List 15. Tečaj LY i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". Ljubljani 9. aprila 1897. ______________________-............................. B- Politiški oddelek. j M Slovanska krščanskosocijalna zveza. organizacije in avtonomije stanov. Zveza uvažuje državnopravne programe onih svojih članov, ki sedanje uravnave države z ozirom na svoj zgodovinski razvoj ne smatrajo definitivne, ter jemlje na znanje dotična zbornici dne 30. marca 1897 oddana državno-pravna zavarovanja glede Namesto jugoslovanskega kluba se je osnovala slo- češkega in hrvatskega državnega prava. vanska krščanskosocijalna zveza. nji so pristopili vsi Zveza hoče gojiti prijateljsko sodelovanje s kato tišti poslanci, ki bi bili pristopili k jugoslovanskemu klubu, liško ljudsko stranko in slovanskima kluboma Čehov in izimši dva Srba, ki se ništa mogla sprijazniti s krščan- Poljakov; nasprotovati liberalnim in nacijcnalnim Nemcem skim socijalizmom, ki bode podlaga tej zvezi. Poleg tega glede predsedstva in večine. bode pa v novi zvezi še 7 zmernih Rusinov, kateri so Iz tega občnega programa se ne da še posneti » voljeni po vplivu metropolita Sembratoviča, in član mo- kaka bode politika novega kluba, kar je mnogo na tem ravskokatoliške stranke Stojan. Zveza šteje i sedaj 35 članov. Upa se pa, da kako se bodo tolmačili posamični članki tega programa m lei pristopijo še šleški Poljak jn kako stališče se bode zavzelo v posamičnih socijalnih Swiežy in trije pristaši poljske ljudske stranke. Klub bi vprašanjih. Pogrešamo zlasti v tem programu varstvo potem štel čez 40 članov. Tak klub bi moral biti za- nižjih stanov proti velikemu kapitalu. Dokler tega ni, stopan že v vseh državnozborskih odsekih in močno na razvoj avstrijske politike, ako bode v vladala složnost in bode vodstvo v spretnih rokah. vplival njem Predsedniki zvezi so voljeni dr. Šusteršič, Bulat in Barwinski, ki se bodo v predsedstvu menjavali, v par lamentarno komisijo pa dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr Laginja in Biankini. Program zvezi slove: poslanci tvori jo pod imenom „Slovanska krščanska na rodna zveza" samostojno zbornično skupino in se zave tej zvezi zedinjeni državni nobena zadružna organizacija nižjih stanov ne bode řešila. To varstvo pa mora biti tako, da bode jednako za-delo krščanski in židovski kapital. Dokler pa tega ni, bodo zastonj vse socijalne preosnove. Najbolje smo pa zadovoljni s tem, da se v programu krepko naglaša narodna jednakopravnost. Da bi se to tudi vedno v dejanji kazalo. Kar se tiče državnopravne opazke, mi mislimo, da nima druzega pomena, da zati. žejo, da se bodo držali sledečega programa: Slovanska izvajanja in še krščanska narodna zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na pozitivno krščanskem temelju ; kluba delovanje. da se bo z vso odločnostjo bojevala za brezpcgojno ravno- bilo mogoče Dalmatince in Moravca na klub nave-Zato se tudi nočemo nad tem izpodtikati, da se je pozabila naša slovenska želja po zjedinjenji Sloveniji. Sicer pa program sam na sebi ni glavna stvar, temveč njega potem bode mogoče soditi novega pravnost vseh narodov, vzlasti za narodne koristi in pravice vseh slovanskih narodov na temelju narodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno svobodo cerkve. Ministerská kriza poravnana. začetku Taaffejeve vlade je nemškoliberalna stranka se domišljevala, da brez nje v Avstriji vladati Poglavitna naloga zvezi bo, potezati se v smislu ni mogoče. Bila trdno prepričana, da mora pasti krščanskosocijalne reforme za kulturno in materijelno iz- vsaka vlada, kateri liberalci odreko podporo. Ker nova boljšanje ljudstva, pred vsem eminentno delavskih stanov : vlada ni hotela ravno tako plesati, kot so liberalci godli, kmetskega, obrtnega in delavskega na podlagi zadružne so jej tedanji liberalni voditelji napovedali hud boj. -w; >■« 9 « l ™ « * K 143 Grof Taafïe je tedaj nameraval nekako nepristranski vladati in nikakor ni mislil levičarjev odriniti. Obdržal jih je bil celo več v ministerstvu. Da jel levica znala položaj dobro izkoristiti, ni dvombe, da bi bila obdržala močen vpliv na vladanje. V svoji kratkovidnosti je pa svoje somišljenike izbezala iz ministerstva in grofa Taaffeja prisilila, da se je bolje oprl na desnico. Tako je nastal znani železni obroč, v katerega se je leVica dolgo zastonj zaganjala. đ Podobno napako storila je levica sedaj. Tudi grof Badeni ne mara vladati brez levičarjev. To se vidi že iz tega, da je v ministerstvo poklical več liberalnih mož. Hotel je sestaviti večino, v kateri bi bili liberalci imeli važno ulogo. Namen sedanjega ministerskega predsednika je bil, sestaviti večino iz Čehov, nemških liberalcev in Poljakov. Ta načrt bi se mu tudi bil posrečil, da so nemški liberalci prav spoznali svoj položaj. Čehi v novo večino drugače niso hoteli ustopiti, da se izdasti jezikovni naredbi za Češko in Moravsko, po katerih se češčini dovoli po-polna jednakopravnost v teh deželah. Nemška liberalna stranka je pa mislila, da je vladi neobhodno potrebna in je odločno se uprla jezikovnim naredbam. Posledica temu je bila, da ni bila več mogoča večina z nemškimi liberalci. Da so se češki Nemci upirali jezikovni naredbi, se ne čudimo. Jezikovna naredba ne določuje sicer nič Nemcem škodljivega, a ne delà nobene razlike mej nem-škim zaključenim ozemljem in drugimi kraji na Češkem. S svojimi agitacijami so pa Nemci prebivalstvo tako raz- m 0 burili, da se jim je bati, če zataje to zaključeno nemško ozemlje. Po vladni naredbi bodo se tudi v zaključenem nemškem ozemlji morale češke uloge češki reševati in uradniki morali češki znati. Kateri češki Nemec bi v kaj tacega přivolil, gotovo zgubi zaupanje narodovo. Bolje čudno se nam zdi, da so jezikovni naredbi se bili uprli liberalni veleposestniki, ki niso tako odvisni od svojih volilcev. Ko so liberalni veleposestniki vladi odrekali svojo pomoč, je vlada bila dala svojo ostavko. Liberalni veleposestniki so se premislili sedaj in pobotali z vlado, da je umaknila svojo ostavko. Tudi kakor kaže, so liberalni veleposestniki prepozno se prepričali, da so napak storili, ko so vladi napovedali boj. V tem času se je v državnem zboru osnovala nova ve-čina. Poljski, češki klub, konservativni veleposestniki, slovanska krščanska narodna zveza, katoliška ljudska stranka, rumunski klub in srednji klub so se zbližali, izbrali skupni izvrševalni odbor in nova večina broječa 223 članov je sestavljena. Vlada je sedaj prisiljena vladati s to večino, ali bode pa morala odstopiti. Da pa liberalci češki jezikovni naredbi niso nasprotovali, bi taka večina ne bi bila mogoča, ker bi k njej Mladočehi ne bili hotli pristopiti. Liberalci so vsled tega grozno potrti. Prišli so ob ves svoj vpliv, niti razglašenja jezikovne naredbe niso mogli preprečiti. Te dni se je namreč razglasila za Češko in upati je, da se v kratkem razglasi tudi za Mo- ■ ravsko. Kriza je pa le za silo poravnana, a pričakovati je, da se v kratkem ponovi. Nekateri sedanji ministri ne bodo mogli ostati, ker se je osnovala popolnoma konser-vativna večina. Umakniti se bodo morali drugim možem. Kako se položaj razvije, še danes ni mogoče razsoditi, a nadejamo se, da za Slovence ugodno, ker so važen činitelj v novi državnozborski večini. -Od njih je večina od-visna, zato se preko njih ne more preiti na dnevni