Podtnina plačana v g«t#wni.
STEN . 231.
Potamezna številka Din 1,—, LETO II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in pa pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka , za odgovor. .	•
Račun pri postnem ček. uradu štev. 13.633.
Pred notfim proračunom. Tud v n iranjam ministrstvu st sričenjajo spremembe, Važna ^eja	obrane.
Staro pravilo je, da ni važnejše stvari za parlament, kakor je proračun, ker v tem je največja in najvažnejša pravica parlamenta, obenem pa tudi za vse državljane najbolj pomembna dolžnost. Zakai kar cdvoli parlament, to morajo pacati davkoplačevalci, in cim manj brani parlament pravice davkoplačevalcev, tem težja bremena padajo na davkoplačevalce. Zlasti v Sloveniji smo to že dovolj bridko okusili.
Ni pa treba, da bi bile naše izkušnje še težje in zato mislimo, da je čas, da se tudi slovenska javnost prične zanimati za novi proračun in za delo slovenskih strank okoli tega proračuna. Treba si je biti že enkrat na jasnem, a je glavna krivda za preobdačenje Slovenije v finančnih zakonih, ki so dali j-ntje za izglasovane proračune. S temi finančnimi zakoni so bili vpeljani vsi novi davki in potrjeni vsi stari in vsi ti zakoni so bili sklenjeni v skupščini, kamor, je pošiljal slovenski narod svoje delegate, da zmanjšajo davčno breme.
Zato je prva dolžnost, če hočemo odpraviti davčno preobremenitev Slovenije, da dosežemo izpremembe v finančnem zakonu, da ne bodo najbolj krivični davki več izglasovani. Jasno je, da Slovenci, razbiti na nebroj strank,
•nimamo moči, da bi dosegli v tern oziru Kako bistveno olajšavo. Zato smo predlagali enotno slovensko davčno fronto,
ki jo je pa najmočnejša slovenska stranka odbila. S tem je padla vsa odgovornost za vsebino novega finančnega zakona na SLS in od te odgovornosti je ne more odvezati nobena fraza in nobena deklamacija.
Toda s proračunom se ne jemlje samo ,a. oplačevalcem, temveč se jim tudi aje. Zalibog pa ve o tem slednjem Slo-)enija ravno toliko premalo, kakor ve o Jemanju preveč. S tem pa nastaja naša Iuga dolžnost, da se ne borimo samo /li zmanjšanje davčnih bremen, temveč a poskrbimo, da Slovenija v proračunu ne bo pozabljena. Na vseh koncih in rajih rabi Slovenija krvavo državne Pomoči, toda na vseh koncih in krajih jo caka zaman.
eUe stanovau)ske hiše še ni se-^ a a država v Sloveniji in niti ene ? anovanjske akcije še ni omogočila. Ce-0 povečala je stanovanjsko mizerijo, ko Je stanovanjske hiše pretvarjala v uradna poslopja. Ce bi to delalo zasebno Podjetje, bi bilo kaznovano, državi pa nai bo to dovoljeno?
Pred kratkim je poročalo beograjsko »Vreme«, da bo medicinska fakulteta v Beogradu v kratkem dobila vse potrebne institute in klinike. Sto milijonov dinarjev bodo stale za to potrebne zgradbe. Nimamo nič proti temu, če dobi Beograd odi*'* popolno medicinsko fakulteto, prav za °l Pa lm)testinunu Proti temu, da na i oveusko univerzo v Ljubljani ni de-ja 1,1 da ni mogoče dobiti niti par za najbolj potrebne stvari. Tam ' ln'Iijonov, tu pa niti en milijon, ta-ega razmerja slovenska parlamentarna delegacija ne bi smela trpeti.	,
Celo vrsto sličnih in enakih stvari bi ' mogli navesti in vedno bi morali kon- i statirati, kako je Slovenija zapostavljena, loda s samimi konstatacijami ni nikomur pomagano, treba je kaj ukreniti, treba je nekaj storiti. To pa more storiti je slovenska parlamentarna delegacija, *er v parlamentu se glasuje o finančnem Zakonu.
Mislimo, da to ne zadostuje, da se slovenske stranke opredele samo v tem, katera bo glasovala z vlado in s tem za
Beograd, 5. nov. Vodstvo HSS in zlasti njeni poslanci in ministri so opetovano intervenirali pri notr. ministru Maksimoviču, da se izvedejo gotove uradniške izpremembe. Toda minister Boža Maksimovič je dosledno odklanjal vsako iz-premembo in tako so ostali tudi najbolj eksponirani uradniki na svojih mestih: Pod vplivom zadnje seje ministrskega sveta pa je moral gospod Maksimovič
to svoje stališče revidirati in tako je odredil, da pride za okrajnega predstojnika v Čakovcu g. Javor, za okrajnega predstojnika v Prelogu pa dosedanji načelnik v Novi Gradiški, g. Andriška. Obenem je odredil notranji minister, da Medji-murje ne spada več pod upravno kompetenco mariborskega velikega župana. To so prve izpremembe, ostale slede.
Si Radie p^sta s nurrster šg ta taden
Beograd, 5. nov. Včeraj popoldne se je vršil sestanek med Pašičem in St. Radičem. O razgovorih s šefom radikalne stranke ni hotel dati g. Radič nobenega pojasnila. Po sestanku s Pašičem je St. Radič odšel v kabinet ministra za šume in rude, kjer je imel konferenco s svojim ožjim krogom. Sinoči pa je Radič odpotoval v Zagreb skupno s podpredsednikom HSS Predavcem.	«
Dva načina sta, po katerih bi mogel postati St. Radič minister. Vse priprav-
j ljalne korake za Radičev vstop bo iz-| vršil Pavle Radič, tako da bo St. Radič prihodnjič potoval v Beograd že kot minister. Vstop St. Radiča v vlado se bo izvršil že čez nekoliko dni. Ni še gotovo, ali bo St. Radič vstopil v vlado kot resorni minister, ali pa brez port-felja. Z njegovim vstopom v vlado se ne bo zmanjšajo število radičevskih resorov. Nasprotno, to število se bo še povečalo.
POSTOJANKA ZA POSTOJANKO SE PODIRA.
Zagreb, 5. nov. G. Anton Schlegel, ki je pod prejšnjim režimom zapustil svoje mesto kot direktor Jugosiovenske štam-pe, je ponovno prevzel mesto glavnega urednika listov »Novosti« in »Zagreber Tagblatt«. G. Lakatoš ostane še dalje pri podjetju kot komercijalni direktor, ne ho pa imel nobenega vpliva na pisanje listov.
K tej vesti treba pripomniti, da je Schlegel odločen pristaš politike sporazuma in ravno tako odločen nasprotnik SDS. G. Lakatoš pa je bil zaupnik SDS in je torej z zopetnim imenovanjem g Schlegla izgubila SDS ves vpliv na dva velika zagrebška lista. Voditelji SDS so sicer napeli vse sile, da bi to izpre-membo pri Jugoštampi preprečili, toda ves njihov napor je bil brezuspešen, ker tudi pri Slavenski banki nimajo več besede.
KONFERENCA MINISTROV.
Beograd, 5. novembra. Včeraj popoldne se je vršila v kabinetu prometnega ministra konferenca, kateri so prisostvovali prometni minister, minister za javna dela Uzunovič, fin. min. Stojadinovič in minister agrarne reforme Pavle Radič kot zastopnik druge vladne stranke. Konferenca se je bavila s prometnimi potrebami v državi v zvezi z novimi dvanajstinami. Razpravljali so tudi o novem pravilniku glede redukcije ministrskih avtomobilov.
NADŠKOF ŠARIČ V BEOGRADU.
Beograd, 5. nov. Sarajevski nadškof Šarič je posetil včeraj ministra ver Mišo Trifunoviča in min. predsednika Pašiča. Šarič je izjavil, da je kampanja proti njemu neosnovana. Obrazložil je vse dosedanje postopanje in poudaril, da je bil vedno zelo lojalen. Pritoževal pa se je nad tem, da je bil tisk proti njemu vedno neprijateljsko razpoložen.
proračun in katera proti, temveč treba je sodelovanja vseh strank, da se bodo vse stranke v boju za finančne pravice Slovenije dopolnjevale.
