AMERIKANSKI SLOVENE PtWODICAL 0«V JUL 2 o m EC LETNICO obhaja leto® "Amerikanikfl ') Slovenec" _ PRVI SLOVENSKI UST S AMERIKI K^mt Z« Viro m narod — so grafi* fe ruttieo — od boja do tmagtl GIASIIA>8^V. IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV, MOHORJA S , CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organization*) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 143. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. JULIJA — FRIDAY, JULY 25, 1941 Amerika ima povojni načrt • —--~ LETNIK (VOL.) L. Zasnovala idejo nove zveze narodov Državni podtajnik omenil, da ima bodoči mir temeljiti na popolni razorožitvi in na gospodarski enakopravnosti. — S Hitlerjem ne more biti nobenega miru. Nemški uspehi le neznatni - PRIPOROČAJO S NJE POTOVA- Washington, D. C. —O tem, kako se naj svet uredi, ko bo končana ta vojna, in, kako so si zamislile ameriške vodilne osebnosti načrt, po katerem se ima patem ohraniti trajen mir. je podal nekoliko idej državni podtajnik Sumner "Welles v svojem govoru, ki ga je imel zadnji torek ob polaganju temeljnega kamna za novo krilo tukajšnjega norveškega poslaništva. Povdaril je, da je glavni temelj, na katerega se ima postaviti zgradba bodoče ga miru, nova zveza narodov, ki mora stati na načelu zagotovljene razorožitve in enake ekonomske priložnosti. Dokaj očividno je, da je Welles naslovil svoje besede bolj na nemški in italijanski narod, kakor pa na Ameriko, d asi so bile tukaj izgovorjene, in vidi se v njih nekak po- j doben poizkus, da se obrne nemška duša v smeri proti misli na mir, kakor ga je imelo štirinajst znanih Wilsonovih točk ob zadnji vojni. Dejstvo je, da so bile Wellesove besede še najbolj stvarne, kolikor se jih je še doslej i z pregovoril o v Ameriki o načrtu glede povojne ureditve. Welles je izrazil prepričanje, da bi bilo neverjetno, da bi "narodi dobre volje" po sedanji vojni "še enkrat ne poizkusili uresničiti velikega ideala zveze narodov, potom katere bi se dosegla svoboda, zadovoljstvo in varnost ljudstev." Istočasno pa je povdaril, da mora sedanje vodstvo, ki ima Nemčijo v oblasti, izginiti, češ, "miru ne more biti prej, dokler ne bo Hitlerjeva nemška vlada končnoveljavno in popolnoma uničena." O prejšnji Ligi narodov je dejal, da ni privedla stalnega miru, "deloma zaradi slepe sebičnosti mož tukaj v Zedinje-nih državah, kakor tudi po drugih delih sveta." Drugi \zrok, je omenil, je bil pa v temper tisti, ki "so jo kontrolirali, so skušali potom nje ohra-r.iti v veljavi le prejšnje stanje ; na ta način Liga ni mogla (•oslovati tako, kakor si jo je zamislil Wilscn. Milijoni ljudi točasno vprašujejo, je povdaril Welles, kaka bodočnost se obeta, ko bo končana Vojna; poleg milijonov v Angliji in na Kitajskem, tudi "milijoni zasužnjenega ljudstva na Norveškem in v drugih deželah, zdaj začasno zasedenih, milijoni v deželah, ki niso okusile vojne; da, tudi milijoni v Nemčiji in v Italiji/' Odgovor na vprašanje vseli teh je, tako je omenil govornik, v tem, da se mora ustva riti novo sodelovanje med narodi, ki bo prišlo potom resnične razorožitve, nad katero pa se mora nasprotno postaviti zahteve JAPONCEV Od Francije hočejo nadaljnji del Indo-Kitajske. London, Anglija. — Iz zanesljivih virov se je v sredo izvedelo, da je japonska vlada stavila Franciji nove zahteve za odstop nadaljnjih oporišč v njeni azijski koloniji Indo-Ki-tajski ter zagrozila, da bo uporabljala silo, ako se ji ne bo ugodilo. Ta sila pa najbrž ne bo potrebna, ker je Francija baje pristala na zahteve, kot se ugotavlja. — V tukajšnjih krogih in enako tudi v Ameriki, pa se s pozornostjo zasledujejo koraki Japonske, ali niso naravnani še v kako drugo smer, morda proti angleškemu Singapore. -«-o—— MEDVED ŠE V BRLOGU, A KOŽA ŽE RAZDELJENA Berlin, Nemčija. — Kako temeljito izdelajo naziji že daleč v naprej svoje načrte, da teče potem vse gladko, je dober dokaz v tem, ko so že imel vse podrobnosti ukrenili, kako Fe bo upravljala Rusijo, ko jo bodo zasedli. Dasi se še niti ne ve, ali bodo to dosegli, ali ne, je Hitler že imenoval glavarja nad Rusijo, in sicer v osebi Alfreda Rosenberga, točasne-ga nazijskega kulturnega vodje, ki je bil v Rusiji rojen; Dal mu je naslov "državnega ministra za vzhod." Istočasno je bil neki Kaufmann imenovan glavarjem Ukrajine, neki Koch glavarjem v Moskvi, a neki Lohse pa posebnim komisarjem nad tremi baltskimi državami. — Zdi se, da Nemci z gotovostjo pričakujejo, da bodo Rusijo zlomili. _r\_ N>\v York, N. Y. — Po mnenju raznih prominentnih oseb iz bizneških, vladnih, industrijskih in drugih krogov jc letošnje poletje zadnja prilika za neovirano potovanje z avtomobilom po deželi. Zato tudi priporočajo, naj si vsakdo, kdor more in kdor rad potuje, zdaj še privošči tekom letošnjih počitnic to zabavo. Pravijo namreč, da utegnejo priti omejitve prej, kakor pričakujemo. Vzrok za nje bo v .tem, ker ne bo dobiti gasolina. Ze zdaj jemlje vlada tega kuriva v velikih množinah in te se znajo tekom časa tako povečati, da bo za privatnega avto mobilista malo ostalo. Enako se utegnejo omejiti tudi potovanja po železnicah, ker se bodo vozovi rabili za premikanje vojaštva. -o- TOLIKO RAZBURJENJA ZARADI ENEGA KAMENČKA New York, N. Y. — V nekem uradu na Fifth ave. je bil zadnji torek dan razburjenja Drugi ofenzivni sunek v splošnem izjalovljen Iz naspretujočih| si vojnih porečil se mere ugotoviti, da ni druga nemška ofenziva proti Ruscm rodila nikakih po-— Enako izjalovljen n^pad na Moskvo. sebnih ust križem sveta m napetosti in vse zaradi ne-; kega malega kamenčka. Ta "kamenček" pa je bil tako-zvani Vargas dijamant, imenovan po predsedniku Brazilije, kjer je bil dragulj najden pred tremi leti. Ta dijamant je največji, kar -jih točasno pozna svet in je njegov lastnik, neki H. Winston, plačal zanj $700,-000. Omenjenega dne se je ta kamen presekati na dva dela, da se nato razdeli še v manjše kose, ki bodo obruše-ni vredni 2 milijona dolarjev. Od enega samega zamahljaja je bilo torej odvisno, ali se bodo naredili milijoni, ali se bo kamen zdrobil in postal ničvreden, in zato taka napetost. Skozi tri mesece so izvedenci študirali in računali, kako se naj ta prerez izvrši, a siguren ni bil nihče, da se bo posrečil. In posrečil se je. Tisti, ki je kamen prerezal, je bil po opravljenem delu tako iz- — La Paz, Bolivija. — V eni provinc tirkajšnje dežele je na hujskanje raznih elementov skušalo okrog 40,000 Indijancev vprizoriti zarotno vstajo, da prevržejo sedanjo vlado in u postavijo taftalitarni režim Zarota se je odkrila in bila pr eprečena. ■— Ankara, Turčija. — Po neuradnih poročilih, ki so prispela