216. Številka._Ljnbljana, v ponedeljek 21 septembra 1896, XXIX. leto.
SLOVENSKI HM
Izhaja vsak dan «ve4er» urimfii nedeljo iu piaznikc. ter vutja po f. oSti piroman za nvstru-ogernko dc*elc *s vae leto 15 pld., za pol lota 8 pld. ra četrt leta 4 gld., za jeden BMsee 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez poailjanja      daru if.a vsa leto Vd gld., ca č*trt let« S <jld  BO hr., za jedra mtme 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr
na meter,, r>o 30 kr. -».a četrt let*. — Za tuja doinio toliko ve«\ kolikor poštnina Koafta. Za oznanila pladnje M od atirinlepne petit vrste p-i 6 kr., Ce ho oznanilo jednakrai tiska, po B kr., 6V, se dvakrat, in po 4 kr., Cc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be i^oie fmukirati. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo jo na Koupjreanom trgn 6t. VA. Upravni&tvn na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. rae adminut-ratu ne »tvari.
„Program'4.
Oklic »krščansko socijalnoga volilnega odbora", s katerim imamo mi — in to bodi povedano sobotnemu „Slovencu" — ravno toliko opraviti, kakor s „katoliškonarodnim odborom", osvetlil je skandalozni način, po katerem se je doseglo, da je bil kot kandidat za državnozborsko volitev postavljen dr. Šušteršič. A ta oklic izpričuje tudi, da se krščansko socijalna stranka ne upira Šusteršičevi kandidaturi samo zategadelj, ker je b«I dr. Šušteršič proglašen kandidatom zoper voljo malone vseh zaupnih mož klerikalne stranke in ker je bil dr. Ž tnik s kruto grožnjo primoran, odpovedati se kandidaturi, nego da se protivi Šusteršiču tudi zategadelj, ker vo, da ta kandidat po milosti šk( fovega kaplana Šiške in zop*r voljo volileov ni niti naroden, niti res krščansko-socijalnega mišljenj a.
Hude obtožbe, izrečene v omenjenem cklicu jednega dela klerikalne stranke, napotile so dra. Šusteršiča, da jo v sobotnem „Slovenca" obelodanil v obliki programa spisano opravičenje, nadeje se, da vrže ž njim nepristranskemu občinstvu peska ▼ oči
Šušterfiičev „program" je obudil veseloet pri vseh, ki tega „moža" !e količkaj bližje poznajo. Kdo se ne bi smejal, ako čita, da bo ta — dr. Šušteršič „ smatral kot sveto dolžnost — obrambo slovenske narodnosti" in da bo — „Klunov naslednik" v zagovarjanju koioških Slovencev? Kdo pa je ziagal nemškonacijooalne pesni? Kateri ljub Ijanski odvetnik celo za slovenske kmete nerrški uradne? Kdo je na katoliškem shodu prvo narodno društvo, drnžbo sv. Orila in Metoda, naj-strattneje napadal z očitnim namenom razbili jo? Koliko krajcarjev je ta — dr Šušteršič žrtvoval v kak narodni ali v kak katoliško naredni namen? Pa kaj bomo povpraševali! Tisti, ki z drom. bu-steršičem sede za jedno in isto mizo, ki ga z raz nih zaupnih posvetovanj poznajo veliko bolj, nego mi — t 8ti so zoper njega pričeli agitacijo in izduli oklic pred vnem tudi zategadelj, ker hočejo imeti narodnega kanddata, kar dr. Šušteršič po njihovem mnenji ni in nikdar no bo. Ros je tudi šu-eterAič postavil točko o  narodnosti v svoj „pro-
Slavnostni govor dra. M. Murka
pri  odkritju  npominsko  ploče nu rojstui hiši Davorina Trstenjaka v Kruljevcih pri Sv. Juriju na Ščavnici dno G. septembra 18'JG. (Konec.)
Na to nas naj spominja vse delovanje D. Trstenjaka danes, to naj ploča, katero bomo odkrili, pripoveduje Vam, njegovim najbližjim rojakom tudi v poznejših časih. Naj vzpodbuja ta ploča Vas, duhovni bratje Trstenjakovi, da bots izpolnjevali svoj vzvišeni pastirski poklic po božji volji, kakor on. Vas slovenske učitelje naj spominja, kar je zopet Trstenjak sam rekel depntaciji učiteljev ptujskega okraja: Delujte skupno z duhovščino na korist našega naroda. Vam dijakom vseh šol, ki bote tukaj mimo romali, naj kličejo zlate črke v spomin, kar je Trstenjak povedal poslancem duhovne mladeži naše ikcBje: Vaše življenje bodi posvečeno kreposti, znanosti in umetnosti: „Virtuti et Mneiel" Glejte, da si priborite čim prej vsak svoje mesto, saj domovina potrebuje še mnogo delavcev, ki bi iz naroda prišli in tudi za narod delovali. Vam posvetni gospodje vseh stanov,   bodi D. Trstenjak primer
gram" a šele potem, ko seje zoper njegovo kandidaturo agitovalo tudi iz narodnostnih ozirov. Saj si celo „oBieduji volilni odbor katoliško-naredne stranke", kakor se vidi iz njegovega oklica, ni upal niti omenjati, da je njegov kandidat, dr. Šušteršič, narodnega mišljenja. Le v najhujši stiski, nikdar pa iz srca, zapisal je Sust^ršič v svoj program „obrambo narodnosti". Lahko si torej že naprej mislimo, kakšne vrste bode ta — narodni zagovornik !
Kandidatu Šusteršiču je pa kazalo, da Še na drugo 8tran pripogne svojo ponosno g'avo. .Kršan-sko secijalna" frakcija ž njim ni zadovoljna. Ergo — piše Šušteršič — bodem izpolnjeval „kršćansko socijalni" program. V to svrho proglafia gospodarsko 'p-ašanje „kot prvo in najvažnejše". Glejte si izdajalca „katoliškega" programa! Kad-.r se je z naše strani reklo, da zmatramo naiodnostno vprašanje sedaj za prvo in najvažnejše, kričal je „katolik" dr. Šušteršič na vse grlo, da je .vera" prva in najvažnejša stvar. Sedaj pa, ko p'tiebuja glasove gospodarski sti-kanih km«, to", pahne vero 8 prvega mesta in postavlja na nje me«to gospodarsko vprašanje. To je ravno tako pustolovsko, kakor je smešno, če se jeden dr. Šušteršič baha, da se mu je od liberalne strani očitalo, da b<? preveč potegnje za kmeta. Za takšno očitanje ni Šušteršič dal prav nobene prilike, niti liberalcem, niti klerikalcem, pač pa se mu baš iz klerikalnega 'ah ra očita, in to po vetj pravici, da so poteguje le preveč za svojo lastno korist. Osobito, kar se tiče njegovo naklonjenosti slovenskemu kmetu, dala je ta povod, da se je v duhovniških krog'h obesil dr. Šusteršiču karakterističen priimek, katerega pa ne moremo za* beležiti, ker je kazniv. Zategadelj bi bilo najbolje, ako bi gORpcd Šušteršič kar nič ne omenjal svoje „Ijubezni* za kmeta.