Dogodki kažejo, da slovenske stranke za to ne kažejo pravega razumevanja. Zato pa mislimo, da bi bilo čas, da slovenski volilec ne sodi strank samo po tem, kar obljubljajo in kar govore, tem-
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Bukarešta, 5. nov. Kakor poroča ' Ade-veruk, se bo vršila konferenca Male antante koncem tega ali v začetku prihodnjega; meseca. Dnevni red konference je sledeči: 1. Politični položaj na Balkanu po grško-bolgarskem konfliktu, 2. stališče Male antante napram napadom Madžarske v Zvezi narodov in 3. stališče Male antante v mednarodnem položaju po pogodbah, sklenjenih v Lo-carnu.
RAZMEJITEV Z ALBANIJO.
Beograd, 5. nov. V kabinetu zunanjega ministra se je vršila konferenca naše razmejitvene komisije za Albanijo. Konference se je udeležil tudi general Kala-fatovič. Sprejeto je bilo poročilo, katero je komisija poslala Zvezi narodov v odobritev.
KONFERENCA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 5. nov. V radikalnem klubu se je vršila sinoči konferenca, ki se je bavila s predstoječo vladno rekonstrukcijo, ki se ima izvršifi z ozirom na vstop Ljube Jovanoviča in Ljube Živkoviča v vlado. Konference se je udeležil tudi Marko Trifkovič, ki je prvič po ozdravljenju prišel v radikalni klub.
DR. SMODLAKA ODPOTOVAL V RIM.
Beograd, 5. nov. Naš poslanik pri Vatikanu di. Smodlaka je dovršil svojo misijo glede pogajanj okoli konkordata in potuje danes v Rim. '
BLAŽIČ IN TOVARIŠI OSVOBOJENI.
Beograd, 5. nov. Včeraj ob 14.30 so prispeli Blažič, Miloševič in Delič na na-še ozemlje v spremstvu našega konzula v Korči in albanskega oficirja. Ob 17. so prispeli osvobojenci v Ohrid, kjer jim je prebivalstvo priredilo veličasten sprejem.
več da prične polagati važnost na to, kaj prineso iz Beograda.
Proračun je prva in uajvečja pravica parlamenta in po vplivu strank na sestavo proračuna se v deželah evropske demokracije presoja zmožnost strank.
Tudi slovenski volilec se mora. ravnati po tem, če noče* da bodo trajale sedanje razmere še dalje.
Beograd, 5. nov. Sinoči od 17.30 do 19. se je vršila v dvoru seja komitefa Narodne obrane. Seji so prisotvovali min. predsednik Pašič, vojni minister Trifunovič, zun. minister dr. Ninčič, dalje prometni in finančni minister in šef generalnega štaba general Dušan Peleš. Na seji so razpravljali o važnih vprašanjih, ki se tičejo narodne obrane.
DR. KRAJAČ — OSTANE.
Beograd, 5. nov. Nekateri listi so trdovratno poročali te dni, da izpade pri predstoječi rekonstrukciji dr. Krajač iz vlade. Te vesti ne odgovarjajo niti naj-manje resnici. Nekaterim je sicer velika delavnost in objektivnost dr. Krajača na poti, toda ravno vsled tega je položaj dr. Krajača tako trden, da ni niti govora o njegovem izstopu iz vlade.
IZPREMEMBE INVALIDSKEGA ZAKONA.
Beograd, 5. nov. Vsled soglasne kritike javnosti je vlada vendarle pristala, da se nekatere določbe v dosedanjem invalidskem zakonu izpremene. Tako se more s sigurnostjo trditi, da bodo postavljena za invalidska vprašanja štiri sodišča, in sicer v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu in Sarajevu.
SPREMEMBE V PROSVETNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 5. nov. V prosvetnem ministrstvu je podpisanih mnogo ukazov o nameščenju, premestitvi in vpokojitvi ; profesorjev, učiteljev in strokovnih na-| stavljencev.
j V NEMČIJI SE USTANOVI LEVIČARSKI BLOK.
Berlin, 5. nov. Včerajšnje konzultacije, ki jih je vodil dr. Luther, niso dovedle do pozitivnega uspeha. Levičarske stranke se še niso definitivno izjavile. Te dni se sestanejo glavni odbori levičarskih strank, ki bodo sporazumno ia-delali svoje stališče. Misli se, da se bo ustanovil levičarski blok, v katerem bodo sodelovali demokrati v centrumu. Nemška ljudska stranka, ki jo vodi dr. Stresemann, se nahaja v zelo težki situaciji.
PRED EVAKUACIJO KOLNSKE CONE.
Berlin, 5. nov. Po informacijah »Vos-sische Zeitung«, bo kolnska cona izpraznjena v najkrajšem času. Angleške čete, ki štejejo 10.000 mož, se bodo umaknile najprej na desno obalo Rena. Angleži so prenesli svoj glavni stan v Wies-baden.
SPLOŠNA VSTAJA V SIRIJI.
Jeruzalem. 5. nov. V Siriji je izbruhnila splošna vstaja. V Damasku vlada glad. Prebivalstvo je popolnoma zbegano.
JUGOSLAVIJA PROTI ITALIJI 1 : 2.
Padova, 5. nov. Jugoslovanska reprezentanca je bila zopet poražena od italijanske. Včerajšnja tekma je končala z rezultatom 2 : 1 v korist Italijanov. Naši igralci so morali privoliti v polvisoko igre. Bilo je 16.000 gledalcev. Sinoči je priredil beneški nogometni podsavez na čast naši reprezentanci banket, na ka-teiem je bilo več govorov. Novinar Levi je v imenu italijanskega tiska pozdravil naše igralce in prisotne jugoslovanske novinarje. Dane« potuje naša reprezentanca v Neapel, kjer nastopi v nekoliko izpremenjeni postavi.
Mrzlim
Srečam nekdanjega soborca, ki ga je pohabila dobrdobska fronta, in ga nagovorim. Mož pa pomrači čelo in bridko potoži, kako je nesrečen, ker se potika po tej nehvaležni zemlji ljudem v nadle-in žalost, mesto da bi izkrvavel na Do-brdobu... Pravil mi je, da mu izplačujejo invalidne podpore zato, ker so se njegovi dokumenti izgubili, novih dokazil pa ne more predložiti. Kako naj najde svoje nekdanje komandante in komande, da bi mu izstavili potrebne papirje in spričali resničnost njegove nesreče na fronti? O sveti Birokracius, kako te 'častimo v naši svobodni zemlji!
0	ironija vseh ironij! Nekdo izmed nas je izgubil noge v bitki na Dobrdobu, pa sumijo naši iznajdljivi državniki, da si jo je odgrizel sam, ker je bil lakomen na invalidnino ...
Kakor dokazujejo nasi državniki nespretnost pri polaganju prisege vojaških obveznikov, ki se vrši te dni v masah na dvorišču kasarne, vsled česar posamezna podjetja mnoge trpe, mesto da bi že pri zglaševanju podpisal vsakdo na listku natisnjeno prisego, kar bi bilo mnogo praktičneje in vojaška oblast bi' imela s tem boljše dokaze v rokah, kakor pa jih bo imela od ustne prisege, podobno l
Mr se hr nilnice
>
Nenormalne gospodarske, v prvi vrsti pa denarne razmere po vojni, so vplivale silno kvarno tudi na naše denarne zavode, ki so se dali od konjunkture često zavesti na stranska pota. Nekateri med njimi so celo izdali svoj prvotni namen in to so v prvi vrsti hranilnice in posojilnice. Ta naša najbolj razvita zadružna podjetja so bila ustanovljena z izrecnim namenom, koristiti malemu človeku in ga z navajanjem na štednjo ter izdajanjem ugodnih, nizkoobrestnih posojil, rešiti iz rok bogatih oderuhov, osvoboditi ga na drugi strani pa tudi bank, ki so še po svoji zasnovi rezervirane za ožjo družbo premožnejših.