semkaj v torek, so turški protizračni topovi izstrelili neko nemško letalo, ki je nato padlo v Črno morje. Aeroplan si je baje ogledoval turške utrdbe. — Bruselj, Belgjja. — Belgijskim farmarjem i se je izdajo opozorilo, naj Stftto vsak fcas pripravljeni, da pogase požare na svojih pridelkih, ki jih utegnejo zanetiti britanski aeroplani. -o- črpan od napetosti, da je le še vzdihnil in nato omedlel. — Koliko koristi bo zdaj neki pri-, nesel "ta kamen človeštvu ? NAZIJI NAŠU NOVO OBREMENITEV ZA ROOSEVELT A Berlin? Nemčija. — Ameriški predsednik Roosevelt je iramason!" To "presenetljivo novico" so prinesli zadnji torek n azijski časopisi strmečim čitateljem in smatrali so jo za tako važno, da so jo natisnili z inč visokimi in debelimi črkami preko prve strani ter je ta novica izpodrinila vse vesti s fronte, dasi je tam v teku največja bitka v zgodovini, kakor se trdi. Novica, ki so jo naziji. baje našli med nekimi dokumenti na Norveškem, objavlja, da je zdaj Roosevelt "razkrinkan," in, da je "glavni instrument framasonstva." — (Da ja Roosevelt res framason, to ni v Ameriki nobena novica, kajti ugotovi se to lahko iz raznih njegovih življenjepisov.) Lcndon, Anglija. — Drugi ofenzivni sunek, ki ga izvaja nazijska armada skozi zadnja dva tedna proti Rusiji, se je v glavnem enako izjalovil kakor prvi podobni sunek v prejšnjih dveh tednih. Tako mnenje se ustvarja v tukajšnjih krogih na podlagi vojnih poročil, ki pa so še vedno zapletena in zagonetna. Po raznih informacijah se ugotavlja, da v splošnem držijo Rusi bojno črto neizpreme-njeno, dasi imajo zaznamovati naziji na nekaterih točkah uspehe. Predvsem se z zadovoljstvom ugotavlja, da nazi-jem ni uspel intenzivni udarec ob reki Dnjepru, ki bi drugače mogel postati usoden za Ruse, ker bi odrezal njih armado ^ Samrabiji. - * Poročila iz obeh prestolic, Berlina in Moskve, so si bila v sredo enako nasprotujoča, kakor vsa prejšnja. Iz Nemčije se trdi, da so morali napraviti Rusi na celi črti umik, ki je znaten zlasti v Ukrajini in na finski fronti, dočim Rusi nasprotno povdarjajo, da ni kljub težkim bojem prišlo do nikakih znatnejših izprememb. Obenem omenjajo, da tudi drugi bombni napad na Moskvo, ki so ga nemški letalci vprizorili v noči na sredo, ni povzročil posebne škode, vendar pa je bilo ubitih na ducate ljudi. Iz stare domovine Nenavadno številni tatinski podvigi še dokaj mladega delavca, ki je imel posebno piko na moko in ovce. — Eden, ki gi je znal tudi še po smrti ohraniti svt>je ime na dobrem glasu. — Druge zaostale vesti. Prebrisan, pa še premalo Celje. — Okrožno sodišče v Celju je izreklo precej ostro sodbo, — (10 mesecev zapora) — nad 34 letnim Ivanom Horvatom, pristojenim na Polzelo v Savinjski dolini, po poklicu delavcem, stanujočem v Smiklavžu pri Slovenjem Gradcu, ki ima na vesti dolgo vrsto vsakovrstnih tatvin, zaradi katerih se je moral zagovarjati. Precej tatvin prav posebna "sorte" ima Horvat Ivan na vesti. Med drugim je ukradel lani novembra Zeglu Juriju ckoli 20 kg ržene moke, Mar-hatu Ivanu v Brdah pri Slo-venjgradcu iz zaklenjenega mlina 30 kg koruzne moke z mehom vred, kar je bilo vred-'no okrog 200 din, Mirkacu Juriju v Golavibuki 15 kg pšenič- UVELJAVLJENJE POVIŠANJA VOZNINE ODLOŽENO Chicago, 111. — Državna trgovska komisija je odložila povišanje voznine na nadulič-ni železnici, ki bi imelo stopiti v veljavo 18. avgusta, do 15. decembra. Pričakuje se, da se bo tedaj izrekla neva odloži-I , I tev. r SENAT ODOBRIL NOVO TAJNO POLICIJO Washington, D. C. — Senat-ska zbornica je zadnji torek odobrila nakazilo enega milijona dolarjev na leto za ustanovitev posebne tajne policijske sile, ki bo stala na razpolago mornariškemu tajniku Knoxu.Ta policija bo imela nalogo, da preiskuje vsak obstoječi ali pa grozeči slučaj špi-fonaže ali sabotaže ter sploh vsako gibanje, ki' bi se zdelo nevarno za Zed. države. Predlog se je sprejel kljub resnemu svarilu opozicije, da utegne postati ta policija začetek •teroristične sile, kakor je na-zijska Gestapo. SREČNO UBEŽALE SMRTNI NEVARNOSTI strogo mednarodno nadzorstvo, in .potom upoštevanja naravnih pravic vseh narodov do ekonomske enakopravnosti. Štiri ameriške bolničarke, Id so imele srečo, da so se rešile z nekega torpediranega parnika ter bile prepeljane v London. Njih imena od leve na desno: Ruth Martin, Washington; Shirley Ralph, New York; Lavema Fulton m Lillian Evans iz Cambridge, Mass. da je prekopal zid m se spla zil skozi odprtino v zaklenjeni mlin. Olšovniku Antonu v Pa-mečah 20 kg pšenične in ržene moke z vrečo. Žeglu Juriju v Brdah 20 kg moke, Krenkerju Ferdu v Brdah 20 kg ržene moke. Lampretu Ivanu v Golavibuki ovna, vrednega 400 kg, ITršniku Luki v Gradišču, občina Šmartno, ovna,Vogrinu Janezu v Gradišču ovna, Hri-berniku Ferdu iz Gradišča prav -tako ovna in Tretjaku Ferriku v Pamečah spet ovna, Pečoleriju Frideriku iz Pameč tudi ovna in Krenkerju Ferdu z Brd prav tako, Pogorevčniku Valentinu v Golavabuki pa za spremembo ovco. Orožniki so sicer vedeli, da nekdo krade in kolje drobnico po raznih hlevih, toda dolgo mu niso mogli priti na sled, dokler ni izginila Krenkerju Ferdu iz hleva ovca in je gospodar zasačil tatu v trenutku, ko jo je klal v bližini Krenker-jevega hleva. Gospodarja je zbudil pes. Horvat je moral zaklano ovco pustiti tam, če je hotel pravočasno pobegniti. Ker pa je Horvat neugnan človek, se je takoj potem podal še v stajo Pogorevčnika Valentina ter tam ukradel še eno ovco. Ko so orožniki izvedli pri njem hišno preiskavo, so našli 10 kg ovčjega mesa, eno ovčjo kožo, last Pogorevčnika Valentina, dva ovčja mehova in eno vrečo. -o- Plemenita oporoka Ljubljana. — Dvajset let je poteklo, kar je umrl veliki dobrotnik slovenskih akdemikov Dr. Ivan Oražen. Življenje ga je bridko teplo, drugega za drugim svojih dragih je izgubljal, da je nazadnje ostal sam, pa ni zakrknil svojega srca, ampak pomagal kjer je mogel. Najlepše je pa napravil, ko je vse svoje premoženje v oporoki zapustil akademski mladini. Njegova zamisel se je pa dala realizirati šele štiri leta po njegovi smrti, ko je 29 medicin cev dobilo stanovanje. S šolskim letom 1931-32 je nastala še podružnica Oražnove-ga doma. Oba doma sta tako lahko sprejemala po 91 akademikov. V vseh letih do danes bi tedaj lahko 1296 akademikov prejemalo- eno leto brezplačno stanovanje. Ce vzame-memo, da bi sleherni od teh plačal mesečno 150 din za stanovanje, in če vzamemo, da bi vsak v demu letno prebil 10 mesecev, dobimo veliko vsoto 1.929.000 din. Leta 1930-30 pa so začeli akademikom deliti tudi hrano. Od tedaj do danes bi moglo 1677 akademikov defaivati po en semester