GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
ha/v naša
smučina
LETNIK XIX	POSEBNA	ŠTEVILKA	13.	MAJ	1980
ŽALNI ZBOR DELAVCEV V ELANU
V	ponedeljek, 5. maja, ko so se delavci Elana po prvomajskih praznikih žalostni vrnili na delo ob novici, da je umrl naš neprecenljivi, dragi predsednik TITO - so sklenili, da se bodo opoldan zbrali na žalnem zboru delavcev v proizvodni hali B 1 smučanje in se dostojno poslovili z bolečino v srcu od svojega voditelja. To so tudi izpolnili. Poleg žalnega govora, so poslali CK ZKS in ZKJ ter predsedstvu SFRJ sožalno brzojavko..
Poleg tega so v avli upravne zgradbe odprli knjigo žalosti. Redno številko »Naše smučine« so odložili in bodo izdali novo, posebno številko, ki bo vsa posvečena življenjski noti maršala TITA.
Član Obč. konference ZKS, Radovljica tov. Weithauser je na zboru dejal:
Kadar se poslavljamo od nekoga, do katerega gojimo izjemno naklonjenost, ostajamo brez besed. Beseda je premalo, da bi izrazila vse, kar čutimo, kar v teh trenutkih sleherni izmed nas nosi v svojem srcu. Beseda je le sredstvo, ki naj bi izrazilo našo bol, a ob izgubi, ki smo jo utrpeli, je mnogo, mnogo prešibka. Ostaja resnično samo sredstvo, naša srca pa so polna neizmerne žalosti, ki nas tre, a obenem daje moči k nadaljnjemu boju za svetle ideje, ki nam ga je tako trdno začrtal naš voditelj.
Josip Broz-Tito se je rodi 1 7. maja 1892. leta v Kumrovcu v Hrvatskem Zagorju. Izhajal je iz revne družine očeta Franja Broza in matere Marije in je bil sedmi izmed njunih petnajst otrok.
Po koncu osnovne šole, ki jo je obiskoval v Kumrovcu in dveh razredih meščanske šole ga je oče dal v uk za natakarja. Toda Broz je to delo kmalu opustil in se šel učiti ključavničarskega poklica.
Pod vplivom razmer, v katerih je živel in pod vplivom starejših socialistično usmerjenih delavcev, je Broz v tem času dobil prve pojme o razrednem boju in delavskem gibanju. Začel se je pridruževati delavskim akcijam. Ko se je izučil za ključavničarja in končal vajensko šolo, se je zaposlil v Zagrebu. Tam se je vpisal v Zvezo kovinarjev in v svojem 18. letu postal tudi član Socialnodemokratske stranke Hrvat-ske in Slovenije. Začel se je udeleževati prvih političnih demonstracij. Tudi zanj se je začelo težko življenje zdaj zaposlenega, zdaj brezposelnega delavca. Iskaje novo zaposlitev se je selil iz kraja v kraj. Zagreb, Ljubljana, Trst, Zagreb, Jince
—	Čenkov na Češkem, Plzen, Munchen, Dunaj. Postaje njegovega življenja. Ves čas pa se je povezoval s sindikalno organiziranimi delavci. Jeseni 1913 je začel služiti vojaški rok in bil na lastno zahtevo iz Dunajskega arzenala kmalu premeščen v Zagreb. Končal je podoficirsko šolo.
Na začetku 1. svetovne vojne je služil vojaški rok v Zagrebu. Njegova enota je bila sprva premeščena v Srem, kasneje pa na rusko fronto. Tam je bil ranjen in ujet. Po končanem zdravljenju so ga premestili v taborišče za vojne ujetnike, nato pa na delo v razna ru-
ska mesta. Tam je prišel v stik z ruskimi revolucionarji. Zaradi teh povezav in aktivnega delovanja med proletariatom so ga večkrat prijeli in zaprli. Od delavcev je izvedel za zmago oktobrske revolucije. V novembru 1917 je prišel v Omsk, kje;r je stopil v mednarodni odred rdeče garde. V začetku 1. 1920 so ga sprejeli za člana KP v jugoslovanski sekciji, ki je delala pri omskem področnem komiteju. Od tam se je še istega leta tudi ponovno vrnil v domovino.
