đ’, -И,.	ш.
убггГк« с, /€	ФтЉн/
(^Ј) o-ć&vv, iA*yiJ
‘Г	.	'
'У^си№Мп.т "w ftriSiiTi ЛЈЖ» SM»^
. JtemČRtee Ust»,; CeJo telo K 120'—, pol let«
'ČtM 'leiei K" 50^4 terca Jugoslavije:
Ch*3o telo K 4ЗД*—. InserfiO ali oznanile se za-*Mhw»«!«> po'dogovora ; pri večkratnem inserimnju
«oteaeren popust. Uprevnlšfvo sprOjents naročnino* ..	..	„	...	>	,	.	-------- -----	....... .............---
Mtorat« te rokiamScije.------------------Telefon St 220, ИбООШШЗ pOIlflCSH IlSI 2S $Ш¥ШШ9 ijÖöSWO so poštnine proste. ■---------------------------------------------------------------------------• +- Telefon ÄÖ0.
111 ии 11им|цј|1ш<11м»1тмин^|ми||и|,||||,|,||ии,>,а,||||>|,,|||,,ииаи№ии|||,ии,и,и||иии|,*д|,|в^аараи,к-д11--1|>1жвиииииш,||< 1.11111 ""■v*a*
jaa,	-	ш.екж*ЏЛ»<*х** «Sr*.«s SIS. STe#»«*a»s»,*!»|*%■ jLaSJL«	JL*©fsr»IM XIII.
STRAŽA
Poeameama HovDkn *tan« l krene.
.Sirala* izhaja v pondoljek, sredo !n Uredništvo In «pravhlStvo Je v Maribora» Korolk* cesta št 5, — Z uredništvom se möre govoriti vsak dan samo od 41. do 42.' ure dopöfdne. ftakooisi se ne vračalo. — Nezanrte гоИ>мпа*1*.в
Burla od vzhoda.
•Oesopisje jo sedaj polno namiga-vaaiv a tudi jasnih zatrjevanj, da sc bliža velika boljševigka „spomladanska“ ofenziva. Vmes pa tudi pade beseda q „protiboljševiški“ ofenzivi. To rej vsekakor boj, samo da ni prav jasno, kdo bo začel prvi: bo Ijševiki ab proiiboljSeviki.
V sedanjih časih govoriti o vo±m. iagleđa kot zločin in neumnost obenem, .Teda naloga časnikarja ni, da moralizira, ampak da pojasnjuje dogodke ki se vrše in pripravlja javnost na razvoj novih .dogodkov. Gotovo ne bomo v sedanjih razmerah našli v naši državi mnogo ljudi, ki bi želeli imeti novo vojno, če pa pogledamo v razvo; dogodkov," moramo priznati, da se’nahajamo v položaju, ki nas lahno v prav kratkem Času zaplete v bojni vihar.
Ko se je pred mesci pričelo pre -ganjanje komunistov, sem se živo spomnil nrazmer, ki: so zavladale v Avst-Cji, ko se je pripravljala na vojno s Srbijo., Tudi takrat so najprej spuščati v 8vet in dali krožiti po časopisju skrivnostna- namigavanja o srbski propagandi in tajnih zarotah. To je bilo kot- baoil, ki je okužil celo naše ozračje. Potem nagla in skrivnostna potovanja Vladarjev in vojskvoclij, različni .vSlučajnosmi“ sestanki vod Inih o-seb. Ko je bilo vse pripravljeno, je bilo treba samo še primernega povoda, m tega so ustvariti s tem, da so poslali- < Ferdinanda v Bosno.
Podobno se vrši sedaj. Najprej poročila o- različnih odkritih komuni stičnih 'vrstah, namigavanja o protidrža-vni agitaciji in o zvezah s tujimi sovražniki. Stvarni podatki, katere je deklet prihet-a javnost, so smer zelo skromni in dokazu,e,,o malo ali nič, a saj jih flledngič tudi ni potreba. Skrivnostna : namigavanja učinkujejo ravnota-fco ali še boli. Po našem nemerodaj-nem mnenju sicer gospoda, kakor dr. Lemež ali prof. Pavaj nista s krvjo o-brizgana revolučijonarca, poveljnika divjih: sanskulotskih tolp, ki komaj čakajo, cls ju popeljeta na barikade ter pričneta .z ekrazitom in z brovningom razbijati našo depo domovino. Toda povprečni meščan, ki ju ne pozna, si ja bo lahko kot taka predstavljal.
6e bolj sumljiva so nenadna in nagla potovhnja različnih voditeljev dr-žAV in vojskovodij. Pilsudski, načelnik poljske republike in poljski vojni na- i čelmk, zmagovalec nad boljševiki v veliki bitki pri Varšavi, je kar čez noč odpotoval v Pariz in v London. Beneš češki je odpotoval v Rim in poleg tega še govoril z nevesekom. Beogradu so Francozi poslali odlikovanje za veliko hrabrost v vojni in ga pri tej priliki ob skati različni vel.ki francoski
kakor ne smemo igrati vloge boljševi Ških „šturmbatal.onov.“ Boj med bolj ševizmom in protiboljševizmom je veliko vprašanje, ki se tiče cele človeške družbe in take boje morajo bojev?!: > oliki in močni narodi. Zavedajmo se da smo majhni in slabi, skromno .os podarstvo, katero smo spravili skup»' s tolikimi žrtvami in napori, je še tako neurejeno, da se nikakor ne moremo spuščati v velike, svetovne boje ir polagati svoje besede na tehtece narodov. Naše državnike in politične voditelje pa teži velika odgovornost in j aloga, da pazljivo zasledujejo dogoll c e, kako Se razvijajo. Velikiu-. medna loctnim konfliktom se tudi male drža ve le težko izognejo in splošni vinar ;?h po navadi potegne v svoj metež Naloga naših državnikov mora biti, dr skrbe, da naša država ne bo poteguje na v bojni metež. Alro bi se tema ne . .lo mogoče, izogniti, moramo g'eđati, da izidemo iz njega s kolikor mogoči
majhnimi žrtvami in kolikor mogoče v etiko koristjo. Vihar se zbira v naši neposredni bližini, ob rumuns-u fron r. Rumunci so ugrabili Rusom čish po krivici veliko in lepo Besarabijo, tudi nam so iztrgali v Banatu mnoge lepih krajev, v Vojni so se obnašali iz dajalsko na vse strani, potem pa pograbili največji dobiček. Za Rumunc ne pojdemo v boj, a tudi ne za entente kapital. Vojaštvo vzdržujemo samo da branimo obstoj lastne države, življenje in varnost prebivalstva. Ne maramo, da nas preplavi mednarodni komunizem in da n. pr. madžarski čifut s pomočjo kirgiških črezvičajk zavlada v Beogradu, a kalabreški bandit v Ljubljani, ne maramo pa tudi krvaveti Za sosede s cigansko politično morale m za tuji kapital. Časi so resni, stvar naših državnikov je, kako nas bodo izpeljali med divjanjem viharja, ako sc razbesni, med nevarnimi čermi do -! mirnega pristana.
Socialisti in (Minske volitve.
Kulturnobojno ščukarstvo g. Pri-bičeviča in njegovih' slovenskih sodrugov nas je v zadnjem Času. tako zaposlilo z obrambnim delom, da smo pozabili na našega tretjega političnega nasprotnika, ki se pripravlja na napad na nas iz parlamentarne opozicije in domovinske zasede — sooijaliste namreč.	I
Inkvizicijski načrti liberalcev sc tako en mimohod preizkušnje, katerega bodo skušali izrabiti tudi socialist' v svojo strankarsko korist.
Predvsem si moramo poklicati zo pet v spomin, da ni presenetila na Sl Štajerskem meščanskih strank nobene tako, kakor ravno soc'ja kri demokrati ki so dobili znatni del glasov tudi iz s^ednph kmetskih krogov, Socijel nemokratje niso nikjer v Sloveniji te-» ko dobro odrezali, kot ravno na Štajerskem, kjer je neraškutarija le nekoliko potisnjena v ozadje, nikakor pa ne poj u goslove n j en a.
Štajerska nemškutar;ja se je pr zadnjih volitvah cepila na tri tabore: Samostojno, soeijaliste in komuniste Kakor hitro pa se je sestala kor stilu, pinta in je zavladal Pašič, so stopu» sooijalisti v opozic'jo in so si s tem svojim onozioijonalnim stališčem pri dobili veliko simpatij v domovini. Vsa-Jconedeljski sooijajistični s1-odi, s katu rimi preplavlja ta organizacija Sl Kr -Štajersko, 'dokazujejo, da zapušča večina nemškutarstva Samostojno in se oklepa socijalistov, ki so v opoziciji, mod tem ko silijo samostojneži — v v Lelo.
Moramo si biti na jasnem, da ima sedanje neumorno delo soc Balističnih agitatorjev pred očmi — občinske volitve in sta jim Pribičevičeva sokoli-
zaeija in Baltičeva cenzura prav dobr došli, da odvrneta vso pozornost meščanskih strank od prikritega sistematično vztrajnega dela socijalistov, ki nas nameravajo na nove razočarati pri občinskim volitvah.
Socijalistična glasila sicer molčijc o agitatoričnem delu gg, sodrugov, a tem bolj pa deluje njihova podrobna organizacija, katero so že razpredli po celem Spodnjem Štajerskem in ki deluje na vsak najmanjši pritisk od strani centrale.
