredništvo, da mu ob sprejemu rečena vesti ni bil namen, razžaliti kogarsibodi, in obžaluje obenem pt-iob-čenje take vesti. — Uredništvo »Narodnega Delavca".
d— V tržaški mestni plinarni so
v zadnjem času zavladale zelo čudne razmere. Na drugem mestu bomo poročali o odpustitvi gotovega števila delavstva, tu naj samo pribijemo v javnosti, kaki so v tem zavodu ljudje, katerim je izročeno delavstvo na milost in nemilost. Odpuščeni delavci so šli namreč k sedanjemu namestniku na dopustu se nahajajočoga ravnatelja, nekemu inženerju Guillerminu, hoteč mu | pojasniti svoje stališče, a kaj je storil ta | regnikolski privandranec ? Zadrl se je nad njimi, da ih bo sunil v r ., ako se mu ne spravijo izpred oči! L»bko si je misliti, kak vtis mora napraviti na delavca tak nesramen nastop človeka, kateremu je' poverjeno -tako mesto, kakor je vodstvo mestne plinarne. Ali kaj se hoče ! Od člo
n s	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	■ ■ B
i c -t	SF Na obroke	< SL S X1
£ E o o	Uelika zaloga izdelanih oblek	S *> CD ca	 PJ M cr
ce E JS 03	 •—* >o CD o	za moške in otroke. Bogat izbor vseh vršt platna za p< rilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	e: ” Pl so to a»
k £ co	Adolf Kostorls, ul. S. Glovannl 16, l. n. zra. en „BUF*ET AUTOMATICO“	O 7“ |
ff. s e	POZOR! Suladišče ni v pritii-	POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju.	^ čju, ampak v prvem nadstropju.	Al

Zagrebška tovarna tvrdke Henrik 'Francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, Tovariškaznamk«, iz zagrebške tovarne.
J.
(1 i*2a V. Y1162.12: »XI. V.
^Moaooo!OSREDNJA BANKA tfl ČEŠKIH HRANILNIC
Telefon 19-95.
A1 / 0 / vioge na kniižice-
T /A /n	MENJALNICA,
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Premijene vloge
. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančjje obligacije. -
Vlog okoli:
K 115,000.000
Naslov za brzz SPOROM
Korana zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17.	||. ul. Miramare čl,tl dobl6ek tega vaše«a p™8««
spodarskega podjetja Je namenjen le
:: Telefon: štev. 23-21.
III. v Škednju.
Vam in Vaši sveti stvari!