Po vrnitvi je spet aktivno deloval v Zvezi kovinarjev med delavstvom, v KPJ, zaradi njegove politične aktivnosti je policija postala pozorna nanj in ga je preganjala. Kljub temu pa seje ves čas vneto boril na strani delavstva za ideje KP. 1928 je bil izvoljen za političnega sekretarja mestnega komiteja KPJ za Zagreb. Toda še istega leta so ga na »bombaškem« procesu obsodili na pet let strogega zapora. A tudi leta ječe ga niso ločila od partije in revolucionarnega dela. Konec I. 1934 je odšel na Dunaj, v tedanji sedež CK KPJ, ki ga je bil medtem na svoji seji 11. julija istega leta kooptiral za člana politbiroja. Po sklepu CK je 1. 1935 odšel v Moskvo, sedež kominterne, na delo v balkanski državni sekretariat. Tam je ostal skoraj 2 leti. L. 1937 so bili s sklepom kominterne odpoklicani člani politbiroja in Broz je dejansko ostal edini član ožjega vodstva KPJ. Vzpodbujal je aktivnost KPJ. Bil je neutruden pri zbiranju in vzgajanju kadrov, pri razvijanju politične aktivnosti KPJ in krepitvi njenega političnega vpliva, pri odpravljanju notranjih trenj in ideoloških nihanj v partiji. To je bilo obdobje preraščanja KPJ v vedno močnejši dejavnik političnega življenja v državi.
Bojujoč se za enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter za narodne svoboščine, je Tito v letih pred vojno prispeval k popolnemu razvitju pogledov KPJ na federativno ureditev in naravo mednarodnih odnosov v Jugoslaviji. To pa je bilo bistveni pogoj za partijsko politiko obrambe neodvisnosti države. Tako je Jugoslavija pod Titovim vodstvom pripravljena dočakala marčne dogodke 1941 leta.
V	tem obdobju je bila poglavitna Titova dejavnost
OB SMRTI LJUBLJENEGA PREDSEDNIKA
usmerjena predvsem v ustanavljanje partizanskih odredov, razvijanje oboroženega boja in ustvarjanje čim širše OF. Kot priznanje za vlogo, ki jo je Tito imel pri oblikovanju NOV in POJ in pri vodenju bojnega delovanja, je Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije na svojem 2. zasedanju 29. novembra 1943 v Jajcu sprejel sklep, da se Josipu Brozu Titu podeli naslov maršala Jugoslavije.
Kot generalni sekretar KPJ je bil Tito inspirator uresničevanja družbenopolitičnih ciljev osvobodilnega boja. V sklepnem obdobju vojne je Tito bojeval kompleksen boj za mednarodno priznanje nove Jugoslavije.
Pri povojni graditvi države je KPJ kot revolucionarna avantgarda s Titom na čelu formirala program graditve socializma. Začelo se je sodelovanje z državami sveta. Na sodelovanje s socialističnimi državami je Tito gledal s stališča enakopravnosti in pravic vsake partije, da si na čelu svojih narodov in v skladu s posebnostmi svoje države izbira in sama določa najustreznejša pota in oblike boja za socializem. Sočasno je bil z ustavnim zakonom sistem delavskega samoupravljanja določen za temelj celotne družbene ureditve v socialistični Jugoslaviji. Vpeljana je bila funkcija predsednika republike, ki jo je zvezna ljudska skupščina zaupala Josipu Brozu-Titu. Odtlej so ga volili za predsednika republike na vseh sklicih zvezne skupščine, 1. 1979 pa so ga na podlagi nove ustave SFRJ izvolili za to dolžnost brez omejitve trajanja. Kot državnik in vodilna osebnost v ZKJ je imel Tito stalno neposredne stike z delovnimi ljudmi. To je bil pomemben vir njegovega čuta za realnost in njegove sposobnosti, da je opažal slabosti in napake in o njih govoril odkrito in samokritično. Takšne narave so bili številni njegovi javni nastopi, ki so bili zmerom spodbuda partiji in delovnim ljudem za krepitev socialistične demokracije in za boj proti raznim negativnim pojavom v družbi. Njegovo področje delovanja pa se je nenehno odpiralo tudi navzven — aktivno je sodeloval v mednarodnih odnosih in bil tudi eden njihovih glavnih tvorcev. Rezultat tega delovanja je vsekakor
ustanovitev močne skupnosti neuvrščenih držav.