red. Politični pregled. Državni zbor je odšel na velikonočně poČitnice. Prve seje so bile le bolj formalne. Koroški poslanec dr. Lemisch je sprožil misel, da se upelje starostno zavarovanje. Kdo ve. če bode kaj iz njegovega predloga. Pravo delovanje državnega zbora zacne se še le jeseni. Vlada mu neki tudi še le v jeseni predloži pogodbo z Ogersko. Poprej hoče biti popolnoma na jasnem glede nove večine. Predsednikom državnega zbora je izvoljen konser- vativec dr Kathrein. njegovima namestnikoma pa Poljak Abra-hamovič in Čeh dr. Kramař. Vlada bi bila rada imela za predsednika liberalea grofa Attemsa, a većina ni bila zanj. Velika razburjenost vlada od državnozborskih volitev po vsem Primorskem Na Goriškem bili so razni pretepi. Italijani vso krivdo izvračajo na Slovence, katerih so že veliko zaprli Zaprli so tuii dva dijaka in jednega ljudskošolskega učitelja Proti volitvi v goriškem veleposestvu se je uložil ugovor, v katerem se navaja 72 nepostavnostij, ki so se pri volitvi zgodile Ta ugovor je Italijaae silno razburil, kajti boje se, da bi državni zbor volitve ne ovrgel. Pri novi volitvi bi vec ne zmagali. Italijani in Badeni. — Italijani so se obrnili do grofa Badenija, naj prepove „Reichs\vehruLi pisati proti primorskim Italijanom. Zapretili so. da bodo drugače začeli proti vladi najstrožjo opozicijo in zlasti ne bodo več branili avstrijstva na Primorskem. Kakor Čujemo, niso ničesa dosegli. Grof Badeni se na njih pomoč ni do^ti zanašal. To mu je pa tudi znano, da sedanji italijanski poslanci s Primorskega nikdar niso in ne bodo branili avstrijstva, ker jih srce vleče v Italijo. v Češko nemštvo je v veliki nevarnosti. Da se ta nevarnost odstrani, so sklenila neka nemška društva na Sakson-skem, da bodo prirejala izlete v take nemške kraje, ki so pred Čehi v nevarnosti, da se ondu poživi nemški duh. Mi mislimo, da avstrijska oblastva ne bodo trpela tacega razširjevanja ve-likonemštva pri nas. Končni namen vseinu temu delovanju bi bil, da se Avstrija pripravi za pokrajino nemške države. Vsaj je pač še dovolj znano, kakovi glasovi so se slišali iz Nemčije, ko je bil voljen v državni zbor Schonerer. Nemčija. — Državni zbor nemški je minole dni pri-trdil dvema važnima predlogoma. Posl. Liebermann je predlagat, da naj se zopet uvede verska prisega pri sodiščih. Do sedaj se v Nemčiji ni prisegalo pri vsemogocnem Bogu, temveč pri svetovni kazni. To priseganje so svojedobno uveli za to, da je veljalo za vsakovernike, torej tudi za žide. — Dalje se je razveljavil zakon, s katerim so bile oblasti doslej poobla-ščene iztiravati jezuvite ali jim odkazovati določena mesta. Vendar ni upanja, da bi oba ta predloga, kakor tudi predlog glede uvedbe dijet za poslance, potrdil zvezni svet. Najbrž jih bo ta pustil ležati, da zastarajo. Vlada pač mora svojo jezico znesti nad tem, ker zbornica ni pritrdila njeni predlogi o pomnožitvi mornarice. 143 Rusija in balkanske države. Cmagora so sklenile za Rusijo skrivno zvezo. Če izbruhne * -. v * ^^ grško-turška voj«ka in ob ednem vstaja v Makedoniji, poslale bodo balkanska državice svojo vojsko v Makedonijo, a Rusija bo zasedla Armenijo in jadrala s svojim ladijevjem po Črnem - % i ? / f * \ j Srbija, Bolgarija in žavni železniški svet šestoji vsled z razglasom železniškega ministerstva z dne 19 febr. 1897, drž. zak št. 59, razglašenega novega pravilnika za to korporacijo iz predsednika, njegovega namestnika in 80 morju proti Carigradu. Ta zveza naj bi zabranila delovanje članov, katere, kakor/tudi teh namestnike imenuje Avstrije na Balkanu železniški minister ' za dobo let. Od teh jih předla- Spanija. — Na Kubo in Filipinske otoke, kjer je tudi gaj0 36 trgovske in obrtniške zbornice in zbornica vstaja, poslali so Spanci v vsem že 220.000 mož Od teh jih je umrlo in palo 23.000 Izdala je Spanija v Filipinske in kubanske namene 700 milijonov. Tudi Če konečno doseže Spa- nija svoje namene na Kubi in Filipinih, kakor zdaj kaže, po- mnila bo vendar dobro te dve. vstaji. je v smislu dotičnih določil poklicana, da v namen imenovanja za državni železniški svet imenuje enega člana. Ko še pristavljam, da mora predlagana oseba v pozna leta bodo v smislu (zadnji odstavek) napominanega pra- španske finance čuti h to nesrečo Glede Kube se razširja go- vilnika biti član trgovske in obrtniške zbornice, vabim vorica, da so se španski poveljniki in častniki okorišcali. Mej tem ko nižje vojaštvo ni dobilo potrt-bnega, so višji bogateli domovino v tako zbornico, da mi z ozirom na to, ker se namerava dr- žavni železniški svet ze spomladi sklicati, dotični . in naj in se zakladali. PaČ čudni patriotje taki, resnih trenotkih izmozgavajo, ji škodujejo Sedaj menda skoro iziđe obljubljena preosnova za Kubo, ki donese mir Kubi. Le žal, da je morala ploaovita Kuba toliko pustošenja prestati. Kreta. Od raznih sirani se je povdarjalo, da se z ozirom nato, da se je jodalgiški jiestoloDaslednik mej aircado v Tesa- lijo, prične kmalu grško-turška vojska Vendar pa po meni bivanje prestolonaslednika Konstantina v Tesaliji pred vsem to, Luckmann-a za člana in Josipa Kušar ja za namest- da se vzdrži disciplina mej vojaki Vsled znižanja plac je nika, se ta dva na predlog zborničnega svetnika Fr. predlog zanesljivo predloži do 20. marca ob ednem predlagancu imenuje namestnika. 'Ko je poročevalec kazal na važnost železniškega sveta in povdarjal, da je zbornica v državni železniški svet opetovano i zvolila zbornična ć lana Karola zlasti mej nižjimi častniki zavladalo nezadovoljstvo. Prestolo- naslednik je izdal oklic na armado, pozivlje k zvestobi in vztrajnosti jedne strani se zatrjuje, da ima prestolouaslednik ukaz, da z grško vojsko takoj prekorači tesalsko mejo m zaČne vojno s Turki, kakor hitro dobi obvestilo, da so vele- Omersa soglasno a- Karol Luckman zopet izvolita. Zbornični svetnik ann se zahvali za opetovano izkazano mu zaupanje in zagotovi, da se bo v državnem že- lezniškem svetu z veseljem potegoval za koristi sile blokirale kateri se bodi grški pristan i Carigradu je to naznanil turski vladi in vse pripravil, da po napovedani vojni lahko takoj odpotuje Nasprotno se pa zopet ški poslanik v Kranjske in prosi, da se mu morebitne želje nazna- nijo. Zbornični svetnik Josip r se tudi zahvali trdi, da vojske ne bo tako kmalu Niti Grška niti Turčija za zaupanje, katero se vanj stavi in bo tudi po vseh nimata veselja do vojske. Obema manjka sredstev in to po- svojih močeh trudil to zaupanje opravičiti, če bo meni dosti. Pravijo celo, da misli v Atene poslati kedaj v namestovanje pozvan. Zbornica vzame 1Z- odposlanca, ritve. naj se pogajal z grško vlado glede pomi- Dne aprila, ko so praznovali Grki spominski dan, da so se pred 76. leti vzdignili zoper turski jarem leta 1821, se je pričakovala napoved vojske od Grške strani Priprave za vojsko se nadaljujejo na obeh straneh. — V javi zadovoljilno na znanje. • t • * III. Zbornični tajnik poroča, da je c. kr. deželno sodišče naznanilo z dopisom z dne 3. marca 1897, da za lekarniško stroko niso odbrani stalni strokov- turških krogih so v velikih skrbeh radi izida grško-turškega njaki glede prepirov o varstvenih znamkah in prosi, prepira, ki stane mnogo žrtev že sedaj, ko še ni niti najmanj-šřga znamenja za povoljno rešitev. Dolgotrajna pogajanja vele- vlastij brez vidnega uspeha so omajala zaupanje Turčije. Vplivni možje svetujejo vladi, naj jame popolno svobodno po- da se mu imenujeta dva strokovnjaka. Poročevalec predlaga: Zbornica naj za strokovnjake v prepirih glede lekarniških varstvenih znamk voli gospoda le- stopati. — Javlja se, da so vse velevlasti ukazale admiralom, karnarja Gabrijel Piccoli-ja in Ubald Trnkoczy-ja naj prično z mirno blokado atenskega pristanišča. — V var-stvo od evropskih cet zasedenih mest so zahtevali admirali nadaljne vojne pomoči. Čuje se, da pošljejo vse velevlasti razun Avstrije in Nemčije še po jeden bataljon vojakov na Kreto. Na otoku samem se ponavljajo poboji in tudi revščina trka že prav odločno na duri ; oba v Ljubljani. Predlog se jednoglasno sprejme IV. Zbornični tajnik omenja zborničnega sklepa z dne 24. februvarija da se udeleži shoda od poslancev, tičočega se železnice čez Karavanke, če ga skliče češki deželni odbor. Zbornica je o tem ob- if fltifcífcí; Obrtnija. % :.........,■■,...,■■„.........................................7....................................,......,...