brezplačno kosilo. Uprava je izdala v teh letih za hrano 1,230.985 din. To so visoke Številke, ki dovolj jasno govore, kako plodnp, koristno in izdano je bilo naloženo po> kojniKovo imeftje — vse r korist in prid revnega slovenske-! ga akademika. Spomin pokojnega velikega dobrotnika je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino najveejin mecenov slovenskega razumnl-škega naraščaja. V Gaber jih je gorelo Na podstrešju hiše Emerika Santla v Gaberjih je izbruhnil požar. Neka stranka je M-ehu-do zakurila železni štedilnik, zaradi Česar se je na podstrešju vnel tram. Ogenj se je naglo razširil, vendar se je gasilcem posrečilo /preprečiti večji požar. -o-— Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl Drago Panjan, kleparski vajenec iz Črnomlja star 17 let. — V Rožni dolini (Ljubljana) je umrla Marija Pasterk, rojena Resman, žena žandarmerijske-ga narednika v pokoju stara 50 let. — V Mariboru je umrla Zofija Amalija Breznikova, seproga davčnega uradnika v pokoju in hišna posestnica v Ptuju in na Kogu pri Središču. --o- Smeh na sodišču Mnogo smeha je na okrožnem sodišču v Celju izvabil poslušalcem med razpravo 5£ letni Josip Plauštner, pristojen v Žusem, delavec brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen, da je v 2alcu Antonu Leskov-* šku ukradel obleko in perila v j vrednosti skoro tisoč dinarjev, Josipu Matjašiču pa plašč. Plauštajner, ki je bil že več let v umobolnici, je sodnikom izjavil, da je on cesar Franc Jožef in da se je rodil kot princ v Beogradu. Povedal je tudi sodnikom, da bi morali oni pred njim stati "haptakt", ker je on cesar. Glede tatvin je pa izjavil, da ne ve, ali jih je izvršil ali ne . . -o—— Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. _ _ tik __ _!_ AM ERIKA NSKI SLOVENEC Petek, 25. julija 1941 Amerikanski Slovenec Eni in najitarejH elovento Tk* and Oldeet Slovene ligt v Ameriki. ■ Hetcepaper in Amerioa, .* Uetaaorljca let* UK K.tabtiM 1NL I chaj« TMk din rum nedalj, pooe- Iwiued daily, except Sunday. Mon-Mjkov in dnevom po praaniUh. day and the day alter holiday*. Isdaja in tieka: J • Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništvi in uprara: fiddreae ol publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 tbone: CANAL 5544 H are bin* J Subscription > - Ea celo leto_-_>5.00 For one year --—$5.00 Za pol leta _ 2-50 For half a year-- 2.50 Za četrt leta __- 1-50 For three months -- 1-50 2a Chicago, h Xnopo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto For one year -$600 Za pol leta__- 3.00 For half a year--3.0C Za četrt kta _ 1.75 For three montha -■ 1-75 Posamezna Številke — 3c Single copy - 3c DepM vainega pomena aa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo rsaj dan In pol pred dnevon* ko izide Ust. — Za zadnjo iterfiJto v tednu je (as do četrtka dopoldne. — Na dopise tzzz izpisa se ne ozira. « Rokopisov ured-■sfctvo na vračfL__• .._ Krtfsrcd as aecond clasa matter. November 10, 1925 at the post office at Chžsa?a. V'lzmiiL under the Act of March 3, 1879.___ * * I Ali se ameriški Slovenci zavedamo svoje dolžnosti? bolje. , * -4 * Ostane še vprašanje virov, ki naj bi krili tako akcijo. Vire v ta namen bi ne bilo težko dobiti. Dajo jih lahko naše podporne organizacije. Saj so slovenske in so za take zadeve tudi dolžne nekaj prispevati. Če bi tu nastale zapreke, smo prepričani, da bi tako akcijo velikodušno podprl narod z prispevki. Zadeva virov, bi bila pii stvari najmanjša skrb. Glavno je odbor in temeljit praktičen načrt. * . Ničesar ne manjka drugega, kakor dosti dob^e volje in pravega narodnega navdušenja. Imamo med seloj dovolj sposobnih ljudi, ki so sposobni, da akcijo prav učinkovito izvedejo. Treba je le začeti. Treba je, da se nekdo med nami dvigne, da da inicijativo in dolcciL se bo vodstvo in vse drugo. Ameriški Slovenci smo bili še vsikdar ne' dušeni za svojo staro domovino. Ali naj sedaj, ko nas ^«jbolj potrebuje, da v svetu govorimo v njenem imenu, kažemo malodušnost? To bi bilo slabo znamenje za nas in našo staro domovino. Na dan moramo! Da se pokažemo, da , smo še živi, da nas usoda naše stare domovine zanima in ' da hočemo in želimo pošteno in pravično odločitev za bodočnost naše ljubljene Slovenije. Pokažimo svoje zavednost ! Dokažimo svetu, da smo vredni sinovi in hrere poštenih slovenskih mater in očetov in da za svoje brate in sestre, ki zdaj ne morejo sami govoriti, govorimo na ves glas: NIC TUJEGA NE MARAMO, LE KAR JE SLOVENSKEGA, TO ZA SLOVENCE ZAHTEVAMO! (Konec) -«> Prav ie, da smo se zganili takoj in začeli pomožno akcijo za nabiranje diarov za Rdeči križ, itd. Humanitarno je to. Kaj več, dokler vojska traja in dokler so na slovenskih tleh Nemci in Italijani, že priporočljivo ne bo. Na Ce^k%m in Poljskem so baje delili neke podpore, toda na-zijske oblasti so na deljenje podpore pazili s svojo tajno poHcijo. Poledice, kolikor so približno dobili podpore od zunai v živežu, toliko manj so jim oblasti dovolile od svseje strani. Komu je koristilo to? Nemcem, ker so potem,, toliko manj odmerili svojega takim ljudem in je toliko več ostalo Nemcem. Na mestu pa bo pomoč in obširna pomoč po vojski, zlasti še, ko bo barbarska nazijska vojska pobrala šila in kopita in primorana od pravice se umakniti odkoder je prišla. .Takrat bo stopila pred nas ta naloga v vsem svojem obsegu. Zdaj pa pomagati ranjencem, ujetnikom, beguncem in drugim. Pomoči so potrebni vsi. In vsak, ki ima kaj srca bo pomagal, kar rlajveč mu je mogoče. Vsak naj stori svojo dolžnost. Ponovno pa povdarjamo potrebo politične propagande zi odrešitev stare domovine. Zdaj je čas za to akcijo, kakor še nikoli. Ta gas zna priti vsak dan. Kakor se vodijo vojske z bliskovito naglico, tako se lahko na hitro tudi vojska zaključi. In v takem slučaju bodo upoštevani le tisti, ki so se znali predstaviti odločujočim vodilnim krogom v svetu. Važnost in nujnost politične propagande je sicer znana vsem vodilnim osebnostim ameriških Slovencev. Le nikogar ni med nami, ki bi začel. Nekateri se izgovarjajo in mislijo, da to ni njihova dolžnost in pravijo, stara domovina ima v Wa^hingtonu svoje zastopstvo, kjer je tu«li Slovenija zastopana, ako je potrebna kaka propaganda, jo bodo že tam naredili. Ti, ki tako trdijo imajo precej prav. Dolžnost zato je res tam. Ampak povdarili smo že in Še povdarjamo, da se bo baš od te strani najbrž najmanj storilo vsaj Za slovenske zasužnjene kraje na Prirfrorskem, Goriškem in Koroškem. Nas bi le veselilo, da bi se v tej sodbi motili, pa se bojimo, da se ne. Precej poznamo agilnost teh merodajnih krogov in že v naprej vemo, datfbo prav malo iniciative na