Titu so bila zasluženo podeljena številna priznanja tako v Jugoslaviji kot v svetu. Tito je že med vojno postal simbol nove Jugoslavije. Njegovo ime je postalo znano v vseh koncih sveta, posebno pa tam, kjer se bije boj za narodno in socialno osvoboditev, za pravice narodov in človekove svoboščine ter za pravičnejše mednarodne odnose nasploh. Titovo ime je po besedah E. Kardelja, enega njegovih dolgoletnih in najbližjih sodelavcev — že zdavnaj prešlo meje Jugoslavije in (citat) »postalo last vseh tistih, ki jim je mir eksistencialna potreba, ki se dvigajo za obrambo svoje narodne biti in obstanka, neodvisnosti, ki se bojujejo za graditev enakopravne skupnosti narodov, za osvoboditev izpod vseh oblik izkoriščanja, podrejanja in tlačenja, za odpravljanje sile v odnosih med državami in narodi. Titovo ime je postalo simbol borca v vojni in v miru ter izraz humanistične vizije novega sveta, osvobojenega strahu pred uničenjem človeka po človeku in naroda po narodu, sveta, v katerem se bodo rojevali rodovi, ki ne bodo poznali vojnih grozot in pustošenj.« konec citata E. Kardelja) Zaradi vsega tega naš predsednik za nas ne ostaja le spomin, ostaja utrta in utrjena pot v bodočnost, ki gradi na temeljih miru, enakopravnosti, svobode. Predvojnim generacijam je zgradil nov družbeni red, družbeni red, ki ga povzemajo številne svetovne države za nami. Povojnim generacijam je dajal okusen kruh svojih rok, svoje pameti, svojega specifičnega in posplošenega pogleda na svet. Spomnimo se kolikokrat je vzpodbujal k boju, kolikokrat v NOB, neštetokrat po njej, tudi zdaj, sleherni dan, sleherni trenutek, ko se je zavzemal za enakopravnost med ljudmi sveta.
V	svojo čašo vrednih dejanj je trosil neštete dobrine za nas, svoje ljudstvo. Zato v teh težkih trenutkih ločitve od njega ne klonimo! S svojimi dejanji, ki že segajo v bodočnost in je naše poslanstvo, da jih izpolnimo, je v nas in v celem svetu dejansko prerasel okvire smrtnosti. V srcu slehernega izmed nas bo živel večno!
Slava njegovemu spo-
Žalna brzojavka delavcev Elana centralnemu komiteju ZK Slovenije in Jugoslavije ter predsedstvu SFRJ
Globoko in boleče nas je presunila vest, da se je končala častna življenjska pot največjega sina naših narodov in narodnosti, heroja socialistične revolucije, državnika, borca za mir in človeka, s katerim delom in življenjem je najtesneje povezana borba delavskega razreda narodov in narodnosti Jugoslavije.
Ne najdemo besed s katerimi bi lahko v tem trenutku izrazili izjemno velik prispevek, ki ga je tovariš TITO dal naši partiji, naši revoluciji, neodvisnosti, samoupravnemu socializmu in ugledu naše države v svetu. Njegov lik neomajnega revolucionarja. plemenita osebnost obstojata v nas vseh. v vsakem človeku in bosta vzor mnogim generacijam.
Zapuščina njegovih vizij in idej nas zavezuje, da bomo dosledno uresničili naloge na področju samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskega sistema, ter bratstva in enotnosti naših narodov s krepitvijo materialne baze delavskega razreda. nadaljevali pot. ki nam jo je začrtal naš tovariš TITO. Begunje, dne 5., maja 1980
Kolektiv
tovarne športnega orodja
ELAN BEGUNJE
| ŽIVLJENJSKA POT JOSIPA BROZA TITA
Rojstna hiSa maršala Tita v Kumrovcu
P
Iz NOB — Tito ranjen
PORTRET JOSIPA BROZA, OBJAVLJEN V »NOVOSTIH« 8. NOVEMBRA 192« V CASU BOMBA5KEGA PROCESA (DELO MIHOVILA KARA).