V Čem pa obstoji ŠuŠteršičev krščanski soci-jalizem ? Šušteršič se je v svojem .programu' spretno umaknil temu vprašanju. Glasovati hoče za kmetijske zadruge, za katere pa bodo glasovali tudi poslanci drugih strank in cvlo slovenski .liberalci", in glasovati hoče za domovinski zaken, kateremu nasprotujejo najbolj dunajski krščanski socijalisti A kaj hoče sicer?   Šušteršič govori o velikih dol
čiste in nesebične ljubezni do domovine in pripro etega naroda. V«e pa nas opominja D. Ttrstenjak, kako se je treba vedno znova učiti in posebno v naši debi, ki tako hitro živi in Že skoro ne pozna več nikakih mej, nikak.h daljav, korakati z duhom časa, da ne zaostanemo sami, da ne zaostane ves naš narod, ki se ima boriti s tako mogočnimi so sedi, kakor so Nemci in Lahi. Mi smo sicer neizmerno napredovali, ako n. pr. pemislimo, da namesto nekoliko knjig jih danee samo družba sv. Mohorja izdaja na leto pol milijona, kar je za naš narodič ogromno število. Naš iezik si je priboril že tudi nekaj pravic v javnem življenju, vendar ne pozabite, da ga soseboo pri nas na Štajerskem mnogi uplivni krogi le trpijo. Takega profesorJH, kakeršni je bil Trsttnjakov učitelj H. Putf, ki je slov. dijake vzpodbujal, naj se nče svojega jezika, sploh po dobnega Nemca danes ne bi našli v naših deželah. Ni tudi že davno nemškega lista v Gr&dci, v katerem bi se lahko objavljale slovanske pesni in taki članki, kakoršne je pisal do njih D. Trstenjak. V .kn mrvico svojih pravic si moramo korak ta korakom sami pridobiti. Mora iti in šlo bo, a k o o s t a-nemo sami sebi zvesti. Bodimo pred vsem sami zavedni in značajni Slovenci v rodbini in jav-
govib, kateri bremenijo kmeta. Žalosti mu trepece srce, kadar so h pomni, da je na kmetskih posestvih vknjižb nega dolga 3000 milijonov, o l katerega je treba plačevati na leto ckrog'ih 150 milijonov obresti, mej drugim tudi posojilnicam, katere dr. Šušteršič zastopa. Gotovo se mu tudi treso rok>i samega sočutja, kadar zabeleži svoje Btroške na prošnjo za rubežen ali za eksekutivno prodajo ter pomnoži šte-v lo kmetskih dom jv, ki gredo vsako leto na kant.
Zadosti tega „programa", kaj ne, slovenski kmet? Posiljeno zelje na vse strani, — škoda res debele tiskarske zabele, katero je dala „Katolička tiskarna!"
V EJiililJaiil-, 21. septembra.
Krščanski socijalizem na Đunaju. V okrajnem zastopn v OtaktingU na Dunaju je jeden odbornik sprožil misel, da naj bi se gradile hiše za delavska stanovanja. S tem j* pa dregnil v sršenovo gnezdo. Prot'semiteki okrajni odbornik«, ki so vsi hišni posestniki, so planili po njem. S tem bi se ponižali najemninski dohodki od hiš. Tacih hiš tudi ni treba, ker so na Dunaju že sedaj stanovanja preveč po d ni. Neki krŠčanskos* cijaloi list tega postopanju ne more razumeti. Nam je pov.se razumljivo. Krščanski socijalizem še mkakor ni prešinil dunajskih hišnih gospodarjev. Volili so proti-semite, ker se je jim obetalo, da f-e jim divki znižajo. Ko bi se jim bilo le namigndo, da se bode delalo na znižanje najemnine, bi ne bdi dali krščanskim socijnfistoiu nobenega glasu.
Df Lueger je še nedavno bil n. j;■< pularnejši mož na Dunaju pri malih obrtnikih, a zadnje dni pa že zabavljajo preti njemu kakor prot' kakemu Židu. Dr. Lueger je obeta', ko je agitoval pioti liberalcem, da se bodo mestna dela od lajala malim ohrtnikom, ko dvb* občinsko upravo proti&emitje v roke; oddalo ee bode vtako delo posebej. Vtika podjetja se bodo tako kar odrinila. Dunajski malt obrtniki so že računali, kako bodo lepe novce zaslužili. Te dni pa mesto oddati bore večje delo kakemu \ečjemu podjetniku, in sicer vsa raznovrstna dela vkupe. V mestnem zboru se je o tem interpelovalo, protisemitski listi so delali odgovoren za to le b rokratiteitt, ki je ostal na ma-
nesti Zahtevajmo povsod, kar nam gre bodisi v političnih in sodnijskih urad h, na poŠtah, železnicah, povsod, kamor prihajamo, posebno ako nosimo svoj denar tujcem in domačinom, ki pa pri svojem poslu ne majo in ne spoštujejo rašega jezika. Jaz vsako leto z z*!ostjo opazujem, da v tem oziru le malo napredujemo. Ako potujem po Češkem, s>-m tudi v nemških krajih navajen, da vse naro^ujen češki, doma pa me povsod kakor posebneža gledajo, ako bo oglasim slovenski. Da je tako, smo neizmerno mnogo sami krivi. J.tz sem poslednji, ki bi hotel Širiti kako narodno strast, in se držim pesnika Iju-tomerekih goric Trstenjakovega najdražjega prijatelja Stanka Vraza, ki pravi :
Svi nnrodi *su božja čeda, Na sve jedan Hog gleda.
Pri vsem tem pa se moramo odločno in dosledno drsati načela : na svoji zemlji bodi Slovenec, ki daje cisarski vtjski toliko izvrstnih vojakov in plačuje toliko davkov, sam svoj gospodar! Kdor se Vam pridruži, naj Vam bo dobro do?el, ali skrbimo, da bo tudi pri nas veljalo, kar so pravili stari Rimljani: Si R"mcp vivis romano vivito more. Klor pri nas živi, naj spoštuje naš jezik, naše šege in navade, naše pravice in naša čuvstva,
gistratu še iz liberalnega časa. Dr. Lueger je na interpelacijo odgovoril, da je pri tacih delih treba skupnoga vodstva in se zatorej na drobno oddajati ne morejo, če se hočejo dobro izvršiti. Dc. Lueger 86 je postavil popolnoma na stališče, kakeršno bo zavzemali nemški liberalci v tacih stvareh. Zato se je pa nandušenje malih obrtnikov zanj že močno ohladilo.
„Doutscho Zeitung"  je  za Inje dni grozno jezna  na  dva dunajska  lista. Krščanekosocijalna „Rsichspost"  in pa  „Wiener Allgemeine Zeitung" eta jej očital«, da je podkupljena. Poslednji list je celo povedal, da je dr. Lueger „Deutsche Zeitug* plačal 9000 gld. „DLutBche Zeitung-, katero socialistična „Arbeiter Zeitung" zaradi njenega pogostega menjanja  politične barve  primerja celo 8 poulično vlačugo, preti svojim nasprotnikom s tožbo. Seveda posebno zanimiva bodo pravda proti „R*ichspoŠti", ko sta sedaj vendar obe glasili jedne in iste stranke in sovraštvo mej njima izvira le iz tega, ker druga drugi dtlati konkurenco.   Oba ta dva lista ee moreta le t oriti za svoj obstanek. Protisemitje namreč ne podpirajo tako dobro listov, kakor židje.
Poljska, ljudska Btranka se že pripravlja za bodočo državnozborsko volitve. Kmalu ee snide shod te stranke, na katerem se bode govorilo o tem, da se vsi poslanci pozovejo, da bodo delovali na to, nsj se vpelje tajna in neposredna volilna pravica v Galiciji za državni in za devini zbor, da se izločijo vsa mesta in trgi iz skupine kmetskih občin in osnujejo novi mestni volilni okraji in odpravijo virilni glasovi deŽelaotabularnih posestov v kmetski kutiji in se uvrste v kurijo veleposestev, ter se pomnoži število deželnih poslancev. T ka uravnava vo'ilnegi reda bi nared 1* konec vladanju poljske koaservativne stranke. Moč: te stranke se opira pred vsem na to, da so volitve javne. Pri tajnih volitvah bi upliv duhovščine in Židov nič ne izda!. Seveda ee bodo konservativni poslanci na vso moČ Opirali  taki premembi volilnega reda.