tej strani. Zato je odgovornost na strani naroda še tolika večja. Kaj in kako naj se začne? Za vodstvo akcije take je potreben nekak narodni odbor. Kakor so določile za pomožno akcijo po dva svoja zastopnika vsaka izmed slovenskih podpornih organizacij, tako naj bi določil** svoje zastopnike tudi v ta narodni odbor. V odbor naj se doda tudi še vsakega sposobnega in veščega Slovenca, ki bi bil poraben pri tem delu. Posebno nekateri naši zgodovinarji, bi bili pred vsem potrebni. Ameriški Slovenci ima-irfo med seboj veščega poznavatelja politike, ki je zastopal koroške Slovence v Parizu pri mirovni konferenci če se ne motimo. To je naš znani slovenski pisatelj č. g. Jurij Trunk. Imamo veščega zgodovinarja Dr. Monsig-norja J. L. Zaplotnika. Taki vešči odlični možje, bi morali tvoriti narodni odbor. . Ta odbor naj bi pronašel in določil na kak način in kaka propaganda naj bi se vodila, da bi uspešno se .nanila odločujoče kroge, ki bodo odločali' na prihodnji mirovni konferenci o usodi narodov in med temi tudi o naši stari domovini. . > Glede slovenske bele knjige, ki smo jo mi že svetovali, bi jo gotovo najbolje sestavil po direktivi takega narodnega odbora priznan pisatelj Louis Adamič. On je priznan v ameriškem literarnem svetu in kot tak lahko veliKo stori v dobro in korist svoje domovine. V Clevelandu imamo Slovenci marljivega tolmača slovenske literature pisatelja in zgodovinarja Anthonya Klančarja. In še več jfh ki bi radi sodelovali pri taki akciji. S pomočjo takih moči, bi tak narodni odbor lahko izdal najboljšo propagandno knjigo, ki bi rodila v svetu najboljši uspeh za pravično slovensko stvar. To je le mimogrede par nasvetov. Ves načrt bi narodni odbor itak na podlagi praktičnosti določil sam naj- NOVICE, VESTI IN ODMEVI IZ "SLOV. RIMA" Joliet, 111. Minulo nedeljo smo slišali pri evangeliju o lažnjivih prerokih, katerih tudi dandanes nikjer ne manjka. Prihodnjo nedeljo pa se bo čitak) o krivičnem hišniku. Vsekakor je to zanimivo in poduči j ivo, če si človek zadeve malo bolj teme-ijito premisli in preudari ter iste primerja na sedanji čas in razmere. Na vreme in poletno vročino se letos nimamo kaj pritoževati. Par dni je bilo sicer dokaj gorko, inače pa prispe dovolj IHadnih sapic, katere nam pošiljajo bližnja jezera iz severovzhoda in nam gostoma prinašajo blagodejne rosice, da tudi suše še nismo občutili. Slouyiski radio-program bo na Joliet Station WCLS v soboto 26. julija ob 8. zvečer. 50 letnico ali zlati jubilej leškega, štev. 29, KSKJ, s prav lepim uspehom. Farni vsakoletni karnival naše župnije se je vršil od 6. do 13. julija v našem farnem parku. Poroča se, da je bil vsestransko uspešen. 50-letnico ali zlati jubilej zakonskega življenja sta koncem minulega meseca obhajala v družbi svojih otrok, sorodnikov in prijateljev Mr. in Mrs. Michael Ufsich, 421 Indiana St. Več drugih naših parov pa je že letos obhajalo svoje 25-letrrice ali srebrne poroke. Čestitamo! Nad petsto rekrutov za vojsko Strica Sanaa je že letos odkorakalo iz Jolreta in okoliee v razna vežbališča. Značilno pri tem je, ko čitaš njihova imena, pa vidiš večinoma tujerodne priimke, kar svedoči, da so bile naše družine prejšnje generacije mnogo bolj agilne in številnejše od dru-gorodnih. Ako bi ne bile, bi zdaj Stric Sam imel težkoče pri zbiranju milijonske vojske. Smelo smo ponosni na svojo preteklost in naš naraščaj! Bog jim daj vsem zdrav in vesel povratek! Delavske razmere so v našem mestu in okolici zadnje čase dokaj povoljne. Brezdelje prejšnih let je odnesej^vojni piš! Vladne tovarne za municijo v bližnjem Elwoodu, katere že baje stanejo vlado nad sto milijonov dolarjev, poslujejo noč in dan ter obratujejo z nad dvajset tisoč vposlenci vseh panog rokodelstva, ki so dospeli sem iz vseh krajev Amerike. Joliet z okolico zdaj gotovo šteje nad stoti soč prebivalcev, kar potrjuje zlasti silni drenj ljudi in avtomobilov. Pa tudi druge tovarne poslujejo s polno silo, le jeklarskih plavžev (blast furnaces) pa niti vojska še do sedaj ni mogla predramiti, ker ti še vedno snivajo kot zadnjih deset let. Leta 1893 so "štapali" samo 11 mesecev, česar ne morejo stari naseljenci nikdar pozabiti, kako bomo pa mlajši, ko trpimo desetkrat tako dolgo, pa se še od nobene strani ne svita zora boljših dni okoli plavžev, ki so bili svojčas vir blagostanja y našem mestu. O-betajo večkrat, da jih odprejo, kar se morda še pripeti, ako ev-ropejskih krvoločnih rokovnja-če v in tolovajev prekmalu ne po-iovijo. Iz verodostojnih virov pa se poroča, da namerava tudi A-merican Steel & Wire kompanija v bližnji bodočnosti razširiti svoje velike tovarne do Columbia ceste, kar bo stalo do dvajset milijonov dolarjev, ako se jim stvar zopet ne izjalovi. Poleg mnogih tovarn pa se vidi zlasti na južni strani Jolieta in Rockdala velikanske stare in nove kamenolome, ki obratujejo noč in dan. Skalovje je le par Čevljev pod zemljo katero odgr-nejo, kako pa je globoko, baje ne ve nihče. Človeku se zdi kakor bi bil kje ob kakem minnesot-skem odprtem rudniku, če si to slučajno ogleda. Mnogim se zdi, da so to pravcati rudniki. Tudi smrtna kosa pri nas nadaljuje svojo žetev. Dne 6. julija je umrla Mrs. Anna Lopartz, 6 E. Jackson St., vdova po dolgoletnem trgovcu in gostilničarju. Bila je stara do 75 let in zapušča hčer ter več sinov. Dne 18. julija pa se je smrtno ponesrečil pri razstrelbi v tvor-nici Texas Oil kompanije v Lockportu jnladi Albert Culik, 35-letni sin našega trgovca iz Bluff St. Poleg staršev, bratov in sester zapušča še ženo in par malih otrok.' Dne 20. julija je po daljši bolezni preminul vdovec Frank Pucel, 1005 Hacker Ave., star okoli 60 let. Zapušča dve odrasli hčeri in mater v Rockdalu. Koncem minulega meseca pa se je v avtomobilni nezgodi v o-| kolici DeKalba smrtno ponesre-\niu čil 351etni in samski. Frank Pra-protnik iz bližnje Aurore, ko se je vračal iz nekega igrišča. Pra-protnikova družina ima v Jolietu več sorodnikov in znancev. Vsem našim pokojnikom daj Bog večni mir in pokoj! Samomor je izvršil bivši naš dolgoletni državni pravdni k (States Attorney) R. W. Martin s strelom iz puške 20. t. m. na farmi svojega sorodnika. To se mimogrede omeni, ker je on kot tak povzročil, da je bil" naš do-znani gostilničar rojak J. P. tekom obstoja zloglasnega prohi-bicijskega zakona vsled neprevidne prodaje ene same borne steklenice piva ali ječmenovca, obsojen na celo leto mučnega zapora ob suženjskem delil v tu-kajšni državni kaznilnici (State Prison), kjer je tudi odsedel med hudodelci baje po nedolžnem, kruto ter neusmiljeno odstranjen od svoje družine, znancev in prijateljev. Oni čas se je splošno govorilo, da je postal J. P. žrtev tedanjih peklenskih razmer in je bil postavljen v svarilo (example) zakrknjenim tihotapcem in kršilcem postav, katerih pa suhaški krvoloki mnogih niso mogli ali pa nalašč niso hoteli izvohati, da' bi jim prišli na pravi sled in do njihovih brlogov. Posebnosti za sedaj ni, a vojnih ugibanj in razprav ter političnih zadev kakršnihkoli kategorij pa se je vsekakor dobro ogibati, kajti zdi se mi, da imajo Amerikanci prav, ko jih na-zivljejo: "A funny game". Najlepši pozdrav vsem čita-teljem "A. S."