Kaka zaušnica nam grozi od strani sodrugov pri občinskih volitvah, je nam dokaz, tla kupujejo socijalleti trdi v Celju hišo, v kateri''bodo osnovali tiskarno za celjsko okrožje. Njihova organizacija je že danes na Štajerskem tako močna, da jim ne zadostujeta več v Mariboru tiskana tednika; „Volksstimme“- in „Enakost“, ampak še hočejo vreči eno svoje glasilo med ljudstvo iz Celja ven,
Zavedati se pa moramo tudi, 'da je vlada pri nas v Jugoslaviji potlačila s silo komunistični- babilonski stolp, ki se bo pa na Štajerskem pri občinskih volitvah nagnil, da, združil s socijalisti, da bo zaušnica meščanskim strankam tem znatnejša.
Gospoda od J DS, ki je gol jufivim poloui oropala naše ženstvo občinske volilne pravice, se danes niti zaveda ne, da je s tem svojim korakom udarila samo sebe.
Ako se dva ali trije prepirajo in grizejo, ima tretji ali Četrti dobiček in
la pol lični probt iz medsebojnega boja meščanskih strank bodo vtaknili na Slovenskem Štajerskem v svoj žep — združeni soeiji in komunisti pri občinskih volitvah.
vojskovodje. Kakor da bi tega ne bile dovolj, s« je naglo pripeljal doli še sam veliki Eoch, zmagovalec v svetovni vojni. Naš gladki Vesnič je naglo tako obolel, da je moral čez noč pustiti vse, celo tako važno predsedstvo v ustavnem odseku ter se odpeljati radi »zdravja* na — Francosko. Toda ni šel v bolnišnico ali v zdravilišče, tudi ne k slavnemu zdravniku kirur ali internistu, ampak naravnost k Mi Jerante, voditelju francoske zunanje politike.
Vmes se pojavljajo po časopisju vedno bolj pogosto ig. vedno obširnejše notice'0 pripravah bol„ševikov „za veliko spomladansko ofenzivo.“ Kaj pa če bi hoteli s temi noticami prikriti tu di našo pripravo.
Brezdvomno je torej, 'da se nekaj pripravlja, samo da ш prav jasno kaj in kdo. Ali se res Rusi pripravljajc na o enzivo, a ententa se pripravlja na odpor, ali pa — obratno?
Za nas mora biti merodajno slede Če: Vojne si ne želimo ’:n m ne maramo. Ne maramo tudi, da hi se mi s^u-ič l v kakšne profiboljševiške pnsto-i«vščine % Rusijo, istotako pa tudi ni-

Ubogi komiki Slovenci.
Hudo trpijo koroški Slovenci — j hujše kod kedaj poprej. Vsaki dan p.i bajajo tožbe, kako grdo delajo z njimi Nemci in nemčnrji, katere podpira zloglasni Heimatdienst in posredno tudi dež. vlada pod vodstvom Suraiia in Lemiša. Dobro so vedeli nemški voditelji, da na pošten način ne morejo zmagati pri glasovanju — rabili so barab — takih so si tudi vzgojili -sedaj pa le ti preganjajo, psujejb, pro tepavajo, streljajo in uLijajo naše Buch, brez vsacega povoda, samo rädi tega, ker so ostali zvesti svoji'materi. Oblast pa mirno vse to gleda, da celo podpira to hunsko delo. Ni duha ue Muha o varstvu naših ljudi, pa Tudi no more bi ti, če je celo šef polici i -. v Celovcu Spitzer mnenja: pust i' zave- , dne Slovenca brez varstva toliko ča - I ^a, da ne postanejo izdajalci svojega naroda in ne darujejo kako noto z<i Siidmarko. Tako je torej mogoče, d i j stojijo na Koroškem žandarji Slovci' • I m m zmiraj za petami — tatov, pov • - J i galcev, ubijalcev, barab pa ne vidijo! i
Ze dalj časa so grozili nekemu za vednemu Slovencu, posestniku v Brezjah pri Grebmju, da mu bodo pož gali vse, in res 19. t. m, mu je pogorelo vso poslopie; rešil je le živino in Svoje življenje, Nemčurske in hemSice barabe imajo’ puške s katerimi streha, jo na naše ljudi. Na pust je streljal Ivan Sablatnig na Blatu na mirno i-itoče kmete iz Striholč; zvečer pa je več takih barab, ki so pa vsi kmetski sinovi okrog Glančnikovega in' Hora-kovega tabora, prihitelo pod vodstvo-n dveh žandarjev v Smartin k Purgarju, ker je bilo na obisku nekaj naših budi. Pobili so najprej okna, pretiti z orožjem in hoteli vse aretirati. Na neko žepitovanje v Kkvt 'u pri Grebi; ju je bil povabljen tudi tamošnji župnik. Veselo je bilo, dokler niso prišli nein-či ir ji pod vo;.st om Moraka iz Kleč. Lc ta je šel k detičnemu župniku, mu rekel, da naj zgine takoj. V rokah je držal odprt nož, v kuhinji pa imel pripravljen revolver. Pognali so tudi moža, ki je bil za pričo in „camerja“.
Slovence okrog Grebin j a preganja baron Helldori. Vsem; ki so postali najemniki njegovega posestva pod našo upravo je brezpogojno odpovedal. Enako se godi tudi najemnikom drugih veleposestev, Ce jim sicer ne odpove, pa posestnik zahteva precej -ši.io doplačilo za-dobo, ko je bila jugoslovanska uprava na Koroškem^ Kaj pa pravi k temu g» dr. Irgolič % Mariboru? Ali nima tudi on tako peg-sestvo pri Libeličah? — Ce hoče kd© kup ti kakšno posest na KorOŠkem4 1© treba dovoljenja Heimatdiensta, sicec je kupčija neveljavna.' Prvo je Hm» matdienst, po tem dolgo nič, potem še le druge oblasti?	1 '	- ■
„Kanceiparagraf.“
Prvi „kanceiparagraf“ Je slvoril, v kolikor nam je znano, judovski si-nedrij kmalu po. Kristusovi smrti. Judovski prvaki so se zbrali, pokl-oali apostole v svoj veliki zbor, ter jim strogo zabičali, da ne smeio govoriti takih reči. Apostoli so pa rekli? „Nč moremo, da ne bi pripovedovali, kar: smo videli In slišali“.: — Med temi judovskimi prvaki je bil pa tildi neki pošten in razborii mož, z imenöm Gamaliel, ki je rekel tovarišem; Pustile jih pri miru. Ge je delo od ljudi, b® samo razpadlo, če je pa od Boga, ga ne boste mogli unič ti“. Od teh česov je na svetu bilo že zelo velike kaeoe-v paragrafov, toda • nobeden ■ ni uspeL Ni še tako dolgo, ko je naredil mogočni Bismarck zelo hudega, pa je ravno tako malo držal, kakor vsaki drug« Stari Gamaliel je imel prav za' vse čase. — Sedaj so v Beogradu v ustavodajnem zboru sklenili neke vrste kanceiparagraf. Pravzaprav je io, kar; so sklenili doli, še znedoo hujše,'ka kor pa Bismarckov kanceiparagraf. Po Bismarku je imel ž and ar dolžnost nadzorovati župnika, kako priteguje in ga naznaniti. Po načrtu sedanj® naše vlade ima pa to dolžnost vsak zasebnik. Pridigar je torej postavljam na isto stališče s tatovi in pretepači* katere je tudi vsakdo dolžen naznaniti, kdor kaj ve. Pridigar bo stal pod kontrolo vsakega škrica, faliraneva študerta, vaškega krčmarja, ki je nanj jezen zbog kakšne veselice» vsak pijanček, vsaka prifrknjena ženska, sploh vsakdo, komur kaj ne bo všeč ali kaj ne bo razumel, bo moral naznaniti sodniji, kar mu ni ugajalo in sodnija bo morala zasledovati vse t® ovadbe. Sodniki bodo vzdihovali pod težo teh ovadb in delo ne pojde na -prej, tatjo in pretepači bodo pa veseli ker sodnija ne bo imela časa, da se ž njimi peča.
PolitićBi pregled.
KRALJEVINA SHS.
V ustavne m o d b ö r u se vršijo debate zastran kaneelparagraia, ib ö slobodi tiska. Komaj smo spra -vili svčjčns kanceiparagraf malo s pozorišča, že so porinili demokrati in samostojneži kanceiparagraf v debato ustavnega odbora». Zloglasni § 13 je stiliziran tako, da se kaznujejo pred-sfavitelji vero'z: ovedi, ki bi v cerkvi ob priliki službenih ali kakorkoli vršeč svojo službo vporabili duhovniško oblast za strankarske svrhe. Preganjanje se začne na zasebno ovadbo. Preiskavo vodi in krivca' kaznuje sodnija. Proti kancelparagražu je nastopil poslanec Simrak. Kaiicelparagraf še ni prišel na glasovanje v ustav -nem odboru, ker se zahteva nova stilizacija tega zloglasnega § 13.
Glede ž u r n a 1 i s t i č me cenzure predlaga dr. Tomljenovič v imenu vlade, naj bo tisk svoboden, za časno pa se uvedejo neznatne omej t -ve, dokler se ne urede razmere vMr-avi. Člen 14 o con zur i je b'l sprejet, kakor ga je predlagal dr. Tomljeno -vič.