„:» ft « věstila občinski svet deželnega stolnega mesta Celovec, ki je izprožil stvar. Dne 11. marcija 1897. pa je deželni odbor kraljestva zbornici poslal Trgovska in obrtniska zbornica v Ljubljani. (Konec.) II. Zbornični tajnik prebere naslednji ukaz previšenosti gosp. c. kr. železniškega ministra z dne mreže do Trsta. pod številko 13.534 naslednji dopis: Po občinskem svetu deželnega stolnega mesta Celovec izpodbujen, je deželni odbor češkega kra- ljestva storil sklicati shod odposlancev. ki bi se posvetovali o dodelanju c. kr. avstrijske železniške 26, febr. 1897. št. 573: Zelezniškemu ministerstvu v Shod, kateremu se najuljudneje vabi slavna razmotrivanje splošnih narodnogospodarskih vprašanj trgovska in obrtniška zbornica, se vrši v Pragi pri v okolišu železniškega prometovanja pridodeljeni dr- deželnem odboru češkega kraljestva z dne 20. marca 144 1897. ob 10. dop.; slavna trgovska in obrtniška zbornica se prosi, da deželnemu odboru čim prej naznani ime tamošnjega gospoda odposlanca. To vabilo se je zajedno odposlalo deželnim odborom na Moravském, Dolnjem Avstrijskem, Koroškem, Kranjskem, v ldriji, mestnemu svetu v Trstu, Tr-govskim in obrtniškim zbornicam v Pragi, Brnu, Olo-mucu, Libercah, Hebu, Plznju, Budejevicah, na Dunaju, v Lineu, Ljubnem, v Gorici, Ljubljani, Rovinju, je investován kapital 2 200 000 frankov Obrtnijske raznoterosti. Izvoz in uvoz Ruske. Prvih deset mesecev 1. 1896. se je iz Ruske izvozilo za 559,169 000 rubljev, uvozilo pa za 452,353.000 rubljev raznega blaga. Tobak v Nemčiji. S tobakom je bilo 1. 1895 v Nemčiji zasajeno 21 154 hektarov, 17 575 in 1 1892 . 1894 le 14 730 hektarov. Přidělalo se je 1895. 1. 48 546 ton su- hega tobačnega listja. Industrija v Srbiji. V Srbiji je 8 pivo varn, v katere Celovcu, občinskemu svetu v Celovcu in državnemu in deželnemu poslanců dr. Viktor Russu. Končno se usoja deželni odbor naznanjati, da je visoki deželni zbor mlinov. vrednih milij franko in dalj 18 je 11 parnih raznih drugih znatnih industrijskih podjetij, ki so vredna 4milijona frankov. Ves v tovarne Založen denar znaša ll3/i milijonov frankov. K temu so dali vnanji kapitalisti blizo 8 milijonov in ti imajo kraljestva v svoji seji dne 4. marcija tudi najboljše tovarne. Rudokopo 1897 stavil naslednji sklep, katerega se usoja deželni je pet v rokah tujih podjetnikov in je v Srbij od teh jih pitalistov. Železnice in tramvaj grade so last srbskih ka tuji kapitalisti. odbor predlagati kot podlago posvetovanju sklicanega shoda odposlancev. . kr. vlada se pozivlja, da se pri svojih ukrepih za izvršitev druge železniške zveze s Trstom ozira na to, da bo ta pot bistveno skrajšala pot s Češkega «s :................................ Kmetijstvo. E !» v Trst, in da dene one projekte za sedaj na stran, ki bi bili brez pomena za izvoz s Češkega čez Trst, novih péage-po- ali pa bi mu bile prospěšně godbah s privátními železnicami. po kr vlada se torej pozivlja, da pred vsem za-gotovi zvezo Celovca čez Karavanke z eno točko dr-žavno-železniške proge Trbiž-Ljubljana in odtam dalnjo neposredno zvezo. Deželnemu odboru se naroča, da postopa po teh načelih. CT^SS^KtagT i c -5 SHnflR« JETIL îw • [rr^ * ■ #>4a *1 Zf^^îHpjS^w^y^ |ftKM MMWBV JFra uu y ? lliWmV^Ti Dne 15. marcija 1897 je deželni odbor češkega Pospeševanje vinoreje na Kranjskem. (Konec.) III. Poročilo 0 delovanji deželnega učitelja za vinarstvo in kletarstvo. Deželni potovalni učitelj Franc Gombač, ki vodi pre- daval je 1896. leta vsega skupaj 49krat po vseh vino-gradnih krajih kranjskega, ter se je teh predavanj ude-ležilo 2700 vinogradnikov. — (Št. 515, 594 tudi delo v deželni pepinijeri pri prisilni delalnici 1 797 » 2560 ? 2626 1 7558, 7723, 11713, 12724, 13178, 13278 1.1896). kraljestva telegrafično naznanil, da se je shod odpo- Predavanje je obsegalo v prvi vrsti vinorejo in kletarstvo « slancev předložil na 22. marcij ob 10. dopoludne. novo nasaditev Vinogradov in trtnic, napravijanje in upo Predno se je volil odposlanec, je poročevalec razložil, rabo umetnega gnoja, dalje ie razlagal določbe zakona 0 katero stališče je zbornica tekom 30 let zavzemala brezobrestnih posojilih, 0 desetletni oprostitvi zemljišč- in zastopala v tem za Trst, Kranjsko m severne nega davka za nove nasade, o odpisu davka za po trtni avstrijske dežele velevažnem železniškem vprašanju. uši uničene vinograde itd. svojih preda van jih je go- Razprave tega predmeta so se udeležili gospodje zbor- voril tudi 0 sadjereji, živinoreji, 0 zadrugah in kmetij nični svetniki: Karol Luckmann, Andrej Gassner, stvu sploh. Vsako predavanje z demonstracijami tra j alo Ivan Baumgartner in poročevalec. Slednji je prebral je 1V 2 ure, tečaji za požlahtnevanje trt pa ves dan. tudi vlogo predstojništva trške občine Tržič, v kateri Vsak udeležitelj takih tečajev moral je 30—50 ključev se izreka želja, da bi bilo v prid stvari, ko zbor- seboj prinesti, da so se vinogradniki pod nadzorstvom in nica ali deželni odbor, na katerega se je tudi obrnilo navodilom potovalnega učitelja mogli vaditi v prirezo-v karavanskem železniškem vprašanju zelo verzira- vanji in povezovanji cepičev in korenjakov, kakor tudi v nega ravnatelja ilirske rudarske družbe za živo srebro zasajevanji takih cepljenk v trtnico ali pa zasaditvi na- Simona Riegerja poslala kot odposlanca. .. Na predlog zborn. svet. Karola Luckmanna se sklene, za odposlanca izvoliti zbor. svetnika Andreja Gassnerja, tovarnarja v Tržiču, ki se je za zaupanje zahvalil s pripomnjo, da bo v zmislu današnjih iz-vajanj zbornično stališče po svojih močeh zastopal pri shodu v Pragi. Gospod Simon Rieger bo fungiral kot tehniški svetovalec. ravnost v vinograd, dalje v rigolanji in obdelovanji Vinogradov, v gnojitvi s hlevnim in umetnim gnojem, v obre- zo vanji m škropljenji trt, v žvepljanji grojzdja proti grojzdni plesnobi itd. Taki tečaji so se prav dobro ob nesli 1 ker je bilo mogoče opozoriti vinogradnike na raz lične napake in pomanjkljivosti ter jim odgovarjati na dotična vprašanja. Tečaji 0 suhem cepljenji vršili so se meseca februvarija in sicer v črnomaljskem, metliškem in novomeškem okraji (št. 2560 1 2626 1896), o zelenem cepljenji pa v krškem okraji, kjer je tečaj trajal štiri dni. (Št. 7558, 7723 1896.) Razun tega je potovalni učitelj v svrho 145 podučevanja večkrat popotoval v vse vinogradne kraje in 600 kg žvepla ter iste brezplačno prepusti! posamez Notranjskega in Dolenjskega, pri čemer je posebno gledal nim kmetijskim podružnicam in občinam v svrho zati na to, da se ustanove kmetijske podružnice, trtnice in ranja grojzdne plesnobe. 