Tito podpisuje deklaracijo o razglasitvi FLRJ - 1845
Med delavci v delovnih kolektivih
Tito — športnik
In lovec
In med pionirji
Miro Cerar predaja marftalu Štafetno palico
Vrhovni komandant jugoslovanske ljudske armade
Tito ambasador miru v svetu
Tito govori v Zvezni ljudski skupfitini
sm
M
Na 1. konferenci neuvrščenih držav v Beogradu 1961
Na obisku v Aziji
V Sovjetski zvezi
Tito v Bohinju
V Združenih državah Amerike
Na svojem delovnem mestu
V prostem času
Ob smrti predsednika TITA so nam poslali žalne brzojavke naši poslovni sodelavci
DELAVCI IZ BRNCE V AVSTRIJI
Na vodstvo Elan Begunje
Skromno in prisrčno sožalje k smrti vašega predsednika tovariša maršala Tita, največjega vseh časov, vam in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji želi
kolektiv Brnca 45741 elan 34518 yu elan
Telex 34561 RDV
DIREKCIJI FIRME ELAN BEGUNJE NA GORENJSKEM
Ob smrti Vašega predsednika maršala Tita bi tudi mi radi izrazili svoje iskreno sožalje
GERETE BAU
HUBER GOETZIS, AUSTRIA
Poslovodja firme Otmar Schneider
FIRMA MEIUNGER GmbH - NEMČIJA
Teleks
526482a mei d 5.5.1980 12.15 h
Direkciji!
Spoštovani!
Vaša dežela je s smrtjo maršala Josipa Broza Tita utrpela težko izgubo. Na ta način bi člani firme Meilinger ob tej žalostni priložnosti vsem sodelavcem in sodelavkam v vašem podjetju radi izrekli iskreno sožalje.
Želimo, da bi delo, ki ga je vaš predsednik opravil pri izgradnji, tudi v prihodnosti koristilo jugoslovanskemu ljudstvu in še naprej pomagalo zagotavljati mir na svetu. Pozdrav Meilinger GmbH
Predaja Planinske štafete
ELAN SKANDINAVIEN AB
Teleks
5. 5. 1980 lab/bh teleks 287 Elanu Jugoslavija
Z bolečino sočustvujemo z vašim narodom ob smrti vašega predsednika, ki je bil velik državnik in je veliko pomenil za Elan in za razvoj vaše dežele.
Elan Skandinavien AB Lars A Bengtsson
ZASTOPNIK ELANA ZA SEVERNO AMERIKO
Teleks elan USA bul
5.	5.1980
Naše iskreno sožalje ob novici o smrti vašega velikega predsednika Tita.
Elan Severna Amerika
JAPONSKI ZASTOPNIK DAIICHI SHOJI
Telegram
6.	5. 1980
Prizadeti smo izvedeli žalostno novico, da je kljub največjim naporom zdravnikov in vročim prošnjam vašega ljudstva preminil vaš veliki predsednik Tito. Vsi zaposleni pri družbi Dai-Ichi Shoji Co. Ltd. bi njegovi družini in vsem jugoslovanskim narodom ob izgubi tega velikega človeka radi izrazili svoje iskreno sožalje.
Ishihara, Suzuki in vsi zaposleni - Dai-Ichi Shoji Compan.v Limited
Predaja Jeloviške štafete
Ob sprejemu štafete mladosti pred Elanom
ščenosti ter porok bodočim rodovom v prizadevanju za ohranitev miru v svetu.
Oh prihodu Zvezne štafete je v imenu navzočih .spregovorila mladinka tov. Son ja Rok-vič:
Mesec maj, najlepši mesec v letu, pa ne le zaradi tega, ker je pomlad, ne le zaradi cvetja in prebujajoče narave, temveč predvsem zato. ker slavimo rojstni dan dragega Maršala TITA.