P a б i č n e p r e a t a n o meše-t a r i z muslimani, da bi se pogodil z njimi, da bi jih zvabil v vlado. S temi pogajanji podaljšuje Pašič jetično životaronje svojega kabineta.
„Jutro“ k o n S t a t i r a, da jo nastal razdor v klubu zemljoradnikov za in proti vladi. Do danes še ni jasno, katera struja je močnejša. Zemljo-radniki tudi no sklicujejo v zadnjem času klubovih sej, ker se menda bojijo, da bi prehitro prišlo do razhoda,
ITALIJA.
Italijansko časopisje je močno razburjeno radi izjave ministra grofa Siorze, ki je priznal luko Baroš Jugoslaviji. Italijanski listi pa spravljajo Baroš pod italijanski koš , in tudi reškl narodni svet izjavlja, da ne prepusti Reka Baroša Jugoslaviji, m da rajši požene luko v zrak, nego bi dopustila, da se vgnezdijo v tl luki Jugoslovani,
Po italijanskih in naših poročilih izpraznujejo Italijani Dalmacijo in predvsem Šibenik.
AMERIKA.
Predsednik Zedinjenih držav je sestavil svoj kabinet iz slede -čih članov:	državni tajnik Charles
Hughes, zakladni minister Andre William Smol yon, vojna Windgate, poljedelstvo M. Wallace, notranje zadeve William Hays, mornarica Edwin Deu-by, trgovina Hoover in delovni port-lelj James John.
Politična poročila.
p EVANGELIJ SAMOSTOJNE-ZEV. Dne 17. februarja so imeli sa-mostojneži v gostilni Crnovšeka v St. Juriju ob južni žel. shod. Na shodu je govoril njihov poslanec Drofenik. V svojem govoru je zatrjeval, koliko dobrega je že storil on in njegova stranka v tako kratkem času za ljudstvo , tot da je le on dosegel zboljšanje za naše vojaštvo. To je navadna laž — kajti ravno nasprotno, on in njegova stranka Šo ni storila za ljudstvo prav ničesar drugega, nego da je zahtevala podržavljanje advokatov, zazboljša-nje vojaških razmer ni mignila niti z mezincem. Nadalje je zabavljal čez dr, Korošca ter izustil drugo nesramno in grdo laž, da je dr. Korošec zakrivil vse nedostatke in krivice, ki se sedaj gode našemu ljudstvu. Razlagal je nadalje' ustavni načrt Samostojne, po katerem bi bilo vse najbolje preurejeno. Samostojneži so za demokratsko avtonomno, da dobi Slovenija dva upravna okrožja ali pokrajinska zbora, ker bomo laž e plačevali dva nego samo enega, katerega zahteva SLS. Načrt samosiojnežev tudi zahteva, da se naj Šo’stvo preuredi, toda o tem načrtu se pa ni upal veliko govoriti. Rekel je tudi, tla samostojni niso s’eer za „kan-celparagraf“, ampak za čisto kaj drugega. Po njegovem mnenju bi duhov -nik v cerkvi ne smel več govoriti o rečeh, ki se tičejo politike in za časa volitev bi duhovnik v cerkvi ne smel opominjati ljudstva, da naj isto voli krščanske može, češ, da to po njegovem mnenju smeši vero. Vprašamo pa vas, ali iif to „kancelparagral“ ? Tudi glede vojaštva imajo baje zelđ'velike načrte. Rekel je, da so nekoč povabili v.Beogradu na tozadevno posvetovanje tudi nekega generala in ga vprašali* je-li bi bilo primerno, da se vojaštvo uporablja za razna dela, kot za grajenje cest, šolskih poslopij, za regulacijska dela potokov in rek itd. Torej slovenski fantje in možie bi naj ob pičli vojaški hrani izvrševali dela, katera so za časa vojne opravljali — yojni vjetniki! Taka jo torej ljubezen samosiojnežev do naših mladeničev in mož! Na vprašanje, ali bodo imele tudi ženske volilno pravico, je odgovoril. češ, ženske so se same izjavile , da ne potrebujejo ženske volilne pravice. Ta m pa lepa! Nasprotno, slovenske žene in dekleta so ob vsaki priliki, odločno zahtevale volilno pra -vico. Drp'eniku se je menda le samo sanjalo, ali pa niso v redu kolesa v 'njegovi glavi, da je mogel kaj takega trditi! Pač pa Je povedal resnico, ko je zatreval, da se samostojne/i ne morejo združiti z nobenim drugim klu -bom, nego z demokrati f Možakar ima tudi veliko usmiljenja do mesarjev, — češ. da pri izvozu živine nič ne za služijo. Tudi mu je baje zelo neljubo,
ker je bil izvoljen za poslanca, toda j on bo kijub temu delal za blagor ljudstva. Tudi ta je bosa! Zakaj se jö pa vrinil kar na drugo mesto kandidatne liste in ne na petnajsto ali šestnajsto? Sklepčno je še prosil volilce, da se izjavijo, je-li so zadovoljni z delovanjem samosiojnežev? Par mešetarjev, kx so ves čas pridno obračali kožar -ce, mu je izreklo zaupnico, nakar se mu za izvajanje zahvali njegov adjutant Urlep. Ko je poslednji še uprav nesramno udrihal po duhovnikih, so se razšli. Druge nesreče ni bilo!
p SAMOSTOJNA demokratizirana. Z e dolgo časa je bilo opaziti spor med našimi samos&ajneži in zeirlio-radniki Spor Je netil in podžigal dr. Vošnjak, ki hoče izsiliti zase na vsak način ministrsko korito. Da pokaže duševni, očo naših samostojnih oeito svoje nasprotstvo naprain zemljorad-niškim tovarišem, jo -glasoval v ustavnem odboru z vlado proti svojemu klubu. Tc nekolegijaino glasovanje de zameril klub Vošnjaku in novejša poročila že poročajo, da je prekinil dr. Vošnjak vso zveze z zemijoradniki in bo potegnil Samostojno v demokratsko stranko. Tozadevne vesti iz Beograda odgovarjajo dejstvu, ker je prestop Samostojno k demokratom že pripra -\ijal na shodih v Sloveniji g. poslanec Drofenik, Id je očitno razlagal na shodu samosiojnežev v St. 'Jurju ob južni železnici 17, t. ra„ da SamOstoj-ra edino lahko kooperira z demokrati, s katerimi se tudi krije program sa-mostojnežev. Kar smo napovedali, to je danes istina: Samostojni so postali demokrati — sinovi so priznali očete!
p „EDINSTVENI NAROD“! Minister za konštituanto, g, Marko ТгЛ-kovič, je izjavil v seji ustavnega od bora dne 17, t. m. sledeče: Mi se av’ tonomij ne bojimo! Bojimo se avtpno -mističnih tendenc. Čeprav smo danes edinstveni narod, trdijo razni ljudje , da» to ni res. Edinstvena, država je mo čna privlačna točka za narod, — Ako smo „edinstven! narod“, čemu je pa g. Triikovič v imenu vlade Izjavil* da ona ne privoli v skupni naziv za državo in narod? Cernu so dali naši državi naziv, ki izraža, da nismo ^edinstveni“, marveč trojni narod?
p ZAHTEVE bosanskih čokorllov-oev. Bosanski radikalci zahtevajo-oa svojih poslancev, da naj glasujejo za državni naziv „Srbija — fcra • ljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev", v najslabšem smčaju naj pristanejo na naziv „Kraljevina Srba, Hrvata i Siovenaca“, a nikdar naj ne privolim da bi se imenovala država „ Jugosla vij a“. — in kljub temu, da hočejo v nazivu države pokazati razliko med plemeni, še vedno govorijo ti ljudje o „narodnem edinstvu“.
Pnevne vesti.
d KOROŠEC zoper vojsko. Nekaj so pripravlja In javno mnenje posla -Ja pozorno. Pripravlja se nekaj zoper boijševike, vsa znamenja, ki se pri Laz ujejo, so sumljiva, vojska z bolj Levi ki pri nas nikakor ni popularna. .Naše ljudstvo nikakor ne uvidi, čemu Se spuščati v tako vrtoglavo pustolovščino. Niso nam simpatični boljševiki, ne maramo, da bi zavladali nad nami mkdo pa tudi ne uvidi, čemu bi ravno mi morali iti nadnje,. Naj se bore Rurmmei, ki so ugrabili Besarabijo in Dobrudžo, dvoje uerumunskih dežel. Naša naloga ne more biti, da bi so borili za rumunski rop. Naj se bore Angleži in Francozi, ki so pri teni mi) boij zainteresirani, Ze lansko Isto so nas hoteli pahniti v rusko pustjlovšči no in bila je v prvi vrsti zasluga dr. Korošca, da je preprečil to neumnost s tem, da se je krepko ustavil v ni -nistrskem narodnem svetu. Ali -se bo Sedaj v vladi med ministra našlo do -volj odločnih mož, ki bodo znali zadeti pravo pot, da.nas obvarujejo nesreče?