3957 1896) Potovalni vzgledni vinogradi, ali pa da se isti razširijo. (Št. 1201 » učitelj pa je v svojih predavanjih podučeval vinorejce 7559, 7692, 7723, 8590, 8637, 9716, leta 1896 ) W m ' I ' li • X Jt*. • 11713, 12724 kako naj rabijo te mehove. Dalje je potovalni učitelj spisal tudi 60 strani obsežno knjižico z 28 podobami pod VI. Deželna pepinijera v Ljubljani. Na prošnjo deželnega odbora poslalo je c. kr. polje-delsko ministerstvo brezplačno 170.000 ameriških ključev in bilf (št 7323 1895 2227 1896) od teh je de naslovom: „Najhitrejša in najcenejša obnovitev uničenih Vinogradov", katero je založila c. kr. kmetijska družba dogovorno z deželnim odborom. Od te knjižice prodalo <1000 natisov, drugih 1000 natisov pa se je brez- se želni odbor večje število razdelil med posamezne vino gradnike in trtnice. plačno razdelilo kmetijskim podružnicam in županstvom. Z zadoščenjem se sme poudarjati, da se novi nasadi Leta 1896. čepilo se v pepinijen 126000 trt, m sicer 8000 na bilfe in 46000 na ključe. Zaradi pomanjkanja bili čepilo se je na ključe ; čepilo pa se je na Ri- v deželi od leta do leta množe. V prvi vrsti pospešujejo take nasade brezobrestna posojila in pa cenena in brez-plačna oddaja trt. Mnogo vinogradnikov přidělalo je v parijo portalis, Riparijo souvage in Solonis, za cepiče pa uporabljevalo 13 raznih vrst. S cepljenjem pričelo obnovljenih vinogradih vino uže přetečen o leto » se se je meseca aprila ter so delo izvrševali večinoma mla- uspehi pa spodbujajo na delo tudi tište vinorejce amerikanski trti niso nič zaupali. > taki ki doletni prisiljenci, vlaganje v trtnico pa odrasli prisi-ljenci. Razun 126000 cepljenih trt vložilo se je še 125600 ključev in slabih bilf in pa 10000 potaknencev, se bodo čepili prihodnje leto. Št. 7559 1896 ) V. Podpore za uzorne vinograde in revnim vinogradnikom. Iz kredita, dovoljenega za podpore uzornim vino-gradom, dovolil je deželni odbor kmetijskim podružnicam V svrho praktičnega izvežbanja v cepljenji trt pod- jn občinam 685 gld., in sicer : Novo mesto 200 gld. piral je deželni odbor štiri mládenče iz črnomaljskega in Čatež » 100 gld., Košana 100 gld., Vipava 50 gld. krškega okraja; izmed teh so trije dělali v pepinijeri od deče 75 gld., Erzelj 100 gld., Metlika 60 gld. i Ra aprila do 31. novembra. Stroški za delo, katero se je Revnim vinogradnikom dovoljevale so se podpore v 1896. leta izvršilo v pepinijeri, potem za najemščino, za zneskih od naročene trte, mezde itd., znašali so 3462 gld. 16 kr. do 20 gld. v skupnem znesku 815 gld. » i ter je c kr. deželna vlada, kakor prejšnja leta, polovico izkupilo za pridelane, požlahtnene trte znašalo bo pri- prevzela na državni zaklad bližno 1379 gld. (Št. 12881 (Št 540 » 12082 1896.) 1896.) svrho pridelovanja večjega števila ameriških bilf vzel se je v nájem v bližini • • pepinijere na v to svrho popolnem pripravnih Codellijevih zemljiščih vinograd za pridelovanje ključev v obsegu 1*43 lia. Vse zemljišče prekopalo se je spomladi ter zasadilo z bil fami Riparije portalis in Rupestris montikola. Bilfe trte Rupestris mon-tikola pridelale so se v deželni pepinijeri, Riparija portalis pa se naročila pri J. Malusu na Bizeljskem in pri R. Wibmerju v Ptuju. Korenjaki so prav dobro po-ganjali ter se je přidělalo uže več sto ključev; tekočega leta sme se računati na več tisoč moćnih ključev. Da 0 bode trsje hitreje dozorelo, gnojilo se bo s salpetrom. VI. Brezobrestna posojila vinogradnikom. Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v stiske, naukazala je c. kr. deželna vlada dogovorno z deželnim odborom pri dotičnih c. kr. davčnih uradih 22762 gld. brezobrestnih posojil iz deželnega zaklada, in sicer iz kredita, kar ga je ostalo še iz 1895.1. znesek 2762 gld., ter ves za 1896. leto dovoljeni kredit v znesku 20.000 gld. Od te svete odpade na 26 posest-nikov v postojinskem okraji 2435 gld., na 72 posestnikov v okraji črnomaljskem 5425 gld., na 184 posestnikov v okraji krškem 14.682 gld. in na meškem okraji 220 gld. posestnike v novo Od 126.000 v deželni pepinijeri izvršenih požlaht nitev přijelo se jih 70.000, to približno 55 0 01 vendar pa je vsega skupaj le 30300 popolnoma dobrih požlahtnitev odločenih za oddajo; izmed teh se jih je oddalo 7920 po normalni ceni gld » za vsakih sto i Poučni in zabavni del. 18.625 proti znižani ceni 4 gld. za sto, 3660 pa brez plačno. Oglasilo pa se je pri deželnem odboru 547 vino Zrak Pomen čistosti zraka. obstoji iz kislika, dušika, argona, ogljikove gradnikov za 166160 cepljenih trt, in sicer za 32550 kisline in sledov amonjaka. Argon je plin, ki kemično kosov po 8 kr., kosov brezplačno. Razdelitev izvršila se množine, katero so zahtevali posamezni prosilci. 8685 1. 1896.) za 118710 kosov po 4 kr. in za 14900 nikakor ne upliva in se zatorej zanj do novejšega časa po razmeri ni vedelo, zinešaval se je z dušikom. Kislik je člověku ev. potreben za dihanje. On spreminja že obrabljeno kri » ki se vrača črnkasti zopet k srcu in v pluča zopet svežo Koncem poročila bodi še omenjeno, da je deželni in rudečo. Brez kislika bi torej ne mogli živeti. Ljudje i odbor po nasvetu potovalnega učitelja naročil 50 mehov ki žive v prostorih, v katerih ni dovolj kislika so na 146 mesta pa dublinaki odgojnici je umrlo prvih 14 dnij vadno bledi in bolehni. Pri vsakem dihanju se zmešajo na tisoč na leto, dočim jih v boljših delih zračni plini s plini, katera pripelja sprideno kri. Kislik samo 17./ vzame kri sabo, odda pa ogljikovo kislino in zatorej več nad 300 otrok od 7500 rojenih. Ko so pa napravili nove ogljikove kisline udihamo, nego izdihamo. Dognano je, ventilacije (prevetrovanje), je pa število smrtnih slučajev da pri vsakem dihu zrak odda krvi 5 % kislika, a zato pomanjšalo se na 280. Sploh se opaža, da otroci do pe- dobi 4 % ogljikove kisline. Zrak katerega izdihnemo ima tega leta v nezdravih stanovanjih močno mrjo. torej manje kislika, a več ogljikove kisline. Od imenovanega izmenjanja plinov je odvisno redno delovanje naših telesnih organov, torej tudi naše zdravje. Brez te redne premene plinov ni mogoče dihanje in preneha ge redno življenje. To izmenjevanje more popolnoma ali pa tudi deloma prenehati i potem izdaj Poučni in zabavni drobiž. Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje Anton Kosi, učitelj v Središči, VI. zvezek, cena 15. kr in j v koliko se je premenila Tudi ta zvezek, kakor vsi prejšni, ima mnogo lepega in po sestava zraka, v katerem živimo. Zrak naših stanovanj dučljivega in se največ s tem spridi, da se nabere v njem prevelika bilo želeti da se močno razširi na korist naše mile mladine slovenske množina ogljikove kisline, čemur je povod v prvi vrsti Koliko je jedna milijarda v zlatu? Koliko jedna milijarda (1000 milijonov) naj pove naslednje: Ako si mislimo jedno milijardo goldinarjev skovano ali ulito iz čistega zlata dihanje ljudij v njih stanujočih. Će se nabere toliko ogljikove kisline v stanovanju, da se menjavanje plina v krvi tehtal bi ta kos zlata 322.850 kg ter bi obsegal 16 kubičnih ne more več redno vršiti, otrpne delovanje telesnih or- metrov in 750 decimetrov. Ce bi se hotelo ganov in življenje ugasne, če to dalje traje. Ce se iz kakega uzroka v kakem prostoru nakrat nabere preveč ogljikove kisline, tudi življenje lahko nakrat preneha. treba nadalj bilo za to 6000 krepkih maso vzdigniti mož tega zlata mogoče potegniti v i milimetra debelo v • • v žico in ž bilo njo oviti vso zemljo okrog ekvatorja. Da bi se převedla ena mili jarda zlatu po železnici trebalo 64 vagonov, od katerih Skušnja uči, če je v zraku toliko ogljikove kisline, kakor vsaki zamore nesti 5000 kg. Če bi kdo imel eno milijardo v krvi, da je preminjevanje plinov nemogoče. nakovano na samih cekinih, m ako bi zložil te cekine po vrsti Zrak v naših stanovanjih se največ sprija s tem jednega poleg drugega, dobil 1050 km dolgo vrsto i Kako močna je španska vojska? Vojno ministerstvo da se v njih nabira preveč ogljikove kisline, to se zgodi špansko je ravno objavilo statistiko o številu sedanje španske tem pogosteje, čim več ljudij je v kaki sobi in manjša je soba. čim vojske Skupna vojska šteje 358.108 mož z 19.542 častniki in sestojí iz 269 bataljonov pešcev « 158 švadronov konjice Kako škodljiv je sprijen zrak, se je pač vsakdo že sam prepričal. Će je dolgo v prostoru, kjer je mnogo in z 90 baterij. Največji del čet je na Kubi, namreč 183.571 mož s 6701 častnikom. Na Filipinskih otokih je 42.022 mož s 1234 častniki in na Puerto-Rico lj udij ) kakor v gledališču, mu glava težka in ga za- niki 6415 mož z 254 čast Število čet, ki so doma in v afričanskih kolonijah z naša čenja boleti, omotica ga nadleguje, težko diše, truden 126 000 mož z 11.353 častniki to število všteta tudi postaje. Ko priđeš na sveži zrak, da se zopet začne redno menjavanje zraka, pa vse te težave izginejo. žandamerija z 15 000 možmi in 820 častniki ter carinski vojaki z 11.000 možmi in 649 častniki. Število konj znaša 39.786, od teh jih je doma 20.000 in na Kubi 18.861 Da pa ljudje le morejo bivati v tacih tesnih pro-storih to pa prihaja od tod, da se člověk privadi. Vsled ftftffi&tete^^ tega se nakrat ne opaža več vpliva slabega zraka, temveč polagoma, a v poslednjem slučaju pa niti ne ve, kaj povod oslabljenju. «i Novice. e» î* •s» Ljudje j redno bivajo v tesnih prostorih, vedno Nadvojvoda Ludovik Viktor v Ljubljani. Nj. dišejo sprijeni zrak, ne da bi kaj opazili, dasi duši tak c. in kr. visokost svitli gosp. nadvojvoda Ludovik Viktor, brat presvitlega cesarja, osrečil dne aprila stolno mesto Ljub- zrak koga druzega, ki vstopi v sobo. Pri člověku, ki biva ljano, da si ogleda naprave in priprave „Rudečega križa v slabem zraku, oslabi vse telesno delovanje, zato pa Svitli gosp. nadvojvoda je došel iz Celovca v spremstvu višjega zanj zadostuje zrak, ki bi popolnoma zdravému člověku več ne zadoščal. Ravno tako kakor hladnokrvne živali še žive v zraku, v katerem vročekrvne živeti ne morejo, ker je nje življenje počasneje. Misliti pa ne smemo, da za tako privajene ljudi zrak ni več škodljiv. Oslabljenje delovanja telesnih organov polagoma podkopuje zdravje in navadno taki ljudje prezgodaj umirajo. dvornika ízm. barona pl. Wimpíen-a ob 11. uri 25 minut v Ljubljano. Na južnem kolodvoru sta sprejela Nj. c. in kr. visokost deželni predsednik baron Hein in štacijski poveljnik generalmajor Hochsmann. Po najudanejem pozdravu odpeljal se je nadvojvoda z deželnim predsednikom v poslopje deželnega predsedstva. Na to je Nj. c. in kr. visokost blagovolil vsprejeti v avdijenciji odbor patriotiškega pomočnega društva in gospejnega društva „Rudečega križa". Gospejno pomočno društvo Rudečega križa so zastopale predsednica gospa Schiffrer, podpredsednica baronica Hein in Flora Rudesch, potem gospe Škodljivo ni » Če preveč ljudij v sobi, temveč Antonija Kosler, pl. Schôppl, Híibschmann in gospica Seunig. tudi preveč hišne oprave, preprog in sploh stvarij izožujejo prostor, ni priporočati imeti po sobah. > ki Deželno pomočno društvo „Rudečega križa" so zastopali : Ces. svetnik Iv. Murnik, podpredsednik, Ferdinand Mahr, Statistika po mestih jasno dokazuje, da ljudje v Gabriel Piccoli, dr. Jos. Stare, dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Emil Bock, veteranski stotnik Cik, kanonik Zamejic, Peter malih stanovanjih mnogo hitreje mrjo, kakor v velikih. Grasselli Albin Ahcin, stotnik v p. Híibschmann, predsednik Dublinu umrje v delavskih delih mesta po 24 ljudij trgovske in obrtniške zbornice Iv. Perdan. Dalje so bili navzoči 141 vojaški svetniki društva: c. in kr. višji štabni zdravnik dr. Stanek, intendančni šef Masiczek, c. in kr stotnik Ivan Zagar, potem računska pregledovalca : višji računski svetnik Viktor Colloretto in trgovec Karing^r in člani razsodišČa : dvorni svetnik dr. Račič, deželnovladna svetnika marki Gozani in Josip Merk. Njega c. in kr. visokost nadvojvoda Ludovik Viktor nagovoril je zastopnike obeh društev, naglašajoČ pomen istih in je konečno izjavil, da bode Nj. c in kr Veličanstvo cesarja in tudi njega samega, ker je prevzel namestništvo Naj- V _ višjega protektorja. veselilo, ako bode društvo delovalo tako, kakor doslej in skibelo, da se v mirnem času vse pripravi, kar se bode potřebovalo, ko bi nastali drugi časi, kiterih si itak nikdo želeti ne more. Res je, da zdaj ko je Kranjska po potresu toliko trpela, ne morejo ljudje toliko žrtovati, kakor prej ; ali razmere se bodo zboljšale in potem bodo tudi na Rudeči križ bolj mislili. Gospe predstavila je Nj c. in kr. visokosti gospa predsednica Schiffrer, gospode pa ces svetnik Iv. Murnik. Ob dveh popoludne se je začelo ogledovanje naprav RudeČega križa. Njega c. in kr. visokost je v spremstvu gg. dežel. predsednika barona Heina, fzui baron Wimpffen-a, generala Hochsmanna, podpolkovnika Altmanna in podpredsednika deželoega pomočnega društva ces. svetnika Iv. Murnika ogledal vojaške nosilnice, kirurgično orodje in zalogo raznih materijalij, katere ima društvo hranjeno v prostorih trgovske in obrtniške zbornice na Turjaškem trgu. Njega c. in kr. visokost nadvojvoda Ludovik je tukaj ogovoril gosp. zborničnega predsednika Perdana in razkazoval je stvari ces. svet. Murnik. Potem si je ogledal bogato zalogo gospejnega društva RudeČega križa na Kongresnem trgu, kjer sta gosp. baronica Hein in pa ces. svetnik Murnik potrebna razjasnila dala. Na to si je Njega c in kr. visokost ogledal deželno gledališče, kjer se je poročevalec deželni odbornik dr. Schaffer zahvalil za obisk in svitlega nadvojvodo spremil v gledališče, o katerem se je slišala jako laskava sodba Na starem strelišČu si je ogledal vse prostore v prvem in drugem nadstropji in se izrekel, da so to zelo pripravni prostori za rekonvalescente, za katere jih je kranjska hranilnica namenila Ogledal si je tudi prostore dijaške in ljudske kuhinje v pritličji tega poslopja in se je pohvalno izrekel o delovanju teh naprav sploh. Čast je imel tudi govoriti s svitlim nadvojvodo predsednik kranjske hra-nilnice g. Jos. Luckmann. V novi mestni vojašnici,. kjer je jeden oddelek namenjen za bolniško postajico za 210 mož, so čakali general Sterzi, polkovnik Nitsche in mnogo drugih čast-nikov Njega c. in kr visokost. Po kratkem • nagovoru so se ogledali za bolnike namenjeni prostori in Častniška jedilnica in potem se je svitli nadvojvoda v sprenistvu zgoraj imenovanih peljal na ljubljansko polje k poslopji