Med privatnimi in akcijskimi bankami na eni ter zadružnimi posojilnicami in hranilnicami na drugi strani je bila torej do prevrata začrtana ostra meja. Do prevrata pravim, kajti ravno po tem velikem političnem in vseobčem razdobju so začele naše hranilnice in posojilnice vedno bolj posegati v posle, ki so , bili prej rezervirani izključno bankam. Razne sprva plodonosne kupčije in špe- . kulacije so zavedle voditelje hranilnic ; ir. posojilnic, da so začeli kupčevati in j špekulirati tudi s premoženjem teh za- j družnih ustanov. Dohodki teh kupčij in špekulacij so zavajali vedno dalje, ved- 1 no globlje v bančno poslovno življenje in prvotna razlika med* obema je vedno bolj izginjala, dokler ni, vsaj pri neka- j terih, docela izginila.
To približevanje hranilnic in posojil- , nic bankam je moralo imeti za posledico j tudi neizogibno konjunkturno manipuli- j ranje z obrestno mero in sicer na škodo tistih, katerim bi ti zavodi morali po svoji tradiciji koristiti in jih ščititi pred bankami. Posojilniški in hranilniški kre- ; diti so dosegli kmalu obrestno kreditno višino bank in jih v mnogih slučajih celo prekosili. Kreditna obrestna mera se je tirala naravnost do absurdov ravno s strani teh podjetij. Znani so mi slučaji, ko je prešla 30% in se približevala celo 40%, kar je že pravi absurd, da ne rabim krepkejšega izraza. Naravno je, da je visoka obrestna mera kreditov mo- j rala dvigniti tudi obrestno mero vlog. Vlagatelji so pritiskali dalje na zavode in v pomanjkanju gotovine so se ti vdajali in tako se je pričelo vseobče dviganje, ki je dovedlo do navedenih aiir surdov.
= »Slovenski Narod« bi zopet enkrat hotel polemizirati z nami. Seveda ostane pri tem zvest stari netaktnosti, da nas ne imenuje z našim pravim imenom. Ne zadostuje pa »Slov. Narodu« niti ta netaktnost, temveč si dovoljuje še par debelih neresnic in potvorb. In da te pokažemo, zato naš odgovor. Predvsem bodi zopet konstatirano, da smo neodvisen list, ne pa dr. Itavniharjevo glasilo, čeprav niti najmanje ne prikrivamo svojih simpatij za dr. Ravniharja. Toda
srcem.
se prakticira z dokumentiranjem pohabljenosti invalidov. Ce naši invalidi nimajo originalnih dokumentov nekdanjih svojih komand, vendar ne bomo teh siromakov gonili po svetu, da gredo iskat ostankov nekdanje avstrijske vojske ali sledi izgubljenih komandantov, ki naj jim izstavijo potrebne papirje! Zakaj pa imamo zakonito prisego? Ako že tem nesrečnikom oblast ne verjame ali noče verjeti, naj pa istinitost pohabljenca potrdi prisega njegovih staršev in svojcev, ki dobro vedo, kdaj, kako in kje je bil pohabljenec ranjen. Ce to ne drži, potem je pa sploh vsaka prisega brez pomena in veljave.
Morda pa gospodom ni toliko do dokumentov, kolikor do tega, da bi odjedli tolikim in tolikim tisočem prečanakih invalidov že itak grenki in borni kruhek, ki ga pa z dragimi obrestmi plačujemo prečani sami... Naj le izvrše mrzle duše še to v nebo vpijočo krivico, pomislijo naj pa, da ne bodo zatrli s tem činom patriotizma in duha te armade nekdanjih borcev, ampak tudi naši mladi vojski, ki bo v strahu zrla v bodočnost...
To naj premislijo gospodje, ki te dni pišejo usodo invalidom.
Kant z Dobrdoba.
in posojilnice.
Maribor, 3. novembra. ,
Mali posestniki, obrtniki, trgovci itd., ' ki so navezani v prvi vrsti na hranilni- ( ce, so prišli vsled pobančenja teh v silno neugoden položaj. Težki kreditni pogoji in nečuvene obrestne mere so jih stavile pred težko alternativo: propasti ali voditi nereelno trgovino. Posledica je bila zopet, da so nekateri izginili, drugi pa uvedli v naše poslovno življenje razmere, ki so povzročile bedo konsumentov, zlasti inteligenčnih krogov in delavstva, 1ii se občuti tudi še danes, kljub obračanju na boljše. Ce bi hoteli premotriti pa sploh vse posledice tega dejstva, bi morali napisati veliko, obsežno razpravo.
Danes, ko se razmere na denarnem trgu sicer polagoma, toda venda norma- : lizirajo, je prehod iz prakse prvih povoj- j nih razmer v stabilne mirovne povzročil v bančnem svetu hudo krizo. Opustitev j zdravega in solidnega poslovanja se ; bridko maščuje. Vendar pa opažamo, j da se ravno banke resno trudijo prilagoditi se novemu razvoju v smeri konsolidacije, dočim pri zadružnih hranilnicah in posojilnicah to stremljenje ni tako izrazito. Nekateri teh zavodov skušajo hoditi še dalje ena pota, katere je veči- . na bank že pričela zapuščati, dočim bi bilo normalno ravno obratno. Inicija-tivo bi bile morale dati zadružne hranil- j niče in posojilnice!
Tako postopanje s strani hranilnic in posojilnic ni škodljivo samo našemu šir- j šemu narodnemu in sploh vsemu go- . spodarstvu, ampak je opasno tudi za te zavode same. Ce ne bodo pravočasno ; razumeli novega razvoja, spremembe : razmer in če se ne bodo pravočasno za- j vedli svojega pravega namena, utegnejo | doživeti hudo krizo ravno tedaj, ko se bodo banke iz nje že izvlekle in zgodi se lahko, da bodo' sploh izgubili svojo vlogo, ki jim je bila določena po njihovi zasnovi. Prizadeti pa pri tem ne bodo samo posamezniki, temveč najširše plasti malih in srednjih ljudi.
Zato je skrajni čas, da se naše hranilnice in posojilnice vrnejo prvotnemu namenu — biti opora srednjih in nižjih! Zato proč z bančno špekulacijo! Pustite izrazito bančne posle bankam! Prevzemite inicijativo pri sanaciji in konsolidaciji našega gospodarskega življenja, ker to je v prvi vrsti vaša naloga!
—v.—b.
* vesti.
politično stališče dr. Ravniharja ni identično s političnim stališčem našega lista. Dr. Ravnihar je radikal, mi pa nimamo te časti biti radikalni list in je tudi ne iščemo. Zato je mogoče, da smo v zadnjih volitvah podpirali listo bratskega sporazuma na Štajerskem, da pa smo podpirali v* Ljubljani kandidaturo dr. Ravniharja, ker so bile v Ljubljani vložene samo štiri liste in je našemu programu dr. Ravniharjeva lista bolj odgovarjala ko pa Mohoričeva, dr. Peričeva
ali pa dr. Koroščeva. Na Kranjskem pa smo z vso silo poapirali listo bkS in tako jasno dokazali, da smo bili neodvisen list in zvestLsvojemu programu. Zato je samo domišljija prvega reda, če frazari »Slov. Narod;, da so nas njegove besede v živo zadele. Saj so že davno prešli tisti časi, ko je >£>lov. Narod i koga v živo zadel. To k prvi notici. Druga notica >Slov. Naroda pa je navadna potvorba. Mi smo dejali, da je na kratko povedano napredna ironta s SDS nemogoča, ker noče nobena stranka njej na ljubo kompromitirati sebe. To je bilo bistvo naših izvajanj. K tem pa smo dostavili, da bo to stališče tem bolj obveljalo, ker bodo najbližji politični dogodki potisnili SDS čisto ob stran. »Slov. Narod je bistvo naše argumentacije izpustil in se lovi le za njenim zadnjim stavkom. Pa tudi ta potvorba mu ne bo koristila, ker so ravno včerajšnji dogodki za vedno izločili SDS iz vsake kombinacije. Ce tega še ne izprevidijo nekateri pristaši SDS, se ne da pomagati, kakor je enako nemogoče doseči, da bi »Slov. Narod polemiziral taktno, pošteno in pametno.