! Naročnik. SLOVENEC 2RTE V EKSPLOZIJE Joliet, UL Tukajšnji rojak Atbert Culik, star 34 let iz 1117 Raynor Ave. je postal žrtev eksplozije, ki se je pripetila v tovarni. Albert je bil zaposlen kot "oil treater" v tovarni Texas company plant v Lockportu, kjei je v ponedeljek 14. julija zjtf-traj nastala iz neznanega vzroka silna eksplozija, ki je močno pretresla celo poslopje. Pri tej eksploziji je bil nesrečni Albert naenkrat ves v plamenih, dočim sta dva druga srečnejše ušla eksploziji. Ves v plamenih je Albert naglo stekel ven, kjer so mu tovariši nudili prvo pomoč, nakar je bil odpeljan v bolnišnico sv. Jožefa. Opekline, ki jih je dobii mladi rojak so bile po zgornjem životu strašne in so zdravniki izjavili že takoj ko so ga pregledali, da jih bo le težko prenesel. In zares, preteklo soboto, kmalu po šesti uri zjutraj je Albert tem strašnim opeklinam podlegel.—Kakor je bilo že včeraj na kratko sporočano, zapušča pokojni žalostno soprogo Marijo, dve hčeri, mater in očeta, 1.1 so že dolgoletni naročniki Amer. Slovenca, potem tri brate, pet sester ter dva strica Jožefa Videticha v Jolietu in Antona Videticha v Hesperia, Michigan in še več drugih sorodnikov. Pogreb pokojnega se je vršil zadnji torek 22. julija iz Teža-kovega pogrebnega zavoda v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer se je darovaha peta črna sv. maša za pokoj njegove duše ob 9 uri, nakar je bilo njegovo truplo položeno k večnemu počitku na slovensko pokopališče sv. Jožefa. — Po* kojnemu rojaku želimo večni mir, ostalim sorodnikom pa naj velja naše iskreno sožalje nad veliko izgubo! ' N. Dogodki H ■ Poroka ▼ La Salle La Salle, 111. — V soboto 26. julija, na dan sv. Ane se bosta v cerkvi sv. Roka poročila Christine Furar in Kennet Veiyand iz Peru, 111. Poroka bo ob 8:00 uri s sv. maso. Nevesta je hči Mrs. Mary Furar in pokojnega Frank Furar. — Novoporočencema želijo prijatelji vso srečo in božji blagoslov v novem stanu! I— Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Steve Person na Locherie Ave., so se zglasile vile rojenice in jim prinesle v dar zalo deklico prvorojenko. Dekliško ime srečne matere je bilo Sophie Mavrič. — Prijatelji častitajo I Na obisk Pueblo, Colo. — Za deset dni je prišel oni dan od vojakov domov na obisk mladi Edward Zupančič, kr je prav fejst vojak. Prišel je tudi mladi John Zaje. Matere so se zlasti razveselile njunega prihoda, pa bile so zopet žalostne, ko sta se morala po končanem dopustu vrniti nazaj v vojaško službo. :— Fanta, le dobro se obnašajta. Mi vsi smo ponosni na pridne vojake! — j. M. Rojak ubit od avta Cleveland, O. — Preteklo nedeljo zjutraj je bil zadet od avtomobila rojak John Japelj iz Elmwood Ave. Zadet je bil tako močno, da je na mestu iz-, dihnil. Nesreča se je pripetila blizu njegovega stanovanja. Pokojni je bil star 58 let. Doma je bil iz vasi Brez pri Ljubljani. V Ameriko je prišel pred 40. leti. Zapušča ženo. sina in hčer. Pokopan je bil iz cerkve sv. Vida v sredo 23. julija na Calvary pokopališče. svojega obstanka bo obhajalo prihodnjo nedeljo, dne 27. julija, si. društvo Vitezov sv. Jurija, št. 3, KSKJ., in sicer predpoldnem v cerkvi, a popoldan z banketom in zvečer pa s zabavo na našem farnem parku. Ce bo vreme ugodno, bo udeležba mnogoštevilna. Isti dan tudi se bodo namreč zbirali gl. odborniki jednote k svojemu polletnemu zasedanju iu so obljubili se udeležiti pol-noštevilno, istotako mnoga sosedna društva. Pripravjalni odbor se za SD. je 111.905& solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. # j Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno i ... * > Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust- , i meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lima St., Joliet, IB. [j 1,.......-......—-'111 1 J l - -' •■ -'.......—----—^""MHFVS-^^rvrfViiH Dopisi lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1, DSD. Joliet, III. Naznanja se članom in članicam našega društva ter se jih obenem prijazno in uljud-no vabi, da se udeleže prihod nje seje v soboto 26. julija ob pol 03mi uri zvečer v navadnih prostorih. Na .tej seji bodo društveni nadzorniki prečital) polletni finančni račun, da boste vsi vedeli,kako obstoji društvena blagajna. Poleg tega bo ir, nekaj drugih važnejših točk na dnevnem redu, ki so zelo važne, za vsakega člana in članico. Zgto vam ponovno kličem, udeležite se seje v polnem številu. — Asesment se ko začel pobirati že ob sedmi (7:00) uri zvečer. Naprošeni ste vsi tisti, kateri ste na svojih asesmentih zaostali, da dolg čimprej poravnate. Vse cenjeno članstvo našega društva je prijazno vabljeno na proslavo društva sv. Jurija št. 3, KSKJ. Kakor vam je že gotovo znano, bo zgoraj omenjeno društvo na najbolj sijajen način slavilo 50 letnico svojega društvenega obstanka ali zlati jubilej na našem farnem parku sv. Jožefa v ned&-ljo 27. julija. V imenu celokupnega odbora se vas prosi, da se v polnem številu udeležite v nedeljo 27. julija pri stari šoli ob 10. uri dopoldne m sicer z društvenimi julijami. V slučaju da je kateri član ali članica nima, naznanite to društvenemu tajniku. — Potem, ko se bomo tam skupno zbrali, bwo n«te skupno odkorakali v ^erkev k slavnostni sv. masi, ki bo darovana za njihovo živo in mrtvo članstvo. Takoj po sv. maši pa sc lahko odpeljete z avtobusi ali s svo* jimi avtomobili na farni park k obedu in na popoldanske slavnosti. — Cenjeno članstvo našega društva, pokažimo jim vso svojo prijaznost in sodelovanje, da smo jim pripravljeni biti v pomoč in jim želimo veliko dobrega k njihovemu zlatemu jubileju obstanka njihovega društva ter obilo božjegi blagoslova. Prepričan sem, da pam bodo za našo uctetežbo zelo hvaležni in jim ostanemo v dobrem Spominu. — Bog poživi še mnogo let vse Jurete, da bi v zdravju in veselju dočakali še drugih petdeset let veseli in v milosti božji. 