Rude čega križa, kjer je shranjenih 16 voz transportne kolone in si je ogledal vse priprave. Razjasnila je tukaj dajal sanitetni stotnik Schuster. Od tam se je peljal k mestni bolnici za sv. Krištofom in je to razkazoval g dr. Kopřiva. Ko je konečno si ogledal prostora za teško ranjene na južnem kolodvoru, kjer je postajni na čelnik Guttman Nj. c in kr. visokost pričakoval, se je po-slovil od g. deželnega predsednika, g. stacijskega komandata generalmajorja Hochsmanna in ces svetnika Murnika, kateremu zadnjemu je rekel, da je zelo zadovoljen z delovanjem pomočnega društva RudeČega križa in da naj se le gleda na to, da bode društvo v tem stanu ostalo. Ces. svetnik Murnik se je zahvalil za tako laskavo sodbo in izrekel v imenu deželnega pomočnega društva in v imenu gospejnega društva RudeČega križa, da bodo te pohvalne besede obema društvoma le v spod-budo, ter da si bodeta po vsej moci prizadevala društvi še povzdigniti. Ob 5. uri 34 mi. popoludne odpeljal se je svitli nadvojvoda z brzovlakom v Gorico, kjer si ogleda naprave RudeČega križa. — Prememba pri sodiščih. Sodni pristav v Žužem-perku g. Jos. Senear je premeščen v Lož. sodni pristav gosp. Joz. Sterger iz Loža v Sevnico, 'sodni pristav g» dr; Josip Kotnik pride v Brežice, avskultant g. Jos. Žmavee je imenovan sodnim pristavom v Zužemperku, avskultant g. Matija Mrače sodnim pristavom v Kozjem, avkultant ç Karol Cot-man je imenovan sodnim pristavom in pride v Lož in avskultant g Matija Fabijan je imenovan sodnim pristavom v Aj-dovšcini - — Osobna vest. Prestavljen je podpolkovnik g. Fr. pl. Polák poveljnik žandarmerijski iz Ljubljane v Brno, na njegovo mesto kot poveljnik žandarmerije v Ljubljani pride g. major Adolf Smole iz Lvova. — Otvoritev hiralnice. V Celovcu so dne 4 aprila slovesno otvorili nadvojvodinje Marije Valerije hiralnico, katero je zgradila mestna obcina za 130.OoO gld. — Vračevanje potresnih posojil. Vlada je razglasila zakon glede vračevanja povodom potresa trgovcem in obrtnikom na Kranjskem in Štajerskem danih potresnih posojil, s katerim se finančni minister pooblašča, da sme potrebnim trgovcem in obrtnikom podaljšati rok za vračevanje dobljenih dižavnih posojil do dne 1. januvarija 1901. 1. — Uršulinská vnanja sola v Ljubljani ostane vsled podiranja samostanskega župnišča zaprta od Velike noči do 10. maja. Okolica nunskega samostana se znatno zlepša. ko se zgradi v novi regulacijski crti novo župnišče in razširijo Nunske ulice. — Odlikovanje. Cesar je drž. pravdniku g J. Pajku v Ljubljani podělil naslov višjega deželnosodnega svetnika. — Vojaška vest. Poveljnik 3 voja v Gradci fzm. Viljem baron Reinlánder je imenovan generalnim nadzornikom. Na njegovo mesto pride fzm. L Succova y, doslej poveljnik četrte pehotne divizije v Brnu. Znano je, da se je s svojim postopanjem v Brnu Succovaty zapletel v oštre kontroverze s čehi. — Jezikovna naredba za slovenske pokrajine. V poslanski zbornici so dne 7. aprila poslanci Žičkar, grof Coronini in tovariši interpelovali ministerstvo, hoče li za pokrajine, koder prebivajo Slovenci, izdati jednako naredbo, ka-keršno je izdalo za češko ? — Delavske hiše za osobje tukajšnje glavne to-bačne torarne. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji vzel na znanje dopis c. kr. deželnega predsedstva, ki na-znanja, da se je c. kr. tobačna režija lotila vprašanja glede delavskih hiš za osobje tukajšnje glavne tobačne tovarne in da je vodstvo te tovarne že dobila potrebna navodila. — Mestna občina ljubljanska je v svoji zadnji seji sklenila udeležiti se razstave za dobrodelne naprave, katera se bode povodom 50 letnice cesarjevega vladanja prihodnje leto priredila na Dunaju. — Razmere na Primorskem. Posl. dr. Gregorčič, dr. Laginja, grof Coronini in tovariši stavili so v poslanski zbornici nujni predlog: Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se opozarja na nenormalne razmere na Primorskem ter pozivlje, da v državnih temeljnih zakonih zejamČene pravice dr-žavljanov v imenovani deželi povsod iovede do popolne ve-ljave in strogo preišče, ali so bili potrebni in umestni mnogo-številni zapori tamošnjih prebivalcev od srede marca t. 1. v političnem okrajů goriškem in v okoliši tržaškem 14 Kakor znano so oblastva neusmiljeno postopala proti Slovencem po pravici razjarjenim na sleparskim počenjanjem Lahonov ob dr-žavnozborskih volitvah. . S^^^fc U * 1 -Ě r^^T V fm . A — 1 — Nesramnost laških progresovcev. Progresovski poslanci v poslanski zbornici so interpelirali vlado radi iz-gredov povodom zadnjih volitev v Trstu, na Goriškem in v Istri, ter zahtevali, naj varuje Italijane in kaznuje slovanské razgrajalce. Do take predrznosti se morejo pač le laški ire-dentarji povspeti. — »Celjski Sokol« omislil si je lastno društveno zastavo ter je sklenil isto blagosloviti ob binkoštnih praznikih 148 dne 6 in 7 junija t 1. S to pomenljivo sveeanostjo je društvo sklenilo zvezati ljudsko veselico na prostem, pristopno vsem slojem in tekmovalno telovadbo vseh jugoslovanskih in severo-slovanskih sokolskih društev. Celjski Sokol vabi k čim innogo-brojneji udeležbi od strani društev zlasti pa sokolskih. — Graško vseučilišče. Na c kr. Karol Francovem vseučilišču v Gradcu je bilo v minolem zimskem polletju 1761 slušateljev, in sicer 1497 iz avstrijskih in 182 iz oger-skih dežel, 82 pa iz tujine. Od teh jih je bilo 88 na bogo-slovski. 751 na juridiÔni, 720 na medicinski in 202 na modroslovski fakulteti. Predavanja za poletni semester se prično 22. aprila in končajo 31. julija t. L — V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo ine-seca marca 594 strank 717.307 gld 71 kr., vzdignilo pa 547 strank 182.241 gld. 55 kr V prvém četrtletju se je dovolilo 171 prosilcem za 152.830 gld. posojil na zemljišča — Kranjska hranilnica je imela dne 30. marca svoj redni občni zbor. Iz poročila je posneti, da je znašalo vse upravno premoženje branilnično koncem 1896 1. 38,412.160 gl. 84 kr. Pomnožilo se je v letu 1896 za 1,126.068 gld 71 kr. Posojila na hipoteke so znašala 15,827.628 gld. 33 kr. Vla-gateljev je bilo) 53 547, ki so imtli naloženih 32.719 693 gl. 84 kr. Skupni rezervni fond je znašal 4,001.730 gld. 99 kr. Čisti dobiček hranilnice je znašal 1896. 1. 224.020 gl. 87 kr. V dobrodelne in občekoristne namene je hranilnica v vsem določila 58.442 gld 22 kr. I. Za dobrodelne namene je dovolila 6430 gld. mej temi ljubljanskemu ubožnemu zavodu 2500 gld., tukajšnemu bolniškemu podpornému in preskrboval-nemu društvo 200 gld., Elizabetini bolnici 580 gld., za re-konvalenscente izpuščene iz bolnice 200 gld., hiral. Sv. Jožefa v Ljubljani 200 gld., Vincencijevi družbi 700 gld., dekliški sirotišnici v Ljubljani 200 gld , Vincencijevi k nferenci pri Sv. Jakobu in Sv. Nikolajů po 150 gld., društvu zdravnikov za Kranjsko 300 gld., društvu dam kršČanske Ijubezni sv. Vincencija Pavlanskega skupaj 750 ljubljanskemu trgovskemu bolniškemu društvu 300 gld. II. za učne namene je hranilnica dovolila 14.645 gld. mej temi za obrtne strokovne šole v v Ljubljani 1050 gld , za strokovno šolo v KoČevji 500 gld., obrtnim nadaljevajnim šolam v Kočevji, Kranji, Kamniku, Tr-žicu, Radoliici, Skofji Loki, Krškem, Postojini, Metliki, Novemmestu, St. Vid pri Ljubljani in Ribnici po 50 gld. nem-škemu „šulvereinu" za nemško šolo v Ljubljani 5000 gld, iilharmoniškemu društvu v