Vstaja v Makedoniji se neče razširiti, če tudi zadnji čas prihajajo 8 Krete grški vstaši v Makedonijo. Makedonsko prebivalstvo se ne zmeni za vse nagovarjanje Grkov, naj se spuntajo. Grki so hote'i s tem, da pod grško zastavo organizujejo vstajo v Makedoniji, svetu dokazati, da je ta pokrajina grška. Sedaj se je pa baš nasprotno dokazalo. Razen tiatih vstašev, ki iz Grška in Krete prihajajo v Makedonijo, se n kdo nočo bojevati po grško zastavo. Make lonci sami nočejo ničesa slišati o kakem združenju z Grško. Vse drugače bi b>lo, ko bi Bolgarija poskusili spuntati Makedonijo. Turčiji je morda celo ugodno, da so klati nekaj grških vata-šev pe Makedoniji, ker to Bolgare odvrača, da se ne spun'ajo, ker bi to bilo Sedaj njih narodnosti na škodo.
Dopisi.
Iz llii«l<» % I j !<•«•, 18. septembra. Resn ci v čast in bratom t Iioji v zaščit veljajo naj naslednje vrstice kot odgovor na zadnji dopis iz Radovljica. Da se je najela rudniška godba iz Rablja, zahvaliti nam je | ovsem narodnemu možu, ki nas je opozoril nanjo. Brž je stopilo i aše gasilno društvo v dogovor z nje vodjo g. Kralovmkom, bivšim dolgoletnim kapelnikom 7. pešpolka (takratnim Marojčič) V pogovoru povedal nam je, da je prišel še 1» [ r J
kratkim s svojo godbo iz Pfibrama  in nam predstavil svoje ljudi,  ki so se mej seboj pomenkovali izključno le češki.   Kaj je s tem povedano, da so pri godbi sami Čehi, je v nas vsakomur znano. Kar ne moremo  zatorej g. poročevalca umeti, kako jih je kar ad libitum markiral za Nemce.   Kritike, ka-keršna je  b la  izrečena v dopisu iz Radovljice, ta godba že vsled tega ni zaslužila,  ko se je prt nas takrat vprav žrtvovala.  Deset mož z godali na pi-ščal ter deset na  lok (slednji  pridružili so se pri sprevodih tudi s svojimi instrumenti na piščal) so zahtevali za takso, vožnjo  iz Rablja in iz Trbiža, hrano in prenočišča  le 150 gld. in  to od sobote opoldan, do ponedeljka v jutro.   Će se nadalje pomisli, da v ponedeljek  zjutraj  tudi niso mogli nastopiti službe,  vprašam : katero godbo bi nam pač cenejo navedli?   Glede Bovčanov pač ni resno odgovarjati. Gospod dopisnik priporočal bi nam morda tudi „Sužmanovo bando"  mesto vojaške,  samo da so vsaj naši ljudje.   Sedaj imamo  na razpolaganje le domžalsko godbo,  ki je,  kakor  pravijo, prav dobra, a ceneje bi ne bih, ker računa za vsakega moža samo  takse  5 gld.  vse drugo  pa posebej. Razven tega  pa je bila udobnost za nas, da smo raboljsko godbo  lahko  cepili, kakor nam je ravno ugajalo, polovico na piščal, polovico ua lok, sedaj sem, sedaj tja.   Poglavitno pa nam je bilo pri izbira  godb zagotovilo, da  dobimo dobro godbo. Kar se  tiče  ponovljenja posameznih  komadov pri sprevodih, moramo gospoda dopisnika opozorit', da imajo tudi najboljše  godbe  pripravljene za vsak slučaj vedno  le  po  nekaj  komadov, katere igrajo na pamet;  sekirice pa  natakniti  o takih nalivih, kakršne smo imeli na naš dan, pač ne more nikdo zahtevati!  Gosp dopisnik je tudi trdil, da se niso svirali slovanski komadi. Ali ,N »prej-, „Oj Banovci", „Kje dom je moj", BHej Slovani" in druge skUdbe, katere je ob veliki  navdušenosti svirala godba pri obedu  in  pozneje na vrtu, morda niso slovanske? Ne vemo, kaki nagibi  ho vodili   pisatelja rečenega dopisa, da je rabelj^ko godbo tako ostro prijel, kon-statovati pa moramo, da jo je prijel po krivici, kar je svirala jako dobro,  tako  da jo tudi muzikalno izobraženi ljudje toplo hvalijo, in ker je godba slo van ka  ter svira  slovanske komade, jo vsem narodnim  društvom  po okolici prav toplo priporu čamo, ker to v polni meri zasluzi.
Občni zbor „Radogoja".
Ob precejšnji udeležbi ljubljanskih in zunanjih članov, vršil se je v soboto zvečer letošnji občni zbor društva „Radogoj".
Predsednik gosp župan Hribar je pozdravil zborovalce, koustatiral sklepčnost in v daljšem na govoru povdarjal zlasti, da odborovo prizadevanje, dobiti sredstev za podpiranje visokošolcev, ni bilo v minolem letu uspešno. OJbor je sicer razposlal mnogo pismenih vabil za pristop, a dosegel je ž njimi malo; to je dokaz, da se da le z osebno agitacijo kaj doseči. Predsednik je tudi omenil, da vstopijo letos prvi društveni podpiranci v službe in je upati, da bodo čim prej začeli vrače vati dobljene podpore.
Tajnik, g^sp. nadinžener Žužek, je poročal o društvenem delovanju v minolem letu. Odbor je bil razposlal 137 pisem na razne znane rodoljube, naj pristopijo društvu, a uspeh ni bil ugoden, ker so ]e odzvalo le jako malo gospodov. Notranje delovanj« društva se je omejevalo na reševanje došlih prošenj za podporo. Društvo je dajalo v minolem letu 13 visokošolcem redne podpore, izvenredne pa so se dovolile štirim visokošolcem. Štiri prošnje je odbor — s težkim srcem odklonil — odklonil zaradi nedostaiarija sredstev. V dveh slučajih so člani odbora zložili podporo in deloma prevzeli jamstvo zanjo. Podpiranci so vsi, kolikor je soditi po predloženih spričevalih, v študijah dobro napredovali. Za priboJnje  loto  je  došlo  odboru 2 2 prošenj za
S t al'in naukom pa ee obračam še posebe do Vas, kmetje iz Sotonskih goric in Murskega polja, Vi ob Vette, kuko lep kos slovenske zemlje Vam je podarila stvarnikova roka. J«z sem še v dijaških letih vedi,o z nekim posebnim veseljem prihajal v ljutomerski okraj. Maj tem časom sem videl vse slovanske dežele od Črne gore in Jadranskega morja do mogočne Volge na Ruskem, ali lahko Vam rečem, da jo malo tako prijetnih in lepih krajev, kakor so hribčki z vinskimi goricami, naše aelene dolinice in bogate planjave. Čuvajte vsemu slovenskemu narodu ta raj naše domovine ob nemški meji kot dobri, varčni in napredni gospodarji! Pomislite t udi Vi, da se je treba vedno učiti. Ne dajte se motiti, ako se Vam pravi: »Moj oče in dedek sta tako živela, pa eta dobro živela." Dedek Še železnic ni videl, oče pa • e ni ničesar slišal o raznih novejših iznajdbah, ki globoko segajo v življenje v8»ga človeštva. Res „skrbi in huda leta m te vzbozga kmeta" pravi Že naš pesnik Prešeren, ali kdo jih nima? Bodite tudi ponosni na svoj stan! Vaše delo, ako ga vest no iz polnjujete, ni manje vredno kot vsakega gospoda. Pošiljajte kakor dosedaj in še več svojih nadarjenih sinov v srednje in višje šole, da bote imeli v njih
svoje duhovnika in učitelje, pravične sodnike in dobre zagovornike, sploh zastopnike v vseh stanovih. V svojem rojaku, Dav. Trstenjaku, imate najlepši vzgled, kako se da tudi na majhnem mestu, delovati na korist vsega slovenskega naroda. To je tudi v duhu onega roduljubja, katero je živil D. Trstenjak, da se drug drugemu kot bratje približujemo v duhu krščanske ljubezni in spoštujemo vsakega delavca na kakemkoli mestu. Tako nam tudi ne bo strašno mogočno novo gibanje, ki neče ničesar slišati o narodnosti in veri ter že .šteje milijone privržencev. Ako se bomo pošteno trudili, da postane ves slovenski narod jedna organična celota, katere udje se vzajemno dopolnjujejo, bo nam gotovo zasijala zarja lepše bodočnosti.