= Dr. Koroščev govor v Dalmaciji je vzbudil po jugoslovenski žurnalistiki precej kritike. Zagrebške ^Novosti« posvečujejo govoru cel uvodnik in ostro obsojajo dr. Koroščev govor. Pravijo, da skuša dr. Korošec znova zbuditi spor med Hrvati in Srbi. Kot Slovenec je prišel, da moti dobre odnošaje med Srbi In Hrvati. S tem, da je dokazal, da mu je žal, da je prišlo do pomirjenja med Srbi in Hrvati. Toda klerikalizem je na Hr-vatskem nemogoč. Končno pravijo »Novosti«, da je edin odgovor na dr. Koroščevo agitacijo ta, da se ga poišče preko Sotle v Sloveniji, med slovenskimi kmeti, iz katerih črpa svojo politično moč. Članek Novosti« se konča z besedami: G. Korošec je s svojo politiko izključil Slovence iz državne uprave, s svojo sedanjo nepolitično in nelojalno kampanjo, ki zadene temelje naše države, pa opr&ča od vsake obzirnosti one, ki so z njim iskali sporazum, ne pa borbo.«
—	Članek »Novosti« je očividno inspiri-ran od radikalne strani.
= Kandidature političnih strank v Češkoslovaški. V soboto je potekel zadnji rok za vlaganje kandidatnih list. Vrstni red za vložene liste je bil nato izžreban. Število, ki ga tako dobi stranka, velja potem za vse volilne okraje. V vsem pa je bilo vloženih 33 kandidatnih list. Ker sta bili dve odpovedani, se bo udeležilo volitev le 31 strank. Prvo številko je dobila meščanska stranka, zadnjo nemška svobodnosocialistična stranka. V vseh volilnih okrajih nastopa samo šest strank, in sicer:	republikanska
(agrarna pod vodstvom Švehle), narod-nodemokratska (Kramar), češkoslovaški socialni demokrati, narodni socialisti (Klofač), lidovci (klerikalna stranka) in komunisti. Nekatere stranke kandidirajo celo samo v enem okraju in ima zato njih kandidatura samo števen namen. Volilna agitacija je v polnem teku, toda manj kričava ko preje. Agitira se največ z listi, letaki in shodi. Mir ni bil nikjer moten.
= Programni govor Kenial paše. V
nedeljo je bila slovesna otvoritvena seja turškega parlamenta. Vsi poslanci brez izjeme so se že pokorili novi modi in prišji brez fesov. Predsedstvo skupščine je bilo v fraku in cilindru. Diplomatske lože in vse galerije so bile nabito polne. Vihamo pozdravljen je govoril Kemal paša in razvil svoj program. Dejal je, da je turški narod sklenil, da zlomi s tradicijo in da hoče uporabiti vse dobrote moderne civilizacije. Na tej poti ni nobenega kompromisa. Zato je opozarjal Kemal paša na kulturni in gospodarski napredek države, kar je zasluga republikanske ideje. Pri obravnavi zunanje politike je omenil Kemal paša samo Afganistan, Perzijo in sovjetsko Rusijo ter naglasil, da vladajo med Angoro in Moskvo nad vse prijateljski odnošaji. Mo-sulsko vprašanje mora biti za '1 určijo ugodno rešeno in od te zahteve Turčija ne mere odstopiti. Končno je govoril Kemal paša o Locarnskem sporazumu, katerega je pozdravil, ker je varnost narodov največje jamstvo za mir. Ce pa ne velja varnost za vse narode in je trgovina z orožjem pod kontrolo samo nekaterih narodov, potem postanejo ti narodi drugim nadmočni in mir je ogrožen. Turčija mora zaradi tega posvetiti vso svojo pozornost armadi. Po govoru Kemal paše je bil izvoljen š 176 proti 3 gla-
sovom Kiazim paša za predsednika parlamenta.
Kitajske zmešnjave. Med četami generalov Caug-solina in Vupej-fuja je prišlo do boja. Oba generala poročata o veliki zmagi. Vse kaže, da je sicer res prišlo do bitke, da pa ta ni bila tako krvava, kakor se o njej poroča. General t1 eng se še ni odločil ne na eno in ne na drugo stran. Nekatera poročila pa za-trjujejc, da se bo v kratkem odločil proti Cangsolinu in bi bil ta vsled tega prisiljen, da se takoj umakne v Mandžurijo, ker bi sicer mogla biti njegova armada od generala Fenga odrezana.
Prosveta.
Dva recitacijska večera. Dne 9. in 10. novembra se vršita na* šentjakobskem gledališkem odru dva recitacijska večera. Na prvem čitajo svoja dela Silvester Škerl, Ivo Grahor, Vinka Košak, Janez Žagar in Srečko Kosovel. Na drugem večeru recitirajo Milan Pirnat, Slavko Jan, Janez Žagar in Ciril Debevec slovenske pesmi in odlomke iz domače in tuje dramske literature. Začetek obeh večerov točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in pol ure pred nastopom pri večerni blagajni. Več
o	tej zanimivi prireditvi poročamo prihodnjič.
POMANJKANJE PRAZNIH VAGONOV.
Kljub nedavno objavljenemu komunikeju Ministrstva saobračaja, da razpolagamo za izvozno sezono z zadostnim številom vagonov za kritje potrebe domače trgovine in industrije, opazujemo na področju tukajšnjega železniškega ravnateljstva v zadnjem času vedno rastoče pomanjkanje vagonov, posebno za lesno trgovino. Ta pojav se je sicer (»javljal vsako leto v izvozni sezoni in nastaja predvsem radi tega, ker se ne vrača v območje ljubljanske direkcije pravočasno polnega števila vagonov, ki odhajajo s premogom natovorjeni od naših premogovnikov v območje ostalih lelezniikih diidh cij, marveč se tam porabljajo za prevoz sladkorne pese in drugih poljskih pridelkov.
Poleg tega je pa za interese eksportne trgovine kvarno tudi dejstvo, da se mora po stari naredbi iz leta 1920 z razpoložljivimi vagoni kriti predvsem celokupna po-treba premogovnikov in šele. ko je ta popolnoma pokrita, se z ostankom lahko krijejo potrebe trgovine in industrije. Slovenija rabi dnevno povprečno 800 odprtih ya" gonov, od česar potrebujejo nad polovico premogovniki. Število vagonskih naročil presega že 900. dočim je bilo danes komaj j. 100 vagonov na razpolago. Tako se <1 ognju, da morajo stranke čakati na naročene vago-I ne po več dni in če dovažajo vsled skrajša-■ nega nakladalnega roka blago na železnice, pa se jim vagon ne dostavi, morajo plačati i ležarino v dvanajstkratnem iznosu in to brez j lastne krivde.
Tak položaj je za našo izvozno trgovino že dalj časa nevzdržen in se množijo dnevno j pritožbe iz krogov interesentov proti postopanju in odredbam Generalne direkcije dr-i žavnih železnic, ki se poslužuje napram go-i spodarskim krogom vseh represalnih sred-i štev, ne da bi s svoje strani skrbela za reden I obtok in dostavljanje vagonov.
Zato je zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opezorila ministra saobračaja A. Radojeviča na kritičen položaj nase izvozne trgovine vsled pomanjkanja vagonov ter ga prosila, da ukrene potrebno, da se bodo krila vagonska naročila izvozne trgovine s pravočasnim in polnoštevilnim dostav-! ljanjem vagonov. Enako spomenico je lst°-časno dostavila tudi Generalni direkciji državnih železnic.
ODDAJA VINSKIH TRT IN SADNIH DREVES IZ DRŽAVNIH TRTNIC IN DRE VESNIC MARIBORSKE OBLASTI.
Prihodnjo spomlad se bo oddajalo iz drz. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj vpeljanih vrst, kakor: laške grašovine, muškatnega silvanca, belega burgundca, rumenega šipona, zelenega silvanca, žlahtnine in dr., cepljenih na riparijo portalis. rupestris št. 9. soloms 1616: nadalje od jablan: štajerske mosan-i cike, renskega bobovca, baumanovko. kanad-ke i'. dr. po znižanih cenah: cepljenke la, po 1500 Din 1000 komadov; t korenjaki la, po 250 Din, Ila po 75 Din i 1000 komadov;
t ključi la po 100 Din. Ila po 85 Din
1000' komadov; j drevesa (visokodebelnata) la po 15 Din, j Ila po 10 Din komad.