Ljubljani 600 gld., Glasbeni Matici 200 gld. „šulvereinu" za nemški otroški vrtec v Ljubljani 500 gld , šolskim sestrám v Smihelu pri Novemmestu 100 gld, petero učencem tukajšnje trgovske šole za šolnino po 130 gld —650 gld. Dotičnim ravnateljstvom dovolilo se je v podporo ubogih učencev : na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani 150 gld, na gimnaziji v Kočevji 100 gld, na gimnaziji v Kranji 200.gl., na gimnaziji v Novemmestu 100 gl., na realki v Ljubljani 200 gld., na učiteljišci v Ljubljani skupaj 300 gld., na I in II mest deški šoli in na dekliški šoli pri Uršulinkah v Ljubljani po 200 gld., na nunski šoli v Skofji Loki 100 gld., na nemški šulvereinski šoli v Ljubljani 100 gld., na mestni nemški deški šoli v Ljubljani 200 gld.. na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani 100 gld,, na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani 200 gld., na dekliški šoli v Novemmestu 100 gld., na dekliški šoli v Novemmestu, Kočevji, šoli na Barju po 50 gld., na šoli Lichtenthurnove dekliške sirotišnice 150 gld, na obeh obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in na podkovski šoli po 50 gld., „Schul-pfenigu" in „Narodni šoli" po 200 gld., graški prosti mizi za vseučiliščnike iz Kranjske 100 gld., v podporo nemških vseučiliščnikov iz Kranjske 200 gld., dijaškima kuhinjama v Kranji in Novemmestu po 50 gld. III. Za občekoristne namene, zavode in društva je hranilnica dala 16.560 gld., mej temi : gasilnemu društvu v Ljubljani 500 gld. gasilnemu društvu v Březnici 80 gld., katoliškemu društvu rokodelskih po- močnikov v Novemmestu, Vrhniki, in Št. Vidu nad Ljubljano po 50 gld., patriotiškemu gospejnemu pomoč, društvu „Rud. križa" po 300 gld., „Belem križu" 100 gld., ljudski kuhinji 100 gl., dež. učit. društvu v Ljubljani 100 gl.: nemškemu planinskemu društvu v Ljubljani skupaj 1300 gld., za pot v radolniški soteski 150 gld, za prazgodovinska izkopovanja 300 gld., ribarskemu odseku kmetijske družbe kranjske 100 gl.» gozdarskemu društvu 50 gld. delavskemu izobraževaluem društvu v Ljubljani 50 gld., bolniškemu in podpornému društvu pomoČnih in zasebnih uradnikov v Ljubljani 100 gld., muze-jalnemu društvu 150 gld , društvu tiskarjev za Kranjsko 50 gl.% bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 1000 gld. društvoma r podporo odpuščenih kaznjencev v Ljubljani in Mariboru po 100 gld., gledališkem društvu v Ljubljani 1500 gld., kot premije vinogradaikom v Krškem okraju, četrti obrok 2500 gl., šoli v Toplicah za čebelnjak 60 gld kmetijski podr< žnici v Horjulu in Velikih Lašičah po 80 gld , kmetijski podružnici v Sodražici 100 gld., šoli v Št. Rupertu 80 gld , kmetijski podružnici v Premu 50 gld., katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov na Vrhniki za zgradbo društvenoga doma 500 gl., Frančiskanski cerkvi v Ljubljani za popravila 1000 gld., ravnateljstvu c kr. višje realke v Ljubljani za napravo seis-mografa (merilec potresa) 700 gld. — Za azil za neozdrav-ljive v Ljubljani se je določilo 50 000 gld., za podporo mestni občini ljubljanski za zgradbo topniČarske vojašnice 50.000 gld. in za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani zopet 20 000 gld — Oběsila se je dne 25 marca 191etna posestnikova hči Magdalena Osterman iz Mozolja pri Kočevji. Domaći pre-piri so gnali nesrečnico v smrt — 6 dvojčkov se je rodilo dne 28. marca v župniji • Preserje pri Borovnici Prva dva sta bila fanta, druga fant in deklica, pri tretjem porodu pa obe deklici. Pač redek slučaj, da se kar v edni župniji elen in isti dan rodi 6 dvojčkov. — Nesreča na Savi. Dne 29. marca je hotel Markov hlapec iz Mavčič prepeljati preko Save v Moše 161etnega dečka iz Velesovega, ki je prodaja! preste. Na sredo Save dospěvši, se je prekucnil Hlapec hoteč doseči čoln in fant svoj koš, sta oba nekaj časa dobro plavala. Pri tem sta se-pa ta tako utrudila, da sta ob^ onemogla in utonila Ko bi bila le na rešitev in ne na čoln in koš mislila, bi se bila lahko resila. — Povozilo je dne 30. marca na državni cesti pri Trzinu ljubljanskega fijakarskega hlapca Jož Šimnovca. Srečal je teško obložen tovoren voz Jak. Malija iz Doba. Dirjal je-pa najhitreje mimo voza Zadel je ob cestni kamen vsled česar se je njegov voz nagnil in on je odletel s svojega sedeža pod tovorni voz, ki mu je šel čez prsa. Tekom jedne četrt ure je Šimnovec umrl. — Nesreča. Dne 2. aprila je vozil 261etni Fraac Sevko iz Kolovških gozdov pri Domžalah hlode. Voz se je preobrnil in Sevkota je ubilo. — Mrtvega so našli dne 1. aprila v gozdi „Tostivrh" pri Bledu 651etnega bolehnega dninarja Jožefa Mandelca. Mož je ondi drvaril, pa prihitela ga je nagla smrt pri delu. — Vlak je povozil dne 4. aprila pri Zidanemmostu delavca Jak. Peklarja in mu odtrgal desno nogo nad gležnji, Ponesrečenec je v pijanosti zašel na tir. — Oče in sin. Posestnik Janez Šenica v Dragi v novomeškem okraju in njegov nezakonski sin Janez Klemencič sta že dlje časa bila v prepiru in sta drug drugem pretila. Bila sta pa oba drzovita člověka in sta skupno po okolici kradla. Dne 22. marca sta se zopet podala na neko tatvino v Biezovico, prihodnjega dne so pa dobili sina .na poti v Brezovico ležati v krvi. Na vprašanje, kaj se mu je pripetilo je ranjenec povedal, da sta bila z očetom namenjena v Bre^ zovco prekajeno meso krást. On je šel naprej, oče za njim. š 149 Kar ga oče ustreli v hrbet Zgrudil se je na tla. Ranjenca so prepeljali v bolnico v Novomesto. oceta pa so přijeli in izročili sodišču. — Prevaran dědič. V Varšavi je umri star gospod, ki je veljal za zt-lo bogatega. Za svojega dediča je postavil vnuka, ki je v svoje zacudenje našel v stanovanji; mesto de-parja celo zalogo razne obleke, .kakor 520 srajc, 600 parov nogovic, 50 parov novih cevljev, 1500 žepnih robcev itd. Umrli je imel natancen seznam svojega premoženja. Vnuk. ki je dijak v Varšavi, odpre lahko celo kupčijo s podedovano obleko. — Oče kot sodnik in krvnik svoje hčere. Tapetar Lamarre v Parizu ustřelil je svojo 171etno hčer, ker se je bila vdala nenravnemu življenju in potem pognal sam sebi krogljo v glavo. Ker se .je slabo zadel, vzel je břitev in si prirezal vrat. — Ciklon je razdjal dne 30. marca mesto Chandler v Ameriki. 12 oseb je ubitih, 150 ranjenih — Mejnarodna zdravstvena konferencija je imela pred kratkim svoja posvetovanja v Benetkah Kakor porocajo sedaj listi, so morali zastopniki raznih držav tudi podpisati poseben zapisnik v katerem se obvezujejo, da si bodo priza-devale njih vlade izvesti sklepe konferencije, še predno izteče v to doleČena doba. Prav je, da se skrbi, da dobri sklepi po-stanejo meso in ne ostanejo le na papirji. — Jubilej konjskega mesa. Dne 17. m. m slavili so na Dunaju nekateri prijateljji konjskega mesa „jubilej" konjske pecenke. Ta dan je namreč prošlo baš 50 let, odkar so na Dunaju uveli konjsko hrano. Leta 1847 , namreč dne 17. marca je pozval grof Barth na Dunaju 42 zdravnikov na banket, kjer se je jedio konjsko meso. Dr. Kodlin je pred pojedino imel poučno predavanje o konjskem mesu. Potem so prinašali konjetino pripravljeno na vse možne načine Zdrav-niki so jedli velikim tekom in niso mogli prehvaliti konjskega mesa, kajti stavili so je visoko nad goveje Da li pa so v naprej jedli konjsko meso in je uveli v svoje družine, o tem se ne javlja ničesar. Samo ta banket je bil