In tako učite in navdušujte vsakega popotnika in domačina, zlate Črke, ki nam pričate, kje je tekla zibelka Davorina Trstenjaka, kje ga je Bloveneka mati učila jezika, za katerega povadigo in čast je toliko storil. Naj se pokaže ploča, ki bo vzbujala t tko drage spomiue. Blagoslov božji počivaj na tej hiši, da bo še dolgo bliačal viden spomenik Davorinu Trstenjaku, kateremu kličemo hvaležni in iz vsega srca: Slava, slava, slava!
podporo, o katerih bode sklepati novemu odbori; Končno je tajnik predlagal, naj občni zbor izreče zaupnima možema g. dr. Simon'ču na Dunaji in gosp. prof. IUuptmanu v Gradcu zahvalo za njihov trud in jn prosi, naj bi ta posel opravljala že nadalje, drnštvn „Rađogoju" in slovenski mladini v prid. Zajedno ja tajnik naznanil, da je vseučilišč profesor g. dr. Krek v Gradci pripravljen prevzeti poverjsništvo „Radogoja" v Građci in sicer kot drugi zaupni mož, za katero prijaznost mu naj društvo izreče toplo zahvalo.
Poročilo tajnikovo je občni zbor soglasno odobril, vzprejel prodloga glede zaupnih mož in izrekel tajniku zahvalo,
Blagajnik gosp. notar Plan ta n je poročal o društvenem denarnem stanju. Nedotakljiva glavnica, ki je znašala konec lanskega leta 36 132 kron, je narasla letos na 364G8 kron. Rednih dohodkov je droštfo imelo 2882 K 68 b (letnine 70 K, darov in podpor 1352 K 60 h, obresti 1460 K 8 h) Treskov je bilo: 7a\ pokritje lani izkazanega primank-Ijaja 99 K 66 h, za podpore (redne in izredno) 2850 K, upravnih troškov je bilo 34 K 85 h, vseh troškov skupaj 2984 K 51 h, primankljaj znaša torej 101 K 83 h. Ta primankljaj bi bi še večji, da g. blag-ijnik gotovih troškov za upravo ni plačeval iz svojega.
Predsednik g. Hribar predlaga, naj se mestni občini ljubljanski in dež. zboru kranjskemu isrečo zahvala za dovoljeni podpori, katori predlog sa je vzpiej«! z živahnimi dobro-klici.
Poročilo blagajnikovo je ob'ni zbor odobril in blagajniku izrekel toplo zahvalo za njegov trud.
Poročilo pregledovalcev računov se jo odložilo, ker je poročevalec zadržan, udeležiti se občnega zbora.
Pri volit vi  novega odbora so bili na predlog g prof. Pleteršnika izvoljeni vsi dosedanji funkcionarji  in  sicer gg. Ivan Hribar, predsednik. Ivan   Murni k,  podpredsednik;   Anton   Ko hI ar. dr. Danilo  Majaron,   Ivan Plantan, Simon Rut ar, dr. Ivan Tavčar in Fran Žužek odbor niki.    Zunanji odborniki so gg. : dr. Gustav Gre gorin za Trsf, Slavoj J e nk o v Podgradu za Istro, dr. Iv. Kos v Gorici za Goriško, Vekoslav Legat v Celovcu  za  Koroško, dr. Josip Sernec v Celji za   Štajersko  in dr. Jakob Schegnla izvenljub Ijanski  odbornik  za  Kranjsko.   Kot pregledovale i računov so bili izvoljeni gg.: Ivan G o gol a, dr. V Štor in Karol Pleiwee.
Predsednik  g. župau Hribar zaključi na to zborovanje  izrekši  zahvalo udeležnikom in nadejo da bode društvo v prihodnjem letu materije Ino bol, uspevalo na korist slovenske mladine in 8 tem na korist vsemu narodu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. septembra.
— (Svetčeva sedemdesetletnica) ss je v
soboto zvečer in včeraj  praznovala v Litiji na lep, sloveeen in vzpodbuden način.  Ko dobimo vsa po ročila o tem praznovanji, popišemo je obširno, kakor zasluži.   Za danes naj le omenjamo,  da je včeraj privrelo v zastavokrasno Litijo vse polno odličnega narodnega občinstva od blizu in dalječ. Mej 12. in 1. uro so ss poklonile in  izrazile Sfoje čestitke g Svetcu naslednje deputacije:   1.  državni in deželni poslanci;   2. občinski h vet.  ljubljanski;   3. notarji; 4. narodne dame; 5. g Legat za koroške Slovence, 6  g. Dragotin Hribar za Štajerske Slovnnce; 7. de putacija goriških Slovencev ; 8 zvrševalni cdbor narodne stranke; 9. Ciril Metodova družba; 10. Ljub Ijanski „Sokol" ; 11. Ljubljanska Čitalnica ; 12. Matica Slovenska; 13. društvo „ Pravnik" ; 14 Pisateljsko dni štvo; 15 Slovenski Narod; 16. Slov. učit. društvo; 17. društvo „Sava". — OJ 2. ure naprej je bi! banket pod nalašč v to napravljeno lopo. Udeležilo se ga je nad 200 dam in gospodov. Zdravije je bila dolga vrsta. Gospod Svetec ee je zahvaljeval v dolgem, krasnem govoru. Zbor „Ljubljana" in ženski kvartet „Struna" sta mej banketom lepo pela, a poleg tega so litijske in okoliško tamburašice .udarjale". Došlo je nad 50 brzojavnih pozdravov. Silen dež je pro vzroČil, da se je velika družba  začela razhajati, pred no jej je bilo milo.   Vsi ndeležniki  so pa bili veseli, da jim je bilo dano prisostvovati taki prelepi slavnosti.
— (Osobne vesti.) D-ž. predsednik g. baron II e i n 88 je včeraj vrnil z dopusta in prevzel vod st.vo deželne vlade. — Naučno min sterstvo je privolilo, da prevzame g. prof. dr. Požar provizorično vodstvo mestne višje dekliške šole.
— (Potresni vlak — odpravljen.) Novi vozni red za državne in v državni upravi stoječi dolenjski železnici, veljaven za dobo od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1897, je ravnokar izšel, a brez dozdanjega takozvanoga .potresnega" vlaka. Prometno ravnateljstvo se torej si oziralo na prometne razloge, a katerimi je bila podprta prošnja mestne
občine ljubljanske za ohranitev napominanega vlaka. To pa baje zato, ker zadostujejo normalno vozeči vlaki sedanjim razmeram, dočim ee oni vlak ne rentuje. Na dolenjskih železnicah je vozni red nespremenjen in tudi vlaki ostanejo kakor doslej 2 „ mešana osobna" in 1 (opoludaoski) novi mešani vlak.