veka, ki se je preobjedel dobrega kruha med nami, pač ni kaj drugega pričakovati, toda povemo mu, da je bil to pač njegov zadnji tak nastop, kajti le prepričan naj bo, da ne bo suval on našega delavstva, temveč da se prav lahko zgodi, da se njemu prigodi kaj podobnega in to prav pošteno. Vso svojo neotesanost pa je pokazal ta nadutež v sredo popoldan, ko je želela žnjim govoriti v omenjeni zadevi deputacija N. D. O. in prizadetih delavcev. Ošabno se je obrnil proč in niti odgovora ni hotel dati. No, ta ošabnost ga bo že minila. N. D. O. bo že našla pot, da pobije takim nadutežem tako temeljito njihove rožičke, da jo bodo pomnili svoje živi dni. Naj si le zapomni to z našimi žulj opitani gospod inžener Guillermin !
d— Lep odgovor na zaplembe »Narodnega Delavca1*. Vsled dvakratne zaporedne zaplembe »Narodnega Delavca** je daroval za sklad »Narodnega Delavca** Josip Dru fovka 5 K. Hvala darovalcu, ki je našel tak lep odgovor na delovanje rdečega svinčnika gospoda c. kr. državnega pravdnika. Da bi le bilo več takih »komentarjev** I
d— Voznino v Pulo je radelil tov. Alojzij Skulin tako-le : 1 K »Nar. Delavcu **, 1 K podpornemu zakladu N. D. O., 1 K godbenemu odseku N. D. O., 60 st. za stroške. Prisrčna hvala!
d— Uradne ure v društvenem prostoru N. D. O. pri sv. Jakobu so odsled sledeče: ob sobotah od 6 in pol do 8 in pol zvečer zvečer, ob nedeljah od 10. do 12. dopoludne, ob ponedeljkih od 6 in pel do 8 in pol zvečer. Opozarjamo torej članstvo pri Sv. Jakobu na te uradne ure, da more ob tem času vplačevati svoje društvene prispevke.
Organizacijske zadeve! o— Konsumna zadruga članov N. D O. za Ajdovščino—Šturijo. Za 28.
t. m. napovedani občni zbor »Konsumne zadruge članov podružnice N. D. O. za Ajdovščino—Sturijo in okolico** se preloži na II. septembra t. I	Odbor.
o— Gopbeni odsek N. D. O. ima svojo odborovo sejo v nedeljo, dne 28. t. m., ob 10. dopoludne v prostorih N. D. O. pri sV. Jakobu. Odbor prosi polnoštevilne udeležbe.
DOPISI.
Delavsko podp. društvo v Trstu
vabi na obletnico blagoslovljenja društvene zastave, ki se bo vršila v nedeljo, dne 28. avgusta 1910. Ob 5. uri popoldan veselica Y prostorih ,Konsumnega društva** pri sv. Jakobu. Sodeluje pevsko društvo Ilirija**. Vstopnina k veselici 50 st. — Preplačila se hvaležno sprejmejo.	Odbor.
— Kolesarsko društvo »Gorica** priredi v nedeljo do e 11. septembra t. 1. povodom XV-letnice svojega obstanka za prvenstvo jugoslovanskega prvaka »Jugoslovansko dirko**, na progi Ljubljana-Go-rica, 121 km. — Maksimalen čas 5 ur. — Odhod iz Ljubljane točno ib 6 uri zju traj. — Cilj : Gorica (rdeča hiša). —
Darila so sledeča : I. a) Velika zlata svetinja z napisom ; »Jugoslovanski prvak za leto 1910. b) Dragocen naroden trak z napisom: .Jugoslovanski prvak za leto 1910. c) Diploma.
II a) Sredma zlata svetinja, b) Diploma. — III a) Mala zlata svetinja, b) Diploma. — IV a) Srebrna pozlačena svetinja. b) Diploma. — V a) Srebrna svetinja. b) Diploma. — VI a) Mala srebrna svetinja, b) Diploma..
Vsi došli dirkači v maksimalnem času. dobijo srebrno svetinjo in diplomo.
Dirka se vrši v vsakem vremenu. Vložek 5 kron. Dirka je otvorjena za vse člane'jugoslovanskih kolesarskih društev. — Prijave naj se pošiljajo na društvenega predsednika Rud. Drufovka, Gorica, Gosposka ulica št. 3. — Zaključek prijav, v soboto dne 10. septembra t. 1. opoldne. — Na prijave' brez vlog se ne bo oziralo.
Bratska društva dobe tekom tega tedna še posebna pravila in prijavnice. — Odbor kolesarskega društva »Gorica**.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS.
Lastnica in izdajateliica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA »EDINOST" v Trstu.
Josip Štolfa S2S
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
Književne novosti:
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja11, gospodarska knjiga zaaaše mlade gospodinje, vezano.......  2-80
»Stlrl ruske sllke“, povesti . . . . » —-60 BENES: »Brodskovskl odvetnik* . „	1-50
Kip Gregorčiča.............4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST	NOVOST
nakiti za dvorane in vrste pri — zabavah —
▼ belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev
Vse te knjige, papir in potrbščine se dob vajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
Trst, Via Valdlrivo 40. Slavnemu občinstvu v Trstu in
Okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino
K CVENKEL
TRST - Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo k obukov. dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd.
Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel.
Članom N. D. O. pozor
Po služite se vsi ur in zlatanine
ulica del Rivo 26
Alojz Povil
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. 0. 0, so zn Žane cene.
Slovensko podjetje !
Noto pogrebno podjetje
se je preselilo ¥ Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
k
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon St. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
J
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes
Popolnoma prenovljena
Gostilna članov N. P. 0.
(Hinko Kosič)
Trst, ulica Carrailori In Gliega
vblizu južnega kolodvora)
se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno
ulica Petronto številka 1..
A. B
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina •
lastni pridelek v .Jesenicah pri ,11/ifi)
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1^
v kateri prodaja na malo in veliko. — priporoča slav. občinstvu svoje g Ps
„A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in >* u dalmatl“ ulici Zndecshe šžv. 8 v kater
svoja vina I. vrst.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljk®
Jakob Perhavc
TRST
• ■ ■ ■
• ■ • ■
Via delle Acque —
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših In 9t*L vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zn'
Se priporoča svojim rojakom za naroČbe na debelo ali na drobno za razne slavnost. roke, krste, družinska pogoščenja itd. Za P® čas se priporoča malinovec in tamarino •
d» i1
Popisani naznanja sl. občinstvu, prevzel
pekarno in slntBčičP
ul. Molin Grande štv 9.
kr«1
kjer ima na razpolago trikrat ra dan svež in razne sladščice, potice itd.	-
Udani Josip .
Počakaj me, počakaj! kam tečeš tako hitro?
Že par ur letam in iščem trgovino, v kateri ee i9 vori slovenski, pa jo ne morem* najti; kupiti bi si mOr obleko.
Kaj ne veš, kje je naša slovenska trgovina ?
Prosim Te povej mi takoj!
če hočeš biti dobro postrežen, pojdi, kamor zahaja111 mi vsi, namreč k
v. dobauscheK
TRS - ulica Giosue Carducci stv. 11. - TRST Tam dobiš bogato zalogo gotovih oblek za moške in dečke po jako ugodnih Cenah, ter blago prve vrste. Dobiš t"1 Vse druge oblačilne predmete, kakor: Jopiče, hlače, lovnike, srajce, jopice, spodnje hlače, ovratnike, zapesth naprsnike, nogavice, kravate, monture, modre in rujave, rumene in naramnice, čepice, dežnike, nosne robce, itd.
Na razpolago je še kakih 2500 letnih oblek za moške, ter se zaP1 pozne sezije prodajajo z znižanjem 20% vseli cen Vrliutega dobi da^ vsak, kdor kupi blago v znesku K. 10.—
Hvala lepa, sedaj grem tudi jaz takoj, ter si bodem nakupil vse, ^ potrebujem.
Na svidenje!
-“v
0*1
AVSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:	*
10 Setembra parnik , Oceanja1 Ncnwi-York via Patrasso-Palermo.
8 Setembra parnik , Francesca11 v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznim1 inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molla Vlooolo it. 2. »H pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
g Cene nizke A.ITE brez ltonl(urel^
Velika zaloga z manifaktiirnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul< S. Lazzaro
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodern®Js iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnik' ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtič® ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih o^' kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski K šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTA^
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja pa se denar vrne brez nikakih zadržkov. Poskusiti in se prepričal

— JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PflPlHdE
(RENTE, JBLIGACIdE, ZASTAVNA PISJVIA, PRldvRlTETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VAiiUTE IJ* DEVIZE------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO
• Miit menic ie laso, bom naročila
S#FE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
-	Uradne ure; 9 — 12., 2’30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ — Trat.
41
VLOGE NA KNJIŽICE
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----------
Telefon: 1463 in 973.