opisan o časo-pisih, a še-le 7 let pozneje je odprl neki mesar prvo mesnico za konjsko meso Dandanes je na Dunaju takih mesnic preko 200 in pobije se na leto okolu 20 000 konj. — Prva ženska premovirana zdravnikom v Av-striji. Dne 2. aprila je bila na dunajském vseučilišcu promovirana doktorjem vsega zdravilstva baronovka Gabriela Possaner pl. Ehrenthal. Possaner je doktorat medicine že na $ v vseučilišcu v Zurihu naredila in zdravniško prakso v Svici iz-vrševala. Ker je hotela imeti avstrijski doktorat, morala se je vrla dama podvreČi vsem strogim skušnjam na Dunaju. — Roparski napad na poštni vlak. Mej Genfom in Bernom v Svici je dne 1. aprila napadel nekdo poštni voz nočnega vlaka. Poštnega uradnika je ustřelil in odnesel več poštnih vrec. Denarja je odnesel le 300 frankov. Ropar je izkal le gotovega denarja. Ropar je ušel — Zgorelo je i6 konj dne 18. marca v Subotici na Hrvatskem. Konji so bili last trgovca s konji Mavra Svarc-a. Nastal je ogenj v blevu, katerega niso mogli začasno pogasiti in tudi ne konj rešiti. Konji so bili za dirke ter se je cenilo njih vrednost na najmanje 21.0o0 gld, a zavarovani so bili le za 7000 gld. Ogenj je najbrže nekdo iz slobnosti zanetil. — Odvetniške nagrade. Največji honorar za svoj trud je dobil — kolikor je doslej znano — angleški advokat Paterson v Kalkutti (Indija), ki je bil zagovarjal nekega neiz-merno bogatega indijskega tovarnarja, obtoženega umora. Hva-lelni oproščeni tovarnar mu je poklonil lepo premoženje 24.000 funtov šterlingov (okrog milijona gld). Drugo bogato nagrado je dobil advokat Wylsen v Pittsburgu v Severni Ameriki. Ta je namreč uredil maso neke likvidujoče železniške družbe ter dobil nagrado 120.000 dolarjev. Jako siromašna nagrada se pa mora zvati ona, katero je dobil advokat Walter Scott, ki je enkral branil nekega tatu divjačine. Ta mu je namreč obljubil za nagrado jednega zajca. — Ustřelil se je v Dunajském Novem mestu 381etni Kener, diurnist pri ondotnem magistratu. Pognal si je pet strelov v želodec. a se ni usmrtil. Vzrok poskušenemu satno-moru je velika beda in pomankanje — Izredno visoko starost je dosegel neki Josip Campeche v Guadelapeo v Meksiki Umri je pred kratkim star 155 let. Mož je imel izpisek iz cerkvenih knjig v Valla-dolidu na Spanjskem, iz katerega je razvidno, da je bil rojen in kišČen dne 12. decembra 1742 Ko je bil 24 let star, se je preseli i v Meksiko. Župnik njegove cerkve je star 84 let ter pravi, da je poznal Campecha kakor starega moža, ko je bil on še decek Umrli Campeche je bil gotovo najstareji člověk na svetu. — 2iletni mladenič, ki tehta 125 kg, je bil pri náboru v Parizu. Mladenič je po pokliču kuhar in je član društva onih. ki tehtajo najmanj 100 kg Naborna komisija je izvrgla debelega mladeniča, ker ni za rabo za vojaški stan in tudi ni uniforme zanj. — Pri nabiranju cvetlic ponesrečil. Slikar Anton Hupfau se je podal z nekim svojim tovarišem na planine ob Inomostu nabirat cvetlice. Pri nabiranju je pa pal v prepad in se ubil. Spremljevalec njegov se je na večer vrnil domov, misleè, da je njegov tovariš po drugi poti šel domov. Ker ga le ni bilo domov, šli so ga drugo jutro iskat in našli mrtvega. — Dvorni svetnik obsojen. Te dni se je vršila na Dunaju porotna obravnava proti dvornému svetniku dr. Zeller-ju zaradi krive prisege. Obravnava je bila zanimiva v tem oziru, ker se je vršila v nenavzočnosti obtoženčevi, ki je hudo bolan. Dr. Zeller je v neki zapušcinski zadevi sebi v korist po krivem prisegel. Lakomnost po denarju ga je gnala v hudodelstvo. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. — Železnica brez voz. V gozdovih Bridal-Veil v državi Oregon v Zjedinjenih državah amerikanskih prometuje železnica brez voz, ki velike teže prevaža. Vsak vlak te železnice sestojí le iz parnega stroja, ki vleče za seboj število močnih drevesnih debel. S tem, da debelih debel ni treba na-kladati in skladati, se prihrani mnogo truda in časa. Debla se le pripnejo zadaj za stroj, ki jih vleče. Prav tako delajo v naših gozdeh v maleni. Tudi pri nas se na male sani ali na sprednji konec voza naslonijo debla in kakor tam stroj, vleče pri nas živina tako naprtano breme. — Nesreča v premogokopu. V Montceaules-Mines so se v premogokopu uneli plini, in sicer vsled neprevidnega ravnanja z lučjo. Nastala je eksplozija, pri kateri je bilo več premogarjev ranjenih in ubitih, nekaj pa zasutih Rešilna delà trajajo že dva dni, a še se ni posreČilo, rešiti zasute pre-mogarje. Naj več ja zaloga raznega semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turske in travniške detelje, raznih vrst velikansk«-pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in/drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (5) (35—1) PETER LASSNIK v Ljubljani. / 150 Loterijske srećke. V Bratu dne 24. aprila, t. 1. : 22, 37, 63, 69, 27. Na dne 20. aprila, t. 1. : 83, 25, 27, 33, V Gradci dne 20 aprila, t. 1. : 36, 53, 69, 23 Tržne cene V Ljubljani dne 31. marca 1897. Pšenica gld. 8 50 kr. rž gld. 6*50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6-50 kr, ajda gld 7- kr., proso gld. 7 — kr., turšica gld. leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 10 kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Pristno brnsko sukneno Jeden odrezek 310 m dolg zado- jgld > > 3*10 iz dobre 4-10 stu j e jedno \ \ obleko za gospoda ~ velja le 4-80 6 -7-74 9-10 50 odrezek za črno salonsko obleko gld. Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga pristne najboljše j ovčje fine finejše . najfinejšel volné Kiesel-Amhof v Brnu Dobro izučen krepak, star 24 let, lepega obnašanja, želi v kako večjo mežnarijo v službo vstopiti in to takoj. bi ga želei vsprejeti, naj se obrne pismeno na Kdor Alojzija Rojšeka 5 v v Sirmanskem hribu. Pošta Litija. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. « Jedino ayi i vo! 7 je: Redilna kuretna štupa edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi va- 1 j en j e jaje. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavoj ev samo 1 gld. Tiir ft (Tmctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti činstva nic- Preskušen vrednimi nosim Rogatec-Slatini. potrjen od zdravstvenih ponareja- sedaj oblastev. (13) nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje. naj cene je ljudsko domaće zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an- Redilna ŠtliDH 73. orasiče 8 varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze- i r - H ionn fickonp unrctupnp -/niimkp run sp nHIrlnni knt ^im r»p- Najboljše varstveno in dijetetično re- dilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld. leno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne jii y i • i vi a JJUIUIII ua puuiayi tai\una u vaioivuinn Liiuiiiivaii. og nu rieaiina Zivinska Stupa I nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in na- za konje, rogato živino in ovce Skoro vže i. t. đ. 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hle- vih v rabi, ako živina ne mara * gf £ jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld Vsa ta našteta sredstva se đobijo: (i) v apoteki Trnkóczy-ja v Ljubljani zraven rotovža t in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot »2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Odgovorni urednik : Avgust Fucihar. — Tisk in založba: J. Glasnikovi uasledniki.