— (Slovenske tiskovine za meteorologična porodila) Vlada je ustregla opetovano izrečeni želji in je izdala slovenske tiskovine za moteorologična poročila. Opazovalci dobe te tiskovine pri dež. vi. di. Pričakujemo, da se bodo vsi slovenski opazovalci posluževali samo slovenskih tiskovin. Zajedno opozarjamo vse slovenske opazovalce na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, naj pri svojih centralah zahtovnjo slovenskih tiskovin.
— (Na o. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani) se začno ponavljalni zrelostni izpiti dne 1. oktobra ob osmih zjutraj.
— (V< zne olajšave za stavbeni materijal) Deželno predsedstvo je poslalo takajšnji trgovinski in obrtniški zbornici nastopni dopis: V amislu sklepov storjen,h  pri ko .f-renči  dne 10. avgusta t. 1. je južna železnica z dnem 30. septembra t. 1. razveljavila sedanjo, vsled pot resne katastrofe za prejem stavbenega matorijala dovoljeno vozno olajšavo, kakor je razglašena v naredbenem  listu za železnice in brodarstvo št. 2 iz 1. 1896. pod točko 116 in je na to mesto z veljavnostjo od dne 1. oktobra 1896 dalje do preklica, najdalje pa do kouca decembra 1897 po ta vila nastopim olajšave: „Za stavbene ma-terijalije vsake vrste se cd vhod, postaj juine železnico in od postaj železnice Dunaj Pottendorf Dunajsko Novomen*o v Ljubljano j. ž. dovoljuje za pošiljatve, ki so določene za popravo 1. 1895. po potresu porušenih poslopij, če se iste kot tovorno blago prevaža 50%, popusta od voznih postavkov na podlagi tabel za  preračunanje pristojbin v lokalnem lani u in sicer s to omejitvijo, da mora dotična pošiljatev preteči najmanj 40 km ž^lezuice. Nadalje se določa, da mora biti pri pošiijatvah, za katere se voznina plača po nakladni teži, oz roma za najmanj 10 000 A«? porabljenega voza, jednotni postavek 0 2G vinarjev več eventuvelui ogerski transportni davek za 100 kq in 1 hm in pri poftiljatvah v manjših količinah ima znašati j-dnotni postavek 0 32 vinarjev več eveutu-velni ogeroki transportni davek za 100 kg in 1 km. Olajšava se dovoli le dotičnim stavbnim gospodarjem samim in morajo za njo prej sami prosili. Dotični vlogi se mora priložiti potrdilo mestnega magistrata, iz katerega je razvidna kakovost iti približna teža pošiljatev,  ime in sfauovališče gospodarjevo in Železniška postaja, s katere blago prihaja. Olajšava se izvrši  povračilnim potom,   kadar  dutični stavbeni gospodar kot prejemnik predloži na njega se glaseče izvirne vozno liste. Ti dokumenti se imajo vposiati kontroli projemnikov najkasneje dva meseca po pre teku olajHHvne dobe. Če se uporabi kak v dodatku k lokalnemu tarifu ali sioer MSglatilaiifl potom ob-stoječ znižan vozni postavek, so povrne le diferenoa mej 50°,, popustom od voznih postavkov po tabeli za preračunanje pristojbin in dotičnim znižauim voznim postavkom.
— i Družbinski večer ljubljanskega „Sokola") minulo soboto je bd prav dobro obiskan. Mični in zabavni vspored se jo izvrAil vseskozi točno na občno zadovoljnost. Pričet kom večera pozdravil je starosta dr. Tavčar navzoče, posebno narodne dame, se zahvalil vsem, ki ho prevzeli izvajanje vzpoieda in v toplih besedah omenjal moža, ki slavi te dni svojo sedemdesetletnico, vzornega rodoljuba g Luko Svetca, Hurni kl-oi: Živio Svetec! bo pritrjevali tem besedam in sklenilo sa je brzojavno naznaniti čestitka zbrane narodne družbe slavljene u Domači diletantski orkta^er popolnoma opravičil nad-, katere smo izrekli že po glavni eknšnji. Gospodje so hvirali prav izboruo in vztrajno požrtovslno in pridali še mnogo točk. Najbolin sta ugajali Sokolska in Parmov valček. Živo odobravanje občinstva je kazalo, da no gg. »Iileta* t j> prav dobro nadomeščali odsotno vojaško godbo in tako omogočili prireditev večera. Humoristične točke znane so že cd društvenih jour fixov in bo tudi pri druž-lanskem večeru vzbujata mnogo smeha in zabave. G. lneman a svojimi zares izboruimi produkcijami je bil prava „p&9* de reeistence" vsega večera. Istotako sta kratkočasili g. Nollijevi točki. Vrli »Slavec" je, kakor vselej, sodeloval prav uspešno z večjim oddelkom zbora in prav Čvrsto izvajal pevsko točke vzporeda. Po končanem vzporedu se je v odborovem imenu zahvalil g. J. No 11 i gospodom diletantom, gg pevcem .Slavca" in g. I nema nn za njih vseskozi izborno eodelovanje in je bilo popolnoma opravičeno splošno mnenje, da tako prijetnega in zabavnega družbinakega večera že dolgo ni bilo. Vivat srrpiens!
— (Umrl) je g. Fran Velkaverh, jerraenar I in sedlar, jnko naroden obrtnik, star še le 31 let.
— (Dirka  zveze slovenskih kolesarjev)
izvršila se je včeraj jako lepo. Izmej deseterih dirkačev, kateri so ob 7 uri 36 minut zjutraj oddir-kali od starta pod zelenim hribom, pri vozil je prvi na cilj v Novem mesta g. Zmagoslav Bohinec; privozil je iz Ljubljane v Novo mesto v 2 urah 44 minutah, torej ca 59 minut hitrejše kot osobni vlak. Drugi privozil je na c*lj g. Fran Gombač v 2 urah 49 minutah in tretji g. Jakob Gorjanec v 2 urah 53 minutah. Vsi ostali dirkači, razun jed nega, prišli so na cilj preje kot v 8 in *, 4 ure. Prvi trije dirkači priborili so si častne svetinje in poleg tega so bili obdarovani s krasnimi častnimi darili; ostalih šest dirkačev pa dobi krasne časovna svetinje. Gospod Bohinec dobil je tudi naslov prvaka zveze slovenskih kolesarjev za leto 1896/97 Na cilju v Novem mestu pričakovalo je na stotne ljudstva dirkačev, katere je navdušeno pozdravljalo. Po dirki imeli so kolesarji ekupni obed, pri St.era-burju, pri katerem se je dirkačem, Novomeščanom in g. Svetcu v Litiji povodom sedemdesetletnice napivalo Odposlala se je tudi primerna brzojavka g. Svetcu. Ob 3 uri popoludno bil je koncert na vrtu „pri Bruuerju", katerega so je udeležilo vel ko število novomeške gospode. Na večer je bil ples, ki je trajal potno v noč. Novcmesčani pokazali so se kolesarjem jako naklonjene in isrekala se je želja, da bi se zopet kmalo priredita doka v Novomesto. Po mestu rurobešenih je bi o obilo zastav iu bilo je vse v najlepšem redu pripravljeno za dirko, kar je v prvi vr.^ti zsluga g. Grossmanna.
— (Fijakarska stojišča) 01 današnjega dne začenši stala bodita po dva fijakarja na Trza« ški cesti in pri državnih kolodvorih.