. d LIBERALNO LICEMERSTVO V „Taboru“ je izšel uvodnik s podpisom „Sokoi-katoličan“. Najgrše licemerstvo je, ako se kdo imenuje katoličan, pa v dejanju ni. Posebej pa ta ,.Sokol-kaloličan“ ne, ker ostudno napada katoliške Škofe, ki so po resnem in globokem povdarku v obrambo pra vic Cerkve in resnico pa tudi države storili v Beogradu po svoji depotacijt (.nadškof Bauer, škola J eglič in Aksa-movič) le svojo dolžnost kot nadpast.c
ji in državljani. Naj se podpiše značajni „Sokoi-katoličan“, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti In kdo je o osnovnih pojmih olike in katoliške vere tako malo poučen, kakor ta „katoličan“! Bodite vsaj toliko značajni in dosledni, da brez Kukoveevega ovin -Farskega reoepta Izpoveste svojo pro-Ukator.ško, protiversko, kulturnobojno stališče! Odkrhnite se kot suhe veje raz živega krščanskega drevesa* da bo Cerkev in ljudstvo z vami na čistem. .
d ATA TAVČAR se kregajo nad „Stražo.“ Jugoslovanstvo ate ja Tavčarja smo obelodanili v „Straži“, ker sc se* zaganjali v nas Tavčarjevi si -novi pri „Jutru“, ki so se drznili trditi, da ne more biti nobeden katoličan dober •• jugoslovanski državljan! Ker. smo si upali pri tej priliki omeniti dr. 7'avčarjev avstrijski bojni rog in pa Franjo Josip-Karlove žrebije, so njihova očetovska častitljivost ljubljanskega župana zarjuli nad nami v psovkah:	„Straži“ pravijo, da je smrdo -
Lavra, Žebota pa nazivajo „cucka.“ To pač ni karanje za usta častitljivega starca kot je g. Tavčar. Mi nismo rabili napram g. ateju nobene psovke, ampak smo samo konštatirali, da se drži demokratske čiste državne soli i par starostnih peg kakor:	Tavčarjev
; rog in žreblji, Žerjavovo obsojeno ag-romerkurstvo in Kukovčeva predaja Radgone. G. ata v svojem psovanju „Straže“ niso prav nič dokazali, ampak izbruhnili par ljubljansko poulič-• n ih psovk, ob koncu pa skesano priznali, da so spodbujali kranjske Janeze na boj za Avstrijo s srebrnim rogom in zabijali z očetovsko roko ger-manofilske žrebljičke. Jugoslovenstva škofa Napotnika nismo oznanjali v svet, pač pa pribijemo, da ni trobila lavantinska duhovščina v Tavčarjev „srebrni“ rog in ni zabijala žrebije v v pruske figure, ampak Ječala v av • sirijskih ječah — iz slovanofilstva. S. L. S. ni trdila, da je sol Jugoslavije, kar vedno povdarja J. D. S. Sol pa hidra biti kristalno čista, ne pa po -kvarjena po avstrijskih rogovih, pruskih žrebljih, predaji slovenskih krajev, zasluženi ječi in drugi taki ropotiji, katero obsojajo sam ata Tavčar.
! T oliko v odgovor g. tateju, da bodo znali, da so tokrat kot starosta veliko govorili, še ostudnejše psovali, a nič povedali In sami priznali, da so uganjali v dobi Avstrije to, kar jim je „Straža“ očitala v dostojni obliki.
d GOSPODU NA VISOKEM SODNEM STOLU. Tavčar s svojega trhlega županskega stola kaj rad igra vlogo sodnika. Tako se je spravit tudi ha naš list, ker smo uprav čeno naglašali nesoglasje med prejšnjim in sedanjim zadržanjem demokratov. Gospod je spisal dolgovezen članek, dokazal pa s svojim odgovorom ni nič druzega, kakor, da je skrajno oočnt -Ijiv, nasproti drugim ravnotaro skraj no surov in v stvari nelogičen. Pra vi, da je vedno in povsod moral tako ravnati, kakor je ravnal toda v isti sapi šteje ravno ta „morar dragim v greh, sebi v zaslugo. Toda opozarjamo ga še na eno stvar: kdo pa je Tavčarja silil, da je moral v tako značilni obliki zatajevati in obsojali Trumbica in krfski pakt? Zakaj je s tem najzvestejše sekimddral Šušteršiču, ki je zlorabljal takrat našo stranko in smo bili mi ž njim že v n o a’a -njem boju na življenje in smrt!? Povejte nam g. Tavčar, koliko h stih od Šušteršiča in Steleta inseemranm izjav sq dali štajerski Slovenci, kjer je naša stranka imela odlcAlen vpliv?1 iudi na Kranjskem bi bilo že takr.it drugače, ako bi ne sekundiraii s svojim drastičnim zatajevanjem Busier -š-ču Vi! Zato si le spravite „cucka“ sami. Najboljše je, če greste iz viso -koga sodnega stola na Visoko, рл boste storili še bi in javnosti najvočjo dobroto Sedaj si domišl.ujeto, da ste še pol tični lev, pa sto kakor pohleven fijakerski konj Žerjava.
d DENUNG J JAN T S T V O in SLS. G. „opapa“ Tavčar očitajo fr azorsko nedokazanim potom v člankarski sla -morezni polemiki s ..Stražo“ SLS, da !e bila nekoč reservoar. denuncijanto-ijčnega in nekrščanskoga -avstro ilst-va. G. Tavčarja smatramo kot cenilnega politika poštenjakom, radi tega ga pozivl amb, naj z imeni dokaže, da je nastopil kdo od SLS mi Štajerskem kot denuncijantski avstmil. Kar se je
baje godilo na Kranjskem, naj izvoju-je g. Tavčar s „Slovencem“, za, ВШ obmejne Štajerce pa zahtevamo ime -na,,sicer bo zadela g. Tavčerja ostrejša puščica, kot je bil očitek avstrijsko bolho klicnega srebrnegar roga in pru-saških žebljev. Torej na dan z imeni ln dokaži, da postavimo kot obmejna glasilo na pranger demmcijante aa -rodnih žrtev, četudi so iz naših vrst L d MINISTER DR, KUKOVEC in njegova londonska „rajža“, Demo -kratsko časopisje naznanja svetu a nekakim prazničnim zanosom, da je nastopil demokrat — minister trgoyi -ne dr. Kukovec svojo pot v London . Med potom se bo ustavil g- minister tudi v Parizu, kjer bo konferiral s francoskimi državniki. C > so je kedaj blamirala naša beograjska , vlada ; & kako misijo v inozemstvu, se bo tokrat s pošiijatvijo dr. Kukovca v Pariz la London. Zakaj, ne pove časopi--sje, kolik štab francoščine in angle -Sferne zmožnih tolmačev roma s Kukovcem, kateremu se niti ne sanja na c francoskem ali angleškem -jeziku-. Dr. Kukovec bo napram Francozom, in Angležj m samo kimal s svojimi milim obrazom, ker govorili bodo tolmači, ki menda posedajo več politične soli kot dr, Kukovec, Jedno dobro plat ima dr. Kukoyöevo neznanje francoščino in angleščine namreč: Minister trgovino je vsaj tokrat ne be polomil v svoji govorniški griži napram Francozom in Angležem* kako» jo je napram Radgoni in Celoveu. Ko se pa vrne g. minister iz London# ga bomo pozvali, naj položi račun, koli = ko je potrošil on in njegov štab tolmačev, kar bi lahko Opravil eden, a-ko bi bil vešč več jezikov nego g. Ku koveo v svoji jezikoslovni skromnosti.
d „PREVRNJEN STOLČEK, ali: izpraznjeno korito“, pod tem zaglav -jem je prinesel „Naprej“ v št. 42 no-Leo, v kateri naznanja, da je ministrski svet sklenil ukiniti ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Prehran jevalno ministrstvo je imelo pomen in je res tudi delovalo uspešno, ko ga je upravljal, dr. Korošec, Za dr. Korošcem j'e bil ta portfelj samo korito Judi za isocijalistično gospodo. Saj je žna-i no, da je prehranjevalni minister Vik jem Bukšeg rabil ministrstvo prehran® za spalnico, v kateri je predremava ter prespaval svoje mačke.. Danes, k< se likvidira to korito, se je stožilo p« njem tudi „Napreju“ in ga naziva J žalostinko: Prevrnjen stolček ali iz praznjeno korito tudi za — soc ij allste d V VOJNO NAS TIRAJO, (Iz = virno poročilo „Narodne Politike“), Vi verodostojnih krogih se širi vest, da skuša francoska vlada pridobiti našo vlado za vojaško akcijo proti bol;še-V'ški Rusiji. Sumljivo je potovanje dr. VesniČa v Pariz in prihod mar Lala Focha v Beograd, kjer ga v žen aneh pričakujejo. V beograjskih kra gih vlada radi tega. silno razburja -nje,	‘
d PROTI BOLJSEVISKI strahovladi. \ sokolskih vrstah se bavijo z mislijo, da nastopijo vsi Sokoli kot, prostovoljni legijonarji v bodoči ofenzivi prot: boljševikom.
d SAMOSTOJNE LAŽI. Zadnji „Kmetijski list“ se ponovno hvai'sa, da so dosegli samostojni poslanci olajšanje davčnih bremen v radgonskem m ljutomerskem okraju. „Straža“ je že na zadnjo tozadevno baharijo Samostojne naštela imena milijonarjev, nemškutarjev in vojnih dobičkarjev, Za katerih davčno razbremenjen je so še’potegnili samostomi v Beogradü. 'Med temi imeni ni niti enega kmeta, ampak sami verižniški kapitalisti. Izposiovanje izmenjave 20dinarskih bankovoeV si lastijo liberalci od „Jutra“, sedaj pa tu-di s^moTo’nežl. Proteste proti uvozu italijanskega vina pa kopira Samostojna, dva mesca za Kmetsko zvezo. Toliko v odgovor, katerega pa ne bode razumel „Kmetijski list.“
d PROSTO ROKO MUSLIMA NOM — verige katol čarom! Pašičov rešilni up ,in nada muslimani so hvalevredno zahtevali svobodo, cerkva, da imajo prosto roko pri „razpolagi svojega obilnega cerkvenega premožen-ja. K tozadevnemu muslimanskemu predlogu so se brž oglasili slovenski in hrvatski demokrati*, katerim, diši — .cerkveno premoženje, in zahteval, da se .»zakoni potom, ustave, da upravlja, zagrebške ih ljubljansko cerkvene fonde država, Muslimanom in pravo-»
•davnim bozajamčena svobodna uprava cerkvenega imetja; naše katoliške fonde bodo pa nadzirali Žerjavi in Kukovci, iSa vse pravo svobode; za •latoličane povsod verige!