2ivi vas Bog! Umrlim pa večni raj! K sklepu še prav prijazno vabim vse članstvo našega društva na našo prihodnjo sejo v soboto zvečer Ž6. julija. — S pozdravom! John Barbie, tajnik -o- OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. II, DSD. Pittsburgh, Psu Članstvo zgoraj omenjenega društva se vabi na izredno sejo, katera se vrši prihodnjo nedeljo dne 27. julija ob 10. uri dopoldne. — tej seji bodo društveni nadzorniki podali svoje poročilo o poslovanju društva «v pretečenih šestih mesecih. — Določiti se 'bo moralo tudi o premembi društvenih sej našega ^ruštva, ker če-t/ta nedelja ni ugodna za ob-ulogne, Calais in razna industrijska mesta kot Lille, Armentierres, Arras in Cambrai. To je bilo v času, ko je vlada v Vichyu nastopala v angleškem duhu. Danes, je izjavil Hitler, je pa bolj velikodušen. Danes je pripravljen da ustvari enakopraven novi red v Evropi, rajši, kakor pa da bi prisilil premagane, da bi plačavali za svoje zmote. Pripomnil pa je, da ne jamči, da bi Nemčija ostala pri tej volji, če bi zapazila, zopet-no protinemško spremembo v Vichyu. Ta zadnja pripomba je bila jasno namenjena, da napravi Darlana še bolj močnega v Pe-tainovem kabinetu. Dogodki za tem to potrjujejo. Nato je Darlan nekam bojazljivo spravil iz sebe vprašanje, ako more Hitler uganiti, kaj je stališče Italije glede teritorij alnih zahtev proti Franciji. (Dalje prih.) POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. nre dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo _________________________ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je lila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- 'T Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo_______" . Naročila sprejema: Knjigarna 'Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chftag«, Illinois "Širite amer. slovenca" (Iz pisarne Kraljevskega Poslaništva v Washingtonu.) RAZGLAS • * i ' . f Kraljevska Jugoslovanska Vlada v Londonu je odredila, da se takoj prijavijo vsi jugoslovanski državljani od osemnajstega do štiridesetega leta starosti, ki žive v prekomorskih zemljah. Na osnovi prednjega poživljajo se vsi jugoslovanski državljani od osemnajst do štirideset let starosti, ki žive v Zedinjertih Državah Amerike, da se takoj priglasijo pri prvem naj bližnjem jugoslovanskem konzulatu. Prijave se lahko vrše po pošti ali osebno v konzulatu. Za slučaj, da se prijava pošlje potom pošte, potrebno je navesti sledeče podatke: 1) Krstno in družinsko ime in začetna črka očetovega imena; 2) Mesto rojstva (vas, srez, banovina in vojni okrog) in leto rojstva; 3) Poklic v civilu; a ✓ * 4) Čin v vojski; 5) Katerega leta služil kader in v katerem redu vojske; 6) Za katero službo v vojski sposoben; _ _ * 7) Vojni raspored; 8) Sedanji naslov. Tisti, ki niso služili vojske, naj izpuste podatke pod točko 4, 5, 6 in 7. Nepreklicno do 3i. julija velja določilo, da dobe oni naročniki, ki plačajo celoletno naročnino za "Am. Slovenec" brezplačno "Priročni Atlas v novi izdaji" 2 dnem I. ATGTJSTOflf 19«. ta irargrada je-nftt. Tfir irarj vzamejo vsi naročniki na znanje, da ne fto potem Kakih izgovorov, češ, nisem vedet, lakoy P» tako. Kdor plača celoletno ■ naročnine na Ket do 31. JULUA 1941, bo dobi* obljubljeni PRIROČNI ATLAS fcrezplač-m. Od SI. julija naprej ta nagrada jenja. UPRAVA AM. SLOrtftfCA. V blag spomin PETE OBLETNICE S K R T I Ignaca Jordana, ki je umrl 29. junija 1936 ter nas za vedno zapustil same. Zdaj je tako pusto in prazno ▼ na&i hiši od onega dne, ko si zatisnil svoje trudne oči in je utihnil tvoj mili glas, dragi soprog in ljubi oče, nikdar ne pogubljeni od nas. Vsi smo te tako gorko ljubih in smo tako lepo dolgo dobo skupaj živeli, a prišla je tista bela žena smrt ter te pobrala s tega sveta. Tvoj grob ti bomo krasili s cvetlicami v trajen spomin in s solzami ga bomo večkrat zalivali ter molih ob njem in prosiM \ Boga, da bi se vsi enkrat sesti s teboj, nepozabni soprog in oče. Žalujoči ostali: AGNES JORDAN, soproga, in otrod. j La Salle. 111., 20. julija 1941. . AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25. julija 1941 balonske ovire nad LONDONOM stično, če bi jo enostavno pustil, naj se ubije." Gilbert se sopeč ustavi . .. "Toda, ce se že ni ubila, naj jo li pustim padati globlje, kjer bi navsezadnje končala na ulici! Pošteno sem mislil, da sem dolžan vsaj zajeziti njen obup. Hotel sem preprečiti kako nepopravljivo dejanje. Kdo ve! Morda celo škandal, ki bi mogel škodovati našemu imenu. Kaj vse je zmožna storiti žena, ki ne ve svojemu življenju drugega izhoda! Skoraj vsak dan eitamo v časopisju o tragedijah. Jaz sam sem jim priča na sodišču, nadležne so mi." Gilbert se zopet ustavi. Išče bosed. "Mislil sem na to, da bi mi ti, ki imaš vse, prav vse . . . moža, dom, denar, ljubezen, lahko življenje, ki si dobra, sočutna in usmiljena, ne zamerila toliko, ako bi od bogate mize pustil pasti nekaj drobtinic, miloščine v denarju, morda celo nekaj ljubeznivih besed tej mali deklici, ki umira gladu, ki me je ljubila, ko sem bil prost. Brutalno bi bilo od mene, ako bi jo vrgel nazaj v njeno osamelost in bedo, kakor zavržemo igračo, ki smo se naveličali." "Torej jo vzdržuješ?" ga prekine Lucija. "Ne reci tako enostavnih besed, ki o-značujejo nekaj obojestranskega, rednega. Ne, ne vzdržujem je, le od časa do časa ji v sili pošljem kak bankovec." ' "Iz tvojega pisma sem razbrala vse kaj drugega ..." "Besede! Prazne besede." "Hvala! Prehitevaš me . . ." "Ne sili me, da bi rekel, česar nisem rekel." "Toda še se videvata?" "Od časa do časa, bolj in bolj hladno. Hotel bi se je znebiti. Zares, če bi vedela, koliko mi je do nje, bi ne bila tolikanj ljubosumna na moje sočutje, ki jo polagoma privaja na ločitev. Sedaj, Lucija, sem ti povedal vse. Apeliram na tvojo ljubezen, ne obsojaj me." • Molk pade med obe bitji, dušeč molk v tej sobioi, ki je bila nekoč svetišče njune ljubezni. Lucija je čula soprogov zagovor. Govoril je kot odvetnik, ki ve, kako je treba predstaviti dogodke, da bi ganili porotnike. Toda za lepimi besedami je videla vso resnico laži. Njen soprog je v hitri-ci zgradil spreten zagovor, ki pa vendar ni dosegel svojega cilja. Med njim in ono ženo obstoja še sedaj več, kakor je priznal, obstoja prepovedano razmerje. - Tiho ponavlja mlada žena sama zase Gilbertovo običajno besedo: "Torej?" Da, torej? Kaj bo jutri? Lucija se sarkastično zasmeje: "Odkrito, vdano!" • "Dajem ti Častno besedo, Lucija, da če bi se ubila, bi se ubila zaradi niča. Slišiš? Niča!" "Tebi je vse to: nič! Zares, za te .. ." "Da, zame je to: nič." Tu poudari Gilbert vsak zlog: "Ker strašna izdaja, ki si jo ti predstavljaš, sploh ne obstoji!" "Ti tajiš celo to, kar je očividno?" "Razumem! Zate je morda res očividno! Ali pusti mi, da ti razložim." "Kaj si hočeš še izmisliti!" "Ničesar si mi ni treba izmišljati. Razložil