To blago se razdeli med manj premožne
• posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Eventuelni pre-1 ostanek se dodeli imovitejšim posestnikom, katerim se pa zaračunajo trte in drevesa za 50% dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v dotični trtnici ali drevesi nici. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške.
Pri dodelitvi se bc v prvi vrsti upoštevalo ; vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti, potem šele ostale.
Naročila morajo biti kolekovana (5 Din za vlogo) in se imajo vložiti najkasneje do 25. novembra t. 1. Pri pristojnem srezkem ekonomu ali pa pri dotični državni trtnici. ozir. drevesnici, odnosno pri »Vinarskem »n sadjarskem nadzorniku za mariborsko oblast v Mariboru«. Po tem roku se razdeli zaloge sorazmerno med vse upravičence m se jim dostavi tozadevno nakaznico.
ZA PRAVIČNO REŠITEV INVALIDSKEGA VPRAŠANJA.
Naše invalide, vdove in sirote se že osmo leto tolaži z regulacijo njihovega •vprašanja, medtem ko se jim v njihovi najskrajnejši bedi delijo borne miloščine.
Sedem let se jih je prepustilo njihovi usodi in naravnemu procesu, sedaj po močnem decimiranju njihovih vrst šele rešujejo to vprašanje kljub temu, da mu je bila vedno priznana nujnost.
Sramotno je, da se najnujnejše povojno vprašanje rešuje šele v osmem letu in je naša država ena izmed najzad-nejših, ki hoče dati pomoč vojnim žrtvam, akoravno jih ima sorazmerno največ, ker je moral naš narod v vojski doprinesti največ žrtev. Sprejema se invalidski zakon, ki hoče biti milosten, skromen in enakopraven. Baš sinovi slovenskega naroda, ki so bili primorani k bratomorni vojni in pretrpeti poleg vseh strahot še grozne duševne muke, naj bi sedaj vživali le delne milosti. Treba je nastopiti za pravice naših največjih nedolžnih trpinov, dokler je še čas. Udru-ženje vojnih invalidov, ki se obupno bori za pravice svojih članov, sklicuje javno sejo v sejni dvorani mestnega magistrata v petek dne 6. t. m. ob 18. uri, na katero vabi zastopnike vseh korporacij, in tudi vse invalide in vse druge osebe, ki hočejo pokazati interes za pošteno izlečenje naše velike socialne rak-rane. Pokazati se hoče vladi in skupščini, kako misli glede vprašanja vojnih žrtev naš narod.	UVI.
— Naslov včerajšnjega uvodnika bi se imel pravilno glasiti »Zadnja prilika«, ne pa »Zadnja politika«.
— »Sliko zaplenila policija.« Take napise smo čitali v nedeljo in v ponedeljek v izložbenih' oknih kina »Matice«, dokler ni tudi teh zaplenila policija. — Odredba policija je bila neumestna, da ni mogla biti bolj. Prvič treba konstati-rati, da so zaplenjene slike visele že par dni po oknih in da se jih je mogel v tem času vsak frkolin do sitega nagledati. Zaplemba je torej prišla, če bi bila utemeljena — veliko prepozno in je bila zato dvakrat odveč. Dvakrat, ker
je bila tudi stvarno napačna. Ne ena od razstavljenih slik ni bila nemoralna ali
neestetičua. In kdor bi se mogel na slikah filma »Quo vadiš« pohujšati, ta mora biti po našem mnenju že docela iz-kvarjen. Mislimo, da so tega mnenja vsi, ki so videli film »Quo vadiš?« in med njimi so bili tudi duhovniki. Mislimo, da je treba že pospraviti s tem malomeščanskim nazorom, da je vsaka slika pohujšljiva, če le malo pokaže žensko telo- Če bi to obveljalo, potem je treba dajvečje umotvore uničiti in tudi Prešernov spomenik bi bilo treba odstraniti. Umetniške slike prav gotovo še nikogar niso pohujšale, pač pa je le premnoge pohujšala beda. Tu naj zastavi policija svoje sile in pregleda špelunke, v katerih morajo živeti cele rodbine. In foto-grafiene slike te bede naj pošlje vladi, o* »e bo ta enkrat zganila za 'odpravo stanovanjske bede. — Nikakor pa ni treba, da bomo po vsem jvvetu smešni ker so bile v Ljubljani konfiscirane celo cenzurirane slike iz mojstrskega filma »Quo vadiš?« Vsaka reč mora imeti svoje meje in tudi gorečnost pri preganjanju »pohujšanja«.
— 10 letnica smrti Vojc Tankosiča. V Beogradu so počastili včeraj na skromen način 10 letnico smrti velikega srbskega narodnega junaka Voje Tankosiča. — Tankosičevo ime je vpleteno od leta 1903 do njegove smrti skoro v vse manifestacije srbskega zunanjega in notranjega ^vljenja, posebno v priprave za veliko ( elo narodne osvoboditve. Bil je izboren organizator, agilen revolucionar in hra-uer vojak. Iztekel si je nevenljive zašilili Osvoboditev južne Srbije in Make«
(>nije. V vojni z Rolgari se je izkazal kot neustrašen junak. Po končani vojni je jn ičel revolucionarno akcijo v Bosni, ki Jo je vodil tako tajno, da ne le, da niso vedele zanj avstroogrske oblasti, temveč niti večina članov organizacije ne. Smrt ga je dohitela pred 10-leti v svetovni vojni, ko je podvzel med splošnim umikom vojske med čuprijo in Svilaj-ničem na svojo pest na sovražnika juriš. Raztrgala ga je granata.
— V svetovni vojni padlim branite- j ljeni Beograda se postavi spominski 1
Si
mavzolej. V to svrho je sestavilo vojno ministrstvo v sporazumu z ministrstvom ver poseben odbor. Mavzolej se zgradi v gorenjem mestu, v bližini cerkve Ružiče.
V njem bodo shranjeni posmrtni ostanki vseh pri obrambi Beograda padlih borcev.
— Počastitev spomina na padle nemške vojake. Predvčerajšnjim dopoldne se je vršila na grobu za časa svetovne vojne preminulih nemških vojakov v Košutnjaku spominska proslava. Prisostvoval ji je nemški poslanik, diplomatski zbor iu številni člani nemške kolonije. Na grob, v katerem leže začasno tudi srbski vojaki, je bil položen venec.
— Splošna stavka pekovskih pomočnikov je izbruhnila predvčerajšnjim na Dunaju. Vse pekarije so zaprte. Zjutraj, pred izbruhom štrajka, je bil pravi run na pekarije. Dolge kolone ljudi so stale pred trgovinami, kakor za časa svetovne vojne. Ljudje so se hoteli preskrbeti s kruhom za dalje časa, toda že ob 8. uri zjutraj je bil ves kruh razprodan. Seveda so se pojavili med ljudstvom, kakor vedno ob takih prilikah, brezvestni veriž-niki, ki so prodajali pravočasno kupljeni kruh z velikim dobičkom naprej. V restavracijah je bila pravcata borba za kruh. Štrajk bo trajal najbrže dalje časa. Delavci zahtevajo \2% povišek mezde, delodajalci pa so izjavili, da ne pristanejo ceteris paribus na nobeno povišanje, ker so obratovali že doslej z izgubo ter vsled tega nimajo nobene škode .id stavke: Država naj ukrene potrebno.
V prvi vrsti naj se zniža prometni blagovni davek, carina na uvoz žita, železniške tarife itd. Gospodinje in javni lokali si bodo pomagali s tem, da bodo pekli kruh sami. Vsled tega bo prizadet zopet nepremožni srednji stan, ker ga bo stat v lastni režiji producirani kruh dražje, kakor pa ga je plačeval v pekariji.