đ ZANIMIV SLUČAJ. Uvodni ftlankar čislanega „Tabora“ je prav :>čuvUiio povsem podlegel kleptomaniji. Do tega prepričania smo prišli, ko smo čitali v 44. številki „Tabora1, ki le izSla v sredo zvečer, članek „Rus-Mi boljševizem“, ki je dobesedno pre -/isan iz nedeljske številke zagrebš -
l.ega „Jutranjega lista.“ Tam namreč poroča pariški dopisnik „Jutranjega . lista" dr. Badalič o svojem zanimivem mtervtvu z znamenitim ruskim pisateljem Morežkovskijem, ki je o ruskem : ol ševizmn izrazil dopisniku nekaj misli z dovoljenjem, da jih sme priobčiti v „Jutranjem listu.“ „Taborov“ članek je, kot rečeno, dobeseden melde tega interviva, samo s to razliko, da prodaja „Tabor“ to učenost kot na svojem zelniku zraslo. Celo tako predrzen je, da pod naslov postavi da mm, da bi ja izglodala stvar kot pristna. Ce to ni kleptomanija, potem je j a tatvina iz navade; o ten ti>o tobo-vite najbolje vedel podučiti g. Franjo Piro iz svoje bogate juridične prakse. Vidimo, da bomo prisiljeni otvoriti posebno rubriko, da bomo vsako takšno Taborovo“ lumparijo sproti registrirali, ker nesramnežev niti sram ni svojih dolgih prstov.
d VELEIZDAJA. V nedeljo, dnt 20." IV Mf., so v Šoštanju pokopali iz Vojnika pripeljano truplo zdravnika dr. Breschnika. Požarna bramba iz Vojnika, ki nosi na svojih čeladah še vedno nemški napis „Hohenegg“ in ki ima le nemško povelje, se je izkazala tudi Se s tem, da je njen slavnostni govornik v gostilni pokojnikove sorodnice Breznik javno in zelo glasno, da bi ga vsi navzoči vojniški in številno Voran! šoštanjski nemškutarji slišali, teatralično izjavil: „Wir wissen schon varnim Dr. Breschnik so früh gestorben 1st; wir wissen, wer daran schuld ist, nur dürfen wir es jetzt noch nicht sagen, aber Gott wird sie strafen, so wahr ein Gott im Himmel ist Es wird so alle der Teufel holen.“ Da. fo cika na razmere, ki so nastale v sled ustanovitve Jugoslavije, da so bile torej te besede naperjene zoper našo državo in da so bile izrečene le samo v namen, da se ljudi hujska zoper naš narod in zoper državo, pač ni dvoma. Po pogrebu so nato ti „og-hjegasof“ kričali po šoštanjskih ulicah «voj „Heil l “ ih ko jih je tukajšnji klobučar Josip RavFen opozoril, da kaj takega tukaj ni dopustno, so ga pre-vrgli in ga je potem še nek šoštanjski nemškutar sunil z obuto nogo v glavo, da je bil ves pobit in krvav. V slovenski kavarni Rajšter so nahrulili natakarico, češ: „Dumme .Baben, Du kannst nicht deutsch! “ in so tam tudi Se na druge načine izzivali. V Kunst-Breznikovi gostilni so izzivalno peli le gamo nemške pesmi. Kričali so tudi: Jetzt werden wir singen „Die Wacht am Rhein.““ To pesem so baje tudi zapeli. Ob 21. uri so bili v hotelu „Jugoslavija“, iz katerega še je nato zašli-'
mi stric m moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
To je bil uspeh zgovornosti, ki jo je razvil stric. Pri vsem tem pa i-mam svojih dvainštirideset možiceiij -nov z jokavima, smejočimi, kremžasti-mi obrazi, posajenih po svoji sobi, in zadovoljna sem.
Vpeljali me bodo v družbo, brž ko mine žalovanje za teto. Stric sicer pravi, da sem še zelo mlada, toda sama ne morem ostati doma, Ce bi se te zgodilo, gospod župnik, bi mi ne (preostalo druga, ko skoč.ti skozi okno ali pa požgati Pavol.
Zdi se mi, in upravičeno pričakujem, da bom dosegla v družbi mnogo «sp^ha, kaji lepa sem in obilno doto imam. Blanka me je poučila, da lep obraz brez dote ni veliko vreden, da pa sta obe reči, združeni* v eni osebi ■ popolna celota in redka pečenka. Jaz sem torej, drag! gospod župnik, duh-teča, okusna, sočna jed, zažel ena, iskana m pojedena bom, kakor bi tron i ako bom le dovolila — —. Ne bom do-voi la, lo mirni bodite! Razen če —. Aiaphfc, psssst — !	’

šalo trikrat zaporedoma kričati : „Heil ! Deutschösterreich 1“ da se je daleč o- j krog razlegalo po šoštaigsfcem trgu i Prebivalstvo v Šoštanju, ki se da ze- j lo rado podhujskati v nemškem smislu, je bilo vsled tega zopet jako podkrepljeno v svojem itak od nekdaj že i protinarodnem duhu in je s tem zopet za dolgo časa pokvarjeno delo za pridobitev v prejšnjem času k Nemcem prestopivših Slovencev, Na tak način se jih stalno vzdržuje v živem proti-državnem duhu, da so pripravljeni za vsak prevrat,- Naše oblasti nikakor niso funkcijonirale a tempo ni zadosti energično. Sele po že posrečeni proti-državni demonstraciji izrečene kazni pa so navadno skoraj brez vsakega u-činka, ker ob času njihove izvršitve že skoraj nihče ne ve več, zakaj so se izrekle. Le takojšnja pogumna inter -vencija more preprečiti protinarodni in protidr.žavni utis na mnogobrojnc radovedno in dovzetno ljudstvo. Pri nas se pa vsak boji intervencije, ker izkušnja uči, da oblasti običajno kaznujejo pogumnega intervenijenta radi vsake malenkosti (popolnoma gladko kaj takega niti ne more izteči), namesto da bi ga v vsakem oziru podpiralo ter tako uspešno zatrle, protidržav-no nemčursko hidro. Seveda dela naša uprava tako, ker v svoji strastni strankarski zaslepljenosti upa, da bodo tudi ti pokvarjeni elementi močen steber proti „klerikalizmu.“ Tako se pač skrbi za ugled, mir in red!
d SRBSKI KOMUNIST za ravno pravnost slovenščine v državi. Kako žalostne figure so postavili samostojni in liberalni slovenski voliloi v u -stavolvorno skupščino, nam dokazuje (žalibog) resnično dejstvo, da so razni Žerjavi in Vošnjaki v ustavnem odboru kar tekmovali v zatajevanju slovenskega, plemena. Toda upoštevati se mora, da ljudje ala Žerjav in Voš-njak še nikoli niso spoštovali starega izreka: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!“ Na to jih je moral spomniti — srbski komunist Sima Markovič, ki je v ustavnem odboru glede; službenega jezika izjavil, da sodi krivo, kdor misli, da je slovenski jezik .navaden dijalekt (narečje). Markovič, ki je prepotoval Slovenijo že dvakrat, je v svojem govoru omenil, da slovenski jezik niti srbskemu, niti bolgarskemu jeziku ni bližje, kar ima za posledico, da razuma Sumadineo Bolgara lažje nego Slovenca, — AM vas ni sram, gospodje okoli demokracije, da vas mora Srbin opozarjati na razliko, ki obstoji med srbo-hrvatskim in slovenskim jezikom? Da je slovenščina samostojen literaren jezik, na to, kar žvižgajo vrabci na strehi, je moral naše lažidemokrata' opomniti — srbski komunist.
d f FRANC 'JURKOVIČ. Dne 23. februarja je umrl v Mariboru v visoki starosti vpokojeni šolski ravnatelj
g.	Franc 'Jurkovič. Njegov pogreb se jo vršil danes dne 25* februarja na mestnem pokopališču v Mariboru. Rajni šolski ravnatelj g. Jurkovič je bii skozi eno celo človeško dobo ljud-, skošolski učitelj bil je 52 let šolnik in 47 let nadučitelj oz, šolski ravna-
li koncu, gospod župnik, Vam še povem, da pričakujem pondoljka ne _ -strpno, le da Vam ne izdam, zakaj I Ta dan se bo nekaj takega zgodilo , da mi bo zaplalo srce, da bi od veselja plesala do onemoglosti, metala klobuk v zrak, se sukala na neti in po -čenjala norosti. Bog,, kako lepo je življenje !
Toda nič nd popolno na tem sve -tu. Vas ni tukaj, in Vas mi manjka zelo! Ne morem Vam povedati, kako Vas pogrešam! moj dobri gospod župnik! Tako bi rada, da bi z menoj občudovali naš grad in naše skrbno negovane vrtove, ki niso nič podobni o-nim v Buissonu. Tako bi želela, da bi tudi Vi uživali udobno in razkošno življenje, ki ga živimo tukaj. Vsaka stvarca je v redu do najmanjših po -drobnosti in v resnici mislim, da sem v zemeljskem raju. Vsak trenotek naletim na nekaj novega, kar mi vzbuja občudovanje in dela veselje. Povsod bi Vas rada imela poleg sebe, iščem Vas, kličem Vas, pa odmev v lepem parku ostane nem.
Z Bogom, moj ljubi, dobri župnik! Na objamem Vas, ker župnika 'ne smem objeti, — rada bi vedela» za-
I telj. Bil je izvrsten pedagog, izboren j fotograf-samouk, saj je izdelal za rajnega dr. Stegenšeka vse umetniške slike v raznih Stegenšekovih knjigah kot v knjigi „Zgodovina konjiške dekanije“, „Zgodovina gornjegrajske dekanije“, itd, Velezaslužnemu možu svetila večna luč, preostalim pa naše sožalje! .
d OMEJITEV železniškega prome-meta. Od 25. februarja f. 1. naprej i-zostanojo: Dunaj—Trst D-vlaka st, 3, Praha—Zagreb, brzovlak št. 7-505. Od 26. februarja i. 1, naprej: Trst—Dunaj. D-viak št.- 4, Zagreb—Praha, br-zovlak št. 506-8,	'	- ;
c! RES V ZGLEDEN nadpastir. Zadnje tedne postnega časa bo ijub-bljanski g, škof v svoji stolni cerkvi spovedoval. Prihajal bo v spovednico vsak dan zjutraj ob pol, 5. uri in zv’e čer ob 5. uri. Začel bo prihodnjo nedeljo 27, februarja zvečer ob 5. uri, nehal pa veliki četrtek 24. marca zjutraj.	-
d GROZODEJSTVA v Makedoniji. V zadnjem času se bävi naše časopisje s članki in noticami o krvo -preUju v Makedoniji, ki je poslala za našo državo to, kar je Irska v Angliji, namreč: ognjišče anarhije in upe. rov. Tcmu.se ni čuditi. Makedonci so bili m ostanejo Bolgarom prijazno ljudstvo, ki ne mara srbske hegemonije. Ako vprašaš vojaka-Makedonea: ,,Je-i s4i Srbin Ш Bugar? bo v 96 slučajih z gotovostjo odgovoril:	„Ja sam
Makedonac!“ To radi tega, da prikrije s tem svoje simpatije do Bolgarov. Tudi, previdnost igra pri tem veliko vlogo. Faktično j*e prebivalstvo Ma -donije nezadovoljno radi terorja, ki ga izvajajo nad njim razni velesrbski ; öökorilovci, Ko bi s sicer dobrim m ’ poštenim ljudstvom, osobito pa z muslimani, ravnali človeško in ako bi za vladala tam doli verska in plemenska strpnost, bi tudi krvopre’itje prenehalo — Demokratje imajo dovolj prilike, da pokažejo, kako se zamore pridobiti Makedonce za „ljubezen do tiste države“, ki je zdaj ne marajo, id KOMUNIZEM iin ruski kmet. Moskovska „Pravda“ konštaitira, da kmetje ne marajo oddajati prehranjevalnim uradom zahtevanih živil in da ne obdelujejo zemlje v tistem obsegu, ki je predpisan in grozi: „Ce bo potrebno, bomo sežgali polovico vseh vasi. Kruh pa, ki je potreben-za preskr’ bo rdeče vojske, moramo dobiti na vsak način!“
d VOJSKA SOVJETSKE RUSIJE. Francoski „Journal de Debats“ poroča, da šteje sovjetska vojska med Petrogradom in Moskvo okoli 50 pe hotnih divizij.	^
d POMANJKANJE ' ZASLUŽKA v Ameriki. Ministrstvo socijalne politike svari najresnejše vsakogar pr.ed izseljenjem, bodisi v Severno, bodisi v „užno Ameriko, ker soglašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v A-meriki v tem, da je možnost zaslužka v Ameriki padia na minimum in da .čaka vsakogar, ki se danes izseli v Ameriko brez večjega lastnega premoženja, beda in siromaštvo.
kaj ne ! — ampak pošiljam Vam vse česar mi je srce polno za Vas, in pol no pni je. nežne ljubezni do Vas. Obo-žavam Vas, ljubi gospod župnik! — Regina“,
Prav kmalu sem se sicer privadila razkošiu in eleganci, ki me je tako nanagloma vanjo presadila usoda. Ne smem pa utajiti, da sem- bila prve dni po prihodu v Pavol v občevanju z Blanko plašna in boječa, četudi je bila zelo prijazna z menoj in Je celo zahtevala, da se morava tikati. Njeno božanslveno obnašanje, njen ponosni obraz, zavest, da je mnogo bolj izkušena ko jaz, vse to me je plašilo m rne delalo boječo, da nisem mogla neprisiljeno z njo občevati.
Neke nedelje zjutraj pa sva imeli v moji sobi intimen razgovor in tistikrat so je raztopil njen vpliv .name kakor sneg na. pomladnem solncu m vsa moja bojočuost je izginila.
Ležala sem še v postelji/ Napol sem dremala in razkošno sem uživala svojo blaženost, Od časa do časa som od prla eno oko in s prešernim zadov.ili-stvora gledala svojo veselo in udobni sobico, svoje možiceljpe ter dreras», fci so st ala ob odprtem oknu.
d VOLITVE v našem zasedenem ozemlju. Polbjlčno društvo . „Edinost “ v Trstu je izdalo brošuro: Dr, Viadi-mn* Orel, Novi volilni z&kon za politično volitve v Julijski Benečiji v praktični uporabi. Knjiga je za primorske Slovence neobhödno potrebna in ž njo je podano našim Primorcem zarieslji -vg in koristno navodilo ža volilni boj. Knjiga pa bo tudi dobrodošla vsem na šim juristom, ker je novi volilni ređ juridično zelo zanimiv. Pa tudi politikom in časnikarjem lio služila, nota knjiga zelo dobro. Kljub temu, da je knjižni trg na zasedenem ozemlju silno omejen, je vendar cena knjige zelo zmerna. Naroča se pri „Jugoslovanski Matici“ v Ljubljana, Pražako-va ulica št, 3, I. nadstr. Knjiga velja 25 kron, po pošti 26 K,
iz Koroške.
d OBUPNE RAZMERE na Koroškem. Slovenec — kmet iz Podjunske doline na Koroškem nam piše: Poročati moram rojakom.v Jugoslaviji, ka kor zelo smo mi ubogi koroški Slovani žalostni pod tujim nemškim jar -mora. Naša Koroška se nam zdi popolnoma tuja, odkar so nas zapustili Jugoslovani, Pa po lastni krivdi sme padli zopet nazaj v suženjstvo. Kako, se sedaj kesajo tisti, ki so se pustih od nemških laži-ohljub in judeževih grošev preslepiti. Vest jim ne da miru. Kaj vse so obljubljali, n. pr. pet let ne bo nobenega davka, vsega bo dovolj, a sedaj, z davki in plačili nas že pridno obkladajo in tudi oddaja premoženja nas čaka. Sladkorja že S mesce nismo videli, ponujajo nam le zdravju škodljivi „saharin“. Dragi či-tateij, čo bi moral le en dan živeti v teh razmerah kakor mi ubogi Korošci, potem bi postal, bolj zaveden in trden J ugosiovan kakor si, morda se ■ daj. Nimamo nikjer miru in pokoja, vedno so nas psuje z psovko „Cuš“. Nikjer nisi varen življenja in .premoženja. Naj navedem le nekaj slučajev.: V Lovankah pri Dobri! vasi so se na. pustno nedeljo zbrali šbsedjo pri kmetu Bunčku, da bi se tam maJd .poza -bavalL Kar pridrvijo tja nemčurji in začnejo pretep in poboj z noži. Ko so> jih Slovenci pognali von, so metali kamenje skozi okna v sobo, da so nekatere močno ranili, zunaj so razgrajali 'tako, da so napravili na poslopju za več tisoč kron škode. Ce pa mislite, da je že kateri od teh barab zaprt, tedaj se motite, Koliko Slovencev: so že pretepli po gostilnah in,p a med železniško vožnjo, tega niti naštevati ne morem, ker je to na dnevnem re. du. Nekemu Slovencu v Grebinjskih gorah so nemškutarji zažgali, hišo,, ker je imel prej na stanovanju narodno stražo. Ne to pa ne: more in ne sme tako ošteti, Jugoslavija nas mora kmalu rešiti Da bi ie bili vsi jedmi,. da bo postala prav močna in trdna. Liberalni politiki naj bi so ne zaganjali preveč v Boga in v sveto vero, ker stem le ruši.o mlado drža -vo. Za katoliško vero se ne bojimo, saj se že zaganjajo v njo na stotine let najhujši nasprotniki, a ona je vse
Blanka je vstopila» Nosila jo dojfgo, mehko jutranjo obleko, lase razpuščene po hrbtu in čelo je imela naguoanci v skrbeh.