Tisoče src širom ■Jugoslavije nosi v sebi neizmerljivo ljubezen do Njega, tisoče najlepših želja se kot eno zliva k Njemu in vsaka od njih izraža ponos, da živimo v svobodni sociali-
pravem času narediti pravo potezo. Skozi mnogo bitk si nas vodil, mnogo naših borcev je dalo življenja, toda naši ljudje niso klonili. Niso klonili. ker so bili enotni in ker si jih skozi vse bitke vodil Ti s svojo neomajno močjo človeka — komunista. Revolucija in Ti. dragi TITO, sta nas naučila ljubiti našo prelepo domovino. Zato se mi mladi obvezujemo, da bomo nadaljevali in uresničevali vse Tvoje ideale in napovedujemo neizprosen boj vsakomur, ki bi na kakršenkoli način poskušal omadeževati to, kar si izgradil Ti.
Dragi TITO! Čaka nas še veliko dela, kajti še vedno so žive besede, ki si jih izrekel na
Prihod Zvezne štafete
V	petek, 25. aprila 1980, sta se na poti s Primorske proti Ljubljani Zvezni štafeti mladosti pred Elanom priključili tudi Planinska in Jeloviška štafeta.
Mladinci iz Elana, Sukna, Begunj in okolice so ob tem dogodku priredili štafetam prisrčen sprejem. Štafeto je pričakalo blizu tisoč delavcev iz obeh organizacij združenega dela in občanov KS Begunje. To proslavo so popestrili učenci osnovne šole z recitacijami, učenci iz Radovljice s petjem in mladi harmonikaši iz glasbene šole Radovljica.
Proslavo je začel predstavnik mladine Elan, tovariš Ferkolj Janko s sledečimi besedami:
Otvarjam današnjo proslavo ob sprejemu Titove štafete
—	štafete mladosti.
V	posebno čas nam je, da jo lahko sprejmemo pred našo tovarno, ki je zrasla vzporedno z našo novo Titovo Jugoslavijo. Ravno letos slavimo 35-letnico obstoja Elana in SO-letnico samoupravljanja.
Delavci, zbrani ob tem velikem dogodku tu pred Elanom, se dobro zavedamo pomena štafete, s katero želimo dokazati pripadnost našemu novemu družbenemu redu v naši samoupravni družbi in hvaležnost našemu dragemu maršalu TITU.
Pozdravi v štafetni palici so iskren odraz vseh delovnih ljudi Jugoslavije, od Djevdjeli-je do Triglava, želje napredka in razvoja, odraz bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, zrcalo naše neuvr-
Odhod Zvezne štafete
Elanov pozdrav Zvezni štafeti
stični Jugoslaviji. Ne le danes, vsak dan so naše misli, naša srca prežeta z Njegovim imenom.
Ko govorimo o partiji, o naši revoluciji, o bratstvu in enotnosti med narodi, o samoupravljanju, o naših uspehih na šolah in na delovnih mestih, vselej govorimo o TITU. Vse, kar imamo, dolgujemo Njemu. On je Naše narode znal popeljati v prihodnost tedaj, ko nam je bilo najtežje.
Tovariš TITO, nihče drug ne pozna bolje duše ljudstva in hotenja razreda, iz katerega izhajaš. Dobro si poznal strategijo in taktiko vojskovanja in zato si vedno znal ob
XI. kongresu ZKJ: »Ne smemo ostati pri doseženih uspehih, marveč moramo stremeti za tem, da vedno znova dosegamo nove uspehe.«
Dragi tovariš TITO, naša mladost je kot pesem, v naših mladih prsih bije srce hitreje. Od življenja pričakujemo več kot drugi, gradimo novo, še lepšo domovino, gradimo nov. še lepši jutri.
Zato Ti poklanjamo naše uspehe, naše delo in Ti obljubljamo, da bomo vse, kar smo se naučili od Tebe, prenašali na mlajše generacije, da bodo tudi oni, kot sedaj mi. znali ljubiti Tebe in našo domovino.
Begunje, dne 25. 4. 1980
IllllpfPri
.. < •••■ i* m
UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci, Urbanc Janez, Kos Marjan, Stare Anton, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Vrhunc Anton, Brejc Nu&a, — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Tiska Gorenjski tisk Kranj