— Nova uvedba skrajšane vojaške službe v Italiji. — Italijanska »Gazetta Uffiziale« je objavila te dni zakonsko naredbo, s katero se uvaja v Italiji šestmesečna doba vojaške službe. Naredba velja za vojake, ki se nahajajo v posebnih, taksativno naštetih družinskih razmerah.
— Slovenski učitelji na tržaških šolah. Na vseh tržaških šolah skupaj je nastavljenih še 35 slovenskih učnih moči. Leta 1918 jih je bilo 113. Seveda niso niti ti redki preostali vsi definitivni, marveč žive le milostno od danes do jutri.
— Razstava zapadnoevropske revolucionarne umetnosti. V zvezi s proslavo 20 letnega jubileja revolucije iz leta 1905 bo organizirala ruska akademija znanosti razstavo zahodnoevropske revolucionarne umetnosti. Kakor poroča list »Iz-vestija«, je obljubilo sodelovanje večje število inozemskih ustanov in umetnikov, med drugimi tudi francoski pisatelj Barbusse. Razstava se priredi najpreje v Moskvi, nato pa v Leningradu.
— Redukcija na Poljskem. Iz Varšave poročajo: Redukcija uradništva v državnih in privatnih, službah, posebno pri denarnih zavodih, še ni zaključena. Izvajajo jo povsodi v velikem stilu. Posledice se čutijo že danes. Število brezposelnih naraste vsak teden za 5000 oseb. Socialistični krogi opozarjajo na to, da bo prekoračilo celokupno število brezposelnih na Poljskem v prav kratkem času prvi četrt milijona, s čemur bo prizadetih, ako računamo rodbinske člane reducirancev, nad l milijon oseb. To vprašanje bo te dni predmet posvetovanj med parlamentarnimi klubi in vlatjo. Večina listov vidi v neprestanem reduciranju in naraščanju brezposelnosti slab predznak za zimsko sezono.
— Štiri osebe zadušene z razkuževal-nim plinom. Te dni so razkužili uslužbenci nekega tržaškega podjetja parnik »Belvedere«. (Razkužujejo se parniki
od časa do časa radi tega, ker se zaredi na njih mnogo miši, podgan in drugega mrčesa, ki dela škodo ter raznaša bacile raznih bolezni. Za razkuževanje uporabljajo večinoma izredno strupen plin, čigar glavna sestavina je ciankalij.) Cez tri ure so odprli uslužbenci, opremljeni z maskami, vsa vrata ter čakali, da bi bili prostori dobro prezračeni, celi dve uri, na kar so se,podali zopet na parnik, da bi bili odstranili razkuževalne priprave. Vse je šlo posreči, dokler niso prišli do glavnega skladišča. Naloga, da odstrani priprave iz tega skladišča, je bila poverjena Gvidouu Rubbieriju. Ko-maj je priplezal Rubbieri po železni lestvi na dno skladišča, se je, kljub temu, da je imel masko na obrazu zgrudil ter obležal. Delavec Josip Cobau mu je hitel na pomoč. Toda še predno je dospel do dna, je začutil, da ne more več dihati. Z nadčloveškim naporom, že napol ne-.nvesten, se je prikobacal zopet iz skladišča ter pojasnil navzočim, zakaj je obležal Rubbieri na tleh. V tem trenutku je prišel na parnik Rubbierijev brat Virgilij, topničarski vojak. Kljub opominom si je nadel masko na obraz in hitel svojemu bratu na pomoč. Doletela ga je ista usoda kot njega. Navzočih se je polastila groza, toda delovodja Bidoli ni hotel prepustiti ponesrečencev njuni usodi. Spustil se je v skladišče, kjer pa je obležal poleg prvih dveh žrtev. Tedaj je zadonel na parniku presunljiv krik. Podčastnik pomorskega sanitetnega urada IVAngelo je iztrgal nekemu delavcu masko in, predno so ga mogli zadržati, je že plezal po lestvi navdol. Tudi on je plačal svoje junaštvo z življenjem. Dasi je bilo očitno, da je vsaka pomoč zaman, je bilo poklicano moštvo rešilne postaje in zdravnik. Slednji je izjavil, da bi imel vsak rešilni poizkus tragične posledice, da pa je sicer sploh odveč, ker je morala biti smrt ponesrečencev hipna. Trupla ponesrečencev so mogli izvleči šele drugi dan zvečer.
— Velika rudniška nesreča. Iz Essena poročajo: V soboto se je pripetila tu velika rudniška nesreča. V »cehi« Holand je eksplodiral jamski plin. Eksplozija je zahtevala 17 človeških žrtev, poleg tega sta dva rudarja težko poškodovana, eden od njih bo poškodbam najbrž podlegel. Da se eksplozija ni pripetila v separira-nem oddelku, kjer je bilo zaposlenih samo 50 delavcev, bi bila imela katastrofa še mnogo večje dimenzije. Takoj po nesreči se je zbrala pred vhodom v jamo velikanska množica ljudstva. Mnogo žen je čakalo do 4. ure zjutraj, ko so bila prečitana imena ponesrečencev. Odigrale so se pretresljive scene.
— Župan — poglavar roparske tolpe. Iz Niša poročajo: V selu Malešiču so oblasti izsledile roparsko tolpo, ki ji je načeloval sam župan. Tolpa je ugrabila, v kolikor je doslej ugotovljeno, gotovine in drugih stvari v skupni vrednosti okrog 50.000 Din. Vsi člani tolpe priznavajo »voje zločine, samo župan trdovratno kiji. Številne priče so izpovedale, da so ga videle zelo pogostokrat s soobdolžen-ci popivati. Za zadevo vlada veliko zani-manje. Hodnik pred sobo preiskovalnega sodnika je poln oplenjenih kmetov iz sosednjih vasi. Pri enem od obdolžencev so našli deset zlatih dukatov v vrednosti 8000 Din, o katerih je priznal, da m kje jih je ugrabil.
Bivši nadvojvoda Evgen tožen radi očetovstva. Iz Prage poročajo: Te dni se vrši v Moravski Ostravi zanimiv proces: 55 letna žena mizarja Ana A. toži bivšega avstrijskega nadvojvodo Evgena radi očetovstva ter naknadno izplačilo alimentacije za svojo sedaj 34 letno hčer ari',ano- Tožiteljica izvaja, da jo je za-9f)i ) l)iVŠ' lladvoivocla, ko je bila kot
e ha gojenka neke samostanske šole °ma na počitnicah, nadvojvoda pa na svojem tamkajšnjem gradu. Ta nesreča
je pripetila na Silvestrov večer 1890. oiodila je na Tešinski graščini dne • septembra 1891. Od onega časa ni vi-x ( a nadvojvode ^ nikoli več. Vsi njeni
poizkusi, da bi prisilila nadvojvodo k priznanju očetovstva in plačevanju alimentacije, so bili zaman. Avstroogrske oblasti so ji celo zagrozile, da jo vtaknejo v samostan, če bo nadvojvodo še kdaj nadlegovala. — Pri obravnavi v Moravski Ostravi je izjavil zastopnik bivšega nadvojvode, da njegov klijent očetovstva sicer ne more priznati, da ga pa prav-tako ne more direktno utajiti, da pa je siromak ter ne more ničesar plačati.
—	Iz sovraštva do žene se je odpovedal pokojnini. Te dni se peča upravno sodišče na Dunaju z zanimivim procesom. Gre za to, da se ugotovi, če se more umirovljenec pravnoveljavno prostovoljno odpovedati pokojnini. Umirovljeni višji carinski uradnik Florijan Koller se je pred tremi leti ločil. Do svoje žene je gojil pravo striudberško sovraštvo, ki ga je gnalo tako daleč, da se je odpovedal pokojnini, ker je prisodilo sodišče 40% vseh njegovih prejemkov njegovi ženi in otrokom. Ko je prišla žena na urad po prisojeni ji alimentaeijskt znesek, ji niso hoteli z ozirom na izjavo njenega moža ničesar izplačati. Zato je vložila tožbo, češ da njen mož v usodepol-nem trenutku ni bil pri zdravi pameti.