— (ŽenBka podružnica sv Cirila in Metoda v Logatcu) priredi due 27. t. m. veselico v korist glavni družbi v prostorih gostilne Arko v Dol. Logatcu s prijaznim sodelovaniem r.vanajsturice pevcev slavnega pevskega društva „Ljubljana".
— (Učiteljsko društvo za novomeški šolski okraj) bode rnndo redni občni zbor za t. i. takoj po uradni okrajni učiteljski konferenčni dne 30. t. m. v Nov*m mestu po običajnem vzpoiedu.
— (Vinarski shod in vinarska razstava v Novem mestu ) Obnovitev vinogradov, to vprašanje je seda] na dnevnem redu po vseh vinorodnih krajih naše dežele.   Slabo gmotno sta.-je naših gospodarjev z jedne strani, z druge shrani pa dosedanji povoljni uspehi z ameriškimi trtami, s lijo in vne-majo vinogradnike, da si čim prej pomagajo do no vih nafladov  in s tem   do boljšega gmotnega položaja.   Z ameriškimi  kulturami ee  je  doseglo po Dolenjskem  že  precej   uspeha.   Napredni vinščaki nabrali   so  tudi že precej izkušenj, na podlagi katerih dos zajo že lepe uspehe pri obnovljenju svojih vinogradov. Da Ee zbe.ro te i.-kušnje nr.fih veščakov v celoto, in da ee ovarnjejo pričetniki pred napač nim ravuaujem pri napravi novih vinogradov, v ta namen   priredi  naša  c kr. kmetijska   družba dne 15. oktobra t. 1. v Novem mestu,  kot središču vi norodne Dolenjske, zborovanje, h kateremu se bodo sešli domači vinorejci in strokovnjaki, da se posve tu jejo in končno zjedinijo o tem, k^ko je na podlagi   dosedanjih  izkušenj   ravnati   našemu kmetu vinogradniku, da si  čim prej popravi svoje uničene vinograde in nssadi nove trte.    Na  duevnem redu so pri tem zborovanju sledeča vprašanja:    1.) Kakega pomena so samorodeče ameriške trte za obnovitev naših vinogradov ?   2 ) Katere ameriško trte so po dosedanjih   izkušnjah z ozirom na različnost zemlje  še  najbolj pripravra za cepiti?   3.) Katere domače trte kaze najbolj  pomnoževati in cepiti na ameriške podlage?   4) Kateri  način  cepljenja se najbolj aponsia ?   5.) Ks<ko  se naj lotijo naši gospodarji  napr.vljati   nove  vinograde  z amerškimi cepljenk&mi,  če morajo S meri akt trte sami cepiti? 6.) O pomenu in napravi   trtnic, pripravnih 2\ po diužnice in občine.   7 ) Predlogi, tiČoči se pospeševanja vinoreje   — Povodom te^a za vso vinorodne okraje zelo važnega zborovanja priredja bode km-' tijska podružnica novomeška času primerno razstavo, ki ima pokazati vse one pripomočke, ki so potrebni za obnovitev  in   vspešoo  obdelovanje vinogradov. Ti pripomočki,  ki obstoji  v  različnem   orodji in drugih potrebščinah,   so  premnogim   naAim gospo darjem šs malo znsni, in  zato je treba, da se po učimo o njih, še prodno se lotimo dela.    it izstava bode trajala  od   15  do vštetega 20  oktobra t. I. Ki r bode razstava v vsakem oziru poučna za naše vinogradnike, opozarjamo na njo vse prijatelje kmetijskega napredka, da bh je vdeleže v obilem številu iu jo podpirajo bodisi kut razstavmki ali pa kot obiskovalci. — Vsa  potrebna  pojasnila  daje   v tm oziru kmetijska podružnica v Novem mestu.
— (Ministerski predsednik grof Badeni) je, kakor se poroča nAgr. Tgbl.", pred svojim odhodom iz Gorice vprašal jednega evojih višjih političnih funcijonarjev, Če niso kažnjivi nekateri tistih klicev, ki so prihajali iz laških grl. Vsled teh ministrovih besed je začela policija poizvedovati, kdo je klical sViva Italia", „Viva Garibaldi" itd. Tudi proti zapoved niku mestne straže se vodi preiskava, ker je tudi ta kričal »Viva Italia".
# (Atentat na sultana?) Londonski listi javljajo, da so te dni v Cingradu zasačili sedem oseb, ko so poskusile, U tihotapi ti se v sultanovo sobo z namenom, da umore krutega in krvoločnega vladarja tnrške države.
* (Zadnja iu jedina tolažba) Od 1. 1853 do letos so I...ŠH orožniki zaledovali in lovili drznega tolovaja M.interesa, ne da bi ga mogli zasačiti. L. 1858 je bil Monterosso zaradi roparskega umora obsojen na 19 let v ječo, a ušel je, in samo njegovi zločini so pričali, <U še živi in da deluje uspešno na polji, ka'ero si je izbral za svoje delovanje. Sodišča so ga od tedaj opetovano obsodila, in sicer vsega skupaj na 56 let v ječo. Z laj 60letni tolovaj so tolaži, da določene mu krizni gotovo ue prebije, ker t'-ko dodgo itak ne bo živel
D a. i? 11 za. i
Uredništvu našega I i s t a 81 a p os I a 1 a : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp Franjo Mulaček, vrli zastopnik Št. Peterske podružnico v Ljubljani 96 kron 24 vin., nabrane pri Svtt'ovem banketu v Litiji dne 20. t. m. — „Neimenovane c" na VrhniLi 7 kron, nabrane v veseli družbi pri ,Skrotniku", (slučajno zakasneno). Skupaj 1 0 3 k r o n e 2 4 v i n. — živeli redoljubni darovale« in darovalke in njih nasledniki!
Brzojavke. Deželnozborske volitve.
Celje 21. septembra. Pri današnjih de-želnozborskih volitvah so bili izvoljeni vsi slovenski kandidatje.
Celje 21. septembra Dr. S e r n e c in dr. Dečko sta dobila po 247 glasov, nasprotnika 7 in 8 glasov.
Maribor 21. septembra. Od 241 glasov je dobil  ltobič 210,  Lendovšek 165.
Ljutomer 21. septembra. Pri današnji deželnozborski volitvl je bil soglasno izvoljen dr. Fran It o s i n a.
Ptuj 21. septembra. Dr. J u r t e 1 a je voljen s 153 glasovi, jeden glas je dobil Korenjak.
Slovenji Gradec 21. septembra. Pri današnji volitvi deželnega poslinca je bil Ivan Vošnjak soglasno Izvoljen, Živio !
Gradec 21. septembra. V okolici graški je bil voljen Kaltenegger, dobil je 8 glasov več kakor Morre.
Celovec 21. septembra. V velikovškem okraju sta izvoljena Einspieler in Muri, v šmohnrskeni okraju Grafenauer in lluber.
Vellkovec 21. septembra. Prišlo je 107 volilnih mož, Einspieler in Muri sta dobila 100 glasov, nasprotnika pa po 5 in 7 glasov.
Beljak 21. septembra. Pri deželnozborski volitvi v beljaikem okraju, v katerem volijo Slovenci z Nemci, izvoljena sta bila seveda nemškoliberalna kandidata, slovenski odpadnik Oraš in neuiškolibcralcc Bartholma s 60 glasovi. Slovenska kandidata Rutar in Ko-bentar sta dobila 27 glasov, le slovenskih, ker nemški konservativci vkljub znani koaliciji niso priborili niti jednega glasu.
Dunaj 21. septembra. Državni zbor je sklican na dan 1. oktobra. Na dnevnem redu prve soje je domovinski zakon in poročilo kazenskega odseka o zakonu v varstvo volilne svobode.