„Lepa, kakor najlepša junakinja Walterja Scott!“ sem rekla in .o ob-čudovaje gledala,
„Regma“, me je nagovorim in .se* dla k mojim nogam na posutim. ,/Pru Aa sem, da malo pokramljava®"
„Tembolje! Ampak nisem so še popolnoma zbudila in moje misli bodo še zaspane!“
„Tudi če Di govorila o možitvi?“ me je vprašala. Poznala je žo mojo mnenje o tej važni zadevi.
„O možitvi — ? Glej, že vsa bedim!“ sem odgovorila in se živahna zravnala v postelji.
„Ti bi se rada rnožila/ Regina? *
„Ce bi se rada možila — ? Kako?. Mislim da, in prej ko mogoče! Moške ebožujem in jih ljubim bolj ko vse ženske, razen če so tako lepe kakci* h!“
„Ne smeš reči, da obožuješ möS * ke! “ je rekla Blanka s strogim obrazom.
' „Zakaj ne?“
Daljo prihodujič.
strata;
25.	lebraai ja
premagala, toda bojimo se Jugoslavijo, od katere posebno mi koroški Slovenci upamo skorajšnje re -šltvo izpod tujega jarma, da nam ona da vsestransko narodno in versko svobodo,.
Iz Maribora.
d POZIV K POBOJU IN RAZDEJANJU, V „Taboru“ št. 45 sklepa „Sokol-katoliČan“ svoje blatenje nau katoliškimi škoii in našimi organiza -oijami ter našim tiskom z besedann. „Mi smo trdno uverjeni, da napram temu novemu izzivanju katoliških Škotov ter. gori omenjene protidržavne hujskanje klerikalnega tiska ne sme in tudi ne ho ostala mirna naša zavedna jugoslovanska javnost.“ Ravno' i-ko je pisal „Tabor“ pred zadnjimi pobijanji v Mariboru, ravnotako so proti nam pisali nemškutarski in nemško-aacijonalai listi v letu 1913 in 1917 . Mi dobro vemo, kaj to pomeni in bo -mo izvajali v slučaju uresničevanja vse posledice povsod, To naj si enkrat za vselej zapomnijo oni, ki „z mečem ckrog hodijo!“ Metod nasilja naše ljudstvo ne bo trpelo; posebej še no od ljudi, ki so se sramotno skrivali za našimi hrbti in seda) v Jugoslaviji zlorabili politično in gospodarsko državo tako, da mora od gnjeva in gnjusa pljuniti vsak zaveden kmet, delavec , uradnik in resničen narodnjak, ako sreča reprezentanta tega lažiđemo -kraiskega „državotvornega“ gno!a.
d SLOVENSKI URADNIKI v Makedonijo, srbski v Slovenijo. Pred dnevi se je mudil v Mariboru pomočnik ministra linancdje iz Beograda . Nadziral jo davčno oblast, davčni in •druge sorodne urade. Ta obisk je sicer časten za Maribor, a ob tej priliki moramo vendar beležita dvoje fak -lov. Gosp. pomočnik je naročil nekemu višjemu uradniku, da mora tekom eno ure izgotoviti nek akt. Ko mu urad -nik, ki je strokovnjak v svoji stro -ki in zelo priden uradnik, odgovoril, da takega dela tekom ene ure ni mogočo izvršiti, je postal g. pomočnik 'trn d in je v' precej ostrem tonu iz j a -vil; „Ne bunite se!“ Pred odhodom je g. pomočnik izjavil; od vsakega davčnega oblastva v Sloveniji bomo od -poklictdi 6 do 10 mladih uradnikov v Srbijo in Makedonijo, od tam pa bo -mo poslali mlajše moči v Slovenijo. Tako bodo sedaj tudi slovenski uradniki čutili blagoslov Žerjavovega centralizma, Ker so ravno ti gospodjo mnogi zelo vneti za absolutni centra -ližem, bodo imeli sedaj v Macedoniji
priliko, da si ohladijo svojo vročj ljubezen do gospodične centralizacijo.
d ZADOŠČENJE usmiljenkam v mariborski bolnici. „Tabor“ je ostudno lagal in skušal oblat ti usmiljenko v mariborski bolnici. Primarij dr. Cer nič je uvedel po naročilu zdravstvo -nega odseka v Ljubljani strogo in natančno preiskavo in dognal, da so „Taborove“ vesti o usmiljenkah laž in natolcevanje,. „Tabor“ je moral to, zanj bridko resnico, prinesti v številki 45. Res, prav liberalno kavalirsko je, napadati skromna ženska bitja, ki posvetijo svoje življenje najtežjemu delu izvrševanja ljubezni do bližnje -ga in pustijo vso prostost in vse udo bnosti sveta ter nimajo niti pravice , da bi so branile same proti nizkotnim napadom.
d NOVI OBČINSKI SOSVET v
Mariboru bo sestavljen tako, da bo v njem zastopanih 8 socijalistov, 4 de -mokra ti, 4 narodni socijalisti in 3 zastopniki Slov. 'Ljudske stranke.. V sosvet pridejo sledeči novi sosvetriiki-: Franjo Jarh (NSS)j dr. Anton Jelovšek (SLS , dr, Josip Leskovar (SLS), Ivan Kejžar (JDS), dr. - \ 1 ul. Serneu (JDS), Viktor Eržen (JSDS), Viktor Grčar (JSDS), Ivan Hojnik (JSDS), dr. Viktor Kao (JDS), dr. Fr. Rostohar (NSS), Fran Voglar (JDS), Josip Sulič (NSS), Simon Pšunder (J SDS), Martin Planinšek (NSS), Andrej Balam (JSDS), hrano Postrak (JSDSb Ivan Klančnik ( J S DS), Karol Ceh (JSDS), Franjo Žebot (SLS), iz gor -njo sestave je razvidno, da je družim zelo pestra. Prva seja bo gotovo zanimiva, ker je pričakovati, da bodo socijalisti burno nastopili. — Dodatno se nam poroča, da so ostali v sosvetu Šo od prejšnjega sosveta naslednji gg.: Ferdo Leskovar (JDS), Franc Starčič (SLS), nadučitelj Tomažič (zastopnik učteijstva), dr. Valjavec (zastopnik uraduištva), E. Vincetič (zastopnik hišnih posestnikov). Skupno šteje sosvet 24 članov* od teh: 8 J SDS, 5 JDS, 4 SLS, 4 NSS in B zastopnild raznih stanovskih organizacij,
d I EUTESTNI ženski shod proti ukinjanju že potrjenega volilnega reda za občinske volitve v Sloveniji priredi v nedeljo 27.. t. m. ob pol 6. uri popi M ue Delavska zveza v Mariboru, >pl avarska ulica 4, Vse zavedno žensivo, brez razlike stanu je valj eno, da pride v kar največjem številu na shod!
d PREDAVANJE SKSZ. Danes zvečer ob .y*8. uri se vrši v prostorih Katoliškega pomočniškega društva
j (Lekarniška ulica Ö) redno predavanje SKSZ. Predmet: Narodna cerkev;
d URADNI ST VU denarnih zavodov in industrijskih podjetij! Vsi dosedanji slušatelji predavanj iz trgov -ske stroke se prosijo, da so prav zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši dne 1. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v dosedanjem lokalu na Zrinjskega tr -gu. Ker je predmet razgovora zelo važen, (nadaljevanje predavanja), prosi podpisani odbor, da zgoraj omenjenega sestanka nihče frekventantov ne zamudi. — Odbor.
d PREDAVANJE ženskega druš -
tva.	V petek, dne 25. t. m. j predava gospa Ivanka Lipold o Slovenki pred narodnim ujedinjenjem in danes in v pondeljek, dne 28. t. m. g. major Mec ger o ideji narodnega ujedinjenja v zgodovin!. Predavanja se vrše ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vstopnina 1 K (t. j, prispevek za razsvetljavo in čiščenje dvorane). Dijaš-ivo je vstopnine prosto.
d KONCERT Simenc-Mezgečeva . Gdč, Mezgečeva in g. Šimenc, člaom mariborskega gledališča, priredita 4. marca t. 1. v kazinski dvorani velik koncert.	•
Vestnik ~Ш.
d OBČNI ZBOR izobraževalnega društva v Konjicah v nedeljo, dne 20.
t.	m., je prav dobro uspel. Govoril je poslanec dr. Hohhjec. Izvoljen je bil povečini stari odbor pod predsedstvom Matije Napotnik.
d IZOBRAŽEVALNA DRUSTV/ v Slovenskih goricah, pošljite zaries ljivo svoje odbornike v sredo, dne š marca t. 1., k Sv. Lenartu na enodne ven tečaj ki se prične ob 9. uri dop Na tečaju se bodo dala vsa podrobni navodila za vodstvo in revizijo druš tev. Ob koncu tečaja se izvoli dekanijski odbor SKSZ.
d SVETINJE pri Ormožu. V ne delo, dne 27. t. in., tako) po večernicah, imajo v mežnariji dekleta in žen predavanje o ženskem in gospodinjskem vprašanju. Vabljene ste, da se u Jeležite polnoštevilno!
d DO SEDAJ SMO DOBILI 41 odgovorov na vprašalne pole. Podvi zajte se s pošiljanjem! Odnekod nar pišejo, da „Gospodar“ le preveč piše o živini, premalo pa o izobraževalnih in mladinskih stvareh. „Gospodar“ je pred vsem namenjen kmetom, zato se seveda prav posebno ozira na razne gospodarske stvari. Vpošteval bi gc tovo bolj. mladinske stvari, ko bi bilo j 9 dosti prostora. Papir jo predrag.
d NASE KAT. ČASOPISJE Jr premalo razširjeno. „Ljudski Glas'* pv nekod po številu že „Gospodarja*- prfr kaša. Izobraževalna društva'»* posezitr. tukaj s svojim vplivom vises I Ustatfe vite v vsakem društvu poseötJ» ö<fee% za kat. časopise!
d RAZŠIRJENJE naШ Sessopisov jo skoro bolj važno, kako# -vee frage
izobraževalno delo skupaj. г
đ V ŽUPNIJI L. ima taobraäGVftt no društvo le 25 udov. To je le Ven dar malo za župnijo s 1500 đitšami.
Orlovski vestnik.
o ORLOVSKO OKROŽJE St. Le nart priredi v srodo in četrtek, dne S in 3. maroa t. 1., organisetorično-teli ničen tečaj za vso podrejeno odseke Tečaj je važen za vse odsokovh ocl borhike in člane vaditeljskega zborni zato pošljite vsi odseki svoje itrhkcijo nanje na tečaj. Društva, ki še nima, orlovskih odsekov, nujno prosimo, - Ö pošljejo svoje odposlance, ker je točo važen tudi za ustanavkanje novih o®-sekov. — Poslovodja okrožja.
Neredno gospodarstvo.
g V SLIVNICI pri Mariboru so našli na posestvu župana in gostilničarja Lesjaka ogromno plast jzborne ga apnenca, ki ga bo uporabljala1 to varna v Rušah za proizvajanje kar Uda in dušika. Dosedaj je morala tovarna ta kamen dobavna ti iz Pesavj* in deloma celo iz Hercegovine. - Gosp, Lesjak dobi za svoj kamen 1 milijo? kron. Do rude se bo od kolodvora po ložil tir za malo železnico. . <	- ,
g VREDNOST DE WAR J A* Ameriški dolar stane 144—145 naših kron, 100 avstrijskih kron* stane 24 * naših , za francoski Irankplačaš* v našem de narju 10 K 65-1—63 v, 100 lašMh lir je 529—«532 naših kron in 100 nemških mark stane 240—242 naših ■ kron,
"^^ЈАЕтЖтЗЈсГ™*^РбБШјШЈ CA SPD naznanja svojim č!a5\on\, ' kl še niso plačali članarino za leto 1921, d i to nemudoma store, ker sč morA gla -* som pravil s. kbuoem maroa prenehali z izdajo izkaznic. — . Kdor žeM Plan. Vestnik, katerega t. številka je. že iz-. šla, ’ naj istega, naroči naravnost 1 pri Osrednjem odboru v Ljubljani ter vpo-šlje pripadajoči znesek 70'K ; • Pia -gajnik.
HOČE. Kmetska hranilnica in posojilnica v Hočah ima 6. maroa po ranem sv, opravilu svoj rodni občni zbor. K obilnL udeležbi vabi odbor. ■
I •muuiRiimiimwiMHiMHSMMHMttK'
Josip Anitii,
ulitelj it Primoniega,
Tilka Kopan,
učitelji ta <e Prekmurju,
porečena,
ns
Mej stotov “ Ja*
Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta st.	2—2 ut
SiMiiMinrum h
Ifa nrriča!	tretjino vred*
nfl pl L V C j uosti dve izborni jtimiejehi avttilki. Maribor, Gosposka ul. 50, vrata 6	116
КгсјвШ iiterec 4V
rre jod ugednini jegrji pri Ga? par^u Kt ebt 1, Slov ei. jgra de c. *r~2____________'	113
■' Vabilo
B8 shod, katerega priredi društvo n aiibotskib posestnikov v ned» 1 o. dne 27. t m. dcpeldne ob ’/«9k v gostilni >Manbor«. JBet so važne toč ke na dr tvmm Ttdu, se ojczarjtjo vsi hišni posesti iki. (tudi t ni, ki niso «lani društva), da se udeležijo poli < šievilno.	Odbor.
lahko zaslužijo
12 Ul KI z lahkim del» m v hiši mnogo denaria. Pojasnila daje ŠEF, Maribor Prešernova ul. 1. 1-2 108
Bezgtas.
V Zg. S v. K ungoti pred orožniško postajo se bodo v nedeljo dne 27 ft br. 1921 tr je lepi konji i na javni dražbi prodali, nakar se interesenti opozarjajo. U2
2—2	Kupujem	107
: četefni vostk :
kakor tudi suho satovje (vošine). Cena pp dogovoru.
Ivan Trtllep»
svečar, Slovenjgradec.
Pcksri
vzamem takoj v ljU naiem, da jo kupim, ji izključeno. Naslov v vtpiavr.ištvu lista. 1- 2	137
Ceno kipite ItS
12O—, I9O—, 230 — , moške sjrodnje hlače K 80-— in 88 —, srajce pisana ali bela K 120-- , I45 —, 170-—, h'ačevina 126 cm širtka 1 m K t0‘— do 148 —, plavotisk, lep, Im K 40 —, 45-—, 48'—, oksford, dober 1 m K 40’—, 46-—, tujavo platno 1. m 34 — do 4О —, Sifoni, flni t m K 42*— do 50‘—, pnd-pašniki za ženske K 58-—, 66 — 72-—, 85-—. glavni rtiči, lepi ä K 3O —, 36-- , 42-—, konjske štiBrge 1 par K 24-—. 36-—, 38-—. 44-—, uzde navadne in pletene K 15-—, 17—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje ir ser o; dežni guni plašč, arglfški kr< n 1120 — , Žan it rižas«. črn, rujav in zelere barve za moške obleke 1 m K 130-- do 145-—, toaletno urilo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, egaretre papnčke, vse vrste krtač, lps-ne igle, glavnike in raznega eirugega blaga v zalogi
Ploižij. Griušfk. tsnbor.
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Uspešno inserirate v Straži!
Klobuke in slamnike
modernizira po najnovejši obliki za gospode in dame, sprejema tud vsa v to stroko spadajoča dela. Nudi vedno veliko zalogo novih, od priproete do najfinejše vrste, klobnkov in slamnikov, kakor »švicar.-ki P,ko« in »japonski »Tagal«. — Popravila se točno in solidna izvi ■ «j jo. — Za modmtmje izjemne cene, — Cene zmerne.	105
Za mnogobrojna naročila se priporoča Ivan Kvas* Maribor, Meljska cesta 74.
Čevlje,	s—10 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
s	tržne torbice,
pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Novo došlo!
Slaniki.
Mrxi d — Tikles.
Atp k ideči in bet. TvvcHn žtjif v ritklfnicah vsake vtiikcsti m cdprt
Pfeferom.	2—2
Kapre.
Kumarice v očetu. Kompoti iz brusnic. Povidel.
106
Kare! Liickr.er, trgovec
Mar bor, Gosposka ulica 5. t ,
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo wem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo. veat, da je naš iskrenoljubljeni, srčnodobri soprog, адфготв pče, svak in stoic, gospod -	.	....
Franc Jurkovič
šolski ravnatelj v p.
danes, dne 23. februarja 1921 ob 9. uri nenadoma preminul.	•	-■	,	>
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v petek, dne 25 febr. 1921 v mrtvašnici mestnega pokopališča v Pobrežju svečano blagoslovilo in nato tr lastnem grobu položilo k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se. bo darovala v soboto» dne 26. febr. 1921 ob 7. uri v mestni in stolni župni cerkvi.
Maribor, dne 23. februarja 1921.	114
Marija Jurkovič roj. Vodopivec, soproga, ' Milica Jurkovič, hčerka.
Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni «nvod Maribor. - Posebni part« se ne bofle IrdaU,
BrOj 3343/11.
118
Pri mariborsäki puk* vsWi okražni komandi se vrši dne 5. marca 1921 od 10 do 12 ure ofertalna licitacija za dobavo slame do 5CO.OOO kilogr. sli manje za garnizon Maribor ijn Ptuj, za dobo od 1. aprila do 1. juliia 1921.
Kaucija 10% skupne vrednosti.
Pismene, z 10dirarskim kolek'm kolkovane ponudbe je predložiti v zapečatenih zavoji! do 11. ure.
Tozadevni pogoji leže v Mar bdi u: Dravska vojašnica soba št. 16, dopoldne na vpogled.
KBfiborska jRikevska ckužtB Miranda.
Izdajatelj in založnik ;* Konz, „Straže."
.Odgovorni urednik:. .Vlado Pušenjak.
iTisk Cirilove tiskarne v. Mariboru»