Finančno ministrstvo se drži moževe pismene izjave in sicer priznava, da je Koller hudoben iu svojeglaven človek,
o	tem, da bi bil abnormalen, pa noče ni-) česar slišati. Poizvedbe pri njegovih- bivših kolegih so ugotovile, da so nazivljali Kollerja »prismojeni Florijan«, da pa sicer ne vfedo nič takega o ujem, da bi se dalo sklepati, »da ni pri zdravi pameti«.
Ljubljana.
1— Akademski klub »Njiva« priredi 6. novembra, t. j. v petek ob 8. uri zvečer v dvorani Kmetijske družbe (Turjaški trg) predavanje. Predava tov. Kara-djole o »Ideologiji agrarizma«. — Vabljeno vse -občinstvo.
1	— Nepreviden voznik. Izvoščku Lovrencu Dolencu je razbil nepoznan voznik v Frančiškanski ulici s svojim vozom desno krilo kočije ter mu prizadejal 250 dinarjev škode. Dolenc ga je zasledoval do kavarne »Evrope« ter ga ustavil, vendar pa imena ni mogel izvedeti od njega-
Samo še par dni
se predvaja prekrasno delo' veličanstveni Samo še par dni
„QUO VADIŠ . . .?«
II. del je posebna celota in si ga lahko ogleda tudi oni, ki prvega dela ni videl.
Preskrbite 7i prekrasnn 'Sra VBeh fdelViaSih prekaša vsako pričakovanje... I i oskrbite si pravočasno vstopnice, ker se »a veličanstveni film predvaja nepreklicno
samo do vštevši petka.
Predstave se vrše ob; 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. - Blagajna je odprta od 10. do pol 1. in od 3. ure naprej.	Hitite, da ne zamudite v
KUtmi KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. (Tel. 124)
Gospodarstvo.	i
LJUBLJANSKA BORZA
dne 4. novembra 1925.	i
Vrednote. Invest. posojilo iz leta 1921, den. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo, bi. 334; Kom. zadolž. Kr. dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska pos., d. d., Celje, den. 200, bi. 202; Ljublj. kred. banka, Ljubljana, den. 220; Mer-kantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 105; Prva hrv. štedionica, Zagreb, bi. 965; Kred. zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne iu livarne d. d., Ljubljana, den. 120; Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120, bi. 126; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvont, Zagreb, bi. 39; »Stavbna družba«, d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Šešir«, tov. klobukov d. d., Škofja Loka, den. 145.
Blago.	Smrekovi	madriers,	75/230,	od
3—7	m,	smrekovi	bastings,	63/178,	od
3—7	m,	smrekovi	bastings,	63/150,	od
3—7	m,	smrekovi	bastings,	63/163,	od
3—7 m, z malenkostnim odstotkom od 3—4 m, fco vag. Postojna ali Sušak, bi. 580; smrekove deske, 33 mm, 4 m, od 14_23 in 14—28 cm šir., paral, tomban-te, fco vag. Postojna tranz., bi. 500; drva bukova, meterska, suha, zdrava, fco vag. Postojna trz., 10 vag., den. 25, bi. 25.50; javorjeve deske, neobrobljene, od 40 do 100 111111, z 10% stranskih desk, od 2 do 3 m, tombatante, fco nakl. post. Štajersko, bi. 600; smrekove oz. jelove deske, 24 111111, 4 m dolž., monte, fco vag. nakl. post., 1 vag., den. 450, bi. 450; letve 30/50, smrekove in jelove, z živim robom, fco vag. nakl. post., 1 vag., den. 450, bi. 450. — Pšenica domača, fco Ljubljana, den. 260; pšenica, fco prekm. post., bi. 275; koruza bačka, stara, par. Ljubljana,
2	vag., den. 212.50, bi. 212.50; koruza nova, sušena, nov., dec., fco Post*, tranz., bi. 195; koruza nova, sušena, fco slav. post., bi. 160; koruza nova, fc'o slav. p., bi. 130; koruza umetno sušena, par Postojna, bi. 200; koruza umetno sušena, fco slav. post., bi. 160; koruza stara, par. Postojna, bi. 232; koruza nova, kval. gar. Domžale, fco Novi sad, 1 vag., den. 118, bi. 118; koruza stara, fco Novi Sad, bL
Stran 4.
NARODNI DNEVNIK, 5. novembra 1925.
Štev. 231
Širite in naročajte edini neodvisni list .Narodni Dnevnik*!
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko sli obrtno rabo. svetovno znanih znamk „GRITZ 'ER“ ,,A0LER“ — „PH5NIX‘' Isto tam posamezne dele za stroje in voiesa, igle, olje, jermena, pneumjtlka. Pouk o vezenju na stro| brezplačen! Večletna garancija! Na velito!	Na malo I
V modnem salonu M. SEDEJ-STRNA° LJUBLJANA, Prešernova ulica Sl. 3 so d°S,C
Inf e novosti v klobučevina**1*1^ in najmodernejših klobukih
žalni klobuki vedno v x«lo0l. Po.tre*«*«	"	C«»e	smerne.
»Merkur« v Ljubljani
zopet o sporu, obziren.
Zapoditi ne more zelenega moža. V človeškem življenju so razmere, ki jih ni moč ločiti. Zvestega psa
Naznanilo preselitve
Uljudno naznanjam, da je z današnjim dnem
nasproti kavarne „E V R 0 P fl“
preselila svoje poslovne prostore
vsaka nadaljna beseda
Cena oglasom, do 20 besed Din 5'
50 par.
Kontoristifita
njigovodilva ter samostojne ■e in nemške korespondence
177.50; proso bačko, fco nakl. post., net-to, bi. 170; proso, fco prekin. post., bi. 220; ajda, fco prekm. post., bi. 270; ajda medjim., par. Ljubljana, bi. 275; otrobi pšen., drobni, par. Ljublj., 1 vag., den. 142.50, bi. 142.50; oves, fco slav. post., bi. 170; rž, fco prekm. post., bi. 210; fižol rjavi, fco Postojna tranz., b/n, den. 260, bi. 270; fižol mandolon, fco Postojna tranz., b/n, den. 350; fižol prepeličar, fco Ljubljana, netto, den. 300; fižol rib-ničan, fco Ljubljana, netto, den. 300; fižol beli, 2% pr., v egal. vrečah, b/n, par. Postojna, bi. 280; fižol rmeni, 2% prim., v egal. vrečah, b/n, par. Postojna, bi. 270; fižol rjavi, v vrečah, b/, par. Postojna, bi. 265; fižol rjavi, v vrečah rin-fusa, par. Postojna, den. 250; krompir, fco prekm. post., bi. 60; konopno seme, v vrečah, b/n, par. Postojna, bi. 560.
BORZE.
—	Zagreb, dne 4. nov. Devizen Newyork Ček 56.16—56.76, London izplačilo 272.97 do
I	274.97, Pariz 227.6—231.6, Praga 166.575 do
i	168.575, Curih 1085.8—1093.8, Amsterdam | 2260—2280, Milan izplačilo 222.4—224.8, Du-! naj 792—802, Berlin 1340—1350, Budimpešta 0.0791—0.0801.
—	Curih, dne 4. nov. Beograd 9.20, Ne\v-vork 518.75, London 25.145, Pariz 20.95, Milan 20.50, Praga 15.375, Varšava 85.50, Bukarešta 2.46. Sofija 3.775, Dunaj 73.15, Berlin 123.60, Budimpešta 0.007270.
To in ono.
L0CARNSKA DEKLICA.
Zgodba se je odigrala leta 1813. Torej ni aktualna. Ker pa je zgodba ljubezni in hrepenenja, je večna.