Dunaj 2 1. septembra. Naučno mimster-stvo je, ustrezaje stari češki zahtevi, dovolilo češkemu vseučilišču v Pragi, izdajati odslej češka spričevala o državnih skušnjah. Doslej so se izdajala samo nemška spričevala.
Dunaj 21. septembra. Včeraj je bil v mestni palači delavski shod, katerega se jo udeležilo blizu 4000 delavcev. Strobach in Lueger sta delavcem dovolila porabo mestne palače s pogojem, da se na shodu ne sme češki govoriti, kar je mej slovanskimi delavci obudilo veliko ogorčenje.
Budimpešta 21. septembra. Na shodu v Temešvaru je rekel grof Apponvi, da zgodovina ne pozna tako srditega volilnega boja, kakršen se uname pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah na Ogerskem. Rekel je, da se kvota ne sme povišati, a da se je bati, ako bi imel cesar razsoditi o njej, da razsodi Ogerski na škodo.
London 21. septembra. Dne 19. oktobra bo tu velikanski mceting, kateri se izreče za osvobojenje Armencev.
IuvrsUue   rti i   «-u-.- mu!- ■«*•   <lr»*»»e: Janeza
Sirka zemljišče v Knežji vasi, cenjeno 1367 gld., dne 2t». septembra v Trebnjem.
Marijo Dermastja posestvo v Zadvoru (reaBU-mando , dne 30. septembra in 2i>. oktobra v Ljubljani.
Zemljiščo vloi, štev. 50 davč. <bč. Hotederši, a, cenjeno 1498 gl<i., dne 26. seplembra in 29. oktobra v Logatcu.
sjstsrsi s« r Litibljanls
18. septembru: Elizabeta Karl;č, zasebnica, 68 let, Dunajska cestu St   13, Vliet e hrbtnega moz^a.
I'.', septembra: Ana Andnljšck, delavčeva hči, 3 leta, Ledina v baraki, za vnetjem možganov. — Katarina Povše, kuharica, 82 let, Poljanski nasip št. 51, ostaiclost.
v hiralnici'
16, septembra: Neža Koleno, pomožna usmiljena sestra, ižO let, jetika.
I.«»< «*rijn<' Nrcrke 19. aoptembra. V Gradci: 8,     88,      10,     47, 24.
Na Dunaj i:      61,     77,     25,     G3, 83.
Mcteorologično poročilo.
•4-» Cu E C/2	Ćas o pa-bo vanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Motri na v mm. v 2i ura u
19.	9. zvečer	782*4	18 1	bt. jsah.	dol. obl.	
20. •»	7. ajatraj y. popol.	780 t 7277	15 l 17 H	IT. vzhod ur. j u j?	del, jasno, oblačno	00
n	9. zvečer	7lm;;s	15-4	si. jzah.	oblačno	
91. *	7. ajntraj 2. popol.	7279 731-1	112 12 6	sr. sever sr. jvzli.	dež oblačno	250
Srodaja temoora^.iira sobote in nedelje 17'2J in 161' ■M 8 9   iu  1 B* nad u.rm.ilou)
dne* 21 septembra 1896.
Bknpi i državni dolg v notah .... Skupni drza\ni dolp v srebru    .   . ,
Avstrijska zl.ua renta......
Avstrijska kronska Itttta i , . .
Obiska zlata renta 4S'„......
Oporuka kronska n-ota •' Avstro-operske bančne delnico
Kreditne delnice........
London v ista..........
Ncmnki drž. bankuvr.i i.a 100 mai I
SK) mark...........
90 frank, v..........
Italijanski bankovci.......
C. kr, cekini..........
Državne srećke iz 1. 1H64 po lUO gld.. Dunava r« g. srečke &•/■ po 1<)0 gld. Zomlj. obč. avstr. 41 L*    zlati tast. Iinti
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke........
Rudolfove ireoke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld. . Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . , Papirnati rnbolj........
101	gld. 45		tur
101		60	
198	•	r.o	*
101	■	20	i
199	n	20	
99		35	•
954	»	—	■
	*	fO	1
U9	t	75	
		72-/,	%
11	|	73	
	9	58« .	_
U	|	80	
5 i	•	65	*
i« 145	gld. 50		
lbO	■	—	•
1 i H		—	■
	• *	(50	■
22		75	•
«5>> 166	» n	50	■ m
478	■	—	a
1		iT*/«	•
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Fran Telkaverh
jermenar in Bedlar
danes, dn6 20. septembra, ob 10. uri dopoludne, po kratki, jako mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 81. lotu svoje dobo tuirno preminol.
Pogreb nezabljenega nam pokojnika bodo v torek, dne 22. septembra, ob 4. uri popoludno iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Sv. mašo zadušnico opravilo se bodo v domači fari pri sv. Petru v Ljubljani.
Pokojnika priporočamo vsem v blag Bpomin in pobožno molitev, (3010)
V Ljubljani, dne 20. Beptenibra 1896.
Marija Velkaveih, mati. — Ivan Volka-vorh, c, in kr. nadporočnik v p , Alojzij Velka-vorh, c. in kr. stotnik, Josip Volkavorh, c. in
kr. nadporočnik, bratje.
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini mešanega blaga in ž.-leznine, zeli svojo službo premo-
niti. — Naslov pove iz prijuznosti upravuištvo „Slovenskega
Naroda", (2998—9)
Dva učenca
v z prej me (3003-2) ZETrid-erll^ X3Zoffbnci3,n.3n., urar v Ljubljani. Dunajska cesta št. 16.
(2978—6)
vzprejmem takoj.
Ivan J"siinsclilgrg: klepar, Gradišče it. 16.
Malinov sirup
iz gorskih malin narejen, z najboljšo vonjavo i. t. d. 1 kilo v steklenici 65 kr , pol kile 35 kr.
Lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto. (9668-15)
C. Ii fllatno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda
•veljefvaaegra, odi 1. j-a.1a.i3a 189S,
Nastopno omenjeni prihajalnl ln odhajalnl ćmt o>n*oenl » , v ■re<liiJeevrw|»Nkeiii čaau. (1 7or>-" I >
Oillio«! Ib I,|ubl|«ne (ju*, kol.). '
Ob 19. uri 6 min. po noči osobni vUk v Trliis, PonUbet, Reljalr OoIotcc, Pransonsfostn, Ljubno, čos Selstlial t Aussan, Isolil, Omunden* Solnograd, Lond-Onstaiii, Zoll n«> Josero, Inomosi, Htejrr, Ldita, Dunaj »ia Amstntten. — OI> G. uri n> min. sjutraj meiani vlak t KoćotJo, Noto mesto.
— Oh 7. uri 10 min. osobni v Ink r Triu/, Pontahel, lieljak, Ooloreo, Fran.' aoiisfosto, Ljubno, Dunaj 6cs Selstlial v Sotno^rad, Stcyr, LlltO, Iladejerico l'l.-.ii], Marijilin vara, llob, Kraur.oTO rare, Karlove varo, 1'raffO, Llpskn .-r.. AinatottAn na Dunaj. — Ob 13. uri 60 min. popoludno motani vlak v Kočovjo, Novo mesto. — Ob 11. uri 60 min. dopoliiilno osobni vlak v Trbis rum •!...], Iloljak, Oclovoo, Franr.onsf»ste, I^Jubuo, Uelatlial, Dunaj. — Ob 4. uri popoludno onobiti vi .k v 'IVI. i A, HolJak, Oolovoo, IJubno, ooa Seli-Uial v Sriltin^rail, Ijond-dastnln, Zali na joaorii, Inomost, llr,<«.'i:o, ('m Oonovo, 1'arir, Kteyr, Lino, Oiiiundou, Iscbl, Hudnjovioe, 1'lzonJ, Marijina vara, llob, Krauoove varn, Karlove vare, 1'rftgn, I.ipsko, Dunaj vin Am-st-tt-n   — Ob 0. uri 30 min. svouor mešani vlak v Kočevje, Novo mesto.