ti bom le stvari, kakršne so. Potem, ko boš poznala vzrok, boš sama poiskala zaključek in uklonil se bom: Ta vez je res obstojala. Že nekaj let pred poroko. Porodila se je, usodno, ne da bi jo iskal. Bil sem mladenič, pri sodišču sem sijajno uspeval, imel sem pisarno in za stenogra-finjo mlado, nepremišljeno, a razumno, ljubko in vdano dekle, katero ini je predstavila njena mati. Spočetka se je bavila le s svojim delom, polagoma se je začela pečati s stvarmi, ki so mi jo približale, končno se mi je vtihotapila v dušo." Tu se Gilbert ustavi, zbere misli: "Torej, kaj češ! Nisem ravnal prav, seveda ne. Toda prišlo je do tega, kar je odločila usoda. Obema so nama bili pusti nekateri popoldnevi. Nepreviden sem bil. Točno meje niso začrtane . . . Do kod smešiti? Lepega dne se zaveš, da si to mejo prekoračil, ne da bi se prav zavedal, kdaj. Zašel si v vrtinec, iz katerega ni poti nazaj. Tebe še tedaj nisem poznal, dasi sva bila soseda. Nisem niti vedel, da živiš na tem svetu." "A danes?" "Danes se je vse spremenilo. Pretrgal sem vezi, prisegam!" "Kaj pa ono pismo?" "Razjasnil ti bom vse!" Gilbert položi obe roki na prsi: "Verjemi mi, da sem skoraj srečen, da je prišlo do tega, ki je skorajda bilo tako katastrofalno za najino srečo, in kar mi bo pomoglo, da se bodo najini odnošaji popolnoma razjasnili.". Žalostno, naslonjena ob zid, gleda Lucija svojega soproga naravnost v oči. Gil-bertu se zdi, da mu breme pada z ramen. "Taleyrand je rekel: "Obljubim vam, da ga bom uničil s petimi vrstican i, ki jih bo napisal mož!" Kako točno! In moje pismo ima celo več kot pet vrstic. Razumem torej, da si se razburila, ko si ga čitala. Toda uvidela boš .. . Poslušaj me do konca, prosim. Ko sem se oženil, sem rekel Sergini — ona se imenuje Sergina: "2e večkrat sem ti zatrdil da mi najosnovnejša pravila poštenja branijo nadaljevati vezi s teboj, odkar sem se zaročil. Ne smeva se več videti." "Ne moreš si prpdstaviti, kako blazno obupana je bila deklica, ko sem ji to dejal. Ti si se pravkar hotela ubiti. Ona ieJiote-la več kot enkrat pretrgati nit svojega življenja. Pošten mož sem! Dvostransko razmerje se ne da enostransko razdreti. Kljub vsemu sem imel gotove dolžnosti do ubogega otroka.. Bilo bi divjaško, egoi- 27. POGLAVJE Kaj bo jutri? Nič, vendar! Kaj pa hočete, da naj bi bilo? Vsa Lucijina sreča je obstojala edino v ljubezni do moža, katero je podpiralo popolno zaupanje v njegovo poštenost in srce. * A mož jo je prevaral. Vsa opora se je s tem dejstvom zrušila. Čisto logično sledijo posledice. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" % kateremu je znižana cena ftrt in stane samo: Ip*« W Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 VV. Cermak Road, Chicago, Illinois PIERRE L' ERMITE: Ljubezen - soprog ali Bog? m»m»m»»mm»mmmmim»»mmmmm»hmmimmmim»mh«mmmm»m«h«»m#mmim«m»mmim»mmm»» - Iz francoščine z dovoljenjem avtorja. Stran 4 AMERIRAHSIU SLOVENEC -- ..... Ze pred vojno so se pojavljali v časopisju glasovi, da nameravajo Angleži braniti prestolnico z balonskimi zaporami v zraku. Taka zapora je narejena iz mnogih, na zemlji zasidranih, Zep-pelinu podobnih balonov, ki so razvrščeni v posebnem redu. Svojemu cilju bližajoči se letalec vidi pač balone v višini do 4000 metrov. Na zemlji pritrjeni balone držeči jekleni kablji mu ostanejo nevidni. Če je dovolj pogumen irf klub svarilu pretečih "prašičev" v zraku — tako imenujejo Londončani zaporne balone — na vsak način hoče doseči postavljeni mu cilj, takoj strmoglavi na zemljo, kakor hitro pride v dotiko s katero teh jeklenih vrvi. Predstavljajmo si koledarja, vozečega po hribu navzdol; otroci so se igrali na cesti in napeli močno vrv preko nje. Lahko si predstavljamo posledice udara, čeprav vozi kolesar kvečjemu s hitrostjo 40 km na uro. Moderni bombnik ali lovsko letalo pa danes že z lahkoto razvije hitrost 400—500 km na uro! Pri balonskih zaporah razlikujemo dvoje načinov. Prvi način je ta, da razvrstijo balone v krogu okrog tistega prostora, ki ga hočejo zaščititi. Da je obramba trdnejša, povežejo balone še vodoravno med seboj, na te kable, ki vežejo balone vodoravno, pa obesijo še jeklene kable, ki kakor franži visijo navdol in sestavljajo z ostalimi kabli, kateri drže balone k zemlji, nekako obrambno mrežo. Ce hočejo letala bombardirati z baloni zavarovane predmete, se morajo dvigniti nad 4000 m visoke balonske zapore. V tej višini je seveda točen zadetek že redkost. Poleg tega mora imeti posadka priprave za dihanje v takih višinah, ker je tu dihanje že zelo otežkočeno in lahko nastopi pri letalcih višinska bolezen. Če letalec pride preko ovir in se nato spusti v nižine, da bi lažje zadel, je izpostavljen nevarnosti, da ne bo mogel pravočasno dbseči potrebne višine. Nahaja se torej zopet v nevarnosti, da bo. zadel v kabel. Pri drugem načinu sestavljanja balonskih ovir v zraku so baloni razvrščeni poljubno nad celo pokrajino, katero hočejo zavarovati. Tako so storili Angleži nad Londonom. Posamezni baloni so enostavno drug z drugim povezani. Ta način balonskih zapor ima prednost pred preje opisanim, ker lahko zavaruje večje prostore, kakor je na primer London, ne da bi pri tem ostale večje, nezavarovane vrzeli. Zaporo — lahko verjetno tudi v Londonu — od dne do dne pre-neso na drugo me^to. Kable prevažajo s tovornimi avtomobili. Za letalca je močno nevarno, leteti preko z balonskimi zapori zavarovanih krajev, zlasti če je doli še dobra protiletalska obramba. S tem so balonske ovire svojo nalogo spolnile. Letala morajo leteti v višini, ki onemogoča točne zadetke. Popolnoma pa bombnih napadov tudi balonske zapore ne morejo preprečiti. Srditi napadi na London nam to epo potrjujejo. -o- KAKO VROČA JE ZEMLJA? Strokovnjaki niso enih misli glede vprašanja, kako vroče je v notranjosti naše zemlje. Nekateri trde, da je v notranjosti paše zemlje kar 200.000 stopinj vročine, drugi pa pravijo, da je tam le 1000 stopinj. Naznanilo in zahvala V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je nemila smrt zahtevala njegovo živ-1 jen je, in je za vedno zaspal moj ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog John Spilak, ki je, večkrat previden s sv. zakramenti in mirno trpeč v svoji bolezni, izdihnil svojo blago dušo in zatisnil svoje trudne oči, z molitvijo na ustih dne 16. junija 1541 v starosti 49 let. Rojen je bil dne 13. aprila 1892 v vasi Nedlica, fara Turnišče, Prekmurje. V Ameriki je živel 30 let. Pogreb pokojnega se je vršil dne 19. junija s slovesno peto sv. maio zadušnico iz cerkve sv. Janeza Bosco, ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev, na pokopališče sv. Jožefa, kjer bo njegovo truplo čakalo, da ga angelska trobenta zopet obudi k večnemu življenju na sodnji dan. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, kar ste mi dobrega storili v teh žalostnih časih. Za vedno mi bo to ostalo v spominu in ob priliki vam bom skušala vašo naklonjenost povrniti. Naj vam bo dobri Bog stoteri plačnik. Najprvo iskrena hvala onim, ki ste ga prišli obiskat v bolnišnico in na dom, in vsem vam, ki ste čuli z menoj pri njegovi smrtni postelji, in bili zraven na njegovo zadnjo uro, in to so: moja sestra Mary Toplak in njena družina, in družina M. Grasko in družina W. Ciczzson. Iskreno se želim zahvaliti duhovnikom fare sv. Janeza Bosco, Rev. Thomas F. Donavan, Rev. John V. Sugrue in Rev. Jerome Frmusa, za obiske in podelitev sv. popotnice pokojniku, tako tudi I za molitev pri krsti. Hvala vam tudi za opravljene cerkvene I obrede in spremstvo na pokopališče. Srčno se zahvalim Rev. Leonard Bogolinu, ki so obiskali pokojnika v bolezni in ga tolažili, in Rev. Aleksander Urankarju, ki so prišli iz Lemonta z novomašnikom Richard Rogan kropit in molit za pokojnega. Tako je pokojnik spoštoval in ljubil novo-mašnika kot svojega sina. Iskrena hvala tudi častitim sestram iz Lemonta, ki so prišle kropit in molit na dom za pokojnika. Č. sestra Serafika, č. sestra Cirila in č. sestra Baldomira. Lepa hvala pogrebnilru Louis Ze-franu za lepo urejen pogreb in za vso pomoč, katero sem potrebovala. Vsem se prav lepo zahvaljujem za vse, kateri ste pok. obiskali na mrtvaškem odru in molili za pokoj njegove blage duše. Hvala društvu sv. Ivana Krstitela, štev. 13, Družbe sv. Družine, ki ste prišli zanj molit rožni venec vsak večer in pred pogrebom in se lepo poslovili od njega na pokopališču. Hvala društvu sv. Križ, ki ste prišli molit za pokojnega in se poslovili od njega na domu pred pogrebom. PdSebno se želim prisrčno zahv^ti sestri pokojnika, ki je prišla bolj od daleč me tolažit in spremit pokojnega k večnemu po-Čtku, Mrs. Mary Nemeth, New York N. Y. Prisrčno hvalo naj prejmejo vsi, ki so v blag spomin okrasili krsto s krasnimi venci. In vsi, ki so darovali za sv. maše. Lepa hvala tudi vsem, ki so dali avtomobile na razpolago. Najlepša hvala tudi nosilcem krste kateri ste bili njegovi zvesti sobratje in prijatelji do smrti. Spavaj sladko in mirno dragi soprog Naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Snideva se nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANNA SPILAK, soproga; sestre MARY NEMETH v New Yorku; BARBARA, VERONA, ANNA in MAR- I GARETA v starem kraju. Chicago. Illinois. 22. julija 1941. Svoji k svojimi TISKARNA AMERIKAKSKI SLOVBNEC ^^^—" —• ^ riiiuu J. M. Trunks ■ \ i (Konec) Tako je bilo med Angleži, Francozi, Italijani, Nemci. Ali bo kdaj prišlo med Slovani do nekega sličnega gibanja, jfc negotovo. Križ pri Slovanih je !e, ker naleti že misel sama na odpor, in aicer pri Slovanih samih: nemogoče, ni podlage,-tazlike nepremostljive, poizkus udar v vodo itd. itd. Baje bi bila edina podlaga uravnavanje razmer v Evropi po končani vojski na demokratični podlagi. Tako bolj zmerni elementi med delavstvom, socialistično bolj izraziti elementi tirjajo ali prorokujejo izrecno socialistično podlago. Nihče ne more biti zoper uravnavo, ki je le količkaj pametna in možna, ime je stransko, demokratična, socialistična,socialna. Socialistično uravnavo smatram za nemogočo, pač pa socialno uravnavo, kolikor ima socializem socialne pravične in pametne zahteve. Demokratična uravnava vsebuje vse sloje, ne pozna razrednega boja, in ima največ šans ža uresničenje. Ako bi prišlo do take demokratične uravnave, ki naj bi obsegala vso Evropo, bodo Slovani igrali podrejeno vlogo, stali na drugem mestu, ker kak drug bolj organiziran na-, rod bo na prvem mestu že radi ] jezika. To je muzika za bodočnost, in vsaj jaz nimam dosti upanja, da bi prišlo do kakega sličnega "poglihanja", ker vsak človek je individualnost, osebnost, in tako tudi narodi, in se individualnost ne more • kratkomalo zatreti ali | odstraniti. Morda prinese bližnja bodočnost nekaj razjasnila, dc kakšne uravnave utfegne priti ker niti pri kaki Hitlerevi zmagi se po tistem "novem' ; redu EVropa ne bo stalno urav-I * I DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: I—3 in 7—8 P. M. razon ob sredah. 1901 West Cermak Road TeL Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 ClIlCAGO Rezidenčni tel: La Grange 3966 I ROJAKI SLOVENCI! f^f KADAR želite meh V okrasiti grobove /T^ svojih dragih, ne Ji Jt pozabite, da imate na razpolago last-"*- •^^B1'- nega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jaračeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. T>l»fon 9-47R7 nala. iVV Angleži so in Francozi in Nemci in Italijani in še drugi, čemu ne tudi Slovani? Med seboj se lahko sporazumejo po sedanjih izkušnjah, ni treba večnega prepira, in tu se mora demokratična misel uveljaviti. Predpogoj pa je za Evropo, da so Slovani skupaj in s svojim vplivom paralizirajo vsako motenje pri demokratični ' uravnavi. Tu pa pride na vrsto — Rusija, ki je zdaj v borbi in bi prišla pozneje, ako borbo vzdrži, na vrsto, da uravna i sama sebe, in kot državna sila j poseže tudi v gibanje, ki meri na slovansko zedinjenje, na gibanje, ki je zdaj le poizkus posameznih, pa je dober poizkus, kakršnega ni treba odklanjati kar že naprej. "Sjla-via" je hudo utopistična, ampak še veliko bolj je utopistična neka zedinjena Evropa, in če se na papirju še tako lepo podaja. * Človeška radovednost ali frbic. V Nemčiji pošljejo koga za leta kašo pihat ali še kam drugam, ako posluša tuja poročila na radio. Mnoge niti take kazni ne prestrašijo, ta-, ko jih mika frbic. Ker niso neposredno pri borbi udeleženi, gre le za tako radovednost. In 1 kaj končno pomaga poročilo? Iz Moskve n. pr. poročajo, da imajo Nemci neke lesene šaj-trnge, pokrite s prtom, ki iz-'! gledajo kot strahoviti tanki. Ruski oficir pa je le prišel ti fularji na sled, in ogenj je te ; šajtrnge uničil. Ce je kdo na 1 ruski strani,^ mu kaj takega ugaja. Iz Berlina pa poročajo, da je to le smešna in neumna * propaganda. Ako je kdo na ; nemški strani, se bo Rusom v \ pest smejal. Mi imamo oboj« poročilo. Niti kakemu praznemu frbicu ni zadoščeno, ker človek ne veš, ali je sploh kaj na tem, ker eden trdi, drugi pa zanika. Ampak firbic se niti ričeta ne ustraši. From: Press Section, Defense Savings Staff, - t Treasury Department, Washington, D. C, Tor Immediate Release i savings! /If yEj^/BONDS'rt .V| offiffl AND stamps: fdggJiY ^n jhorica ON Guard! (Above to a reproduction mi fbm jSSSPpoitorJtUSS tke original ^ffrola