Takrat je živel v Locarnu mlad mož, ki je postal pozneje slaven pesnik. Gospod Alphonse de Lamartine. Bilo mu je šele 23 let in ni bil niti daleko tako sanjav in dolgočasen kot njegove poznejše pesnitve. Na bregu jezera je opazil mlado deklico, ki je bila videti nežna in ognjevita kot cvet iz tropičnega
gozda. Pogledal je deklici v obraz. Bila je skoro še otrok ter je zardela ob njegovih poželjivih pogledih. Poleg deklice pa je stala njena teta, ki je opazovala mladeniča z nezaupljivim očesom ter potegnila deklico hitro v stran. Nekega jutra v cerkvi Madonua del Sasso jo je videl zopet. Deklica je klečala pred sliko Madonne, mladi Francoz pa je stal pri vratih in srce mu je trepetalo. Domov sta se vrnila skupaj, po gorski poti in od vsega, kar je deklica povedala, je čul Lamartine samo resne besede: »Teta se je odpeljala v Florenco.«
Si že pridna, teta,« si je mislil Lamartine, »da bi ti bilo na potovanju tako dobro, kot bo meni.«
Mrak je padel na zemljo. Tiho in hladno je bilo okrog hišice ob jezeru in nikdo ne ve, kaj se je godilo v sobici mlade deklice. Teden dni ni bilo La-martina na spregled. Dnevi tega tedna so mu bili ena sama blažena uoč.
Dokler se ni vrnila nekega dne teta iz Florence ter našla hišico tako, kot jo je zapustila. Samo deklica je bila iz-premeujena, kot da se je zgodil čudež. Pesnik Lamartine je odpotoval in pisal je. kot je bilo po taki avanturi neizogibno, svoje »Meditations«. Postal je še bolj slaven kot Briand in Stresemann in njegova kariera je bila še sijajnejša kot njihova. Zakaj tudi Lamartine je bil nekoč zunanji minister, poleg tega pa je napisal tudi deset zvezkov pesmi, česar ne dosežeta Briand in Stresemann nik-' dar. Leto dni pred svojo smrtjo, meseca februarja 1868, pa je dobil dolgočasni Lamartine iz samostana karmelitaric v Rimu pisemce, v katerem je ležal suh oranžen cvet. Na rumenem listu je bilo zapisano: »Kmalu bova zopet skupaj, kot takrat v. cerkvi Madonna del Sasso.«
Drugo pismo mu je sporočilo, da je zaspala sestra Cecilija po 55 letih krepostnega življenja mirno v Gospodu.
(125)
i 9*!wfiiaku okoli sveta.
Spisal Robert Kratt.
j S krikom se je vrgla Leonor navzad. r»Zdaj je še ta izgubil pamet!!«
»Kaj, jaz? Nee, oh nee — kar je pod mojo ploščo iz ebenovine, to se ne razdere več. Ampak drugi ljudje so nori, to je pa res. Mr. Hartung, ker ne vzdrži, da je zopet kot jetnik, in vi, ker vam mr. Hartung še ni razodel svoje ljubezni...«
»Človek, človek, kaj vam pade v glavo!!«
»E, mene, starega moža, pa vendar ne boste premotili. Jaz vem, kar vem. No seveda, vi ste se popolnoma zagledali v mladega moža — kar mirni bodite, saj ste vendar vanj zaljubljeni do vratu in še dalje — in le čakate, da vam razodene svojo ljubezen — ali še bolje, da vas kar pograbi za glavo in poljubi — in ker tega kar noče in noče storiti, ste izgubili potrpnžljivost — hočete ga le nekoliko dražiti, kar delajo vedno ženske... na, kaj pa vam je?«
Leonor stoka in stoka. Storiti ne more ničesar. Zapoditi ne more
ne moremo spoditi. Tudi, če ga zvežemo v vrečo in peljemo proč, gotovo najde pot nazaj. Le prodamo ga lahko. A tega dandanes ne moremo storiti s člove-S kom. Sploh pa najdemo človeške prijateljske razmere, ki jih ne loči nobeno razžalenje, sploh nobena stvar.
Zato Leonor le onemoglo stoka.
»Jaz, jaz... ?«
. Da, vi. Torej le nekoliko potrpite,1 vaš Georg bo že zopet prišel in potem bodite nekoliko pametnejša; mladi mož je še nekoliko boječ, ga morate nekoliko vspodbujati, pod mizo mu morate stopiti nekoliko na kurja očesa ...«
»Nikdar, nikdar ...«
»No, pa mu stopite kam drugam, le ne takoj v
želodec...«
»Jaz ga sovražim, sovražim!!«
No, da, že vem, tako govore vse ženske, če ga takoj ne dobe ...«
Leonor uvidi, da je najbolje, ako zbeži in se zaklene v svojo izbo. S tem možicem, ki ga ne sme zapoditi, tako ne pride do konca.
Ko se zopet prikaže, šele drugi dan, je videti silno dobre volje, in Adam se varuje, da bi začel govoriti 'Za to je pač prepameten in pre-
Mvum
MINKA HORVAT,
ŠTABI TSO STEV.
im* vedno v zalogi najnovejše damske in slamnik* in klobuke. — Žalni klobuki vedno
tj.	~	“
dekliške v zalogi
vešča slovenske
išče službe v	—,--------- -	------
prosi na upravo lista pod: »Dobra moč«.
PREMOG - ČEBIN
U/olfova utica 1 II. - Telefon 56.
Upokojen
državni uradnik išče kakršnekoli •lnžbe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«.
Gospod
r ■ taro«ti 80 let «e želi «wnantti a gospodično i* boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le reine ponudbe proti na upravo litta pod »Značaj«.
Išče se
preprosta sobica s posebnim vhodom v sredini mesta. — Ponudbe na upravo lista pod: >1. november«.
Absolveatinja
trgovske šole želi vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe proal na upravo lista pod: »Marljiva«.
Proda se
ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«.
v starosti 35 let se želi v ovrho vedrila seznaniti z gospodom let. _ Ponudbe na upravo lista poa: »Jesen«.
Naročite
srečke efektne loterije Narodno-kul-turnega društva Mala Nedelja 800 dobitkov vrednost 15550 Din. Žrebanje 15. novembra t. 1. Srečka stane samo 5 Din.
Mladenič
zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primemo trajno službo. —* Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod:	»Veeten«.
S
Gisposvetska i l
Teleton 313.
Kar potrka kapitan in Leonor stopi k okencu.
»Vaš vodnik, mr. Hartung, se mi je ponudil včeraj za kurjača.«
Za kurjača?« se prestraši Leonor.
Da, sam je hotel; prišel je o pravem času, zbolela sta namreč dva kurjača in jaz nimam nobenega, ki bi ju nadomestoval. Od včeraj zvečer dela mr. Hartung, in ne le za dva, temveč kar za tri.«
A tega mu vendar ni treba! Dolžna sem mu /še mnogo denarja, voznino plačam jaz zanj...«
Že vem. Nekoliko ste se sprli. Ponudil sem I mu prosto vožnjo, da bo moj gost, toda mr. Hartung | je hvaležno odklonil; na vsak način je hotel dol k premogu in sedaj dela kot divjak in sicer s pravim i veseljem, počuti se res dobro pri tem delu.«
»No, seveda,« se vmeša tudi Adam. »Saj to je,
. kar nlu je manjkalo. Pošteno si mora kosti pretegniti, j potem bo že zopet pameten, 011 ni tak lenuh kakor mi. In ko se vrne, potem se morate spametovati tudi vL«
Nikdar, nikdar!!« odgovori Leonor.
No, petem torej ostanite neumni! Ampak jaz vem, kar vem. Ženske se niso prav nič izpremenile od tedaj, ko sem bil mlad.«
(Dalje prih.)
a
m a a
I
#
K S * e
*-B
9>J * m M
f
S • m m m
,YINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljane, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz finskega kisa,
Zahtevajte ponudho!
Tehnično in higijenično naimodeTičje urejena kisarna v Jugoslaviji. «
Pisarna; Ljubija n«, Dunajska cesta Ste«, la, n. nadstropje.
Odvetnika
DR. MILAN KORU* DR. CELESTIN JELENEC
sta preselila svojo pisarno c. 9, pritličje
4 £ B Gl ■ ■ ■■ OB ■■■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ BIN ■ ■■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ MB
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranju.
Kis s« M 7
le pri tvrdki
Lfubljana
0B VODI sli obrtno k
14 rt DIY ••
▼ vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v naj* večji Izbiri po najnlžjl ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob »odi
Uit iUBUMDl
Z* lukmo
Andrej Sever.