— Ob 7. uri 44 min. aveuor osobni vlak v Lesoo-Mcd. — Vrlin tega ob 6. uri 8!» min, popoludno vanko uodoljo iu pruzuik v Doace-lllod.
Hrllt4»«l v 1.1 nisi j mio  jnž. kol.).
Ob S. url (>i min. sjutraj oaobni vlak ■ Dunaja vin Amstottnn, Solnograda, llro^oiica, Iuomosta, /.olla na j""tu, Lund-Oustoina, Linca, Htu/ra, Oniuudoua, Isolila, Aussooa, IJubna, (JcIdvo:i, lleljakn, Kransens-fosto, Trliiia. — Oh 8. uri zjutraj oaobni vluk ia i.nsu-Hloda. —■ Ob 8. uri II) min zjutraj mosunt vlak is Kouevju, Novi'«* mesta. — Ob II. url 36 min. dopoluduo osobni vlak a Dunaja vla Amatetton, Dipskniia, Prago, Kranvovih varuv, Karlovih varov, Huba, Marijinili varov, 1'UnJa, Budejo-vio, Holnogrnda, Uinoa, Hteyra, Pariaa, Oeneve, Curiha, Uri^gonoa, lun-mosta, /...11» na jusorit, Loiid-Oastaina, l.jiiinin, Oolovca, Poutiibla, Ti1
— Ob 9. tiri 33 min. popoluiliio mosani vlak is Kočovja, Novoga mesta.
— Ob 4. uri r>r» min. popoludno osobni vlak s Dunaja, 1 jiibna, Sol /ti, . . lloljaka, Oolovon, Kruti/.onsfiiBtii, Pontahla, Trhiia. — Ob 8. uri 55 min. ■večer mosani vlak ia Kočovjn, Novega nntsta. — Ob 0. uri 4 min. avočiir osobni vlak a Dunitja preko Aimitottoiin, ia liipsljo, Pragn, Krauouvih varov, Karlovih varov, lipba, Marijinih varov, Plzuju, lludujovio, Soluograda, IJuhna, lloljaka, Colovra, Pontabla, TrbUa. — Vrhu toga ob 10. url 3ft min. ivei-or vsako nodoljo lu praznik is Ijosoo-IUailn.
niho.l I« l. jni>l .ime (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 33 min. zjutraj, ob 3. uri & min. popoluiliio, ob 0. url 60 min. zvučur, ob 10. uri 'iu nun. svočor. il'oaludnji vlak lo ob Dedeljah ln pratnlkib.)
1'rllio«! v l,)ui»l|.tiio   drž. kol ) iz Kamnika.
Ob ti. uri oii min. /1 umi, ob 11. uri lo min dopoliiilno, oba. tiri 30 min. zvoOor, ob 8. uri ri& min. zvočor. t''""h'iliiji vlak le ob nedeljah ln praznikih.)
Učenec ali praktikant
z boljšimi spričevali vzprejme se takoj v manu fakturno prodajalnico (2997—2}
M" V najem se dajo ^MLI
pripravila za i:<^tllno in |»ro<Ii»jululvo, oboje sknpaj ali vsako posei>ej po zmerni ceni (luO gld. oziroma 150 gld. | po dogovoru. Hiša je prav na dobrem kraju v pri /,i»K«»r|n, zraveu rudniških jam, torej posebno pripravna Vec pove lastnik .1 u Uni* Coiicol v Lokni, pri /.(»KorJI ob Natl. (3007-1
S
odpravi v 7 dneh popolnoma (3:09-1)
<lr. ClirltttoftT-a izborni neškodljivi
Ambra-creme
jedino goloto učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanjo polti, 1'ristuo v zeleno zapečatenih izvirnih stcklenuah po 80 novč. ima na prodaj
JOH. l4a>l<441*lll%  v i .j n i > l j i t ii i.
r
sje priznanje
io1iiir|n   1'I CCOLI-Ju   v   ■ .J i« 1 > I i• i n i   kot prirejevalcu
fest/pljic za zobe
katere je  s   iiulioni|i !.....i   nip< I.....i  Nj. ccs. in kr. Visok, prejasna
k«'H|»M  |>r«-.l«»: ii lin   i <<1 ilir n-* »lo \ i*  n is li i II j \ Oll I u j ii
-tt$g> IŠtefenljf*
izvolila opetovano uporabiti.
C. na steklenici BO kr., 10 steklenic 1 gld. 60 kr. Poštna naročila
se izvrfie obratno; poštnino plača naročitelj. % f
Lekarna PICCOLI .Pri angel ju" jjj
Ljubljana, Dunajska o-sta.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
UDOM preBkušeno on\rti>vh>luo in okr«*|»«:>«*valii«» »reilatio po leikih nn-l>orlli, iris|nili (« /»»D itd. — Najbolje ne jo obnea. 1 pri vseh vnanjih boleznih, kakor, protliiu, MVBBUkilteessl olri»ii«*n|ii, **lt|u in preleKueujn *ll itd. <<**•« *f<'*/«'fiit™i t ffid. 9S
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preukufien pri vueh domačih in koriBtnih živalih, kakor pri konjih, govoriih, utrnil*  pr*'Al«>lli itd, če ue^ejo |inII,  če Mltfebo   |»r«*bavlJt»|o, izvrutno vnrovalno Bred^tvo proti ku*itllu b«»l*ksulau.
<v««« mmufHm      *t«. (1224—98) |)s9~ premevanc. "^H — Mnogobrojna pismena priznanja.
l»otilvk» ni- i « sit KI l«-k»rul. GmVBUl khIok» pri |«-«IIimmii U<l«?lov«i«>l|u
T77"olf-UL, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi  naj bo ua varstveno znamko. — lltaspoNll )u ne *■•»!« «lt»n po pošli.
Stev. 86197,
Razpis službe.
(2941—3)
Na   no»rtnt*nov'jr *i hIo VfIIHli.1   tInJI   flckllNli. i
NOlI V IjJuIiIJu lil m kiu- prvi i>imk ho ima valed HKlfpa občinskega met*   jubij.-n.ik-i-j' •  z dne 22. julija t. 1. otvoriti v&aj s 1. novornbrom t. I.
jo nadomestiti
službo nadzorovalne dame
a plai'o po dogovoru.
Prosilko  za  to  hIužIjo  nuj  vloiS* svoje,  z dokazili o usposobljenosti, rojstvu in domovinstvu opr«mljftne pre šoje
clo konca meseca septembra 1.1.
pri podpisa* ein mngirtratu, in sicer ene, ki bo v kaki javni službi, potoni predvojnega obliistva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljani
dne     septembra 180G.
II
T. 7f i  . .   - *. ..iii** _it *L*_l**_li '.l^" T',
Važno za kolesarje!"^
ti
Usojam hI naznaniti, da sem IVOjo i3Q.eli.a,xil<Sn.o čLoIcl-v-nico Beduj uredil tudi za. raznovrstno po^prELTrl] o,n.je k;V.r; (bl-ciklov).   Ibtotako imam vedno v zalogi
kolesa (bicikle)
najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah
ter poskrbujem na posebno ieljo zajedno tudi ra/.pečavhnje ie rabljenih, n fte dobro ohranjenih kole«.
Velespoštovaje (2332—30)
, puškar v Ljubljani,
ž?eleIi'to^xrg■o■v-e ulice St.
i
i i
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o b i p N o 11 i.
Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne".