PRILOGA
TISKOVNA KONFERENCA - Pogovora ob ponatisu knjige »Kartuzija Pleterje in partizani" so se udeležili predstavniki pomembnejših slovenskih časnikov. Knjiga je izšla v izvodih; velik del naklade je že razprodan.
J(njiga človečnosti
Ponatis „Kartuzija Pleterje in partizani" je dragocen kamenček v mozaiku naše revolucije
Ob izi^u ponatisa knjige rprtuzija Pleterje in partizani" j£jos umrlega priorja Josipa Leopolda—Lavova je za-Obzorja v sredo, 7. de-®bra, priredila v samostanu Gorjanci tiskovno konferenco.
Poleg direktorja tozd Matica •J* Obzorjih Dušana Drolca in |~Vnega urednika založbe Her-“T3 Vogla so bili med drugimi ^oči fe Bojan Štih, ki je knji-® napisal spremni esej, član Vršnega komiteja predsedstva * ZKS Franc Šali in sedanji Pleterske kartuzije Janez
j_.y.°8el je opozoril, da je prva »Kartuzije Pleterje in par-p~^u“ iz leta 1953 že zdavnaj s r*> zdaj pa je priložnost, da se lcainenčkom iz mozaika revo-
lucije na Slovenskem seznani tudi mladi rod. Bojan Štih je z izbranimi in toplimi besedami povedal, da je knjiga pisana sicer suho, zgodovinsko, da pa za slehernim podatkom čutimo srce, vero in zaupanje v človeški rod.
Na Štihove besede se je s krajšim nagovorom navezal prior Janez Drolc, ki je o pokojnem piscu spominov dejal, da je bil strasten iskalec resnice in hud nasprotnik krivice; oboje se zrcali tudi v napisanem. Franc Šali je pripomnil, da bi se morali s knjigo Leopolda Lavova seznaniti tudi drugi jugoslovanski narodi in narodnosti, ter zaključil, da vsebuje pisanje globoke resnice in izkušnje, potrebne vsakemu, ki se prizadeva za človečnost.	m.	B.
Novi prostori, nova kakovost
Z jutrišnjo otvoritvijo novih gospodarskih objektov kmetijskega šolskega centra pod Trško goro se odpira nov list v zgodovini kmetijskega izobraževanja
IMV ob širitvi zaseda Grm, Kmetijski šolski center pa bo s financiranjem tovarne avtomobilov dobil nove prostore pod Trško goro. Tak sklep Občinske skupščine Novo mesto iz leta 1970 se zdaj uresničuje.
V novem kompleksu šolskega centra je goveji hlev za 40 krav in mlekarnica z opremo, hlev za 100 glav mlade živine s porodnišnico in dvema stolpnima silosoma. Zraven je še stolpni senik s 1000 m3 prostornine, svinjak za vzrejo 50 plemenskih svinj in 1000 pitancev, kur-nica za 7000 brojlerjev, strojna remiza, garaža in delavnica ter štiri-stanovanjska vrstna hiša.
Vrednost vseh novih objektov znaša 30 milijonov dinarjev. Z njimi je šoli dana možnost za sodobno pedagoško in pospeševalno delo.
V POSAVJU ZA DAN JLA
V cerkljanski garniziji in občinskih štabih teritorialne obrambe v Posavju pripravljajo bogat spored prireditev v počastitev dneva JLA. Športna tekmovanja se že vrstijo, vojaki iz najboljših enot pa bodo tekmovali še z ekipami teritorialne obrambe. Vojaki in oficirji JLA bodo skupaj s člani teritoralnih enot v teh dneh obiskali vse šole v pokrajini in na srečanjih z mladino spregovorili o razvoju ljudske obrambe.	Na sam praznični dan, 22. decembra, bodo pripravili v Cerkljah sprejem za šolsko mladino in mlade teritorialce iz posavskih enot, ki se bodo ob tej priložnosti svečano zaobljubili.
josavski kmetje se združujejo
Jemalo jasnih odgovorov, ker se povsod še lovijo in čakajo na nove zakone
in p medzadružnega sveta 0saYje, ki je bila minuli v Krškem, so poskušali
k°d Je napredovala k.. Pravna organiziranost °.v v treh posavskih obči-kir,'*2 Poročil predstavnikov k Jakega kombinata Zasavje Wevn>pe, Agrokombinata iz Cp “* ^grarie iz Brežic po-
Pfeta °’ x P°vs°d oprede-(o0*° 23 temeljne organizacije kovn?antov na novih dohod-osnovah.
fem se poraja nič koliko M. ’ *®r marsikje še ne morejo •tja na bistvena vpraša-ua ’ ! jih zastavljajo kmetje. Ti Pnmer želijo vedeti, v čem
j^LENJSKI list -NAMESTO čestitk
hotr« CZP Dolenjski list se Ijjji u& letos odpovedali poši-lt0 nov°letnih čestitk: namc-^odo skladu za nakup hi jf1 mcdicinskih inštrumentov «t\, e^t;m križu v Novem me-<lbvi>0^ar*l* 15.000 dinarjev v To .2nicah za cestno posojilo.
Polovica posojila, ki ga je Ust 0 a ceste CZP Dolenjski (lj ',njegovi delavci znova sodijo, Kij, 0 °d nakupa nujno potrcb-inj^^jsodobnejSh medicinskih koi^entov za pokrajinsko ^jsiico ir
w,,
He)iJ preberejo (ali pa tudi I jr nato zavržejo.
Vedno je čas, da takim On. sledijo tako delovne ko* društva, zdru-^ tt 'n najrazličnejše skupnosti. LAtau jih ponovno vabi tudi križ!
..11 co imelo korist veliko .JUdi od tistih, ki novoletne
se bo konkretno ločil položaj združenega in pogodbenega kmeta, kajti pravice bodo prav gotovo morale upoštevati, da se nekdo veže na temeljno organizacijo z vso proizvodnjo, drugi pa, recimo, samo za mleko. Povsod si obetajo, da bodo stvari bolj jasne, ko bodo sprejeti trije novi zakoni, na katere težko čakajo.
V Posavju se poskušajo približati kmetom s tem, da bodo v proizvodnih okoliših poskrbeli za pospeševalno službo, uredili hranilno-kreditno službo, skladišče in trgovine, zaživeli pa naj bi tudi aktivi kmečkihžensk in mladih zadružnikov. V krški in sevniški občini kaže, da s temi okoliši ne bo težav, v brežiški pa ugotavljajo, da zaradi kadrovskih in prostorskih zagat teh služb ne bodo mogli prenesti iz centra na okoliše. Na posvetu ni bilo predstavnikov Gozdnega gospodarstva in Slo-
vina — tozd Bizeljsko-Brežice, zato ni nihče poročal, kako so se lotili združevanja dela, sredstev in zemlje v teh delovnih organizacijah.
NALOŽBA ZA OTROKE -Otroci vseh šol v sevniški občini so se s pomočjo učiteljev z vso zagnanostjo pridružili pojasnjevanju o nujnosti uvedbe samoprispevka. Na sliki: del nagrajenih lepakov.
Sevniški tretji „ZA”?
Ugodno razpoloženje pred nedeljskim referendumom?
..manevri*4 v
BRE2ICAH
jboljia slovenska amaterska .•*** skupina iz Hoijula bo ^Sottovala v Brežicah. Uprizo-komedijo Jožeta Javorška 'Vrt-.
V nedeljo bodo delovni ljudje in občani sevniške občine tretjič v tem desetjetju stopili pred glasovalne skrinjice in se izrekali, da solidarnostno prispevajo denar za reševanje perečih družbenih vprašanj.
V prvem samoprispevku so tako zgradili zdravstveni dom, v drugem novi šoli v Boštanju in na Blanci ter izvedli nekaj preureditev. Od iztekajočega se samoprispevka je bilo sicer zgrajenega manj, predvsem zato, ker so na samem začetku odpadla bančna posojila in posojila republiške izobraževalne skupnosti (razen za boJtanjsko šolo).
V sosednjih občinah je dvoizmenski pouk že preteklost, toda v Sev-
Odpira se tudi možnost veliko kvalitetnejšega skupinskega in pospeševanega dela z raznimi skupnostmi in strokovnimi kadri. Poudariti pa je treba, da novim objektom še precej manjka, da bi bil uresničen celoten načrt. Predvsem je potrebna nova šola z internatom
za 300 učencev, manjkajo rastlinjaki in kleti. Zaenkrat pomenijo doslej zgrajeni objekti polovično rešitev, za katero je želeti, da bi bila čimprej v celoti uresničena. Z dokončno izgradnjo kmetijskega šolskega kompleksa in nove mlekarne, predvidene v neposredni bližini, pa bo narejen največji korak k uresničitvi srednjeročnega programa kmetijstva na Dolenjskem.
JUTRI SPREVOD IN OTVORITEV
V petek, 16. decembra, bodo pod Trško goro odprli nove gospodarske objekte v sklopu Kmetijskega šolskega centra Grm. Dogodek, ki sodi v občinsko praznovanje, bo viden tudi v javnosti. Ob 10. uri bo sprevod kmetijcev krenil izpred grmske šole do novih objektov pri Bajnofu, tam pa bo ob 11. uri svečana otvoritev gospodarskih objektov.
• Priti z jadralnim letalom pet kilometrov ali pa še več visoko, je svojevrsten podvig, ki se je doslej „posrečil“ samo nekaj tisoč ljudem. Med njimi so po novem tudi trije Novomeščani: Jože Golob, Srečo Kotnik in Iztok Pekolj. Kako je tam, na začetku stratosfere, je v pogovoru z njimi (na zemlji seveda) zvedel Marjan Bauer.
• MALI PREDKONGRESNI RAPORT DOLENJSKE
Pod tem naslovom objavljamo zapis z novembrske okrogle mize v Novem mestu, kjer so udeleženci ocenili vsesplošni napredek dolenjskih občin in celotne regije med 7. in 8. kongresom slovenskih komunistov ter vlogo ZK pri tem. Kljub znatnim premikom naprej nikomur ne pride na misel, da bi se pretirano trkal na prsi, saj se vsi zavedajo, da najtežja naloga šele prihaja: dokončna presaditev zakona o združenem delu v življenje. Zapis je pripravil Ivan Zoran.
• MI, SENJSKI USKOKI
Visoko na Gorjancih leži
Petričko Selo, v njem pa prebiva rod Delišimunovičev. Ti potomci senjskih Uskokov so najbrž edini kmetje pri nas, ki se lahko pohvalijo s plemiškimi naslovi. Vsi po vrsti. Kako je s tem plemstvom, je zvedela in napisala Jožica Teppey.
Kovačnica naprednih idej
Počastili devetdesetletnico novomeškega Sokola
Na pobudo Partizana so se Novomeščani 13. decembra lepo oddolžili novomeškemu Sokolu ob njegovi 90-letnici. V Domu JLA je bila popoldne odprta razstava odličij Leona Štuklja in mladih novomeških telovadk, zvečer pa je bila v športni dvorani še slavnostna akademija.
„Poleg telovadbe so v novomeškem Sokolu že na začetku razvijali in krepili kulturne in vzgojne dejavnosti, poudarjene z narodnostno in idejnopolitično izraznostjo,“ je v svojem govoru na otvoritvi razstave dejal Marijan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine. V Sokolski knjižnici ustanovljena komunistična celica je bila tudi kraj za sestanke in delo ilegalne partijske tehnike. Ko pa je bila ustanovljena OF, se ji je novomeška sokolska žu-pa v celoti pridružila, večina članov pa se je vključila v NOB.
Hkrati pa so telovadci novomeškega Sokola postali znani po domovini in vsem svetu. Med njimi je bil večkratni olimpijski zmagovalec Leon Štukelj in naš današnji častni občan.
Blesteče uspehe takratnih športnikov danes uspešno nadaljujejo mladi člani Partizana. -Na večerni akademiji pa je bil slavnostni govornik Boris Gabrič, predsednik izvršnega odbora telesnokultume skupnosti občine Novo mesto.
Ob tej priložnosti so v Novem mestu izdali tudi brošuro o dejavnosti novomeškega Sokola v letih 1887 - 1945, ki jo je napisal upravnik novomeške študijske knjižnice, Bogo Komelj.
KAKO UČINKUJEJO SKLEPI O ŠOLSTVU
Lojze Šterk, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, je za torek, 20. decembra, sklical v Novem mestu regijski posvet o vzgoji in izobraževanju. Na posvetu bodo ocenili uresničevanje sklepov in stališč republiških partijskih teles o preosnovi vzgoje in izobraževanja, hkrati pa preverili, kako so na Dolenjskem upoštevali resolucije zadnjega slovenskega in jugoslovanskega partijskega kongresa o tempodro-čju. Na posvetu bodo poleg predstavnikov medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in teles sodelovali tudi odgovorni za izobraževanje iz metliške Beti, semiške Iskre, trebanjskega Trima, novomeške IMV, Krke in Pionirja ter Straškega Novolesa.
V drugi polovici tedna bo nestalno vreme z občasnimi snežnimi padavinami. Izboljšanje vremena bo v nedeljo in v začetku drugega tedna.
niči in Tržišču vse učence že komaj razvrstijo v dve izmeni. V sevniški šoli se tačas stisakjo že 1.103 učenci. Za 50 oddelkov imajo na voljo le 15 učilnic, sicer se gnetejo po kleteh in še vedno tudi v odsluženi šoli pod gradom. V sedanji akciji za samoprispevek je treba posebej poudariti prizadevanje za usmerjeno izobraževanje v Sevnici. Gospodarstvo je to usmeritev podprlo.
Scvniška občina spada v vrh slovenskih občin po številu zaposlenih žena, po drugi strani pa je še vedno pri dnu po številu otrok, zajetih v otroškem varstvu. Trenutno ima sevniški vrtec 53 prošenj za sprejem otrok, vendar ne vedo, kam z njimi. Zato v tej akciji predvidevajo tudi gradnjo vrtcev v Sevnici in Krmelju.
A. ŽELEZNIK
PREHLAD IN KURJAVA — Da je vreme res datumu primemo, pričajo vrste pred lekarnami in vrvež pri črpalkah za gospodinjsko olje. Iz nosu kaplja, grlo je hripavo in ko čajčki in limone več ne pomagajo, se je pač treba zateči k apotekarjem. O gripi z Dolenjskega na srečo še ni poročil. Zima je tudi družinski čas, doba, ko smo več kot kdajkoli doma. Prijeten dom je samo topel dom. Peči so nenasitne in tudi „žejne“, o čemer govori podatek, da so na eni sami novomeški črpalki v enem dnevu stočili kar- 5000 litrov gospodinjskega olja. Vse kaže, da gredo stara dobra drva v pokoj, gorivo tega stoletja je nafta. (Foto: J. Pavlin)
St. 48 (1479) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek,
15. decembra 1977
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom LjASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
TOVARIŠ TITO PRIREDIL LOV
Predsednik republike Josip Broz Tito je priredil v Karadjordjevu tradicionalni lov za šefe diplomatskih misij, akreditiranih v Jugoslaviji Na lovu so bili tudi nekateri ugledni jugoslovanski družbenopolitični delavci
Po dolgem obotavljanju in negotovosti so naposled sklenili, da bo „predženevski sestanek" v Kairu začel svoje delo sredi tega tedna. Toda krog udeležencev bo silno ozek: Egipt, Izrael, Združene države Amerike in Združeni narodi bodo edini gostje hotela „Mena“ nedaleč od slovitih piramid. Sovjetska zveza, Sirija, Jordanija, Libanon in palestinska osvobodilna organizacija se te konference ne bodo udeležili
Konferenca pod piramidami
Za zdaj še ni znano, kako dolgo naj bi ta konferenca trajala, menijo pa, da bo bržkone razdeljena v dve ali več faz, od katerih naj bi prva trajala okroglo deset dni
Kot to poročajo iz Kaira, naj bi na sestanku najprej proučili način in določili dnevni red delovanja konference, nato pa bi se poskusili z vsebinskimi temami.
Kairo se je posebej potrudil opozoriti, da to ni uraden sestanek in da ni vezan za Ženevo, marveč da je priprava zanjo. Prav tako poudarjajo, da bi kdaj kasneje na njem lahko sodelovali tudi zunanji ministri
Čeprav je v tem trenutku že skoraj povsem zanesljivo, da Sovjetska zveza, Sirija, Jordanija, Libanon in palestinska osvobodilna organizacija na tej konferenci ne bodo sodelovale, pa je Egipt znova poudaril, da vabila
tem deželam za prihod na konferenco še vedno veljajo.
Med tem pa opozarjajo na dva problema: kako daleč bo lahko šel Sadat brez širše podpore drugih arabskih dežel in koliko je Izrael voljan popustiti arabskim zahtevam v zameno za mir in varnost? Zdi se pomembno opozoriti na Carterjevo zadnjo izjavo, v kateri pričakuje, da bo Izrael odgovoril na egiptovsko pobudo z isto mero hrabrosti, kakršno je pokazal predsednik Sadat.
Prav tako opozarjajo, da Saudska Arabija, na katere pomoč Združene države Amerike veliko dajo, najbrž ne bo mogla (zanesljivo pa tudi ne bo želela) vplivati na arabske „radikalce", če Izrael ne bo privolil v vsebinske koncesije. Pri tem imajo v mislih predvsem Sirijo.
Rečeno drugače:	če
Izrael ne bo pokazal razum in zadovoljivo mero strpnosti pri svojih zahtevah, utegne to ne samo pokopati zadnje Sadatove pobude, marveč tudi njega samega.
Egiptovski predsednik je . sicer v vrsti intervjujev minuli teden jasno povedal, da ne kani in ne želi skleniti ločenega mirovnega sporazuma z Izraelom in da si prizadeva za celovito rešitev bližnjevzhodne krize, toda s temi izjavami še zdaleč ni prepričal vseh Arabcev.
Bližnjevzhodna turneja ameriškega zunanjega ministra Vancea, ki skuša v arabskih prestolnicah izgladiti nezadovoljstvo Sirije, Jordanije in drugih s Sadatovo potjo v Jeruzalem, za zdaj nima pokazati še nič otipljivega.
V vsakem primeru bodo sedeži za mizo hotela „Mena", ki so rezervirani za predstavnike Sovjetske zveze, Sirije, Jordanije in palestinske osvobodilne organizacije po vsej verjetnosti še precej časa - če ne kar skozi - ostali prazni
JANEZ ČUČEK
M • **
a
4	»9	*	t	*	»	«.
		' v X v *				
fr 4 v «		A *	'*>#»«*	♦ 9	» ♦ *	*
v * *		> m 4 >»	' * 4k ' « * *. '		» * »	' «< - ■
* *						
		* » .		‘ *	4 « «	-Vi
* « * fr fr	4f*f	♦ > 4 .			« «	< 4 >W
		t fr » ♦*« • •	• « fr «|l * fr	> ♦	* • ♦	* ' m
■ *# *4	«	>	»>
» '»te*«*** •
1" '	«*»M	«
♦ <»*> *•»«,«
» ' ♦ fr fr
* * t* IM > ♦*** ♦ $	*	C	**♦*
' ♦ *♦«. * «
«>*»*♦*♦* fr
! fr*
* S I t * ** * . >»»«•«««
- * '\ 1 * *
lii • I rtf rf »m |»
► ♦ * %»
* « t ft 4*4 «
fr fr	*	*
•»««« «**'»»*««
» »fr «4 4<* # 4 4
t«« *«**»« > fr
» ♦ **««** **»* « • * «4
* I **t |	♦ « 4
1 f ♦ ♦ * ' » ' * **♦* * « * .
♦ * 91 I) *«*»«* »<*#«!
••«**** * * * * w
* * * > I * I
•	•	»-fr« **»>*«<<»■ x * ^ t ■
i * fr « 4	**«*•#«»*
**	»	«	^	-	x	•>	♦*	»	>	ft	fr	»»ff	t	*	*	* * r 4* * ♦
~ X
* *
t	I	»t	4$**	4	4	*	4	♦	#
% ♦***$»4	*
4* »* %> «* * **«* * *	*	fr	fr	*	«
9 9 *	4	4	*
M
«M|
F
Žene kmetov niso enakopravne
Zakaj ne bi mogla imeti skupnega gospodinjstva delavec in kmetica?
V samoupravnih, družbeno-političnih in drugih organih, ki odločajo o gospodarskih in drugih za občane pomembnih stvareh, je premalo žena. Zlasti malo je kmečkih žena. Skoraj o vsem odločajo njihovi možje. Pri tem pustimo ob strani, koliko in kako se o tem pogovorijo v družini.
Pogosto slišimo negodovanje, češ da na kmetijah delajo žene, ker so njihovi možje zaposleni v tovarnah in drugod, člani kmetijske zadruge so pa le oni in ne one. Tudi razne pogodbe
o kmetijstvu podpisujejo možje delu ne odločajo žene, ki
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Študija Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" upravičeno budi veliko zanimanje v naši in svetovni javnosti.
Doma posvečamo temu delu, ki je hkrati najširša platforma za pripravo enajstega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, številna srečanja, o njej razpravljamo na različnih ravneh, a bomo zadeli žebljico na glavico, ko se bomo pričeli v smeri tako razgrnjenega marksističnega družbenega načrta ter akcije tudi ravnati.
Misel o sreči
Neka misel iz omenjene študije pa je še posebej prisotna v naših razmišljanjih. Tista
namreč, ki govori o sreči. Takole »Sreče človeku ne morejo dati niti
3le pi iti dr
ravi: ržava Srečo si
niti sistem niti politična partija, lahko človek ustvari samo sam“.
Lahko bi dejali: lepo izražena misel, dobra metafora, celo reklo. Toda že površna analiza te misli razkriva pred nami vse svoje slovite razsežnosti, ki v nasprotju s preprostimi besedami, ki jo izražajo, izpoveduje njeno dvoplastno bistvo.
Najprej, daje polemična zoper vse, kar je skozi vso zgodovino človeštva samovoljno oklicalo skrbništvo nad človekovo srečo, najsi bo to institucionalizirana religija, politični sistem in državni aparat, politična partija, ali karkoli že. Vsem je namreč skupen interes, da bi osrečili človeka, da bi mu sre-
čo prinesli na pladnju, vendar pod pogoji, da
1’e poslušen državljan, vernik, delavec ... ’rav od tod tudi tista znana in mučna javna
..zahvaljevanja** odtujenim sistemom, političnim strankam, partijam, ko se mora človek zahvaljevati za svoje bogato življenje, celo dobro letino, gospodarske dosežke in še marsikaj drugega.
Druga značilnost Kardeljeve globoke marksistične misli o sreči pa je izrazito graditeljska, konstruktivna. Preprosto zato, ker odpira vhod v resnično udejanjenje človekove sreče, vidi pa ga predvsem v človeku samem, v njegovem delu, v izborjeni pravici, da dela z združenimi sredstvi, kar pomeni, da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu — v medsebojni odvisnosti in ob vzajemni odgovornosti — upravlja svoje delo ter pogoje in rezultate svojega dela.
PRIČEVANJE
Pokojni priror kartuzije Pleterje dr. Leopold Lavov, velik humanist in domoljubje v prvih letih po vojni napisal svoje spomine in jim dal naslov: ..Kartuzija Pleterje in parti-zani“.
Delo je nosilo ob izidu letnico 1953 in je bilo v kratkem času razprodano. Domala četrt stoletja po prvem izidu se je založba „Obzorij“ iz Maribora odločila za ponatis. Knjigo je predstavila na tiskovni konferenci, kije bila sklicana v kartuziji Pleterje.
Od kod tolikšno zanimanje za spomine pokojnega priorja?
Gre za izpoved človeka, ki je vse življenje iskal resnico, človeka ki se je zoperstavljal kakršnikoli obliki krivice, človeka, posvečenega, ki je v najbolj usodnih dneh naše novejše zgodovine na široko odprl vrata slovenskim partizanom, saj je spoznal, da sc bojujejo za pošteno stvar, za svobodo in proti okupatorju.
Delo pokojnega prioija, pisano preprosto, vendar s poetsko močjo, je resnicoljubno pričevanje časa, kot ga je lahko doživel le resničen humanist, ki sc je znal in hotel odločiti po vesti in ne tako, kot bi od njega terjali tedanji uradni slovenski cerkveni krogi.
MILAN MEDLN
in o
delajo na kmetiji. Tudi žene kmetov niso enakopravne. Ker velja za kmetijo le ena starostna pokojnina, stopi žena na gospodarjevo mesto navadno šele takrat, ko ji mož umre.
Kmetica, ki ima zaposlenega moža, je zdravstveno in pokojninsko zavarovana le po njem kot gospodinja oziroma vzdrževana oseba. Sodeč po takem zavarovanju, njeno kmečko delo ne šteje več kot delo nezaposlene žene v delavski družini.
Kmetice se bodo jezile, zakaj jih primerjamo z nezaposlenimi delavskimi ženami, ki pospravljajo le svoje stanovanje in slabijo za otroke. Rekel sem: sodeč po takem zavarovanju. Stvari pa so drugačne. Kmetova žena dela na polju, zlasti če je mož zaposlen, tako kot kmet. Lahko bi bila zavarovana kot kmet, saj ji pri starostnem zavarovanju ni v napotje mož, kot tam, kjer ni zaposlen. Za to pa se menda ne poteguje nobena — ali tega ne mara njen mož — ker bi potem morala prispevati tudi za starostno zavarovanji kmetov.
Imamo kmete in kmete-delavce. Zadnji so taki, ki se zaposlijo, stanujejo pa na svojem posestvu, ki jim daje pomembne dohodke za preživljanje. Po zakonu o pokojninskem zavarovanju delavcev so njihove žene zavarovane po njih kot nezaposlene.
gospodinje. Odločilno za to, kdo naj bi se imenoval kmet in kdo ne, naj bi bilo, kaj dela on, ne njegova družina. Zakaj ne bi mogla imeti skupnega gospodinjstva delavec in kmetica?
Čudno zveni, da je nekdo takrat, ko gre za pokojninsko zavarovanje, le delavec, ko gre za posestvo, pa tudi kmet. To povzroča med kmečkimi ženami tudi veliko zmede. One se znojijo na poljih in pri živini pa jim ni priznano, da so kmetice. Nekateri menijo, da se na take formalnosti ne bi bilo treba ozirati. &ne naj bi bile bolj odločne v boju za svoje pravice. Kadar gre za gmotne stvari, pa niso le formalno, temveč tudi dejansko odvisne od svojih mož.
JOŽE PETEK
jev... Za druge prostora...	_
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1111""'' .jj*
Iz zadnjega 1»
tedensk
mozail
VESOLJE JE DOBILO NOVA GOSTA s plane* Zemlje, ko sta v nedeljo sovjetska vesoljca RomanenKO in Grecko z vesoljsko W „Sojuz 26" poletela prof zvezdam. Kmalu po ^stre) n I vi, ki je potekala normalM sta Romanenko in Grec uspešno priključila 26" z vesoljskim laboram jem ..Saljut 6", ki je lew~L vesolju že pred tem. &ar stila sta ladjo, s katero priletela z Zemlje inPre pila v „Saljut 6“. V tej soljski ladji bosta p°sk* popraviti nekaj okvar, Ki
jih opazili kmalu po izstrev
29. septembra leto1
Razen tega bosta vesoljca opravila se pomembnih zmr*[jp fa raziskav... Skozi trn] zvezd...
sovjetsto , vrsto stvenih
ČE PA SMO ŽE g VESOLJU, omenimo■ novega gosta, ki jejl ? tel iz Združenih držav rike. Američani so na iz svojega vesoljskega lišča Cape Canaveral po v vesolje umetni sate*( • ^ telit je odnesla v raketa Atlas Agena, . % njen pa je za vohuJrgufj Lebdel bo namreč ^ kilometrov nad Zerril « tam snemal delček ^ ske površine ter slike po^ v oporišče— Vohun* meja...
MEDTEM PA & RAELSKA VLADA ' čila, da ukine vse - •• • -?&<*-•
 ......... eleliPr,tix
Egipt kot P°seb™Jj^L valci s kairske Prvotno sklenila,
fr
glede števila teraelskih (j narjev, ki bodo
konfet* ie nraelskaK ,
___________ da	omelt
novinarjev, ki jim
I * EVrrn/ na<^
la potovati v Egipt, M ^ • nekateri predstavnik1 ^ j
zagrozili,
prei
da
bodo
tožili na vrhovnem Kljub temu pa »jfL novinarji, ki bi /eieLnfi-sostvovati kairski renči, tega ne bod° storiti, zakaj Egipt1* ^ ve s til Tel Aviv, da b°>P p samo 50 izraelskih rep^
|
i
š
|
i
| - Od svetih specialitet imamo samo vedno svete
dav*«'
Iz
tega izvira predstava o
8	nH
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOLENJSKI LIST
tem, kdo naj bo član zadruge, sklepa kooperacijske pogodbe in zastopa družino. Verjetno bi bilo precej drugače, če bi rekli, da je zaposlen mož le dclavec, na njegovem ali skupnem posestvu pa je kmetica njegova žena, oziroma tisti član družine, ki največ dela na njem, z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako bi kmetice dobile javno priznanje, da so kmetice, ne le
NOVO ...
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 89
0 trgovska hiša maxim^ei
Sl. 48 (1479) - 15. deceit^
‘'<JVI PIONIRJI - V soboto, 26. novembra, so v J* osnovne šole v Kočevju sprejeli v pionirsko ^lizacijo 142 učencev prvega razreda. Svečarni so se poleg staršev in učiteljev udeležli tudi j^&avniki občinskih družbenopolitičnih orga-(Foto: F. Brus)
VROČ ASFALT V MRZLIH DNEH - Krajani Regerče vasi so v decembru dobili toliko želeno asfaltno prevleko na glavni ter nekaterih stranskih ulicah. Delo sta zima in sneg za nekaj dni zavrla. Del sredstev za popravilo cest so krajani sami zbrali. (Foto: MiM)
IZVOZ V AMERIKO — Pretekli teden sta generalna direktorja NOVOTEKSA in JUGOEXPOR-TA iz Beograda Luka Dolenc in Slavko Čolič podpisala sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Novoteks si od tega sodelovanja obeta predvsem prodor na ameriško tržišče.
KNJIGE V METLIKO - Ob slovesni otvoritvi 3. slovenskega knjižnega sejma so slovenske založbe obdarile metliško Ljudsko knjižnico z okoli sto knjigami. To je veliko priznanje in pomoč knjižnici, ki jo vodi višja knjižničarka Lea Grabriiano-va (na posnetku ob podelitvi). (Foto: Rustja)
-----------------------
pomoč krmeuski metalni
Med izgubami delovnih j^&nizacij v minulem tri-c*trtletju v sevniški občini zaskrbljuje v krmelj-Metalni tozd Tovarna konstrukcij. Po potekih službe družbenega f^igovodstva je znašala ^ v prvih devetih mese-Jetošnjega leta nad 7,9 rajona dinarjev. Izvršni 5** občinske skupščine •T^ca je na seji v torek jpOoval šestčlansko komi-?? Za pomoč pri odpravljam težav.
Krško prvo, Brežice zadnje
O* •	»	v	v
oejmisca
w°vO MESTO: Kljub hladnemu U ® ^>urJ' Je b*' ponedeljkov V) t i*6*0 <*°*5ro obiskan. Tudi cene je at malo poskočile. Naprodaj ^9 pujskov in 37 nad tri starih prašičev, prodanih pa d0 p.no 309. Pujski so bili po 550 Sf.n , din, starejši prašiči pa po
br£*;?2? din-
^•vtZICE:	Na	redni sobotni
in 2480 reJc' pripeljali 497 pujskov sq j,, Starejših prašičev, prodali pa jej™ ^pno 349. Za pujske so prelij 32 do 33 din, za starejše pra-tejj25 dinarjev za kilogram žive
Človek ne živi samo od kruha, vendar pa le predvsem od njega. Zato se bo vedno vredno spraševati in ugotavljati, kako gospodarimo, kolik&io novo vrednost ustvarjamo, kakšen je narodni dohodek kot tisti med vsemi mogočimi merili še najbolj ustrezen znak uspešnosti gospodarjenja.
Čeprav republiški zavod za statistiko šele zdaj, proti koncu leta, prihaja na dan z izračuni narodnega dohodka za lansko leto, bo vseeno' zanimivo primerjati nekatere številke, ki so svojevrstno zrcalo razvoja občin. Skupni slovenski narodni dohodek je znašal lani 85,58 milijarde dinarjev. Če to številko delimo s številom prebivalcev, z 1.819.276, dobimo narodni dohodek na prebivalca v znesku 47.043 din. V dolarjih znese to nad 2.600 din, kar pomeni, da se naša republika uvršča med srednje razvite industrijske dežele. Lani se je narodni dohodek povečal za 14 odst.
Presenetljive so nekatere uvrstitve slovenskih občin po velikosti naroga dohodka na prebivalca. Med devetimi občinami širše Dolenjske Novo mesto ni več na prvem mestu; prehitelo ga je Krško, ki se je med 60 slovenskimi občinami povzpelo za 5 mest in je lani zasedlo 13 mesto. K temu so prispevali dobro gospodarjenje in nove gospodarske naložbe. Prebivalec krške občine je lani ustvaril kar dvakrat večji narodni dohodek kot prebivalec sosednje brežiške občine, ki je s 46. mesta v letu 1975 padla lani na 53. mesto in pristala na zadnjem mestu med našimi občinami. Novo mesto je bilo lani 21. (leto poprej 16.),
Kmetijski nasveti
silažo ždi sovražnik
Dj0a7*ua do že držalo, da se človek največ nauči iz lastnih Na žalost so nekatere nepopravljive. Tako beremo v 0ptVn®ni tisku, da se je kmet te dni zadušil pri tako navadnem J kot je praznjenje stolpnega silosa, ker je naredil na £
5
*>
Ž
s
*
»U* malenkostno napako; ni se namreč prepričal, če je v njem ponosni ogljikov dvokis. Pa to ni bil edini primer.
^^etijski strokovnjaki svetujejo takole. Za slovenske kmetije Hjj. e*° primerni stolpni silosi, narejeni iz betona ali pa lesa. V h”'ogo laže in zanesljiveje pripravimo dobro kisal kot pa v ih silosih, ki so tudi sicer bolj primerni za velike obrate
pa nai imajo tri metre. Za polnjenje potrebujemo nico s puhalom, praznjenje pa je lahk<
hi P^mer
' »ijez	_	_______________
*8lodalko za zgornji odvzem. taT^njenje je lahko ročno! Prav v tem pa je nevarnost za seveda če odpove previdnost. V zeleni masi, ki jo pačimo v silos, se že čez nekaj ur začne fermentacija, vretje, se izločijo velike količine ogljikovega dvokisa, plina, ki “jja pri vsakem dihanju oziroma presnavljanju. Ogljikov napolni prostor nad silažo, zadržuje pa se tudi v njenem sloju. Posebno nevarno je potemtakem v ne povsem Njenem silosu, takih pa je glede na nihajoči pridelek zelene J* Vedno dovolj.
,V*Vidnosti ni nikoli preveč. Preden nameravamo silos prazni-L? moramo dobro prezračiti Že dan poprej je treba odpreti *n pokrov silosa. Nato sledi preizkus s svečo. Gorečo jj° pritrdimo na žico in previdno spustimo v silos. Če ugasne, ne sme v silos, saj v njem ni dovolj kisika za dihanje.
K? °dpiranju (za zastrupitev nevarnih) stolpnih silosov je tj10 upoštevati še en nasvet: nikar tega ne počenjajte sami! R.bo prisoten še kak človek, ki bo lahko pomagal ali vsaj
“fcal pomoč, če bo potrebna.
Inž. M. L.
Kočevje 28. (27.), Metlika 29. (30.), Ribnica 35. (34.), Črnomelj 47. (47.), Trebnje 48. (54.) in Brežice 53. (46.). Kot je razvidno, se je Trebnje, še leta 1975 po narodnemu dohodku zadnja občina širše Dolenjske, prebilo kar za šest mest navzgor. To pomeni, da so prizadevanja za napredovanje te manj razvite občine in precejšnje, gospodarske naložbe že začeli prinašati sadove.
M. L.
Zakon priganja
Od dolenjskih kmetijskih zadrug bo samo žužemberška še nadalje enovita delovna organizacija, vse druge bodo imele temeljne združene organizacije in tozde. To so povedali direktorji na seji medzadružnega sveta za Dolenjsko, ki je bila prejšnji teden v Novem mestu pod predsedstvom Franca Jevnikarja. kmeta iz trebanjske občine.
Prilagajanje organiziranosti kmetijskih zadrug zakonu o združenem delu je naporno opravilo. To še posebno vedo v zadrugah, ki imajo pomanjkljivo zasedene strokovne službe, zlasti pravno. Z akti kljub temu niso več na začetku, hitijo tudi s pripravljanjem osnov za delitev dohodkov in osebnih dohodkov.
Dokaj dobre dohodkovne odnose so do zdaj nakazali v pridelovanju vina in krompirja ter molži mleka. Mnogo nejasnosti pa je pri mesu in predelavi. Na prepočasno rojevanje samoupravnih sporazumov za meso prav gotovo vpliva nestabilnost cen na trgu.
Povezovanje dela in sredstev se je na kmetijskem področju premaknilo. Opravljeni so bili še zadnji referendumi o združevanju kmetijskih delovnih organizacij v SOZD KIT Ljubljana in povezovanju v Dolenjsko poslovno skupnost. Zlasti od slednje kmetijski proizvajalci veliko pričakujejo: bila naj bi jim v pomoč tako pri urejanju skupnih samo-upravno-organizacijskih, kot številnih strokovnih zadev.
Nekajkrat je beseda na tem posvetu nanesla na cene kmetijskih pridelkov, pospeševalno službo, razdelitev proizvodnih območij, premije za mleko in podobna vprašanja. Pri tem so se zavzeli za nadaljno krepitev kmetijske hranilno-kreditne službe, kar bodo prav gotovo
pozdravili zasebni kooperanti
kmetovalci -
Poenostavitev
Da bi odpravili pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema v novomeški občini, so na skupin občinski konferenci SZDL in sindikatov sprejeli naslednje organizacijske spremembe.
V organizacijah, ki zaposlujejo več kot 150 delavcev, bodo imeli še po 5 delegacij, in sicer: delegacijo za zbor združenega dela in 4 za SIS; od tega delegacijo za področje kulture in telesne kulture, drugo za področje izobraževanja, otroškega varstva in raziskovalne dejavnosti, tretjo za zdravstveno skupnost in skupnost socialnega skrbstva, četrto pa za skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja in skupnost za zaposlovanje.
V manjših kolektivih z 80 - 150 delavci bodo imeli po novem le tri delegacije: poleg občinske v zboru združenega dela še dve za interesne skupnosti. Delegacijo za telesno^ul-tumo, kulturno, izobraževalno, raziskovalno in skupnost otroškega varstva, drugo pa za zdravstvo, socialno skrbstvo, invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje in zaposlovanje.
Se več novosti bo za delovne organizacije s 30 do 80 zaposlenimi, ker bodo imele samo dve delegaciji: občinsko in skupno za vse samoupravne interesne skupnosti, štela pa bo najmanj 10 članov.
Spremembe bo potrebno upoštevati pri evidentiranju za nove volitve. Cenijo, da bi morali v večjih delovnih organizacijah za delegate evidentirati vsaj 50 možnih kandidatov.
R.B.
ŠE EN MOST ČEZ SAVO
j Leto 1978 bo prebivalcem ; Brestaniško-Senovske doline
• prineslo dolgo zaželeno rekon- : : strukcijo ceste, ki bo odpravila j ; nevarno ozko grlo in na široko S
■ odprla dostop do odmaknjenih : j krajev na Kozjanskem. Istočasno • j bodo začeli graditi most čez ■
■ Savo, dokončana pa bo tudi i ! obvoznica skozi Krško. Bresta- : : niška elektrarna, ki potrebuje •
• novo cesto za dovoz goriva, bo i
S zgradila tudi pretakališče.
: : ••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Delovna skupnost osnovne šole 29. oktober šmarjeta,
Šmarješke Toplice
razpisuje delovno mesto
UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za nedoločen čas.
Čas nastopa službe takoj.
Na razpis se lahko javi tudi absolvent PA (razredni pouk) za določen čas (do 30. VIII. 1978).
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ugodne avtobusne zveze z Novim mestom.
„NOVOTEHNA"
trgovsko podjetje na debelo in drobno p. o.
Novo mesto. Glavni trg 11 Odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosto delovno mesto
TAJNIKA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA POGOJI:
administrativni ali ekonomski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih, poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov podjetja v roku 10 dni po objavi.
V_______________________________________________________j
LICITACIJA
»NOVOTEHNA"
trgovsko podjetje na debelo in drobno p. o.
Novo mesto. Glavni trg 11 Delavski svet
razpisuje
JA VNO LICITACIJO za prodajo rabljenih vozil:
1. TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, letnik 1971,
cena s prometnim davkom 60.000 din;
2. DOSTAVNI AVTO Z-430 furgon, letnik 1974, cena s prometnim davkom 9.500 din;
3. DOSTAVNI AVTO Z-750 T, letnik 1973, cena s prometnim davkom 5.000 din.
Licitacija bo v soboto, dne 17. 12. 1977. ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor na avtomobilskem servisu „NOVOTEHNE" v Novem mestu (pri železniški postaji Kandija).
Ogled vozil je mogoč vsak dan od 11. do 13. ure na servisu „NOVOTEHNE".
Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščino od izklicne cene.
Vse dajatve v zvezi s prenosom in prometni davek plača kupec."
— Kako povezati ti dve kompoziciji?
(Marjan Bregar) =
I	i
§IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllllllllllllHIIIIIIIIIIII=
NOVO ZA ...
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 89
0 trgovska hiša maximarket
'*8 (1479)	15.	dccembio	1977
DOLENJSKI LIST
»Prvi” med mladimi
Govori novi predsednik MS ZSMS Tomaž Plazar
Medobčinski svet Zveze socialistične mladine za Dolenjsko -ustanovili so ga pred 9. kongresom ZSMS 1974 — je pred dobrim mesecem dobil novega predsednika. Mladinski področni ,sedež* se je iz Novega mesta preselil v Trebnje. Na vprašanje, ali se bo delo sveta kaj spremenilo, je novi predsednik Tomaž Plazar, sekretar SZDL Trebnje, dejal:
„Ko smo pred tremi leti ustanavljali medobčinski svet, smo bili v republiki med prvimi, ki smo dobili nov mladinski politični organ. V začetku smo imeli precej težav. Nekaterim ni bilo pogodu predvsem to, da je svet vodil poklicni predsednik. Mladi iz črnomaljske, novomeške, metliške in trebanjske občine pa so se kmalu prepričali, da je bil svet še kako potreben. Tudi po mojem mnenju zahteva svet .celega* človeka, se pravi poklio-nega predsednika. Na žalost pa širši koncept dela svetov še danes ni najbolj jasen. Zato bomo prvo sejo posvetili delovanju, vlogi, organizaciji in nalogam svetov. Kaj kmalu smo ugotovili, da je v napotkih marsikaj nejasnega, nepravilnega. Medobčinski svet, na primer, ni nador-gan občinskih konferenc.**
Plazar trdi, da bo med najvažnejšimi nalogami sveta še naprej dobra povezava med štirimi občinskimi konferencami in republiško konferenco ZSMS. Mladi naj bi poslej še enotneje nastopali pri vseh akcijah, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, vključevanja mladih v samoupravne strukture, več vloge naj bi imeli mladi v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah ipd. Poslej bodo več pozornosti posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju. Novi predsednik medobčinskega sveta ZSMS je namreč prepričan, da so najboljši družbenopolitični delavci tisti, ki so se s političnim delom spoznali prav v mladinski organizaciji.
„V minulih letih,** je povzel Plazar, „smo veliko naredili za mladinske delovne akcije. Navzlic temu bodo še naprej med našimi prvimi nalogami. Ne smemo pozabiti okrepiti funkcije sveta, kajti šele potem bomo lahko razpravljali o najrazličnejših mladinskih težavah, in to precej bolj poglobljeno kot do sedaj. Jasno je, da se moramo vključiti na priprave X. kongresa ZSMS, pred nami so skupščinske volitve, ugotavljamo pa, da je evidentiranih malo mladih itd. Vsekakor pričakujemo tudi pomoč starejših tovarišev iz sindikatov, zveze komunistov in
SZDL!	J.	PEZELJ
STUDIJSKO SREDIŠČE
Medobčinski svet Zveze komunistov Posavje je sprejel sklep o ustanovitvi medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS v Brežicah. Skrbelo bo za idejnopolitično usposabljanje komunistov v regiji, kjer do sedaj ni bilo načrtnih izobraževalnih oblik. Novo izobraževalno središče bo v sodelovanju z občinskimi konferencami ZK spodbujalo nenehno izobraževanje članov ZK v občinskih in osnovnih organizacijah. Usmerjalo bo tudi idejnopolitično dejavnost v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, pospeševalo ustanavljanje splošnoizobraževalnih knjižnic v regiji in spodbujalo organizirano samoizobraževanje komunistov.
O	aktualnih problemih družbene prakse bo sklicevalo razprave in posvetovanja in sproti spremljalo vsa prizadevanja za usposabljanje članstva ZKS v regiji. O svojem delu bo poročalo vodstvu politične šole pri CK ZKS, medobčinskemu svetu in občinskim komitejem ZKS v regiji. Delovati bo začelo z januarjem 1978. Za predstojnika je medobčinski svet ZKS Posavje imenoval Miha Halerja, dosedanjega sekretarja komiteja občinske konference ZKS v Brežicah.
Slovo drobnjakarstvu
Turistična zveza Slovenije meni, da je čas za »prelevitev" v resnično družbeno organizacijo
V Šmarjeških T oplicah je bila prejšnjo sredo seja 10 Turistične zveze Slovenije, na kateri so udeleženci potrdili ugotovitve in sklepe 12. občnega zbora, nato pa v večurnem razgovoru premlevali status in način financiranja turističnih društev. Seji je prisostval tudi predstavnik Republiške konference SZDL tov. Šiligoj.
Turistični delavci Slovenije -mimogrede povedano:	pri nas
imamo 223 turističnih društev, nad
30.000	članov in 17 regionalnih zvez — popolnoma upravičeno vztrajajo pri zahtevi, naj zvezi na osnovi ustavnih določil in posebnega zakona dajo naziv družbene organizacije. Takšna preobrazba (iz dosedanje društvene) bi bila nujna že zaradi vloge, ki jo ima turizem v razvoju našega političnega sistema, kot tudi zaradi nalog, ki jih mora turizem opravljati v okviru družbenoekonomskih odnosov. Z novo organiziranostjo bi turizem dobil vse
NOVO MESTO DOBI MARKSISTIČNI CENTER
V torek, 20. decembra, bodo na seji medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko ustanovili medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS. Sedež študijskega središča bo v Novem mestu. Za predstojnika je predlagan Boštjan Kovačič, do njegove vrnitve z odsluženja vojaškega roka pa bo začasno funkcijo predstojnika opravljal Slavko Dokl. Študijsko središče oziroma marksistični center ustanavljajo za potrebe izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja komunistov na Dolenjskem. Več o namenu in pomenu tega centra bo slišati na seji medobčinskega sveta, ko bodo razpravljali tudi o poteku volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK in o rezultatih devetmesečnega poslovanja delovnih organizacij na Dolenjskem.
lastnosti široke interesne in nacionalne organizacije, ki bi združevala vse zainteresirane gospodarske interese s točno opredeljenimi „turi-stičnimi“ nalogami.
Poglavje zase je financiranje. Turistična organizacija namreč z novim zakonom nima več lastnih dohodkov, hkrati pa so proračuni družbenopolitičnih skupnosti prenehali s financiranjem delovnih programov turističnih društev in organizacije. Udeleženci seje so bili mnenja, da morajo skupščine občin redno odstopati sredstva, zbrana s turistično takso (v SRS je to okoli 20.000.000 din na leto), svojim turističnim društvom. V današnjem položaju bi bil to verjetno edini sprejemljivi izhod.
B. B.
DOPOLNILO
V	poročilu o zbranih sredstvih za sklad za drage medicinske instrumente je pomotoma izostalo naslednje obvestilo:
Sredstva v gotovini: Derčarjevi -namesto venca za grob pok. Jerneju Derčarju din 2.000,-
Študij knjige in študij življenja
Miloš Prosenc in Tina Tomlje med kočevskim političnim aktivom
Kočevski politični aktiv je 2. decembra izvedel študij knjige Edvarda Kardelja in razpravo ob njej, pri čemer so nekateri opozorili tudi na dogajanja v občini in naloge v sedanjem obdobju.
Tako so ugotovili, da je treba posvetiti posebno pozornost odpravljanju ..kratkih stikov** na poti: delovni ljudje in občani-delegat-delegacija-samoupravni organ in obratno ter med delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami.
Znotraj SZDL naj glavno delo sloni na sekcijah oziroma v bazi, medtem ko naj bi bila predsedstvo in konferenca bolj usklajevalec deL Tudi ZK naj deluje tam, kjer delujejo delovni ljudje in občani. Za boljše informiranje pa bo v občini le treba storiti več tudi za ustanovitev in delovanje indok centra.
V	razpravi sta sodeloval? tv Ji ■'lana rapubliških vodstev ZK in SZDL Miloš Prosenc in Tina Tomlje.
PRIZNANJA — Ob 15-letnici Tovarne napajalnih naprav v Novem, mestu so številnim delavcem podelili priznanja za dolgoletno delo v kolektivu. (Foto: Marko Klinc)
15 let Iskrine novomeške tovarne
Z nenehnim razvojem do proizvodnje, ki bo letos vredna blizu 120 milijonov dinarjev
IS let obstoja tovarne je dokaj dolga doba, če jo označuje tudi uspešen razvoj in uveljavitev na domačem in tujem tržišču.
Taka je Iskrina tovarna napajalnil. naprav v Novem mestu, katere začetek sega v leto 1962, ko je narasla potreba po proizvodnji usmemišldh naprav. Po dobrem letu delovanja je obrat prerasel v samostojno tovarno v okviru Združenega podjetja Iskra. Tovarna se je nenehno razvijala, prvo leto je bila vrednost proizvodnje le nekaj deset milijonov starih dinarjev, čez deset let že tri-
deset milijonov, seveda novih, letošnji načrt pa predvideva proizvodnjo v vrednosti blizu sto dvajset milijonov dinarjev. Po srednjeročnem načrtu tovarne naj bi se obseg proizvodnje dvigal za 13 do 15 odst. na leto.
V	skladu	s srednjeročnim
načrtom je tudi investicijska politika. Tako bodo v novo stavbo preselili kleparsko delavnico, v načrtu
Kdor hrano uživa, naj misli tudi na njeno pridelovanje
Porabniki hrane so tudi odgovorni za razširitev proizvodnih zmgoljivosti kmetijstva, pa tudi za to, da se pogoji poslovanja in oskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ne bodo prehitro spreminjali. To so ugotovili na posvetu o kmetijstvu za ljubljansko območje, ki ga je sklical v Kočevju Medobčinski svet SZDL Ljubljana. Udeležil se ga je tudi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar.
Nadalje so menili, naj bi se družbeni kmetijski obrati na širšem ljubljanskem območju preusmerili v mlečno proizvodnjo.
Ker pa so mlečne farme preobremenjene s posojili in so zato trajno žarišče izgub, so predlagali, naj bi delno ali v celoti odpisali posojila, ki so jih dobile te farme do konca leta 1978. Naslednji predlog pa je bil, naj bi se tudi SIS družbenih dejavnosti ljubljanskega območja do konca srednjročnega obdobja odrekle
prispevkom, Id jih plačujejo delavci mlečnih farm za financirale teh dejavnosti.
O naložbah pa so predlagali, naj bi jih v kemtijstvu v bodoče usmerjali predvsem v prirejo svinjskega mesa, mleka, pridelovanje krme in semenskega krompirja. V živilski industriji naj bi vlagali v proizvodnjo margarine, predelavo mleka, predelavo drugih živil, gradnjo silosov, posodabljanje mlekarstva in izgradnjo tovarne sladkorja v Ormožu. Naložbe v zasebnem kmetijstvu pa naj bi bile usmerjene predvsem v govedorejo, posodobitev kmetij, kmečki turizem in pridelovanje zelenjave.
Vsi sklepi, ki jih bodo vnesli tudi v program o skupnih nalogah s področja agroživilstva v ljubljanski regiji, govore predvsem o nalogah, ki sc nanašajo na povečanje produktivnosti in na rentabilnost kmetijske proizvodnje.
J. PRIMC
NOVO ZA STARO
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 8S
0 trgovska hiša maximarket
imajo gradnjo nove lakirnice ter druge proizvodne in skladiščne prostore, obrat družbene prehrane, nabavo opreme za izdelavo tiskanega vezja, nakup sodobne naprave za impregnacijo na podlagi poliestrov in podobno.
V	bodoče bo težišče njihovega proizvodnega programa na napajalnih napravah za telefonijo, modulih za Metaconto, napajalnikih za elektronsko telefonijo in računalništvo, napajalnih enotah za elektroenergetiko in na brezprekinitvenih napajalnih sistemih. Veliko vlogo bo imel pri tem njihov razvojni sektor, ki se je v preteklih letih že izkazal z uspešnim delovanjem.
Na proslavi ob petnajstletnici tovarne je direktor inž. Marjan Recelj poudaril, da le odgovorno in z znanjem oplojeno delo lahko rojeva dobre rezultate. Ob tej priložnosti so številni delavci prejeli priznanja za dolgoletno delo v kolektivu, posebno priznanja pa je kolektiv izrekel tistim delavcem, ki so se izobraževali ob delu, zato da bi bil njihov prispevek k uspešnosti tovarne še večji.
OB DNEVU JLA: ŠTIRI ODLIKOVANJA
Ob letošnjem dnevu JLA bodo v ponedeljek na slovesnosti v ljubljanskem Domu JLA podelili štiri visoka odlikovanja, ki jih bodo prejeli: Bri-ško-beneški odred (red bratstva in enotnosti z zlatim vencem), Cankarjev bataljon (red partizanske zvezde z zlatim vencem), Kamniški bataljon (red zaslug za narod z zlato zvezdo) in Koroška grupa odredov (red partizanske zvezdo z zlatim vencem).
ZA DAN JLA Z MITINGOM PO OBČINI
V	počastitev dneva JLA bo v trebanjski občini več prireditev. Partizanski miting z nastopom mirenskega moškega pevskega zbora bodo že jutri izvedli na Mirni, v nedeljo, 18. decembra, pa to prireditev ponovili še v Dobrniču, Selih-Sumberku in na Čatežu pri Veliki Loki. Osrednja proslava bo v petek, 23. decembra, v Trebnjem. Na vseh prireditvah bodo sodelovali tudi vojaki.
V_
Prispevki za instrumente
V	zadnjem tednu novembra so podarili obveznice posojila za ceste v korist sklada za drage medicinske instrumente naslednji občani:
Z osnovne šole Katja Rupena — Novo mesto: LukSč Marija -1W din, Gostiša Irena - 500 din, Vovk Majda — 500 din, Rebernik Ra®
— 200 din, Oblak Milica — 500 din, Maznik Štefka — 500 din, Fab^n Jožica — 100 din, Pucelj Marjeta — 100 din, Avsec Marija - 10®	’ Herič Jožica - 400 din, Canič Slavica - 100 din, Uhan Darinka -400 din, Thorževskij Ana — 200 din, Cvelbar Jelka — 200 din, Bajc Marinka - 400 din, Smole Mira - 400 din, Šporar Vida - 1.400 din, Gunde Amalija — 1.000 din, Troha Danijela — 100 din, KavciC Marjan - 100 din, Blažič Marjan - 200 din, Mislej Draga - 100 din, Gostič Nada — 1.400 din, Glonar Mara - 1.200 din, Leolen Fani -600 din, Pivk Neva - 100 din, Hrovatič Nada - 400 din, Sinui Marija - 400 din.
Neimenovana tovarišica iz GG Novo mesto - 1.300 din, Skof dr. Franc, Jerebova — 3.000 din, Ravnikar Lucija, Partizanska -
1.000	din.
SGP Pionir, TOZD Gradbeni sektor Novo mesto: Andoljšek Ja®
— 700 din, Blagojevič Ilija — 300 din, Bučar Jože — 700 din. Bele Jože - 300 din, Ban Jože - 400 din, Bučar Jože - 500 din, Bukovec Franc - 400 din, Barbo Jože - 700 din, Blažič Jože - 700 din, Blatnik Alojzija - 200 din, Blažič Viktor — 400 din, Cigoj Vinko -500 din, Cizelj Vlado - 300 din, Colarič Jože - 400 din, Draf.211 Janez - 500 din, Džumič Franjo - 100 din, Dragan Ana - 200 din, Fehratbegovič Esad - 100 din, Filipčič Marijan - 700 din, Fnuj"0 Božidar - 300 din, Gašper Janez - 500 din, Gider Alojz - 700 duj> Gril Jože — 700 din, Gasperič Francka — 200 din, Hasič Muriz —J™ din, Hrovat Albin - 1.400 din, Ilijanič Ivan — 300 din, Injac Mirko -600 din, Jarc Leopold — 400 din, Juntez Franc, ml. - 300 drn, Juntez Franc st - 900 din, Jelenc Marijan - 300 din, .J3™0”, Anton — 700 din, Jenič Ivan — 200 din, Jožef Ivan — 400 din, Kfla Ludvik - 300 din, Krštinc Anton - 300 din, Komes Slavko -din, Kocjan Anton - 400 din, Klobčar Milan - 400 din, Krivec Aiop
- 400 din, Luzar Stane - 400 din, Medle Jože - 700 din, M21!?« Ivan - 700 din, Milojevič Siniša - 700 din, Malenšek Lojzka - ^ din, Mavsar Stane - 400 din, Novakovič Jože - 200 din, Oguun Marjan - 400 din, Opara Janez - 400 din, Pejič Gnijo - 500 din, Preskar Jože 1.000 din, Primc Jože - 1.000 din, Posavec Vlado -900 din, Palič Ibrahim - 300 din, Perše Jure - 700 din, RUP" Gregor - 900 din, Strnad Jope - 700 din, Spahič Meho - 1.000 dm-Srakar Karel - 400 din, Saje Ana - 200 din, Štokič Ivo - 700 dffl. Turk Anton - 300 din, Turk Martin - 300 din, Udovč Jože - ',u" din, Vertuš Milan - 300 din, Veljše Viktor - 300 din, Venta
- 700 din, Vertuš Ivan 700 din, Vidmar Rudi - 400 din, Zupani ing. Robert 900 din, 2učak Danijel - 400 din, Žagar Milka -din.
Skupno je bilo do 23. 11. 1977 podarjenih za 603.070 din obvez
nic.	.
Sindikat in obrambna moc.
Na 5. seji konference sindikalnih organizacij ljubljar>s^e| armadnega območja ugotovili, da je sindikat pripon1 k bojni pripravljenosti enot JLA_____________________________
zaslug za uspehe gre nedvo^J1®^ nim osebam, zaposlenim v
delajo v skoraj 40
osnovnih organizacijah konferencah.	netko’’:
Vendar so delegati	|
konferenci menili, da z d	u.
delom ne smejo biti za ^ Nakazali so nekaj smernic, rih naj bi se ravnali v Preprečiti bo potrebno n oVjil forumsko delo nekaterih .
9. decembra, je novomeški Dom JLA imel v gosteh več kot 1 SO sindikalnih delavcev in gostov iz vse Slovenije. Zbrali so se na petem razširjenem sestanku konference osnovnih organizacij sindikata ljubljanskega armadnega območja, ki so jo zelo vzorno pripravili domači sindikalni delavci.
Vsem so namreč preskrbeli med drugim občanov vodnik „Kaj, kje, kdo v novomeški občini 1977“, prospekt o Dolenjski, na posebnem listu pa so gostom predstavili tudi narodnega heroja Milana Majcna in vojašnico, ki se po njem imenuje. Konferenca se je začela z dokaj zanimivim referatom Nova PetruS-ča. Prisotne je seznanil z delom članov osnovnih organizacij in sindikalnih organov pri krepitvi bojne pripravljenosti. V iztekajočem se letu je sindikat v ljubljanskem območju dosegel lepe uspehe. Predvsem pri krepitvi bojne pripravljenosti naših enot v JLA. Veliko
organizacij, poskrbeti za -jjr izvršnih odborov osnovnih^ zadj, člani naj bi bili bolje ^ ( ni, bolje povezani med p organizacijami izven vojasi ’	-^
beti bodo morali za dobro idejam
litično izobraževanje.
Po uspeli konferenci sO jjJi in gostje obiskali nekaj delovnih organizacij, s> prjprS' | kulturno prireditev, ki so J: ,^0r#i I vili novomeški gimnazijci« jgv* skupina TRZ iz Bregane ui r ^ j Doma JLA. Prav tako niso na spomenik padlim Obiskala ga je njihova deleg položila venec.	J.?1
»KOVINARSKA", TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ, KRŠKO,
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. ASISTENTA GLAVNEGA DIREKTORJA KONSTRUKTERJA	ih Pogoji: visoka šola tehnične smeri, 10 let urtfj „5t delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika; pr® imajo delavci z opravljenim strokovnim izpitom.
2. OBRACUNOVALCA DELOVNIH NALOG® po elementih materiala in proizv. stori stroškov in akumulacije I. ali II.	„ )etj Pogoji: srednja šola ekonomske smeri, 3 oziroma delovnih izkušenj.
3. VOZNIKA AVTODVIGALA	|et8 Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil> ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu.
4. 20 KLJUČAVNIČARJEV za delo v proizvod' Pogoji: VK ali KV poklicna šola kovinske smeri.	^
Delo na navedenih delovnih mestih je za nedoločen CflS' trimesečnim poskusnim rokom.	.
5. OBRACUNOVALCA OSEBNEGA DOHOD* in prejemkov II	- 2
Pogoji: srednja ali poklicna šola ekonomske *m oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
od'
Delo je za določen čas, nadomeščanje porodnice med P°r niškim dopustom in trimesečnim poskusnim rokom.
Objava velja 8 dni po objavi.	.	naj
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju P0,g0)JL{|<o, kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA" Kadrovsko-organizacijska skužba.
pisma
m
odmevi
IMOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUČI
»Dolenjski list« tribuna bralcev
INFORMACIJE TEL. {061) 23-681 INT. 30
0 trgovska hiša maxi
*»8 (1479) - 15. decembra 1977
DCLENJSK
r----------------------
POTREBUJEMO NOVO, VELIKO ŠOLO
Naša šola je premajhna. Zato potrebujemo novo. Veliko. Prosili bomo starše, naj v nedeljo glasujejo za novo veliko šolo. Če bomo imeli več prostora, se bomo laže učili.
RUDI AMERŠEK
l.a OŠ Savo Kladnik Sevnica \	
\
ZAKAJ ŠE NI NOVE ŠOLE?
Šolska stavba v Krmelju je stara in majhna. Hodnik je ozek, in če niso prižgane luči, teman. Razredi so tako majhni, da so v njih komaj lahko stlačene klopi, omare -ih stoli. Prostor za šolsko knjižnico in hranilnico tudi ne ustreza svojemu namenu, saj so knjižne police in pisalna miza kar v predsobi zbornice. Vrtec in prostor za malo šolo sta utesnjena. Šolska kuhinja je v kletnih prostorih.
Taka je naša šola. Šolo, kakršno bi morali imeti, pa si predstavljam drugače. Biti bi morala večja, sodobnejša. Ob šoli bi morala biti velika telovadnica in igrišča. Naši starši so začeli zbirati denar za tako šolo že pred petimi leti, o novi šoli se govori že dolgo, a je še zmeraj nimamo. Zakaj, se sprašujemo učenci, ki se moramo učiti v neprimerni stavbi
BREDA ŠKOPORC 5. raz. OŠ Krmelj
v   J
9/iu ^ tyrwl/iu4iW £'uio/
OŠ GRM: PLESNI TEČAJ
Pred kratkim se je na naši šoli začel plesni tečaj za učence osmih razredov. Tov. Boris Vovk, ki vodi tečaj, nam je na začetku orisal zgodovino in značilnosti plesa, nato pa smo pričeli z učenjem stampa, modernega plesa, ki ga zdaj že obvladamo. Seveda se bomo učili še številne druge plese, tudi valček.
IRENA GRAHEK lit.-nov. krožek OS Grm, Novo mesto
PROSTA
Razpisna komisija uprave Skupščine občine metlika
Razpisuje
slednja prosta delovna mesta:
^REFERENT ZA PLAN, ANALIZE IN „ STATISTIKO
2- REFERENT ZA URBANIZEM, KOMUNALNE ZADEVE IN UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
^oleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še ^•»lednjs pogoje:
Hod 1.
" visoka izobrazba — ekonomske oz. komercialna smeri " 3 leta delovnih izkušenj v gospodarstvu
Pod 2.
" višja šola gradbene smeri - strokovni izpit
** 3 leta delovnih izkušenj na področju gospodarstva
košnje, kolkovane z 2,00 din, naj kandidati dostavijo Pristojni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa.
^9 rubrike Emonin kotiček uvajamo novo rubriko „Emona ^osti", v kateri vas bomo seznanjali s tistimi vsakdanjimi drobni-novostmi, ki gredo ponavadi mimo nas, če nas nihče ne opozori tonje.
Najbolje bo, da stopite z [J^noj v trgovsko hišo Maximar-pt v Ljubljani, Trg revolucije '' kjer si bomo ogledali — pa ^ibrž ne samo ogledali — kaj 1,56 lahko dobimo od kletnih fr ost or ov pa tja do drugega Mstropja.
V	KLETNIH PROSTORIH začeli zato, ker bomo Mrkirali svojega železnega £°njička v kletnih garažah, od ^er imamo najkrajšo pot od •vtornobila do trgovine in /®aj- Saj še niste pozabili, da **n* Pri blagajni vrnejo parkirni-kupite vsaj za 100 dinar-^ blaga. In ne mučite se z ®|nimi mrežami in cekarji, do ytomobila z nakupovalnim bičkom!
hcV SAMOPOSTREŽNEM gfLU V KLETNIH PROSTO-inu ,abko kupimo na ODDELKU POSEBNIH PRODAJ: 'USNJENE PODLOŽENE ROKAVICE, uvožene iz LR Kitajske:
" ženske po 124,50 din T! moške po 130,00 din Tht?no *abko kupimo GARNITURE KOZARCEV iz kristalni3 stekla steklarne Zaječar: *a vino po 179 in 199 dinarjev
"*a Hker po 139 in 179 dinarjev
*a Peneče se vino po 129,60 Omarjev
'Za viski po 139 in 199 Omarjev.
?? 12. do 17. DECEMBRA -.^dajajo:
Inn	nogavice	iz
'00-odstotnega bombaža po 1.20 dinarjev in nogavice iz ^ -OR p0 16,65 dinarjev aPske hlačne nogavice v 1.20 in 13,10 dinarjev, ‘ehske in moške robčke ... UR Kitajske po 3,45 in 5,87 «narjev.
/OTIBO kravate v škotskem po 55 dinarjev.
DO
21. DECEMBRA 1977,
0	novoletne znižane cene
^°0gat kocke (200 g) 6,35 v ^ (prej 8,40 din)
Jocca kocke (200 g) 6,35
> hi? (pre< 8<40 din)
v “®lo Vino, liter 15,20 din 7dne kocke (200 g) 5,90 din v 'Prei 7,80 din) v Crno vino, liter 15,85 din T®c*al mešanica keksov (500 17,65 din (prej 23,35 din)
— rdeče vino, liter 15,20 din
— jetrna pašteta (100 g) 3,05
din (prej 3,62 din)
— bakarska vodica (0,75 litra)
27,75 din (prej 32,55 din)
— in mesni narezek (150 g),
5,45 din (prej 6,47 din).
V PRITLIČJU
boste v FOTO ODDELKU poleg drugega lahko kupili tudi FOTO ALBUME za razne priložnosti. Foto album je tudi dobrodošlo darilo na novo leto.
V oddelku papirnice je velika izbira OKRASKOV ZA NOVOLETNO JELKO in PLASTIČNIH NOVOLETNIH JELK. To je enkraten izdatek, ko vemo, koliko stanejo prave jelke, ki trajajo v sobi le nekaj dni. Z nabavo plastičnih jelk pa bomo prispevali še k varovanju našega že tako načetega okolja.
V PRVEM NADSTROPJU boste svoje malčke razveselili z nakupom otroških pelerin iz usnjenega velurja po 400 dinarjev.
V DRUGEM NADSTROPJU
v posebnih oddelkih priporočam ugoden nakup namiznih garnitur (prti in serviete) z ročno vezenino, uvoženo iz LR Kitajske.
V istem nadstropju boste lahko kupili TAFTING TALNE OBLOGE domače proizvodnje. Najbolje je, da prinesete s seboj točne mere, da vam bodo odrezali potrebno velikost in vam po želji tudi zarobili.
Novo leto se naglo bliža, s tem pa tudi nakujx>valna mrzlica. Upam, da sem vam dal kakšno idejo. Ne bo odveč, če si preberete še Emonina kotička v današnji številki.
Opozoriti vas moram, da se ne razburjajte, če se vam slučajno zgodi, da ne boste zadovoljni s postrežbo. V takem primeru se obrnite na dežurnega etaže (ime in priimek je naveden na tablici ob tekočih stopnicah), ki bo takoj uredil vaše trenutne težave.
MAXIMARKET daje potrošniška posojila. Plačujete pa lahko tudi s čeki s tekočega računa.
NE POZABITE! MAXIMARKET je odprt tudi ob sobotah od pol osme ure zjutraj do dvajsete zvečer!
Obilo veselja pri nakupih vam želi vaš
JANEZ DOLENJSKI
BRANJE JE LJUBEZEN
To, da knjigo le bežno prebereš, še ne ponieni, da jo imaš tudi rad. Knjigi se moraš cel posvetiti, zaživeti moraš z njo. Tako počnem sama že veliko let, odkar sem prerasla slikanice in pravljice, ki mi jih je brala mama. Ne morem razumeti, zakaj bere danes tako malo ljudi. Saj branje pomeni tudi ljubezen do materinega jezika, do domovine. Pogosto se spomnim naslednjih
PO VOJAŠKEM TEČAJU - Drugi z leve v tretji vrsti stoji tov. Suhi, deveti pa L tone Potočar.
Sokoli ne bodo pozabljeni
.90 let novomeškega Sokola — Tale posnetek je nastal prebereifVziat>e*kin"pobereš/^**Pa	pozimi 1939/40 — Mnogi so padli med zadnjo vojno
tudi na koroške Slovence, ki se borijo za materin jezik, se spomnim.
DARJA BRADAČ lit.-nov. krožek OŠ Grm, Novo mesto
Pionirji za dom
Tudi pionirji iz Strug v kočevski občini zbirajo denar za gradnjo pionirskega doma v Dolenjsldh Toplicah. Skladu so nakazali že 2.640 din. Odred šteje okoli 45 pionirjev, kar pomeni, da so med prvimi v kočevski občini izpolnili že polovico svoje dveletne obveznosti.
V to akcijo so se vključili vsi pionirji Kočevske, saj bo ta dom dokaj blizu Kočevja in jim bo zato veliko koristil. Z obiski pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah bodo lahko izrabili proste sobote, nedelje in državne praznike ter tako izpolnjevali proste dneve s pionirskimi aktivnostmi v športu in izobraževanju, spoznavali pa se bodo tudi z vrstniki iz drugih krajev. Dom bo v bližini Kočevskega Roga in Baze 20, zato jim bo tudi neposredna baza za spoznavanje zgodovine NOB in boja za slovenski narodni obstoj ter osvoboditev.
V domu bo tudi tabor „Sutjeska“, kjer se bodo zbirali vrstniki iz vse Jugoslavije. Ker je bilo Kočevje zelo pomembno za NOB, bodo voditelji in organizatorji tega doma prav gotovo navezovali stike s Kočevjem, ki je znano predvsem zaradi zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda in sploh vloge, ko jo je to območje odigralo v NOB.
Letos poteka 90 let od ustanovitve novomeškega Sokola, društva, v katerem so delovali številni Novo-meščani, ki so veliko storili za napredno in revolucionarno usmerjenost mesta.
Eden od mnogih spominov na Sokola je tudi fotografija, ki je nastala pozimi 1939/40 ob zaključku vojaškega tečaja članov Sokola. Vsi tečajniki smo bili rojeni 1919. leta in smo imeli pozive za odslužitev kadrovskega roka v starojugoslovanski vojski. Na posnetku je tudi del društva enega vodstva. Drugi z leve sedi tov. Papež, starosta (predse fc) društva, četrti z leve pa sedi Lihard Romih, prednjak (trener) novomeškega Sokola.
Večji del zavednih članov Sokola sc je že 1941 in 1942 priključilo partizanom. Tov. Suhi (stoji prvi z leve v četrti vrsti) je bil že 1942 komandant Dolenjskega odreda, tov. Stane Potočar (stoji deveti z leve v tretji vrsti) je isto leto postal komandant Gubčeve brigade. Nekateri člani Sokola s te fotografije so padli v boju z okupatorji in belo-gardisti. Po osvoboditvi so nekateri člani Sokola s pričujočega posnetka postali ugledni delavci v organih državne varnosti, v diplomatski službi in enotah JLA. Tako je Stane Potočar-Lazar generalpolkovnik in načelnik generalštaba.
Na člane novomesKega Sokola, revolucionarje in graditelje nove domovine, smo lahko ponosni.
KAREL JAKŠE
OBISK JE UTRDIL PRIJATELJSTVO
Učenci OŠ Jožeta Slaka-Silva v Trebnjem smo sklenili trdno prijateljstvo s sovrstniki z OŠ v Veliki Gorici na Hrvatskem. Predstavniki slednje so nas obiskali kmalu po pobratenju, prisostvovali so pionirski konferenci, si ogledali Trebnje in se z našimi učenci pomerili v košarki in rokometu. Ne dolgo zatem smo prejeli vabilo, da jih obiščemo in prisostvujemo sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Sedem učencev z naše šole se nas je odzvalo povabilu. Lepo so nas sprejeli v veliki in lepi šoli, navdušil nas je skrbno pripravljen kulturni program, po slovesnosti pa so nas gostitelji odpeljali na svoje domove. Nato smo si še enkrat ogledali šolo. Poslovili smo se s prepričanjem, da bo naše prijateljstvo odslej še trdnejše-	IRENA	MRAZEK
Kaj pa ostareli?
Pred kratkim so objavile občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto in Trebnje osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih zdravstvenega varstva. Moti me, ko piše v temeljnih določbah 71. člena: »Uporabniki zdravstvenega varstva, ki so upravičeni do otroškega dodatka, prispevajo s svojimi člani le 50 odst. prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke.14
To se mi zdi razumljivo in prav, vendar so bili pri teh olajšavah pozabljeni ostareli ljudje z majhnimi osebnimi dohodki. Taki ljudje so največkrat potrebni zdravniške pomoči in bi bilo prav, da bi bili tudi oni deležni popustov pri prispevkih za zdravstvene storitve in pripomočke.
Po mojem bi morali o tem spregovoriti še drugi prizadeti bralci Dolenjskega Usta. Pripombe moramo dati zdaj, dokler je čas, kajti ko bo sporazum že sprejet, bo prepozno tarnati.
STANISLAV KRALJ Dobliče 4 p. Črnomelj
JANKO POPOVIČ - MAJS
Iz naših vrst je bolezen iztrgala še enega dobrega prijatelja in tovariša
—	umrl je Janko Popovič—Majs. Ze 1941 je bila Majsova hiša drugi dom za vse tiste, ki so se iz NDH umaknili pred ustaši. Pri Popovičevih so se dobivali slovenslci in hrvaški kurirji, prvoborci, pri njem je okrevalo
nešteto partizanov. Toda Janko jim ni samo nudil svoj dom, pač pa je tudi sam delal: zbiral je sanitetni material, bil je poslanec na Kočevskem zboru, vaški zaščitnik itd. Tudi po vojni je pomagal družbi in ljudje so ga imeli radi. Majs je umrl, za seboj pa je zapustil veliko spomenikov.
ZB NOV HRAST
NA CILJU POHODA - Črnomaljski srednješolci v zasneženih Gornjih Lazah, kjer je bila napadena belokranjska četa.
36 km dolg pohod
Črnomaljski srednješolci smo šil na Gornje Laze
V	počastitev dneva republike smo dijaki črnomaljskega CSŠ zadnjo novembrsko soboto pripravili pohod na partizanske Gornje Laze.
Med potjo je dež prešel v sneg in po triinpol umi hoji precej premočeni in utrujeni prišli na cilj, kjer nas je že čakal tov. Franc Košir, eden od udeležencev bitke pred 36 leti. Pripovedoval nam je o dogodkih tiste pozne oktobrske noči 1941. leta, ko so po izdajstvu Italijani napadli počivajoče borce Belokranjske čete. Od 29 borcev jih je padlo sedemnajst.
Pred jesenskim snegom je Sobarjeva domačija nudila gostoljubje tudi nam, srednješolcem, ki smo se zatem polni vtisov vrnili domov po 18 kilometrov dolgi poti.
JOŽICA FORTUN
RAZVESELILI SO JIH - 11. decembra so pionitji z novomeške OŠ Katje Rupene in domači mladinci počastili dan starostnikov v krajevni skupnosti Mali Slatnik. Družabnega srečanja s kulturnim programom se je udeležilo nad 60 starostnikov, ki so bili zadovoljni, da so se mladi spomnili nanje. (Foto: Franci Bašelj, foto krožek OŠ Katje Rupene)
emona
novosti
DACHAUSKIM
turnem mozaiku dežele in naroda, ki mu je ustvaijanje pomenilo pot k svobodi in človeški sreči, in je tudi sporočilo samih umetnikov o tistem delu slovenske zemlje, ki doživlja vidne urbane, socialne in druge spremembe in v katerem je vse težje ujeti na platna svet, ki nas spominja in opominja, da nismo le njegovi potomci, ampak tudi kulturno odgovorni dediči.
Po Šalijevem mnenju tudi Dolenjska slikarska kolonija še ni razvila in uveljavila vseh svojih družbenoekonomskih in kulturnih razsežnosti, poleg tega pa tudi še ni presegla mecensko-prosvetiteljske ravni. Dejal je, da bi lahko postala enota interesne skupnosti za likovništvo, če bi jo imeli, v njej pa bi bili združeni slikaiji, kiparji in uporabniki, se pravi delegati iz OZD, krajevnih in drugih skupnosti. Sporazum bi ne le trdneje in trajneje zagotovil nadaljnji
razvoj te kolonije ter odrešil skrbi pri odkupu v koloniji ustvarjenih umetniških dobrin, marveč bi sčasoma tudi povrzo-čil, da bi ne bilo več okolja, ki bi ne bilo potrebno likovne opreme.
„Ta in mnoge podobne likovne kolonije pa tudi dokazujejo, da je umetnost v naši družbi svobodna, kar velja tudi za sleherno drugo ustvarjalnost,” je nadaljeval Šali. „Toda umetnost mora najti svoj smisel v življenju, v boju zoper vse, kar ni vredno človeka. Umetnost, ki je ni oplazil strup nihilizma in ko-mercializma, ki se ne klanja ah
udinja nikomur, torej umetnost, ki je znala ostati osvobodilna, je bila in bo ostala p<> membna korenina narodne kulture in politične zavesti. Njena moč je v umetniSci resnici, v načinu polaščanja človekove zavesti, v strašni sili, ki jo J sposobna predramiti, usmerja« | in spodbujati v vsakomer, ta 111 slep ali gluh za njeno govorico. Danes postaja čedalje bolj nepogrešljiva duhovna sestavina ljudi, prodrla je v domove, na knjižne police, v radijske in televizijske sprejemnike, se utelesila v prostoru.
Pasti pa so tudi tu, saj so v široki reki ustvaijalnosti tudi j špekulanti, prodajalci kiča, pl* že, šunda, med njimi tudi obsedenci s fiksno idejo, da so umetniki. Kako le-te spoznati in jih pregnati?
,”oiiebno je več kulturne j vzgoje, hitrejši razvoj samoras ' niške in amaterske dejavno^’ seveda ob skrbi za rast in uv ljavljanje marksistične kntiK • j
Naša skrb mora veljati Pre^ vsem širjenju in poglabljaj kulturne aktivnosti v srednje" in visokem šolstvu, Iger so J večje, često celo nepopravt)
napake in pomanjkljivosti v ku
turni vzgoji mladih. Velike „ veznosti pri vsem tem im3.. .. Zveza kulturnih organizacij. j bo morala likovno in dr P i kultumo-umetni&e dejavn
poslej še bolj razvijati ob dfija
skih interesih delovnih Ijucu j mladine, kajpak upoštevaje . smotre samoupravne kulturne
politike."
I.	zoran
NOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUČI
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT 89
0 trgovska hiša maximarke*
Sl. 48
decuitih^
---------------------------------N
Novomeško Gasilsko društvo je letos slavilo 100-letnico obstoja, toda v vrsti proslav in prireditev se je članom zdelo, da se niso dovolj oddolžili spominu žrtvam padlim, med zadnjo vojno. Tako se je med njimi rodila pobuda, da bi organizirali množično spominsko svečanost v nekdanjem nem9cem taborišču Dachau, oddaljeno le dobrih sedem kilometrov od Muenchna.
Gasilsko pobudo so podprli sindikati, zanjo so pokazali zanimanje še diugi kolektivi Tako je v organizaciji Kompasa odpotovalo konec novembra šest avtobusov Novomeščanov in drugih Dolenjcev na komemoracijo v Dachau. Toliko ljudi z organiziranim programom, s celotnim gasilskim pihalnim orkestrom, Scntjemejskim oktetom, recitatorji in govorniki iz naših krajev še ni bilo v tem strašnem kraju. Pobuda novomeških gasilcev je naletela na veliko zanimanje. In program, ki smo ga Dolenjci dali spominu žrtvam, je bil ganljiv. Prisluhnili so mu tudi prenekateri slučajni izletniki raznih narodnosti, ki so tudi tisti dan prišli gledat ostanke fašističnih zločinov.
V	/
Dolenjska slikarska kolonija: kamenček v mozaiku umetnosti
Razstavo slikarskih del udeležencev letošnje dolenjske kolonije je v Dolenjski galeriji odprl Franc Šali
V Dolenjski galeriji, ki si je z dosedanjo, tudi kritiško preverjeno dejavnostjo z vso pravico prislužila naziv novomeškega hrama umetnosti, so od 25. novembra razgrnjeni sadovi letošnje 7. dolenjske slikarske kolonije. Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je s svojim obiskom počastilo kakih 150 ljubiteljev likovne umetnosti, je imela krajši komentiran koncert znana slovenska harfistka Pavla Uršič. O razstavlj enih delih in njihovih avtorjih je govoril ravnatelj Loškega muzeja prof. Andrej Pavlovec, stalni komisar kolonije, o razsežnostih same kolonije, njenem kulturnem in umetniškem poslanstvu ter vplivu samoupravnih in interesnih dejavnikov pri njeni nadaljnji rasti pa je tekla beseda članu izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Francu Saliju, ki je razstavo tudi odprl.
V 7. dolenjski slikarski koloniji, ki je bila v poletnih mesecih in jo je po tradiciji omogočil Novoteks, 'so ustvarjali Ive Šubic iz Škofje Loke, Janez Vidic iz Maribora, Oton Polak iz Maribora, Milan Rijavec iz Ljubljane, Lidija Starc iz Ljubljane, Polde Oblak z Bleda, Zdenko Huzjan iz Ljubljane, Martina Koritnik — Fajt iz Krškega, Zmago Jeraj iz Maribora in Veljko Toman iz Ljubljane. S čopiči, barvami in bloki so iskali tihe, še idilične kotičke dolenjske pokrajine od doline Mirne do Bele krajine, sicer pa je njihova pozornost veljala zemlji in človeku.
„V letošnji slikarski koloniji je bil izbor udeležencev posrečen in bi ga lahko označili za generacijskega,“ je že na začetku izjavil prof. Pavlovec. In res,
v tej druščini »ljubiteljev zelene Dolenjske4* so bili predstavniki najstarejše povojne generacije diplomantov ljubljanske akademije, nadalje srednji in mlajši že uveljavljeni rod in taki, ki so šele dodobra prestopili slikarski Rubikon. Lahko pa bi jih razdelili še kako drugače, denimo po stilu, hotenju in iskanju. Zato so se tudi izpolnila pričakovanja, da bo Dolenjska tokrat obdelana še bolj svojsko in da bo razstava ne samo mikavna, ampak tudi na moč pestra.
KAKO JO OCENJUJE KOMISAR PAVLOVEC
„Če začnem po abecednem redu razstavljajočih, bi za Zdenka Huzjana dejal, da sodi med tiste mlade slikarje, ki vztrajajo pri izročilih abstraktne umetnosti. Pripadnost ekspresivni figuraliki je za Huzjana značilna. Za Zmaga Jeraja pomenijo slikarstvo, grafika in fotografija enakovredne likovne medije pri izražanju doživljanja pustega, praznega, opustošenega in neprivlačnega okolja. Njegov motivni svet je tudi tu: senca tehnike na nekoč nedotakljivi jasi ali z odplako spenjeni vodi.44
Polde Oblak, ki je sicer znan po svojem „fragmentističnem manifestu41, je za razstavo prispeval krajine s faktografsko opisno zasnovo. Njegovo prvo srečanje z Dolenjsko so slikovite in čustvene krajine. Koritni-kova je iz tradicije slovenskega krajinarstva prevzela barvitost, iz sodobnega snovanja pa opuščanje detajlov. ,JBarvni realist44 Polak ni ostal zgolj pri odsliko-vanju narave, njegovi motivi so tenko občuteni in krajinsko prevrednoteni.
Ko je sivolas možak z baretko brisal solzne oči med komemoracijo Novomeščanov v taborišču Dachau, je bilo slutiti, da je prizadet bolj kot ostali, čeravno so tudi mnoge ženske kar naprej odpirale torbice in iskale robčke.
Vinko Avsenak iz Brestanice 90 je-.bil res med taboriščniki in je šestnajst mesecev preživel v zloglasnem kraju Dachau. Pol živ, pol mrtev je tu dočakal osvoboditev.
Naenkr; f„ o.'o okrog njega več po*’ ' ’ kot ored ur^ ti-ii
VRATA, OD KODER NI POVRATKA - Vinko Avsenak pred glavnimi vhodnimi vrati nem&ega taborišča Dachau, kjer je vkovan napis „Arbeit macht frei“ - „DeIo osvobaja44. Za komer pa so se ta vrata zaprla, ni bil več človek.
vodičem. „Tu doli, kjer so zdaj le temelji, so bile barake. Jaz sem bival v baraki številka 2. Tamle je bil ,apelplatz\ kjer smo ure in ure na snegu, v dežju ali žgočem soncu mimo stali in poslušali psovke stražarjev. In po tejle cesti so vsak dan vozili vozovi, naloženi s trupli...“
Pred Avsenakom so nenadoma vstali spomini, živi in žgoči, boleči in žalostni Pravil je, kaj so doživljali, kako so jih mučili, kakšna ponižanja so marali prestajati. Čeprav je to vsakdo med nami že nič kolikokrat slišal, bral ali videl v filmih,
je vse kaj drugega, če na kraju samem naš človek opisuje šestnajstmesečno golgoto.
Avsenaka so odpeljali iz Brestanice naravnost od dela. Mizar po poklicu, je imel v bližini sovražnika in ko si je ta z nemških prihodom dobil oblast, je Avsenaku mimo življenje odklenkalo.
„Ko so partizani napadli Senovo, so me Nemci iskali in me obtožili, da sem pomagal partizanom. Odpeljali so me najprej v Krško v zapore, potem v Maribor, nato na Dunaj in
Kot zavzet kolorist se predstavlja tudi Oton Polak, čigar dela so sicer rezultat srečavanj daljnih odmevov ekspresionizma in kubizma in vnašanja nove vsebine. Iz širše zasnove novega realizma je izpeljano slikarstvo Lidije Starc.
Ive Šubic je zastopan s slikami, na katerih izstopajo kot iz kamna izklesani partizan, kmečka ženska in šentjernejski petelin. Zanj tako značilna izpovednost se je tokrat umaknila v ozadje prav zaradi enkratne in izkristalizirane kombinacije ploskev. Zelo značilna je tudi ijava barvna skala, s katero ustvarja slikar toplino Dolenjske.
Andrej Pavlovec
Janeza Vidica privlači slikarsko prečiščen svet vaške idilike. Na videz je blizu naivi, vendar samo toliko, kolikor mu to pomeni poglabljanje v svet simbolike, kjer mu pomeni z ljudsko roko oblikovana lončena figurica v ospredju slike element, ki daje podobi nostalgično ubranost.
Tudi Veljko Toman je raziskovalec krajine. Njegove slike
gozdov so osvetljene z nekakšno abstraktno lučjo. Značilen zanj pa je drzen slikarski prijem z izčiščevanjem likovnih vrednot in kombinacijo tonskih vrednot.
Obširneje so udeleženci 7. dolenjske slikarske kolonije in njihova dela predstavljeni v katalogu, ki pa do otvoritve razstave še ni izšel.
MOČ UMETNOSTI JE
V	NJENI RESNICI
7. dolenjsko slikarsko kolonijo je po tradiciji omogočil Novoteks. S tem dejstvom je na otvoritvi razstave del deseterice
Franc Sali
njenih udeležencev začel svoj govor tudi Franc Šah, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, poudarjajoč, da je Dolenjska slikarska kolonija prav gotovo izraz tistih teženj delovnih ljudi Novoteksa in hkrati vse Dolenjske, ki pomenijo duhovno ustvarjalno razsežnost in prebujenost človeka. Poleg tega je droben, a dragocen kamenček v čedalje bogatejšem kul-
Na vsak način pa je hotel Vinko Avsenak v spremstvu žene in sina do nekdanjih vhodnih vrat. Železna okovana vrata nosijo napis „Arbeit macht frei44. Ravno ta napis si je želel interniranec še enkrat videti. Ce še stoji...
»Kdor je prišel skoz ta vrata, sije napis zapomnil za vselej, kajti manj kot za las je bilo upanja, da boš skozi ta vrata še kdaj prišel živ.*' .
Postavil se je pred vrata in se želel ravno tu fotografirati. „Nisem mislil, da bom tako srečen, da se bom kot turist kdaj slikal pred to strahoto...“
Vse te doživljaje je Avsenak do podrobnosti že prej opisal ženi in odraslemu sinu, vedno si je želel z njima obiskati to mesto strahote. Zdaj se mu je ponudila priložnost.
Kakšen je bil konec dachauskega trpljenja? „Ko so prišli Amerikanci, so poklicali nemšcega stražarja iz stolpa in ga pokosili z mitraljezom. Potem so našo stražo — paznike gnali skozi lager, Rusom pa je zavrela kri. Poleg Zidov so nje najbolj mučili in črtili, zato so izpulili kole in z njimi zadnje Nemce — esesovce pobili. Niso sc nam smilili.
Bili smo na koncu svojih monhetf nji teden sploh ni bilo n hrane. Nemci so se umikali l . ^ niso imeli jesti), osvoboditelje bilo. Naši ljudje so množično 1L**
Z Avsenakom smo šli še v torij. Morda se nam je le ampak čuden vonj je v tistlh P,oPm
rih še dandanes. Sladkoben, ^ vonj smo zaznali, ko smo ogK>	.
odprte peči, take, kot so bue ^ Se kavlji so tam, s katerimi so potiskali vanj, i" nosila. In tutraneh štor, ki ima na stropu in pn s več z rešetkami zakritih odpr so spuščali med nagneteno mn smrtnonosni plin.
Nekdanji taboriščnik A ^ tega kraja na srečo nikdar P ^ videl od blizu, zato si ga J toliko bolj pazljivo ogledova t slišal je, samo po opisu je P°.0pje rdečo opeko grajeno nizko p z dimnikom.	Jnižin®
Ko smo odhajali in se jc Avsenak spravljala v lep in d avtobus, je nekdo rekel: ”^ 7’ seboj imamo človeka, ki se * krat rodil.44
SPOMENIK  ................................ liju., jv k|iu	---------
ljudi iz vsega sveta prihaja na ta kraj zločina. Posnetek je z novomeške spominske svečanosti«
Za temi vrati nisi bil človek
Vinko Avsenak iz Brestanice obuja spomine ob komemoraciji v nekdanjem taborišču v Dachau
skozi Salzburg v Dachau. £e pot in bivanje po teh zaporih je bila huda, vendar še vse skupaj ne tako strašno kot Dachau. Zapornik je bil tu manj kot nič. Ne človek, številka!44
Nekdanji taboriščnik nas je peljal naokrog. Pokazal je, kje je bila karantena, kamor so vsakega najprej pripeljali. Vrsto delavnic pa smo videli le z one strani jarka, kjer je bila nekoč voda, da ne bi komu prišel na misel pobeg.
„Kdor je znal ročno delati, si je lahko še za silo pomagal, inteligenca pa je v taborišču najbolj trpela. Ker sem bil mizar, so me vzeli v mizarsko delavnico. Delo je bilo resda naporno in so nas priganjali, ampak smo vedeli, da nas tudi potrebujejo. Delali smo v glavnem zaboje za transport44
kultura
in
izobra-
ževanje
»Kanadski Picasso”
Slovenski izseljenec Andrej Štritof je v Kanadi zelo cenjen umetnik
>,Pa so možje — in tujina * diči z deli njihovih rok,“ je zapisal Oton Župančič. Andrej Štritof, v Kanado priseljeni Slovenec, prav gotovo sodi med take može. Postal je slikar, umetnik, tako dober, da mu pozna-
Andrej
»otroki'
svojimi
pravno kar „kanadski Picasso". Že dolgo je, kar je
valci &
Štritof član kanadskega ^druženja likovnih umetnikov.
Njegova dela so v pravem Pomenu moderna umetnost. HUbezen, lepota narave, r®vščina, bogastvo, vesolje aJejo iz njih. So nekakšen Potopis njega samega in nje-6°vih razmišljanj. A ni bilo Preprosto dokopati se do tega. Vse njegovo vl)er\je je v tem.
Rodil se je 9. aprila 1903 v Cajnarjih na Notranjskem. „Slabe družinske razmere, ki so nastopile po očetovi smrti, so me primorale, da sem zapustil domovino,“ pravi. V Kanado je prispel 13. aprila 1925 z ladjo Melita. Delal je kot tesar, rudar in krotilec rrustangov.
„Moji najdražji prijatelji so bili tedaj Indijanci. Ko sem nekoč plaval čez reko s kanadske na ameriško stran — mislil sem, da mi bo v Združenih državah življenje laže — so me rešili smrti. Nekaj časa sem bil njihov gost. Sporazumevali smo se s kretnjami in risbami. Indijanci so vražji umetniki! S kanujem so me prepeljali, od koder sem prišel.** Štritof se je potem selil iz mesta v mesto, risal z ogljem in s prstom v sneg. Leta 1941 se je stalno naselil v Hamiltonu.
Mnogo je ustvaril, veliko razstavljal, slik pa ne prodaja. „To so moji otroci,“ pravi v čisti slovenščini. Po toliko letih življenja in dela na tujih tleh in daleč od domovine še ni pozabil materine govorice. „Vzemi, no, tole sliko, Marjetka!“ je dejal, ko sem zapuščala njegovo stanovanje v štirinajst-nadstropni stolpnici.
MARJETA KASTELIC -BRKOPEC
KONCERT TREH OKTETOV - Dolenjski oktet je povabil v goste Gasilski oktet iz Gornje Radgone in Karlovški oktet ter z njima nastopil 10. decembra na enoinpolumem koncertu v novomeškem Domu kulture. Vsak oktet se je predstavil s svojim programom.
Ob Župančičevi stoletnici
Dr. Jože Mahnič iz Ljubljane 8. decembra predaval v Novem mestu o Zupančičevi
ustvarjalnosti
Čez dober mesec bo poteklo sto let, kar se je rodil pesnik, dramatik, prevajalec in dramaturg Oton Župančič, edini od velike četverice slovenske modeme, ki mu je bilo dano preživeti obe svetovni vojni in zapeti hvalnice partizanskim osvoboditeljem.
Rodno Belo krajino je Žipančič nosil v srcu vse življenje, navdahnila
mu je najlepše in najpretresljivejše pesmi, črtice, ep »Jerala" in dramo »Noč na verne duše." Pesnikovati je začel že v rosnih letih, prve objave pa je dočakal kot novomeški gimnazijec v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le malo pozneje je Dragotin Kette v Novem mestu ustanovil „Zadrugo“, v kateri so se zbirali k literarnemu ustvarjanju
nagnjeni dijaki. Kasnejša literarna snovanja novomeškega dijaštva so se v nemajhni meri zgledovala in se oplajala v tradiciji, ki sta jo začela in utrdila prav oba poznejša „člana“ moderne — Župančič kot nižješo-lec, Kette pa kot višješolec in zrel mož.
Slavistično društvo Dolenjske se je med prvimi v tem delu Slovenije odločilo proslaviti Župančičevo
„ Loški glas” Belokranjcem
11. decembra je na Vinici in v Semiču gostoval 34-članski rudarski pevski zbor Loški glas iz Lok pri Zagorju. S programom, sestavljenim iz dveh delov, je potrdil že znano glasovno kvaliteto, hkrati pa, da je kos tudi težji zborovski literaturi. Med zahtevnejše skladbe te vrste je treba vsekakor šteti pesem »Spak"
Ni še razveseljivih premikov
^0 mpctn*	crAflniana	čnlctua	in	rtroHrtrl	na	ncmorionn	I7rthra7pvanil
mesto: preobrazba srednjega šolstva in prehod na usmerjeno izobraževanje še
prepočasna
y
Ujl^eobrazbi srednjega šolstva in prizadevanjih za prehod na ževanja, niso nepoznane. Ena iv erieno izobraževanje je Dolenjska že daleč od prvih korakov. ijj"adokazujejo le kupi gradiva in pogosti sestanki najrazličnej-Klhih orov in komisij, marveč že tudi prve praktične rešitve, letn > *emu pa je iz poročil in ocen razvidno, da bo pravo zagonsko sefe leto 1978.
S5t.e^Voillno	imajo največ
q vkov v zvezi s to nalogo kv?tI'eSčari‘ s svojimi izobrazi. ustanovami, ki po obč£u in namenu presegajo
Or,
in namenu s*e meje, hkrati pa so na "Tita močju nekatere delovne sedn C'je’ k* s svojimi nepo-potrebami narekujejo °raževalne
sreH°rak
U«iega
usmeritve, bliže
preobrazbi šolstva in uvedbi . ja izobraževanja in8j®n,ta center tehniških šol fevan-Pnost usmerjenega izobra-'s^^jaza področje srednjih šol
v Novem mestu. Slednja po oceni komisije za idejna vprašanja vzgoje, kulture in izobraževanja pri občinskem komiteju ZKS še ni zaživela, kar se vidi po delovnih oblikah (predstoj-niški sestanki) in po še premočni zaprtosti z njo zajetih šol.
Ovire, ki se postavljajo po robu hitrejši preobrazbi izobra-
”UBINETNE OMARICE"
< Ijkl aJ pa do sredine februarja obiskovalci v ljubljanskih ’’^abi °8l?dai° zanimivo razstavo PtavU Kjtne °|nar‘ce“. ki jo je pri-Hlo V*1™ muzej iz Ljubljane v ifl 0Lr',anju z Muzejem za umetnost kovno lz Zagreba. Razstavo je stro-Krufc, pripravila dr. Vera "LJchytil, ki je tudi avtorica »fru,.Na rastavi je 22 kabinetnih C|* 16. do 19. stoletja.
takih je precej močna težnja, da bi v Novem mestu ostali pri dosedanjih šolah in njihovi vsebini. Nepospeševalno deluje tudi premalo izražen interes združenega dela. V prizadevanja za usmerjeno izobraževanje so se premalo vključile tudi tiste delovne organizacije, ki jih poznamo kot nosilke akcij za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti. Slednjič se zatika tudi pri medobčinskem in medregijskem dogovarjanju, brez katerega usmerjenega izobraževanja in smotrov ni mogoče zadovoljivo uresničiti.
I. Z.
Atnona Foersterja. Sporedu slovenskih umetnih pesmi je sledil izbor skladb, pisanih v narodnem duhu. Poznavalci štejejo za vrhunec zapeto rusko pese mm ..Dvanajst razbojni-kov“, v kateri je pod taktirko Mirka Prašnikarja, ki je zbor ves čas zgledno in zanesljivo vodil, kot solist nastopil priznani operni basist Ladko Korošec.
Basist Korošec, ki je doma iz Zagorja in je svojo pevsko pot začel prav v Loškem glasu, je poslušalce navdušil že med odmorom, ko je ob spremljavi Silvestra Mihelčiča zapel arijo Bartola iz Rossinijevega ..Seviljskega brivca" in dve ljudski šaljivi pesmi. S tem je prikazal lepoto slovenske pesmi, ki v Evropi prednjači in bo še dolgo kos najrazličnejšim poplavam glasbene plaže, ki k nam pljuskajo z Zahoda. Ladko Korošec je bil med obiskom v Beli krajini predstavljen tudi kot funkcionar, saj je že dalj časa podpredsednik Loškega glasa. Hkrati z njim je pevske rudarje med nastopi na Vinici in v Semiču spremljal tudi častni član Loškega glasu Leopold Krese, direktor Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane, sicer dolenjski rojak iz Podgore pri Straži.
Naj na koncu omenimo le še to, da so gostovanje Loškega glasu v Beli krajini pripravili koncertna poslovalnica pri črnomaljski glasbeni šoli, črnomaljska kulturna skupnost, viniški obrat Novoteksa in KUD Jože Mihelčič iz Semiča.
OMARICA IZ ANTVVERPNA, nastala v sredini 17. stoletja.
„Most” do izseljencev
,Rodna gruda" in »Slovenski koledar" že 25 let prihajata k Slovencem po svetu — Izredna odzivnost
Z januarsko številko, ki je že natisnjena, stopa „Rodna gruda“, revija za Slovence po svetu, v 25. leto izhajanja.
Petindvajsetletnik je postal tudi „Slovenski koledar" (tokrat za 1978. leto); slednji ima častitljivega prednika, »Ameriški družinski koledar", ki je 36 let izhajal v Chicagu.
55
IZRAŽANJE NAJ BO PREDVSEM RAZUMLJIVO
lepo pisanje ni dovolj, da znamo besede pravilno dvakrat pove! 1 Uporabljati veliko začetnico in ločila, kakor nas Pnoleimn « a, Pravopis; tudi ni dovolj, da znamo pravilno tvoriti
in 1*_____________ i:	i____J______i___U_:	nna
mami... Lepega izražanja se namreč naučimo predvsem z branjem leposlovnih del, pa tudi znanstvenih, strokovnih in časnikarskih sestavkov, če njihovi avtorji obvladajo jezik, predvsem pa če se zavedajo, da je spoštovanje jezika velika dolžnost vseh, ki nastopajo v javnosti.
Stilistika pravi, da so temeljne zahteve dobrega sloga razumljivost, jedrnatost, naravnost in ustreznost. Zakaj na prvem mestu jasnost? Zato, ker če hočemo komu kaj ustno ali pismeno sporočiti, mu moramo povedati tako, da bo vedel, kaj sploh hočemo, ne da bi moral ugibati in si razbijati glavo ob naših zamotanih stavkih. Ne pravi zastonj ljudska modrost, da sc samo v mlinu
ne in števila ter vezati besede med seboj, kakor nas . Movnica; potrebno je marveč, da se znamo tudi im V'ln° izražati. Tega nas uči posebna veda, ki jo
J1 Uje mo nauk o slogu ali stilu ali stilistika,
prav izražanje dela ljudem veliko težav, zlasti ki malo ali nič ne bero. Tako smo prepogosto
fctev ^^
^ v ljudi, ki jih moramo brati ali poslušati, pa na *I»MCU *loncev nc vemo, kaj so pravzaprav hoteli pove-Takih ljudi je veliko med nešolanimi, na žalost pa ^ °* preveliko tudi med šolanimi, celo med takimi, |\ ^ kitijo z zvenečimi naslovi in uglednimi diplo-
Poglejmo si zdaj tale primer: »Ustavila sem se pri sliki, na kateri sta oče in mati odnesla edinega otroka v trugici na pokopališče.*' Avtorica je očitno bila na razstavi Ustavila sc je pri sliki s pretresljivo vsebino: na njej sta upodobljena mati in oče, ki odnašata v trugici (nc pa na sliki!) otroka na pokopališče. Zato bi bilo treba misel povedati takole: »Ustavila sem se pri sliki, na kateri je upodobljeno, kako oče in mati odnašata v trugici edinca na pokopališče."
Stavek je zdaj daljši, vendar jasen. Jasnost pa je prva zahteva dobrega sloga, zato smo jo tudi navedli pred jedrnatostjo IkratkostjoII
B-r.
stoletnico. V ta namen je prejšnji teden priredilo dvoje zanimivih predavanj o Župančičevem življenju in delu: v Domu JLA o Župančičevi mladinski poeziji za novomeške srednješolce, popoldne pa v Študijski knjižnici Mirana Jarca o Župančičevi poeziji in njeni razsežnosti za svoje člane in druge vabljene. Obakrat je bil predavatelj dr. Joža Mahnič iz Ljubljane. Predavatelj, ki je sicer znan raziskovalec Župančičevega življenja in dela, je predavanje za odrasle obogatil z nekaterimi izvirnimi odkritji.
Slavistično društvo Dolenjske je sklenilo obe predavanji ponoviti na območjih belokranjskega in posavskega pododbora, medtem ko so se slavisti iz trebanjske občine udeležili predavanja že v Novem mestu. V Beli krajini bo dr. Mahnič predaval januarja, datum predavanj za Posavje pa bodo določili kasneje.
HITREJE DO ZNANJA IN INFORMIRANJA
Pri
ocenjevanju odnosov v krški
delegatskih občinski skupščini so prišli do zaključka, da je nujno potrebno strokovno usposabljanje delegatov. Organizirali naj bi ga skupščina in občinska konferenca Socialistične zveze, izpeljala pa delavska univerza. V občini pogrešajo tudi informacijski center, vendar ga morajo šele ustanoviti. Dokler ga ni, priporočajo sestavljal-cem gradiv, da pišejo za delegate v čimbolj razumljivem jeziku, kar naj bi postalo poslej stalna praksa.
614 NOVIH KNJIG
Število novih knjig v trebanjski matični knjižnici se je tudi letos povečalo, tokrat za 362 naslovov. V tem letu si je 12.465 obiskovalcev izposodilo 21.203 knjige. Letos je bila urejena knjižnica vldokr^nogu,
po-
O obeh publikacijah, o njuni razširjenosti in pomenu za obujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti med izseljenci ter širjenje novic o razvoju slovenske družbe in za navezovanje stikov z domovino, so na posebnem tiskovnem sestanku govorili člani uredništva revije in predstavniki Slovenske izseljenske matice.
Publikaciji imata devet tisoč naročnikov v 46 državah po svetu. Njuna odzivnost je izredna, saj se domala vsak naročnik vsaj enkrat na leto oglasi uredništvu z željo po morebitni vsebinski dopolnitvi. Medtem ko revija iz meseca v mesec prinaša vrsto zanimivih prispevkov o dogajanjih doma, o življenju izseljencev in t.i. zdomcev, je koledar zelo pomemben tudi z zgodovinske plati: v „družinskem“ in »Slovenskem koledarju** je bilo doslej objavljenih že precej nad tisoč tehtnih zapisov, ki bodo dragocen vir za tistega, ki se bo lotil pisanja zgodovine slovenskega izseljenstva.
Še večjo razširjenost omenjenih publikacij med Slovenci po svetu ovira denarna stiska, nikakor pa ni moč iti mimo dejstva, da starejše izseljence kosi smrt, potomci pa pogosto ne obvladajo slovenščine. Njihovo zanimanje za rodno domovino mater in očetov je vseeno precejšnje, zato so nekateri prispevki v publikacijah prevedeni tudi v angleščino, francoščino in španščino.
D. R.
BOREC 11
Novembrska številka revije Borec prinaša vrsto zanimivih sestavkov, ob katerih se ustavi bralčeva pozornost. Naj navedemo nekatere: Tone Čamemik - »Zločin italijanskega pravosodja**, Drago Godina -»Spomini na oktobrsko revolucijo**, Jože Martinčič »Končna postaja - Gonars**, Emil Cesar - »O zadnjem koncertu Akademskega pevskega zbora**, Florijan Lajmiš -»Nepotrebna vojna v Afriki**. Pesmi so prispevali Peter Hribar, Miro Kocjan, Fani Okič in Benjamin Gracer. Na naslovni strani je lesorez »Pokop padlega tovariša", ki ga je 1963 ustvaril Ivan Seljak-Čopič.
V TREBNJEM OŽIVLJA LUTKOVNA DEJAVNOST
Jutri se začenja v Trebnjem lutkovni seminar. Udeleženci bodo dobili napotke, kako pripraviti lutkovno skupino, iždelati lutke in naštudirati predstavo. Na seminarju, ki bo trajal do 5. februarja, bodo teoretično znanje dopolnili z ogledom lutkovne predstave. Izobraževanje je namenjeno predvsem bodočim	režiserjem	lutkovnih
skupin.
V Novem mestu je zadnje čase čedalje več kritičnih pripomb na račun premajne-ga prizadevanja pri uvajanju celodnevne šole. Resnica je namreč ta, da novega učno-vzgojnega procesa ni uvedla še nobena osnovna šola, čeprav je bilo, denimo, rečeno, da bodo Dolenjske Toplice že v minulem šolskem letu „prebile led“
COŠ še preveč odmaknjena
na tem področju. Tako so največjo dolenjsko občino prehitele že vse njene sosede, razen na zahodu, in se s prvimi izkušnjami celodnevne šole lahko pohvalita med drugim Semič in Suhor, Mokronog pa se jima bo kmalu pridružil
Razen oblik podaljšanega bivanja na grmski šoli v novomeški občini niso naredili kakšnih vidnejših premikov. Potem, ko so osnovne šole že pred leti izdelale programe za prehod na celodnevno šolo, se je vse prizadevanje osredotočilo na razprave, koraka od besed k dejanjem pa ni Ob tem je treba reči, da se tudi koordinacijski odbori za celodnevno osnovno šolo, ustanovljeni v krajevnih skupnostih in pri občinski konferenci SZDL, pri uresničevanju teh nalog niso posebno izkazali Kot se je dalo izvedeti, se ponekod ti odbori sploh ne sestajajo in v celoti prepuščajo skrb za izvedbo koncepta celodnevne šole samim prosvetnim oziroma pedagoškim delavcem, kar pa ni sprejemljivo.
Po letu 1970 je bilo v novomeški občini zgrajenih več novih osnovnih šol: dve v Novem mestu, po ena pa v Šmarjeti, Škocjanu, Dolenjskih Toplicah, Mimi peči in letos tudi v Brusnicah Drugi kraji bodo prišli na vrsto kasneje, ko bodo šole grajene po že znanem programu, sprejetem še v času, ko je bil v občini sprejet poseben samoprispevek za izgradnjo osnovnošolskega prostora. Povsem pravilna je zahteva, da bi na celodnevno šob najprej prešle šole, ki so dobile nove zgradbe, za njimi pa še druge, ko se bodo preselile v nove prostore. Prostor, kader in sredstva so namreč pogoj, ki ga je predvsem treba izpolniti za celodnevno šolo.
V Novem mestu vztrajajo, da se prihodnje leto ne sme nadaljevati dosedanja praksa pri uvajanju celodnevne šole. Zato je pričakovati, da bo naslednje šolsko leto teklo šolsko delo po novem vsaj v Dolenjskih Toplicah in Brusnicah. Sicer pa sodi taka odločitev tudi med politične sklepe, ki naj bi jih sprejela januarska občinska partijska konferenca.
1. ZORAN
NOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUČI
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT 89
0 trgovska hiša maximarket
©ELEKTRONSKA INDUSTRIJA NIŠ
MAŠINA ZA SVAKU PROSTORIJU
ODMCNA MAŠINA SA 19
PROGRAMA.
PRODANO VEČ KOT 250.000 PRIMERKOV
Izbrani recepti Dr. Oetkerja za kolače, deserte in druge sladice. Praktični nasveti z ilustracijami in številnimi fotografijami v barvah, po čemer je ta knjiga tako znana.
Knjigo »Kolači vaš ponos« lahko naročite po povzetju za ceno 15 din.
KNJIGA JE V
SLOVENŠČINI!
Čitljivo izpolnite kupon in pošljite na naslov:
Podravka
43300 Koprivnica
DOLENJSKI LIST
Prosim, da mi pošljete po povzetju kom.' knjige »KOLAČI VAŠ PONOS« naslov:
na
(Ime, priimek
(pošt. št., kraj) (ulica, št.)
TEDEN TOVARN „RADE KONČAR IN RADIOINDUSTRljE
ZAGREB"
Si. 48 ;U70)	15.	deccn
DELOVNA ORGANIZACIJA GOSPODINJSKIH APARATOV
S PRALNIMI STROJI Ei NlS JE PRANJE VEC KOT ZADOVOLJSTVO
Ko praznuje letos Ei Niš tridesetletnico, ima zaposlenih 25000	časovno, kar pomeni, da se
delavcev, 7500 tehnikov in 2000 inženirjev. Za njimi je trideset let S-75 Bio prilagaja zunanjim izkušenj najiodročju elektronike.	vplivom.
Vsi gumijasti deli so pričvrščeni mehansko in niso lepljeni. Zamenjava je enostavna in jo lahko opravi lastnik sam.
Motor ima vedno potrebno stalno hitrost obratov ne glede na obremenitev je jakost toka, ker je 18-polni (18/2). Zoper pregorevanje je motor zavarovan s toplotno varovalko.
Lastnike pralnih strojev moti para, ki izhaja pri kuhanju perila. Ne samo da je to neprijeten pojav, je tudi škodljiv zdravju. Da bi vse to preprečili, so konstruktorji Ei skonstruirali NOV PRALNI STROJ k 707 Bio, ki je že na tržišču.
Pralni stroj K 707 Bio je torej stroj sanj številnih gospodinj. Ne izpušča več pare in neprijetnih vonjev. Ne vlaži sten, pohištva in samega sebe. Ni več zdravju škodljivih pojavov.
emonin kotiček
V času od 19. do 24. decembra 1977 organizira Trgovska hiša MAXIMARKET iz Ljubljane, Trg revolucije 1, v II. NADSTROPJU „Teden tovarn Rade Končar in Radioindustrije Zagreb" z namenom, da omogoči stik med potrošniki, proizvajalci in trgovino. To pa pomeni novo kvaliteto v odnosih med trgovino in potrošniki.
Ko se potrošnik odloča, kaj kupiti, je navadno v dvomih. Vir informacij so mu ponavadi pomanjkljivi prospekti ali pa znanci, ki podobno napravo že imajo.
Da bi se izognili tem težavam, bodo poskrbeli strokovnjaki tovarn, ki bodo poleg strokovne razlage odgovarjali tudi na vprašanja potrošnikov.
Verjetno se boste strinjali z menoj, da je nakup izdelkov na ta način mnogo lažji. Tako boste poleg ostalih izdelkov bele tehnike tovarne „Rade Končar" kupili tudi zelo iskana in izpopolnjena pralna stroja C 75 in L 651. Hkrati pa bodo strokovnjaki še posebej razložili možnost uporabe pralnih strojev v hribovitih predelih glede na neustrezno napetost toka in dotoka vode.
Na razpolago vam bodo> „j, kvalitetni barvni televizij ^ sprejemniki TELEFUNKE^ jih proizvaja Radioind v Zagreb.	vS|<3
Za nakupe vam bo Trg hiša MAXIMARKET odoD potrošniška posojila.
I
Sv*
4 C*
Obisk „Tedna Rade K°niar in R IZ" vam priporoča va g^| JANEZ DOLENJA
Postavimo ga lahko v vsak prostor, ker KONDENZATOR PARE paro utekočinja in jo vrača v boben. Naj še dodamo, da stroj K 707 Bio izredno kvalitetno pere in varuje zdravje celotne družine.
Pralni stroj Supermatik K 707 Bio
Danes vas želimo seznaniti z značilnostmi njihovih pralnih strojev. Ustavimo se le pri nekaterih: S-75 Bio, K 707 Bio in S 1001.
Vprašali smo se, kaj je javnosti neznanega o pralnih strojih Ei Niš. In kaj jim daje evropsko kvaliteto in jih dviguje iznad klasičnih strojev? Odkrili smo izvor nekaterih od teh prednosti.
Najprej si oglejmo pralni stroj S—75 Bio.
— Ima 19 programov, od tega 14 klasičnih, 4 dodatne Bio programe in 1 posebni pro gram za volno.
— Mirno delovanje stroja omogoča 4 vzmeti in 2 hidravlična amortizerja, ki nosijo boben in protiutež iz litega železa, ki ne vpija vlage. S tem se preprečujejo motnje pri razmeščanju centrifugalnih sil. Videli smo da je cigareta med centrifugiranjem stala mirno pokonci.
— Ei pralni stroji so edini, ki imajo kad za kuhanje perila narejeno iz enega kosa pločevine, kar preprečuje rjavenje. Ker ni varov, ne more niti najmanjša pora ostati nezaščitena. Ne more rjaveti. Je praktično trajen.
Pralni stroji Ei čuvajo dobo trajanja tkanin, kot jo predvidi proizvajalec, ker pri pranju tkanine ne doživljajo kaljenja (temperaturnih šokov). To so dosegli s postopnim razhlaje-vanjem z dodajanjem mrzle vode. Ko je kuhanje pri 95 stopinjah Celzija končano, stroj ne izprazni vse količine vode naenkrat, ampak le del. Manjkajočo vodo nadomesti s hladno. Ta postopek traja, dokler stroj ne zamenja vrele vode s hladno.
Stroj ima dva nivoja vode. Nižji za kuhanje, ker s tem pri-hrahimo elektriko. Višji nivo pa je pri izpiranju zaradi popolne odstranitve pralnega praška. Na ta način je izključena možnost alergičnih obolenj zaradi pralnega praška.
S—75 Bio zagotavlja kvalitetno pranje perila tudi s tem, da zanesljivo segreva vodo na izbrano temperaturo ne glede na trenutno napetost električnega toka in temperaturo vhodne vode. Programator se premika temperaturno, ne pa
Če je Ei s kvalitetno konstrukcijo že omogočila montažo stroja izven kopalnice, je smatrala za svojo dolžnost in obveznost, da ponudi tržišču stroj kar najlepše oblike. To so uresničili s pralnim strojem S 1001, ki bo na tržišču že v začetku leta 1978. Ta stroj je na beograjskem sejmu prejel diplomo za najlepši design.
Vsi tehnični prijemi so pri tem pralnem stroju v primerjavi z evropsko kvaliteto še izboljšani. Zato smo prepričani, da bo pralni stroj S 1001 ne samo izvrstno pral, ampak bo tudi okras v stanovanju.
Za pralne stroje daje Ei 24 mesecev garancije, kar je še en dokaz kakovosti.
Če se boste odločili za nakup pralnih strojev Ei, obiščite najbližjo trgovino z belo tehniko ali pa na prodajalno Ei v Ljubljani, Gregorčičeva 13, telefon (061) 24-988.
EPS DL
Pralni stroj S 1001
Pralni stroj Supermatik S-75 Bio
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
razpisuje
javno prodajo rabljenih osebnih sredstev	Izklicna cena
1. TOVORNI AVTO OM-150 z nakladalno
napravo HIAB 173 (vozen)	80.000,00
2. TOVORNI AVTO OM-TIGROTTO 5,51	- vozen	30.000,00
3. ZGIBNI TRAKTOR CARARRO - TIGRONE	765 - nevozen 50.000,00
4. PRIKOLICA — kamionska 2-osna — 10t	40.000,00
5. KOMBI IMV-1600 - 3 kom.	6.000,00	- 10.000,00
6. VITEL JGLAND" - 3 t za izvlek lesa	1.500,00	- 5.000,00
7. TRAKTORSKA ENOOSNA PRI KOLICA Kiper - 3t	5.000,00
8. PLATNENA KABINA za traktor IMT 533	1 00°'Sn
9. BARAKA — pri pošti v Straži — za prestavitev	10.000,00
10. TRAČNA 2AGA s poslopjem v Gradcu — za prestavitev	15.000,0°
11. VEČJE ŠTEVILO RABUENIH MOTORNIH 2AG.
Pričetek licitacije od 1. — 10. bo ob 8. uri, za motorne žage pa ob 10. uri dne 26. 12. 19^ na upravi Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Gubčeva 15.
Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek.
Razen pod točko 11. se pred pričetkom položi 10 % varščine.
Ogled kamiona OM—150 v TOZD Črmošnjice, prikolice v TOZD Podturn, traktorja na „Agroservisu" v Žabji vasi, barake na navedenem kraju, vse ostalo pa 2 dni pred prodajo n upravi.
Tri zmage in poraz
nadaljevanju I. b slovenske namiznoteniške lige zmagi JjČevja in polovičen uspeh Novomeščanov — Na bočnem pionirskem prvenstvu najboljši Guštin, Kobetova, Švent in Majerletova
j fealci namiznega tenisa v I. I^Publiški ligi so konec minu-5* tedna odigrali dve koli. LVon>eščani (Dolenjska) so ^ zmagali, Kočevci pa so obakrat boljši od svojih najstnikov in so po 6. kolu na J* mestu. V Novem mestu v nedeljo območni namiz-gki turnir za pionirje in na katerem so bili naj-3* Novomeščani in igralke iz Iztrga ob Kolpi.
O®jznoteni5ki vrsti z Dolenj-S v 5. in 6. kolu dosegli tri EJ*-Kočevci so brez težav ugnali vrsto Kamnika in Domžal Novomeščani so morali ^»Premoč Žalčanov, tesno pa j(\'®?gali Kamnik-Domžale. Ža i J;, z Dolenjskega je značilno, <5o 7^ata z močno pomlajeno hi, Novomeščane navadno ob bolj izkušenih igralcev. '<ii n,-je nastopil Somrak, ki ima ^i^jveč zaslug za drugo ligaško Pionir Guštin je igral dokaj «antJ!le<!tem ko se pri mladincu f0vju v*di, da ne vadi dovolj.
)it0. j m drugače je s kočevsko b jJe. ®ed najmlajšimi v ligi in je k^J doživela en sam poraz. Ne-
je med najperspektivnejšimi bo sposobna nastopit
'?_at'cem bo sposobna nastopiti I 6eJ“uZahtevnejšem tekmovanju. vStoti.: Kamnik-Domžale -
5 (Ručigaj — Žigante Guštin 2:1, Hribar -1;2, Pirš - Žigante 2:1, -un i « Somrak 0:2, Hribar -W Pirš - Somrak 0:2, Hri-
FM-Ž!8??46 2:1> Ruž«aj ~ Gu'
i .* Kamnik-Domžale — Ko-R	- s- Pogorelec
“"bar - b. Pogorelec 2:0, Lapajne 1:2, Hribar - S.
w bartolj .klubski prvak
S Merre,banjSkega k
t v	80	*me^ zadnji
klubskega prvenstva H	Kutnar v Radohovi vasi
tekma je bila na moč •Ijnej nekakovostna, zmagal pa
1. Bartolj , 2. Lavrič Gričar 6225
!^5L fcffiasasss;
Pogorelec 0:2, Ručigaj - Lapajne 0:2, Jeraj - Pogorelec 0:2); Žalec -Kočevje 3:5 (Arzenšek - Lapajne 0:2, Potočnik — S. Pogorelec 2:0, Turk - Osterman 0:2, Potočnik -Lapajne 2:0, Arzenšek - Osterman 1:2, Turk — S. Pogorelec 2:0, Potočnik - Osterman 0:2 in Turk -Lapajne 0:2); Žalec - Dolenjska 5:2 - Arzenšek - Žigante 0:2, Potočnik - Guštin 2:0, Turk -Somrak 2:1, Potočnik - Žigante 2:0, Arzenšek - Somrak 0:2, Turk - Guštin 2:0, Potočnik - Somrak 2:0).
Kobetova in Guštin najboljša
Novomeški namiznoteniški klub je konec minulega tedna pripravil v športni dvorani območno namiznoteniško pionirsko prvenstvo. Udeležili so se ga najboljši igralci z občinskih prvenstev, in sicer iz črnomaljske, metliške in novomeške občine. Trebanjci so ponovno razočarali, kar da slutiti, da so v tej občini namizni tenis po osnovnih šolah zanemarili.
Najmlajši igralci namiznega tenisa so dokazali, da se najbolje dela v Novem mestu, Starem trgu ob Kolpi, Šmarjeti in Dolenjskih Toplicah, lepo pa napredujejo tudi igralke iz Mirne peči. Prvenstvo je dokazalo, da je med mladimi precej zanimanja za namizni tenis. Tako je samo v novomeški občini nastopilo blizu 300 pionirjev in pionirk, preden so lahko dobili najboljšo ekipo.
Vrstni red pri pionirjih: 1. Guštin (Novo mesto), 2. Kump (Dolenjske Toplice), 3. do 4. Svent (Novo mesto) in Kobe (Stari trg ob Kolpi); pionirke: 1. Kobe (Stari trg ob Kolpi), 2. Jeglič (Šmaijeta), 3. do 4. Majerle (Stari trg ob Kolpi) in Nahtigal (Mirna peč); dvojice-pionirji: 1. Guštin—Švent, 2. Ro-bek-Grubja, 3. do 4. Zupančič-Ivanetič in Mikec-Robek; pionirke: 1. Majerle-Kobe, 2. Glavan-Jeglič, 3. do 4. Saje-Zajc in Nahtigal Kočevar.
Slovenskega pionirskega prvenstva v Ptuju se bodo udeležili Guštin, Kump, Kobetova, Jegličeva ter para Guštin-Svent in Majerleto-va-Kobetova.
SEVNICA :
ŽALEC IN CEREPAN
Sevniški šahisti so pripravili tradicionalno medobčinsko tekmovanje invalidov. Med ekipami so zmagali Žalčani (osvojili so 7 točk), Sevničani so bili drugi (5) in igralci Laškega tretji (brez točke). Na turnirju posameznikov pa je bil najboljši Čerepan (Žalec) 8,5, za njim pa so se uvrstili: Maurer (Sevnica) 7,5, Černelič (Žalec) 7,5, Prosenik (Sevnica) 6,5 itd. Nastopilo je 11 šahistov.
B. D.
KOČEVJE:
1.IVIC
Predstavniki kočevskega in ribniškega šahovskega kluba so pripravili tradicionalni medmestni šahovski turnir - peti po vrsti - na katerem je zmagal Slobodan Ivič. Zanimivost turnirja je bila v tem, da so prvih pet kol odigrali v Kočevju, drugih pet pa v Ribnici.
Vrstni red: Ivič 7,5, Čimer (oba Kočevje) 6, Golja (Ribnica) 6, Mazi (Kranj) 6, Žilevski 4, Kirasič (oba Kočevje) 4, Mestek (Kočevje) 3,5 itd.
Golja je s tretjim mestom in osvojenimi točkami postal mojstrski kandidat.
SLEPI PODIRALI KEGLJE - 10. decembra je bilo v Novem mestu republiško tekmovanje slepih in slabovidnih. Udeležilo se ga je 40 tekmovalcev. Med popolnoma slepimi je zmagal Ostrež iz Maribora, domačin Škrabec je bil drugi. Koprčan Mahne je bil prvi pri delno slepih, med slabovidnimi pa je bil najboljši Celjan Vodušek. Ekipno je zmagala vrsta iz Kranja, Novomeščani pa so bili sedmi. (Foto: J. Pavlin)
Žerjav »odletel” praznih rok
Novomeške odbojkarice so v zadnjem kolu II. zvezne lige pošteno namučile jesenske prvakinje — Moška vrsta dosegla drugo zmago v letošnjem prvenstvu
Minula odbojkarska nedelja je Novemu mestu prinesla dve zanimivi srečanji Najprej so se domače igralke pomerile z Ravenčanka-mi, v drugem prvenstvenem srečanju pa so domači premagali precej slabe Prevaljčane. Vrsta Krke je po jesenskem delu na 6. mestu, Novomeščani pa po sedmem kolu v sredini prvenstvene tabele.
jemale in izkušene gostje so hitre nabirale točke, z dobro igro nadalje vale v četrtem setu in zasluženo dobile igro. Tekma je pokazala, da domače igralke, predvsem Rajerjeva, Piličeva, Zevnikova, Finčeva pa tudi druge, niso prav nič slabše od najboljših igralk v ligi. Z boljšim servisom, boljšim sprejemanjem žoge in mirnejšo igro bi lahko v nadaljevanju prvenstva zbrale precej več prvenstvenih točk, kot so jih v prvem delu n. zvezne odbojkarske
N. G.
JLA IN STARI grad
KRKA - FUŽINAR 1 : 3 (-9, 12, -8, -6)
V zadnjem nastopu v jesenskem delu IL zvezne odbojkarske lige-zahod so igralke Krke gostile neporažene FuŽnarjeve odbojkarice. Prvi set je dokazal, da Mohorči-čeva četa vse preveč spoštuje najboljše igralke v ligi. Domačinke so začele zelo slabo in prvi set hitro izgubile. V drugem so zaigrale povsem drugače: brez strahu, natančno in povedle 6 : 0, 9 : 1; ko pa je kazalo, da jih bodo gostje ujele, set zakjučile v svojo konst
V tretjem nizu so domače zelo slabo servirale, še slabše servis spre-
Krka: Rajer, Zevnik, Boh, Pilič, Gorjanc, Fine, Svent, Furlan, Suša, Potrč, Brajer.
!^'®skp>'[-^na komisija novomeške 'J s««*. T®6 v malem nogometu je Pregledala dosežene M v * ? J1*1 tudi potrdila. Vrstni S točv uPini dl moštev): 1. JLA Kite 2. S molenja vas 30, 3. K™25-4- Bela cerkev 22, 5.
6- Kren™ i9> 7-
rpuia 5 p- 8. Brusnice 16 itd; B
vi e£P):	Stari	^	39>
N 3? c 3- Šmaijeta 37, 4. J^ab*je 35, 6. Drska 29, 29. 8. Tabor 25 itd. V A ^ Vas * uvrst^a Stari grad in
V Zagrebu katastrofalen polom
V 7. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod so Novomeščani gostovali pri Industromon-taži — Plečaševa vrsta je bila minulo soboto preveč razigrana
V svojem prvem nastopu v Zagrebu proti Industromontaži — bodo morali še v spomladanskem delu —
ŠPORTNI KOMENTAR
Množičnost v nogometu
■ Minulim sestankom tek-lig^alne komisije občinske fefof ^em nogometu se je tekmovalna sezona tapetnih ekip iz novo-Zai-u6 občine tudi uradno ffačtia.
*tn~u komisije so na se-ugotovili, da je nogo-fa,. 'ped mladimi vse bolj 'J^lten- To priča število v dveh skupinah je nastopilo kar 25 Iq , ev. pa ne začetniških; jje Pokazalo predvsem ne-Pii te^em v jesenskem delu bH?nstva. V A skupini so ^boljši igralci JLA, v fknje vasi in Birčne vasi, t^gi skupini pa vrsta Sta-Ca grada, Žabje vasi, Šmarij’ Von* in Gabrja, ki je v ^Jnskern delu poskrbela za Ul le presenečenje: sploh j?j-ivela poraza, ito?, ie tekmovanje res 5 etično, dokazujejo regi-listi Le malokra-| u, Šport na Dolenjskem I lokate, da je v ,knji-vpisanih nekaj več kot 1 fj:0 igralcev, od tega pa jih Ikfn° s^orai 600- Razen \^jo bila srečanja dokaj
ekipi Novega Zagreba bodo morah še v spomladanskem delu — so igralci Novega mesta razočarali. Dokler so še imeli moči in se je lahko center Ljubo Munih kosal z nasprotnimi visokimi igralci, so Dolenjci uspešno držah razliko 1S košev, v drugem polčasu pa so popustih v obrambi in napadu. Novomeščani so s 4 točkami ostali na 10. mestu.
________________________ .	INDUSTROMONTAŽA	-
NOVO MESTO 112:66 (59:34)
Proti razigrani ekipi Nikole Ple-čaša, ki se bori za sam vrh lestvice, Novomeščani tokrat niso imeli kaj početi. Srečanje so sicer zelo dobro začeli in sta Munih in Slavko Kovačevič pobrala nekaj žog pod obema košema, mimo tega pa sta bila zelo dobra tudi v napadu. Gostje so rezultat v 4. minuti zadnjikrat izenačili na 8:8, nato pa so iniciativo prevzeli Zagrebčani Do konca polčasa so se nekajkrat izkazali še Slavko Se-ničar, Ivančič ter Švinger, toda razlike 15 košev novind niso mogli zmanjšati.
V nadaljevanju so domačini še vedno igrali z najmočnejšo postavo, s katero so hoteli zaradi razlike v koših čim izdatneje zmagati. To jim je tudi uspelo, saj so Dolenjci od 6. do 11. minute dosegli le 6 košev, Industromontaža pa kar 18! Ko so gostom pošle moči in je bila razlika že 40 košev, so se Zagrebčani skoraj malo preveč poigrali z nasprotniki, dosegli 100 košev in zasluženo zmagali.
Koše za Novo mesto so dali: Slavko Seničar 10, Munih 23, Slavko Kovačevič 8, Ivančič 8, Svinger 6, Peter Seničar 5, Beg 2 in Plantan 4.
M. GOŠNIK
PRIDE ILIRUA-SLOVAN
V 8. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod pridejo v Novo mesto ljubljanski košarkarji, in iscer združena vrsta Ilirije in Slovana. Vodil jih bo Janez Drvarič in proti Ljubljančanom, ki so v ožjem krogu kandidatov za vrh, Dolenjci nimajo možnosti za presenečenje. Bržkone
1 vseeno zanimi'
dobro obiskana, predvsem v manjših krajih, tako da nogometaši tudi nevede počasi uresničujejo portoroške sklepe. Če bi sedaj prešteli še vse tiste, ki se z nogometom ukvarjajo tudi manj aktivno (sodniki, trenerji itd.), bi videli, da postaja novomeška občina vse bolj nogometna. Tekmovalna komisija je ob vseh uspehih te sedaj pripravila razpis, ki vabi k,rekreativnemu‘ nogometu ekipe iz krajevnih skupnosti, ki doslej niso nastopale, in moštva iz organizacij združenega dela.
In še nekaj pomanjkljivosti lige: nedvomno bodo morali organizatorji poslej v ligi poskrbeti za več discipline. Moštvom, kakršna so Pionirjevo, iz Uršnih sel, Brezovice in Novega mesta (Trik), naj bi poslej tekmovanje, tudi za ceno množičnosti, prepovedali Zakaj, najbolje vedo sami in tekmovalna komisija. Sicer pa je pred vrati nova tekmovalna sezona in z njo možnosti, da se napake odpravijo.
J. PEZE L J
igralci Novega mesta bi morali po dveh slabih igrah (proti Željezničar-ju in Industromontaži) zaigrati precej boljše. Torej se v soboto zvečer obeta zanimiva košarkarska tekma med Novim mestom in združenimi Ljubljančani
ŽUŽEMBERK PETI
Ljubljanski Partizan Narodni dom je v počastitev dneva JLA organiziral II. turnir ženskih ekip Partizanovih društev. Udeležile so se ga tudi igralke iz Žužemberka in se uvrstile na dobro peto mesto.
52 uspešnih izpitov
V Krškem počastili 30-letno delovanje domačega AMD in 20 let speedwaya — Pel Slovenski oktet
pa bo tekma '
niva, zakaj
V nedeljo, 11. decembra, so člani krškega Avto-moto društva slovesno počastili 30-letnico delovanja društva in 20-letnico speedwaya. Na slovesni proslavi, ki je bila v dvorani Delavskega doma, je govoril tudi predsednik občinske konference SZDL Franc Rakar, ki je dejal med drugim:
„Trideset let uspešne dejavnosti AMD Krško, vtkanih v splošna prizadevanja občanov, je jubilej, na katerega ste lahko ponosni. Opravili ste pomembno poslanstvo in s športnimi in drugimi uspehi ponesli ime Krškega prek naših meja v svet. Z vključevanjem v nove odnose ste opravili pomembno nalogo, ki vam jo je zaupala družba, tudi na področju krepitve bratstva in enotnosti ter mednarodnega sodelovanja ...“
Minulo nedeljo je bil Delavski dom premajhen za vse, ki so se želeli udeležiti .krškega* praznika. Predsednik izvršnega odbora AMD Edo Komočar je imel kar precej dela, preden ie pozdravil vse goste. Proslave ob 30-letnici AMD in 20-letnici spcedwaya so se namreč udeležili tudi zastopniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, AMZS in AMZJ. pobratenih društev
turni program, ki sta ga izvedla Nela Eržišnik-Marica in Slovenski oktet.
H | | | | | s
lili if 1 M f M
Ribničani že .polnijo baterije’
Več vzrokov je, da so se rokometaši ribniškega Inlesa že pričeli pripravljati za novo sezono. Najprej se-
NOVO MESTO -ŽERJAV 3 : 1 (12,5,-13,9)
Blizu sto gledalcev je doživelo drugo zmago novomeških odbojkarjev. Že p rvi set je pokazal vse slabe, pa tudi dobre strani gostujočih igralcev in le malokdo v dvorani je dvomil o zmagi domačih, zlasti po drugem setu, ki so ga domači dobili brez težav. V tretjem se je ponovila novomeška hiba, ki je bila toliko večja, ker so domači goste začeli nekoliko podcenjevati Rezultat njihove igre v tretjem setu: 12 : 5 za goste. Ko so domači vrsto uredili, so rezultat izenačili — in celo povedli 13 :12, vseeno pa so set prepustili borbenim gostom
Novo mesto: Goleš, Babnik I, Babnik II, Cotič, Primc, Vernig Graberski.
NOVO MESTO S KAMNIKOM
Igralke v II. zvezni odbojkarski ligi so minulo soboto sklenile tekmovanje. Novomeška Krka gre sedaj k zasluženemu počitku, bržčas pa se bo kaj kmalu pričela pripravljati na spomladanski del 'prvenstva, zakaj vrsta bo morala nadoknaditi marsikaj zamujenega. V 1. spomladanskem kolu se bodo Novomeščan-ke pomerile z ljubljansko Enotnostjo. Doma so izgubile gladko s 3 : 0, utegne pa se zgoditi, da bo v Ljubljani rezultat precej drugačen.
Novomeščani so končno zabeležili drugo zmago v letošnjem prvenstvu, že v 8. kolu pa lahko dosežejo še nove prvenstvene točke, pa ne samo zavoljo domačega igrišča in domačih gledalcev, ki jih je v zadnjem času vse več, predvsem zaradi ekipe, ki je tik pred koncem prvenstva končno le v boljS formi Sobotna tekma bo pokazala, kako igrajo, če jim teče voda v grlo.
veda turnir, ki bo od 18. do 20. decembra v Ribnici, pa bližnje zimsko prvenstvo, ne nazadnje pa tudi odločitev o reorganizaciji tekmovalnega sistema v zveznih ligah, ki žene Ribničane k še boljšim rezultatom.
Trener Radič je v preteklem jesenskem obdobju dal priložnost mlajšim igralcem, ki so jo tudi izkoristili. Morda bi lahko Ribničani dosegli še kaj več, če ne bi bilo tistega nesrečnega poraza na domačem igrišču z Jadranom, ki je v mlado ekipo prinesel precej negotovosti in razočaranja, pa tudi dragoceno spoznanje. Tedaj se je v mladi ekipi pojavil Radič tudi kot igralec. Njegov delež v preostalih srečanjih, posebno tisti s Kvamerjem in Zametom, je bil neprecenljiv.
Ribničani v jesenskem delu prvenstva niso razočarali Kako bo spomladi? Po več kot 14-dnevnih pripravah kaže, da bodo inlesovd še vnaprej trd oreh za vsakega nasprotnika. Se najverjetnejša prva postava ribniškega drugoligaša za spomlad: Gelze, Karpov, Ilc, Putre, Gabrijelčič, Abrahamsberg in Ambrožič.
M. GLAVONJIC
KRMELJ: 1. SKOK
Krmeljčani so pripravili redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. Za hitropoteznega prvaka za mesec december se je potegovalo enajst šahistov. Po zbranih točkah sodeč, je bilo tekmmovanje na moč
iz Gornje Radgone in italijanskega Loniga, prebral pa je tudi pozdravne brzojavke.
Slavnostni govornik je bil predsednik UO AMD Krško Simon Gregorčič. Prisotne je seznanil s potjo društva od 1947. leta dalje. Sedaj je društvo med najboljšimi v Jugoslaviji. Organizirano ima raznovrstno dejavnost, izkazalo pa se je na športnem področju, in sicer v speedwayu in organizacijah večjih mednarodnih tekem, ki jih je pripravilo doslej že
Ob koncu proslave so podelili najzaslužnejšim članom priznanja. Podelila sta jih Simon Gregorčič in Franci Novak, nato pa je sledil kul-
ki sta ga izvedla Nela
izenačeno, zmagal pa je Skok, ki je zbral devet točk. Za njim so se uvrstili J. Zupan (8 točk), Prosenik (7), Sribar (6,5), Debelak (5,5), Pogačnik (5) itd.
B. D.
GLAVANOVA IN ŠVENT
Sredi minulega tedna je novomeški namiznoteniški klub pripravil občinsko pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu. V predtekmovanjih je nastopilo blizu 300 najmlaiših igralcev, prvaki pa so poštah Guštin (OŠ Grm), Glavanova (OŠ Šmaijeta) in para Guštin-Švent in Glavanova-Jegličeva.
/------------N
Turnirja za dan JLA
Dan Jugoslovanske ljudske armade bodo rokometaši in rokometašice na Dolenjskem počastili z dvema močnima turnirjema. Pni, na katerem bodo nastopile štiri najboljše slovenske ženske ekipe, se bo začel v Novem mestu, in sicer ob 9. uri. Pomerili se bosta vrsti Krke in Alplesa, takoj za ryimi pa še Olimpije in Preddvora. Po krajšem odmoru bo na vrsti drugo kolo, na katerem bodo v prvi tekmi igrale domače s Preddvorom, Olimpija pa z Alple-som. Ob 15. uri se bo začelo III. kolo: najprej se bosta za točki pomerili Alples in Preddvor, v zadnji tekmi zelo močnega turnirja pa še Olimpija in Krka.
Bržkone bo še bolj zanimivo v Ribnici, kjer bodo na tridnevnem turnirju nastopili najboljši jugoslovanski rokometaši, reprezentanca Slovenije, repreze-tanca JLA in domači zvezni ligaš Inles. Da bodo srečanja zelo močna, dokazujejo imena nastopajočih. Za ekipo vojakov bodo namreč igrali reprezentanti, ki sedaj služijo kadrovski rok. Proti ekipi SFRJ bodo igrali Krivokapič, Nimš, Zorko, Fejzula, Miljak, Serderušič in še nekaj odličnih igralcev. Turnir - začel se bo 18. in končal 20. decembra - bo zanimiv tudi zato, ker bo od ribniških tekem odvisno, kdo bo nastopil v reprezentanci Jugoslavije, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu na Danskem.
M. G.
NOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUCl
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 89
0 trgovska hiša maximarket
=lllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII=
„GOOOOL!“ — Janez Kovačič iz Kočevja se najbrž nič več ne čudi, ko vidi na nogometnih igriščih fotoreporterje z dolgimi objektivi, katerih goriščne razdalje segajo od 300 do 500 in celo 1000 mm. Le tako opremljeni so kos zahtevnim
nalogam, da uredništvom priskrbijo dobre posnetke razburljivega dogajanja na igrišču. Janez Kovačič se je sam poskusil
v tej zvrsti fotografije, čeprav v rokah ni imel tako močnih (pa tudi zelo dragih) teleobjektivov. Posledice so lepo vidne: dinamičen in razgiban trenutek pred golom je spretno ujel, vendar nadvse posrečena razvrstitev igralcev in vratarja ni dovolj učinkovita, ker se izgublja na- posnetku. Sliko smo v uredništvu malo obrezali, vendar tudi to ne pripomore do-
volj. Vsekakor je Kovačič s tem posnetkom zaslužil objavo v rubriki TISTI HIP, saj je ravno v pravem hipu pritisnil na
| sprožilo.
=iiiiiiiiiimiiiiiimmiiimmiiiiiiiimiiiiimmiiiiimiiiimmiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiimmiiiuiiimiiiiiiiii=
n* pred mleti )
Za most in elektriko
ČEPRAV JE bilo v občini Črnomelj po vojni mnogo vasi elektrificiranih, je še vedno brez elektrike okoli 30 vasi. To so najbolj oddaljene in najbolj pasivne vasi, ki pa so med vojno veliko žrtvovale za narodnoosvobodilni boj. Ker so vasi v dolini dobile elektriko skoraj zastonj ali pa zelo poceni, ne bi bilo prav, če bi prepustili preostale vasi same sebi glede napeljave elektrike. Politični problem je tudi dograditev ceste do mostu v Žuničih, ki ne teija večjih sredstev, pač pa nekoliko več razumevanja pri odločujočih činiteljih. Vaščani so za most, ki ga je gradila JLA, žrtvovali veliko lesa, voženj in dela ter dali brezplačno tudi svet, po katerem pelje cesta.
VINICA v Beli krajini je brez podjetij, čeprav je bil to včasih znan obrtniški kraj . Prav gotovo pa so tu dobri pogoji za nekaj
obrtnih podjetij. Čeprav oddaljena od železnice, je Vinica pomembno središče, vendar v gospodarskem pogledu po vojni ni npravila niti koraka naprej.
PREJŠNJI TEDEN smo srečevali v mestu ljudi, ki so kritizirali, bentili in bili upravičeno slabe volje. To so bili lastniki psov iz oddaljenih vasi pod Gorjanci. Pse so pripeljali v Novo mesto na cepljenje, mnogi od njih po 10 do 15 km daleč. Ali ne bi bilo laže, ko bi šel cepilec v vasi, kot da je desetine ljudi vodilo pse ure in ure daleč do cepišča? Ljudje bi radi plačali še stroške za prevoz veterinarja.
POČASI, TODA nezadržno prehaja slovenska televizija preko začetnih težav. Prve poskusne oddaje, ki jih je prenašala zagrebška televizija, so dobro uspele. Zdaj pa posreduje TV oddelek radia Ljubljana obširen program na razstavi radia in telekomu-
nikacij, kije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA
11. decembra 1957)
SVETU OKOLI
KUPČIJA Z BOGOM - Pridigar Don Stevvart iz ZDA služi lepe denarce z molitvijo. Posel mu odlično cveti, saj gaje organiziral na sodoben način. Posamezniki lahko naročijo pridigarju, da moli zanje ali njihove svojce ali celo za čudežno ozdravljenje, za vse pa je določena tarifa, ki je za čudež kar precejšnja: 100 dolarjev je treba odšteti, da pridigar prosi zanj. Naročnik več molitev ima ustrezen popust. Zaenkrat podjetje z bogom za svoje izdelke še ne daje garancije niti ne daje kreditov.
STARA MODROST - Ko v
nekem angleškem učbeniku za srednješolce vzgojitelji pišejo o spolnosti in kontracepciji, navajajo med drugim, da je najzane-sljivejše kontracepcijsko sredstvo še vedno besedica „ne“. Le o pravem času jo je potrebno izreči
BOLEZNI OBILJA - Obilje v visoko razvitih državah je porodilo vrsto novih bolezni, med katere spadajo na prvo mesto bolezni srca in težave s prebavili. Vendar se s temi nezaželenimi posledicami preudobnega življenja ne srečujejo le ljudje, ampak tudi Živah. Veterinarji poročajo, da je vse več mačk in psov predebelih, da bolehajo na srcu in imajo hude prebavne motnje.
ČLOVEKOLJUBA - V dom
za ostarele v New Yorku sta prišla lepo oblečena in omikana gospoda. Prebivalci doma so pol ure kasneje opazili, da smehljaje peljeta eno od invalidnih stark na njenem vozičku; menih so, da verjetno malo na zrak. Ker pa starke ni bilo nazaj, so poslali nekoga pogledat, kje je. Našli so jo močno prestrašeno daleč na ulici. Šele kasneje je zmogla ubožica povedati, da sta jo prijazna gospoda na silo peljala na sprehod in da sta pod odejo na vozičku skrila električni pisalni stroj. Stroj seveda ni bil last teh človekoljubnih gospodov.
NI BIL MOZART - Angleško sodišče je lordu Harewoodu oprostilo kazen, ki bi jo sicer moral plačati, ker je pri vzvratni vožnji trčil v parkiran avtomobil. Lastnik parkiranega avtomobila je močno trobil, da bi nespretnega lorda opozoril nase, a zaman. Harevvood je tisti čas po radiu poslušal Mozartovo simfonijo in je menil, da trobi orkester.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Grozni dogodki na trgu in ulicah
(Policija) je le gledala, ni si upala poseči vmes. Nekega policista, ki je zgrabil enega dijaka, so podrli na tla ga zbili. Toda to je bil šele začetek. Neki delavec zapazi na oknu mestnega župnišča dva duhovnika. Zdivjana druhal nabe-
praznike. Ta posnemanja vredna ženeroziteta priporoča se tudi za druge kraje.
(Ravno) ko ie imel vlak priti, peljal je čez tir gospodar iz Muhabera. Kaj se ve, kako je
re kamenja in pobije vsa okna. Nato se pridrvi
prikažejo
vsa množica zopet na trg, toda tu se vojaki Bošnjaki ter počno jih razganjati. Toda
napadejo jih s kamenjem in opeko, ktere ostan-'	'	‘	ti.	Vo......................
ki so še danes videti. Vojaki očistijo kmalu glav-
ni trg in razženo vse v stranske ulice, kier nastane pravi boj med delavci in vojaki. V Murski
Soboti so bili primorani vojaki streljati, in so
tudi jednega ustrehli, smrtno ranili jih pa več. Nekega mesarja prebodel je nek Bošnjak skozi
prsa, da mu je šel bajonet zadej skozi
(Iz Novega) mesta se nam poroča, da so gg. odvetniki in g. notar dovolili svojim uradnikom nedeljski počitek, ki se razteza tudi na
Čas ni nič prikril
Poldrugo tisočletje so veljala dognanja grškega matematika Klavdija Ptolomeja o dogajanju na nebu za nedotakljivo resnico. Mnogi so sicer podvomili, da je Zemlja v središču vesolja, nekateri so celo padli kot žrtve cerkve zaradi oporekanja Ptolomejevemu sistemu, vendar je Ptolomej veljal vse do Kopernika za najslavnejšega astronoma. Čeprav so njegova naziranja o vesolju že zdavnaj zavržena, pa se ga je naziv „kralj starih astronomov" še držal. Angleški fizik Robert R. Newton pa trdi, da je bil Ptolomej le spreten posnemovalec in goljuf.
Napad na moža, čigar avtoritete se tisočletje ni smel nihče dotakniti, je mladi Britanec zasnoval po osemletnem študiju Synta-xisa, zbirke nebesnih opazovanj v 13 delih. Obsežno delo je Robert Newton temeljito proučil in ugotovil, da je stari astronom zapisal nekatere ugotovitve, do katerih ni mogel priti s svojim načinom opazovanja. Ob primerjanju podatkov, ki so dostopni sodobni astronomiji, je Newton ugotovil tudi, da je Ptolomej zapisal nekaj opazovanj, katerih avtor ni mogel biti sam; bolj preprosto povedano, da je prepisal dognanja in opazovanja nekoga drugega ter se okitil s tujim perjem.
Kot najbolj značilen primer je navedel opazovanje jesenskega ekvinokcija 25. septembra 132. leta, o katerem je Ptolomej zapisal, da ga je opazoval „nadvse skrbno". Newton pa je izračunal, da bi tega leta opazovalec sončnega obrata v Aleksandriji, kjer je Ptolomej živel, lahko opazoval ta pojav en dan poprej, tj. 24. septembra.
Na novo odkrita domačnost, toplote od drv.
Drva so v modi
Pritisnil je mraz in iz vseh dimnikov se veselo kadi. Kjer je dim, je tudi ogenj, in kjer je ogenj, je tudi toplota. Tako nam v domovih preganjajo mraz radiatorji, plinske peči, električne peči, peči na olje, premog, v prenekaterem domu pa tudi še nenadomestljivo domača peč na drva. Teh peči je pri nas vse manj, medtem ko so v razvitem svetu skoraj povsem izginile. Toda dobrodušne starine se ne dajo tako zlahka vreči v kot.
Ko v svetu ljudje spremljajo dviganje cen nafte, zemeljskega phna, z njima pa gorilnega olja in električne energije, jim postaja vse bolj jasno, da bo treba za vsako stopinjo toplote v stanovanju odšteti nekaj več kot prej. In ko iščejo, kje bi bilo kaj cenejšega in primernejšega, se domishjo starih, dobrih drv.
Zaloge lesa so dejansko neizčrpne, ob pametnem izkoriščanju seveda. Američani so se naenkrat ogreli za drva. Letos so kar na lepem začeli spet kupovati peči na drva in so jih v kratkem prodali pol milijona. Do sedaj malo uspešni izdelovalci peči na drva so morali podvojiti proizvodnjo, hkrati pa se že pripravljajo na gradnjo novih obratov. Da ne gradijo na majajočih se temeljih, dovolj zgovorno pove podatek, da so v letošnjem oktobru prodali petkrat več peči na drva kot v lanskem, ko so za petkrat prekoračili prodajo še enega leta nazaj.
„Leseni bum", kot že govore temu svojevrstnemu pojavu, je obudil tudi stare ameriške kamine, oziroma odprta ognjišča. Z nekaterimi izboljšavami, ki omogočajo boljše izkoriščanje, postajajo vse pogostejši gost.
bilo! Konji prileteli so z raztrgano opravo domu, gospodarja pa so našli ubitega poleg tira. Soditi je, daje vlak le voz še vjel, gospodar pa je tako nesrečno iz voza odletel, da se je takoj ubil.
(Vina) se je v Šempetru precej pridelalo. In ker je cena primerno visoka, vino pa se lahko prodaja, smemo reči, da je prišlo k nam več denarja nego v katero drugo župnijo. Da bi ga le ljudje prav rabili vselej in povsod - vsaj jim potreb ne manjka. Drugih reči se je pridelalo za sproti, tako da sile ne bode. Opomnil pa bi nekaj. Zadnja leta prodajate vino zelo drago. Ali nikar ne mislite, da bode vedno tako.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
UDOBNO IN TOPLO — Na obeh slikah je nazorno prikazano dobro urejeno bivališče za psa čuvaja: primerna pasja uta, dovolj dolga veriga in posoda z vedno pripravljeno pitno
vodo
Pomislite kdaj tudi na psa!
Lord Byron je psu napisal celo pesem, v kateri slavi tega zvestega človekovega prijatelja. Preveč bi zahtevali, ko bi od vseh lastnikov psov pričakovali take izraze hvaležnosti, gotovo pa lahko od njih pričakujemo, da bodo znali vsaj malo prisluhniti potrebam štirinožnega prijatelja.
Nikar psa čuvaja ne puščajte brez strehe nad glavo, brez obilnega toplega obroka na dan ali celo brez pitne vode! Tudi na prekratko verigo naj ne bo priklenjen, saj je svoboda gibanja najbolj naravna potreba te živali. Tako ravnanje je kaznivo kot mučenje živali. Slovensko društvo proti mučenju živali bo po svojih terenskih delavcih zabeležilo posamezne primere, zato Je zdaj trenutek, da morda, če že niste, poskrbite za psa čuvaja in mu oskrbite suho zavetje, dnevni obrok hrane in 3 do 4 metre dolgo verigo. Pozimi je še posebno važno suho in dovolj toplo zavetje za domačega psa.
Dobra pasja uta mora biti postavljena vsaj 10 cm nad tlemi, biti mora podolgovate oblike, imeti vhod, katerega je možno ob hujšem mrazu zagrniti z rabljenim kosom blaga. V uti je za ležišče zelo primeren otep
slame; lastnik naj slamo po potrebi menja. Dobro je tudi, če ima pes pred uto položenih nekaj desk, na katerih lahko počiva, kadar je deževno vreme in veliko blata. Dobra uta bo tudi dovolj topla, hkrati pa je varno zavetje pred poletno vročino.
Pes je mesojeda žival, zato mora dobiti vsak dan dovolj sveže pitne vode. Za hrano je primerna drobovina, skuhana s polento, rižem ali testeninami. Strokovnjaki svate pred votlimi kostmi kokoši. Te kosti pokajo z ostrim robom ter se zato kaj lahko zarjjcjo psu v črevo, zato začne žival hirati in pogine.
Za zdravje psa ni težko skrbeti. Vsako leto je potrebno dati žival cepiti, znamkico pa ji privežite na ovratnico kot dokazilo. Dvakrat na leto psa dobro pre-krtačite, morebitne klope pa odstranite z oljem. Klopov ne pulite, ker glave klopov lahko ostanejo v koži. Zajedala namažite z oljem in bodo sami odpadli.
Neozdravljivo bolnega psa dajte ubit. Najbolje bo to naredil živinozdravnlk, ki bo dal psu hitro delujočo injekcijo. Za zvestobo gotovo zasluži vsaj blago smrt.
v zlati šapi__
je na?<el Jonskega
Grški arheolog j® grob Filipa Makedonskega
Že leta 1952 je Manj* Andronikos, profesor ar gije na solunski univerzi, z manjem opazoval nekaj ve 10 metrov visoko gon,.toS grške vasice Vergina. ^sM avgusta so v gomilo prve lopate, izkopali ton zemlje in našli star grob. Andronikos je pre . ^ kim odkril javnosti, dai so pali grob kralja Filipa H-donskega, očeta velikegf^ jalca, Aleksandra Maked . ga. Najdbo so uvrstUi rn pomembnejše arheološk be tega desetletja.	lroVl
Grob je ležal okrog ... zU. pod površino. Ko s0 ° ... 5 jg
uoiljuai 51	—
metra dolgo fresko, na v živih barvah naslikan -prizor: skupina lovcevb. njih, med njirm je eden upo | o	no	glavi, l°v 1,-
daj‘lahko Privoščili.--le kralji, je arheologe takflj peljalo na sled. Med drug1. o
enem od spremljevalce.^
odkrili obraz, zeloA1^sandi4 znanemu obrazu Al , f Mekedonskega.
Grob makedonskega 0 risba Filipa Makedonskega
V samem gr°bu	i
umetelno izdelane sr	^
bronaste vaze ter *	o0i»!'i
kostjo in zlatom o^ . žje. V srcu groba je stal ^ fag iz belega marmoij > pa je bila zlata posoda’, levje šape. Na nji » y
kraljevski simboli MaK	.^	.
V žari so bile kosti ter	^ 1
rov venec. Kosti so ko I1 nek sežganega trupla pjf ^ pj
stičnih običajih položni ^
čitku okoli leta 336 pren
štetjem.
Arheolog Andrc. gsvr pričan, da gre za tele	je
ke slavnega Makedo > te(;
ke slavnega	rrti\0vK
prvi združil sedanjo najv^'
Makedonijo ustvaril e	:ef
jih starih držav, ^fLšiilf? njegov sin Aleksander	jj-iJ"
njegov sm	—	.	po-
rab takrat znanega sv
ba še ni znanstveno v
pretehtana in osvel^ no pa bo trditev, da g* Jj#
_	11 _1,«rl nflClčPCdl
Miki Muster Janez Trnove
25»
i n *
Privezala »1* Jed>' f. Tudi Kuni jima Je
e
v%I nove neznane poV poleg Poljnka i«*, gel'^
o skrivnost
samo
sujccv nista ^ jih komaj pobegnila. K
poslcd sta še vpra
v prejšnje križanke
							V T A
	A	M	A	T	ML Tl'	V A	_R Č A 13=
iKri U	P	A	D	— M	R A	A M	
	U	P	1			~vT	
€ A	R	A	A	A	J	i a	
	A/	R.		V	N	O S	r
	A	T			i	V e	R 1
J A	-	1	R]	O	K	e. z.	
	O	_v	T	-D	K	fc A	K O
		i	A	R	• l	— M	
^je misel preslabotna, da bi ■ PfeProsta, jo je treba zavre-
VAUVENARGUES
■nojih izkušnjah so ljudje Pregreh tudi breh čed-
ABRAHAM LINCOLN
	H					DL	PANOGA	PRESADj-	RIH KAMNITIH SPOME NIKOV	ANTON DERMOTA	NAŠ OTOK	DL	SOL SILICIJEVE KISLINE	ŽITNI R00	NERED
						PLOVILO						m Mih			
						STARA NAVADA									
						» w				OSTANEK PISALO					
						>					w				
						>								BERITE	DL
DL		VRSTA RIBE	ftr	■'SZ-										NOVA GVINEJA	POMLAD
08RAMBNA ZAŠČITNA PLOSCA							OL	ZAIMEK . očf							
VERDIJEVA OPERA							11°					100	RENU		
							TOLKAC						TRTA		
CIGAN						w									
						LITIJ					STRONCIJ				
KAMNINA Z AVALE									PREBIVALE ISTRE						
ABOTA									STATVE						
"»'■'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII milili  ............................................................................................................................................................
Ne ujame se v lastno past
Oljenje pajkov je malo raziskano — Kar ponoči spredejo, podnevi požrejo —   Pajki so dokazali, da so tudi mehke droge škodljive zdravju
Med gnusobo in golazen, do katere ljudje že od nekdaj ne J» ^kakršnih simpatij, spadajo tudi pajki vseh vrst in oblik, , najnavadnejšera križevca do ptičjega pajka, strupenega veli-Jj?® roed njimi. Ce jih postrani gledajo navadni smrtniki, ni to (k kko zelo hudega in neoprostljivega, manj pa je razumljivo, do njih tudi biologi ne vedejo dovolj spoštljivo in te zani-Ijm® 'rote ne preučujejo s tolikšno pazljivostjo, skrbnostjo in *»nijo, kot, denimo, proučujejo sesalce ali ptice. Prav pajki ^vljajo čudovit košček živalskega sveta, v katerega se spla-“°piti in ga podrobneje pogledati.
(strokovnjak za pre-Pajkov) Herbert Levi s Paiki t u uniyerze pravi, da so katerp	^postavljeni, da za ne-
•Vlste n‘l' *men nimamo, sn Je Seveda število vrst- ven' p*> nekatere med njimi skoraj neraziskane. Celo tako pletg"? znanega početja, kot je la j^jnrež. znanost še ni doce-Pletp	pojasnila,	čeprav
od	Je	okoli	10	odstotkov
je	000	vrst.	Trikrat več
"ftkarn ^ *ove žrtve s svilenimi ki Dri?*.084310 pa so pravi lovci, »D»wivtej0 do žrtve' brez vsakih
Vl	VOJNA V
naravi traja
j^.za obstanek je neusmiljen, it »n P3 občutijo tako lovci, stroki	^ele nedolgo tega so
te Juj ,?jaki odkrili, da so nekate-^nie 6 razv>le obrambne meha-Proti pajkovim mrežam, tla u Pa so zabeležili, da so pajki »»Ojg ^Premembe spremenili del   ....
Najpomembnejše je odkritje Thomasa Eisnerja, ki je ugotovil, da luskice na krilih metuljev in moljev pomagajo tem žuželkam, kadar se zapletejo v pajkovo mrežo. Luskice onemogočajo, da bi lepljive niti živalco obdržale. Pomagajo jim, da se hitreje izmotajo iz niti ter odlete proč od smrtne zanke.
Presenetljivo je odkritje, da nekatere vrste pajkov molje in metulje love drugače kot ostale insekte. Medtem ko pajek ulovljeno žrtev najprej zamota ter šele nato ugrizne vanjo in spusti strup, ki notranjost žuželke kar raztopi, pa molja ali metulja „naprednejS“ pajki najprej ugriznejo in s stropom ohromijo ter šele nato zavijejo v pajčevino. Nedvomno gre za odziv na spremembe, ali kot bi danes dejali, pajki so na protiorožje izbrali drugačno vojno taktiko.
ŠTIRINOŽNE PENELOPE
Mnogi pajki, ki pletejo mreže, ne puščajo svojih umotvorov pre-
pihu in dnevni svetlobi. Plesti začnejo takoj, ko se zmrači, pred zoro pa mrežo skrbno požro. Ta navada je arahnologom povzročala veliko preglavic, saj niso mogli zadovoljivo popistati in razvrstiti v sistem vseh vrst pajkovih mrež.
Znano je, da vsi pajki - pletilci pletejo svoje mreže na enakem osnovnem načelu. Najprej spuste nit, ki jo rahel vzgib zraka prenese do „sidrišča“ na drugi vejici ali drugem predmetu. Od te niti spuste navpično nit, ki jo prav tako „zasidrajo“. Osnova bodoče mreže ima tako obliko črke Y. Nanjo pletejo potem pajki določene vzorce, požirajo posamezne nitke, druge spet ojačijo ipd. Tako nastale mreže so dostikrat prava čudesa arhitekture.
Kakor so vsa ta dejstva preprosta in jasna, pa ni zadovoljivega odgovora na celo tako preprosto vprašanje, kot je, denimo, vprašanje, zakaj se pajki ne lepijo na lastne niti. Ali je morda na njihovih nogah posebna tvarina, ki ni lepljiva, ali gre za posebno spretnost gibanja po mreži?
Herbert Levi je taka vprašanja zastavil, a nanje ni odgovoril, ker za odgovor niti on sam ne ve. Na neko drugo vprašanje, kako pajki „režejo“ pajčevino, je odgovoril le
hipotetično. Iz opazovanja je ugotovil, da pajek pajčevine ne prereže s čeljustmi, zato domneva, da igrajo v tem procesu odločilno vlogo encimi.
PAJKI-NARKOMANI
Če izvzamemo krvoločno vlogo, ki jo pajek črna vdova ali ptičji pajek — oba sta zelo strupena in človeku smrtno nevarna - igrata v bondovskih filmih in romanih, potem nam ostane le še malo slave za te živalce. Med narkomani in strokovnjaki za zatiranje narkomanije so pajki postali nadvse pomembni, ko so z njimi pri poskusih dokazovali, koliko so škodljive mehke droge, predvsem marihuana, o kateri so mnogi resni ljudje celo menili, da bi jo lahko legalno kadili kot cigarete.
Strokovnjaki so laboratorijskim pajkom dajali uživati marihuano, potem pa so opazovali, kako se živali obnašajo. Nesporno so dokazali, da marihuana in druga mamila uničujoče delujejo na živčni sistem pajkov. Pajki - narkomani so izgubili naravni dar pletenja lepih mrež: namesto zglednih oblik so napletli prave skaze, kakršnih bi se vsak navadni pajek močno sramoval. Mamila so namreč zelo načela orientacijski čut
Navadna muha je zašla v pajkovo mrežo. Tresljaji kril so pajku sporočili, da ga čaka „pojedina“. Za muho ni več rešitve.
m
v
lil l
4 %< i-
H k i
fmm
. {■% V -
■»llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ZA OČETOM
t
jh, ~ taboreče. I ****<> ovoha-na tla zgodbo,
^ Vn«»-
(JJ»V Sta jim L, ‘*dati. Na-in kam
260
»Tudi mi smo nabiralci kavčuka,« je povedal Poljak. »Ti trije so portugalski Brazilci, drugi pa domači Indijanci iz Manaosa ob Amazonki. 2e poldrugo leto se klatimo po tej divjini. Siti smo je do grla, a zaslužek je zaslužek. Upam, da si bom s tem delom toliko prislužil, da se bom po vojni lahko vrnil v domovino, zakaj trdno verujem, da nacisti ne bodo ostali na Poljskem.«
261
Potem so govorili o drugih skupinah nabiralcev kavčuka. Poljak je povedal, da so oni najbolj zahodna skupina ob reki Purus. Če je kje njun oče, potem mora biti nekje niže doli. Nabiralci se ne oddaljujejo mnogo od reke, zato ga bosta gotovo našla, samo ustaviti se morata povsod tam, kjer opazita taborišče oziroma čoln. Morda srečata kje tudi ladjo, ki ju vzam* na krov. >	(
ozn/ssmo
Gozdno gospodarstvo Novo mesto opozarja občane, , da je v Uradnem listu št. 29/76 dne 17. 12. 1976 objavljen odlok o prevozu in prodaji novoletnih jelk. Sečnjo in promet novoletnih jelk dovoljuje le gozdno gospodarstvo Novo mesto, ki z gozdovi gospodari. NOVOLETNA JELKA, KI JE V PROMETU MORA BITI OPREMLJENA S PLOMBO. Občani, ki bodo prevažali ali prenašali novoletne jelke brez plomb, storijo prekršek, po katerem se kaznuje posameznik s 5.000 din in delovna organizacija s 50.000 din. Da bi občanom in drugim zagotovili novoletne jelke, je gozdno gospodarstvo organiziralo prodajo novoletnih jelk v naslednjih krajih: v Novem mestu na tržnici, v Straži na TOZD, v Šentjerneju pri gozdarski hiši, v Žužemberku na trgu, v Dolenjskih Toplicah na parkirnem prostoru, v Črnomlju na TOZD, v Metliki na trgu, v Trebnjem na TOK in v Črmošnjicah na TOZD. Prodaja se začne 19. decembra 1977.
(S TRIGLAV
„Delavski svet Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto vabi k sodelovanju za nedoločen čas (redno delovno razmerje): 1. SODELAVCA za določanje najvišje verjetne škode in cenilca — likvidatorja večjih škod.
2. SODELAVCA v statistiki.
3. SODELAVCA za opravljanje vzdrževalno-skla-diščnih del in del voznika motornega vozila.
Pogoji:
Ad 1) Visoka izobrazba ustrezne tehnične smeri (strojna, gradbena, elektro) in 5 let delovnih izkušenj.
Ad 2) Srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj.
Ad3) Poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje za voznika motornega vozila B kategorije.
Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti naj kandidati predlože v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24, z oznako „za razpis".
PROSTA AtISTA
Odbor za medsebojna razmerja trg. podjetja na debelo in drobno MERCATOR-PRESKRBA Krško
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE in tajnika organov upravljanja
POGOJI:
— srednja ekonomska ali administrativna šola ali gimnazija z najmanj tremi leti delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
— poizkusno delo 60 delovnih dni
2. POSLOVODJA v prodajalni št. 25, Leskovec POGOJI:
— visoko kvalificiran delavec ali poslovodska šola ali kvalificiran delavec s 15 leti prakse v trgovini. Poleg navedenega je potrebno poznavanje ekonomike v OZD in vodenje delovnega procesa v trgovini
— poizkusno delo 60 delovnih dni
3. PRODAJALCA v prodajalni št. 13, Market Kostanjevica
POGOJI:
— kvalificiran prodajalec živilske ali mešane stroke
— poizkusno delo 30 delovnih dni
4. PRODAJALCA (moški) v prodajalni št. 2, Železnina Krško
POGOJI:
— kvalificiran prodajalec železninske stroke
— poizkusno delo 30 delovnih dni.
5. PRODAJALCA v prodajalni št. 37, Market Krško, za določen čas — za eno leto
POGOJ: kvalificiran prodajalec živilske ali mešane stroke.
6. PRODAJALCA v prodajalni št. 38, Market Krško, za določen čas, najmanj tri mesece.
POGOJ: kvalificiran prodajalec živilske ali mešane stroke.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O	izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po poteku prijavnega roka.
POTA
m s rn /
'Tt*
Brez zavesti je zakon le kos papirja
Delamo programe in izdajamo zakone za večjo varnost na naših cestah, a brez učinka — število nesreč v SRS se je v
primerjavi z lanskim letom povečalo za 26,5 odstotka
Dežurni
poročajo
Čas celoletnih obračunov, naj bodo takšni ali drugačni, je napočil. Le malokaj se bo spremenilo v teh dneh, ki nas še ločijo do „uradnega“ zaključka leta. In spet se bomo učili na številkah, statistikah, ponovno bomo obljubljali in prisegali na boljše rezultate, da napak ne bomo več ponavljali itd. Tudi lani je bilo tako: delali smo programe za večjo varnost na naših cestah, govorili o „čudežni“ moči varnostnih pasov, pa nas je ponovno razočarala statistika.
Število prometnih nesreč se	vorili, da bo leto 1977 pomeni-
je v letošnjem letu v primerjavi	lo tudi uresničevanje vseh popi-
sanih listov papirja. Pa nič od tega! Pravijo, da ni prave koordinacije in volje za delo, tako med sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot
celih
PRETEPAL ŽENO IN OTROKE - Se miški miličniki so prejšnji torek zvečer pridržali do iztreznitve Antona Vidmarja iz Kašče 9 pri Semiču. Vidmar je doma razgrajal, pretepal ženo in otroke in jim grozil. Ker se ni hotel pomiriti, so ga odpeljali na „hladno .
KABINA JE GORELA - Istega dne zvečer je Velimir Pifar iz Rovinja parkiral tovornjak , Jstre“ z Reke na parkirnem prostoru pri bifeju Otočec in šel malicat Ko se vrnil, je v kabini opazil ogenj, lavci Petrola in novomes-
ostal nepoškodovan, vzrok požara pa še ugotavljajo.
NEVARNA IGRA - Stane Kovič iz Ivanje vasi je minuli torek opazil, da se otroci izgrajo z granato. Njegovi prisebnosti gre zahvala, da so pristojni organi granato, katere izvora ne vedo, tudi uničili Se to: otroci so jo našli v gozdu nad Ivanjo vasjo.
z lanskim povečalo za 26,5 odstotka. Naključje?
Govorili smo tudi o varnosti pešcev po mestih. Pa si oglejmo podatek, ki govori, da se v mestih zgodi kar 80 odstotkov vseh hujših prometnih nesreč.
Spomnimo se nekaj let nazaj, ko smo optimistično obljubljali večjo varnost po cestah, pa lanskega leta, ko smo se dogo-
VINJENA STA RAZGRAJALA - V soboto popoldne so trebanjski miličniki pridržali do izstrezmtve 50-letnega Ernesta Sitarja iz Prelesja. Sitar je vinjen razgrajal v TRIMU, kjer je tudi zaposlen.
Istega dne zvečer pa so novomeški miličniki pridržali še Milorada Blagojeviča, ki je prav tako vinjen ajal v stanovanju in pretepal svojo ženo. Oba bosta morala pred sodnika za prekrške.
RAZBIJAL STEKLENICE -Precej ..živahnosti" v minuli vikend je prinesel še Branka Jovič iz Novega mesta. Prepiral se je, pretepal in razbijal steklenice v gostilni Zagorc v Dol. Stari vasi. Morali so poklicati šentjernejske miličnike, ki so srbori-teža spravili na hladno.
»Gorjancem” ni mar zime
V Novem mestu izločili 6 avtobusov — Veliko napak, ki lahko vodijo tudi v smrt
Tako nepomemben in neupoštevan se zdi ob akcijah, kakrino so prejšnji teden pripravili delavci posebne zaščitne enote milice pri RSNZ na Dolenjskem, tisti 5. člen zakona o temeljnih varnostih cestnega prometa, ki pravi med drugim:
„Organizacije, ki opravljajo javni prevoz, morajo nenehno opravljati nadzor, kontrolo nad voznikom, da izpolnjuje predpisane pogoje, nadalje kontrolirajo tehnično brezhibnost vozil in da se izpolnijo vsi drugi ukrepi za varnost cestnega prome-
. K
ta.
Komajda slabe tri ure je prejšnji teden trajala akcija, v kateri so miličniki pregledovali	tehnično
(ne)brezhibnost in (nejopre-mljenost avtobusov. Rezultati so skrajno zaskrbljujoči, da ne rečemo vznemirjajoči! Na prostoru pred gasilskim domom v Ločni se je ustavilo 16 avtobusov in izmed vseh sta bila le dva brez napak (oba last ljubljanskega SAP), medtem ko so bili
ostali - tu vseh je stal napis „Gorjanci“ - polni hib. Še posebno velja to za tistih šest vozil, ki so jih izločili iz prometa. Vzrok? V „out“ je moral avtobus, ki je imel popolnoma zlizane vse štiri gume, pa eden, ki je imel večjo okvaro na zadnji premi (!), dva avtobusa sta imela pokvarjena avtomatska vrata (kakšna nesreča bi se lahko zgodila, če je tak avtobus pobi potnikov!), zadnjo dvojko pa so izločili prav tako zaradi slabih gum. Z opozorili jo je odneslo osem voznikov.
Tem podatkom dodajmo še, da so ob podobnem pregledu tudi v Črnomlju izločili enega, v Metliki pa oba pregledana avtobusa. Vsaka beseda je odveč, če se spomnimo hib: slabe gume, pomanjkljive svetlobne naprave, tehnične okvare (vrata), večina avtobusov tudi ni imela naprav za močenje vetrobranskega stekla, kaj šele protizmrzo-valna sredstva. In to sedaj, na pragu, da ne rečemo sredi zime! BOJAN BUDJA
POTUJOČA NEVARNOST - Začne se pri slabih gumah, pomanjkljivih svetlobnih signalih in številnih drugih tehničnih pomanjkljivostih. Konec pa je lahko tudi taklen, kot ga kaže posnetek.
med njegovimi člani. In priznajmo, prav tem svetom, katerih naloga je, da uresničujejo programe, dajemo premalo podpore. Obljubljamo, da bo drugo leto boljše?
Uvodoma smo omenili varnostne pasove. Z zakonom smo dosegli, da jih vgrajujejo v avtomobile, toda akta, ki bi govoril, da jih moramo tudi uporabljati, še do danes nimamo. Nič čudnega torej, če je pričakovani uspeh (beri: zmanjšano število žrtev na naših
cestah) izostal. Trkali smo na zavest voznikov, a zaman. Kakšna je torej družbeno-samo-zaščitna zavest odgovornih oseb v delovnih organizacijah, ki v svojih aktih z eno samo besedo niso omenili, naj se voznik in sopotnik v službenem avtomobilu med vožnjo privežeta?
In prav na rovaš takšnega stanja gre povsem preprosta ugotovitev: polovičarsko delo in vztrajno, a največkrat neuspešno trkanje na našo zavest nista mogla dati boljših rezultatov. Pred nami je novih 365 dni. Za sedaj vemo le, da bodo prinesli novi republiški zakon, ki bo predvidel obvezno pripenjanje z varnostnimi pasovi, prav gotovo nekaj opozoril in odločb, le zavest,
takšno, kot jo dandanes zahteva prometna situacija, si bomo morali sami skovati. Šele takrat bo vsak zakon postal del nas, obljube pa stvarnost. Vse dotiej pa si bomo metali pesek v oči.
B. BUDJA
LONGARJU LETO IN 4 MESECE ZAPORA
Že pred kratkim smo poročali, da si je Zdenko Longar iz Žužemberka kot vodja prodajnega mesta trgovine „Slap“ v času od aprila 1972 pa vse do septembra 1974 nezakonito prisvojil zaradi nevestnega poslovanja 99.000 din, neupravičeno pa si „sposodil“ še 16.000 din. Longarje ta denar že vmil, medtem ko prvo vsoto še odplačuje.
Na razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem minuli tedei) je senat pod predsedstvom—Kneza Kramariča odmeril Longarju enotno kazen: eno leto in 4 mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna.
m
LAŽJE, KOT SMO PRIČAKOVALI - Odločitev IS SO Novo mesto, da čez Glavni trg ponovno steče dvosmerni promet, je bila uresničena brez večjih zapletov. Ponovno je bilo namreč nekaj težav s postavitvijo prometnih znakov, posebno prvega dne. (Foto: Pavlin)
»Medvedje tace” za štiri milijone
Andrej Sajevic utemeljeno osumljen goljufije v novomeški „Krki"
Kriminalisti novomeške UJV so minuli teden prijavili okrožnemu javnemu tožilstvu 27-letnega Andreja Sajevca iz Ljubljane zaradi utemeljenega suma goljufije.
Sajevic, sicer priučen ključavničar brez zaposlitve, je 22. septembra letos prišel v „Krkin“ tozd Zelišča, s seboj pa je prinesel na prodaj 26 kilogramov suhih zdravilnih zelišč, medvedovih tac. Potem ko se je predstavil za Janeza Klemenčiča, je, kakor je v navadi v „Krki“, dobil prejemnico, na
Dosedanja raziskava je zraven vsega tega pokazala, da je Sajevic doslej že trikrat prodajal zelišča v „Krki“, vsaldč pod drugim imenom. Nabirati je
kateri je bila napisana vrednost
1.3 - *
.300 din; z njo bi moral dvigniti znesek pri blagajni. Sajevic pa je še isti dan popravil v prejemnici napisani znesek na 41.300 din in potem na blagajni vsoto tudi dvignil. Obtožnica navaja, da si je tako Sajevic na nezakonit način prisvojil 40.000 din.
NEPREDVIDEN
„ULOV“
V četrtek so v Bršljinu prijeli Omera Begonjiča, doma iz okolice Cazina. B e konjič je tega dne prišel v stanovanje Antona Novaka in nameraval ukrasti tranzistor, pri čemer ga je zalotil lastnik. Miličniki so kasneje ugotovili, da se Be konjič žc dalj časa klati iz kraja v kraj ter da ga s tiralico iščejo tudi Ljubljančani.
PO NESREČI POBEGNIL
Franc Mihalič s Potovega vrha je prejšnji ponedeljek zvečer šel peš od gostilne Antona Vovka na Ratežu proti domu. Sel je po desni strani cestišča, malce ga je tudi .nanašalo”. Takrat pa je za njim pripeljal osebni avtomobil Z—750 in ga podrl. Mihaliča so z zlomljeno nogo in poškodbami po glavi odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je voznik fička po nesreči odpeljal naprej. Miličniki so kmalu odkrili, da je avtomobil vozil 25-letni Anton Putiš z Male Cikave.
Deveta obsodba Jeleniču
V dveh dneh je storil tri kazniva dejanja — 2 leti in mesece zapora ter ukrep zdravljenja proti alkoholu
Senat okrožnega sodišča Novo mesto je minuli teden obsodil Vinka Jeleniča iz Vladi-slavcev pri Osijeku na 2 leti in 3 mesece zapora. Jelenič je v letošnjem aprilu vlomil v dve zidanici, 1. maja pa napadel še Ivana Vovčka in mu vzel 1.210 din.
Obtoženec je 30. aprila pripotoval v Brestanico obiskat prijatelja, s katerim sta se spoznala v zaporu. Bil je verjetno lačen in žejen, pa brez denarja, zato je še tega dne najprej vlomil v zidanico Ivana Spi-laija na Libnem in odnesel tudi nekaj denarja, potem pa še v zidanico Rozalije Cesar v Žvikih. Potem, ko se je najedel slanine in popil nekaj slivovke, je sladko zaspal. Spečega je našla lastnica, vendar ga je iz strahu pustila, da je odšel. Noč je Jelenič prespal na železniški postaji v Brestanici, 1. maja pa se je v restavraciji srečal z iskanim prijateljem. Tukaj je opazil tudi Ivana Vovčka, ki je imel pri sebi večjo vsoto denarja. Ko je slednji zapuščal gostilno, mu je vinjen Jelenič sledil in ga pri skladiščih na postaji napadel. Vzel mu je 1.210 din. Miličniki so ga s pomočjo prometnika Martina Stoparja, ki je slišal vpitje, našli spečega za bližnjim grmom.
Na razpravi je obtoženec dejanje zanikal, toda preiskava je po zaslugi prstnih odtisov in prič nedvoumno pokazala njegovo krivdo. Jelenič je bil doslej največ zaradi podobnih kaznivih dejanj že osemkrat obsojen
Križišče »enakovrednih
cest
Prednost ima »stranska cesta”
Primer, ki kaže na neurejenost v prometu
začel spomladi. Sprva mu je bilo to le v razvedrilo, pozneje, ko je pustil službo pri ljubljanskem Vodovodu, pa si je na ta način služil kruh. Sajevic dejanja ni zanikal, konec njegovih »dogodivščin** pa bo pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
Pravo humoresko dan<&, njega prometnega ^a°sahl. lahko napisali z magistr^ ceste	Ljubljana-Koč W■■
Opisani primer je ogleda® dvajsetih podobnih-pojdimo od začetka!
Nedolgo tega se je Jr magistrabii cesti, Id va“’ Kočevje, zgodila Pron}e\L nesreča. Voznik osebni, avtomobila (ime pomembno) se je nič sluteč, peljal po tej strabii cesti, ko mu le makadamske, da ne reče^ kolovozne poti, drugo vo* zaprlo pot. Materialna sKoa pri trčenju je bila Prece^J^\ In kot bi verjetno slor. vsakdo izmed nas, je P , voznik vložil pri zavorow nici odškodninski zahteve Nemalo je bil Preserpnl nad odgovorom, v ga sprašujejo, na kaj v svojem zahtevku. M? damska cesta, ki vodi ? magistralno, namreč nikakršnim Promezll znakom ni označena ^ stransko, vemo pa, takšnem primeru velja aesn pravilo.
Vsakemu, pa tudi o^m0 vanemu vozniku se verjew zdi nelogično, kako je . cesta, ki pripelje na Mjv' stralno, slednji enakovreanr Dokaz več, kako m Jj0 nekaterim za varno vot^r po naših cestah
in verjetno bi bila izrečena kazen, 2 leti in 3 mesece zapora, še večja, če ne bi psihiater ugotovil pri njem zmanjšano prištevnost, omejene intelektualne sposobnosti, da je psihopat in kronični alkoholik. Prav zaradi tega mu je sodišče naložilo še ukrep obveznega zdravljenja proti alkoholu med časom prestajanja kazni in podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe.
TRAGIČNE POSLEDI^
♦O ^
V soboto, malo pred P® zjutraj, se je pri Prilipah pri Bi® ^ zgodila hujša prometna nesre je razen ogromne materialne zahtevala tudi smrtno žrtev. ^ Voznik osebnega avtomob"*j. ske registracije Pavel Jelen skega je tega dne peljal iz proti Ljubljani, v Prilipah P8 1 ^ pojasnjenega vzroka ustavil in P vozilo na desni strani ceste neo^ ljeno in brez varnostnega Malo zatem je za Jelenom Pf^je tovornjak švicarske registracije* *
usi
F
#
Z AVTOM DO IZLOŽBE -Marija Žagar z Broda je prejšnji torek zvečer peljala osebni avtomobil z Glavnega trga proti Cesti komandanta Staneta. Na poledeneli cesti je avtomobil v ovinku zaneslo na desno, tako da Je trčil v zid pod izložbo Alpine, m trčenju sc je voznica laže poškodovala, gmotne škode pa je za 20.000 din.
NEPREVIDNO Z DVORIŠČA -Viljem Meglič iz DoL Nemške vasi je 7. decembra vozil osebni avtomobil od Trebnjega proti domu. Ko je peljal mimo tovarne Trimo, je z dvorišča z osebnim avtomobilom zapeljal Branko Ivkovič. Avtomobila sta trčila, pri čemer sta se voznika laže poškodovala, gmotne škode pa je za 50.000 din.
PRVE ŽRTVE NOVE CESTE -Prejšnji torek dopoldne je Sadih llamzič iz Ljubljane vozil avtomobil
novi cesti od LoCne prou L V križišču v Žabji vasi nj e
■»rnti nrinelial 7. neoreofl«
po novi cesti od Ločne proti vasi.
naproti pripeljal z ne desne ceste Novomešcan
Zupanc in Hamziču zaprl aj4
-	-	■-«-	poškodo™
svoje vozilo & pravočasno -	,
to pa ni uspelu koprskemu vise prikolico, ki ga je vozil 22-letn1 ^ Možina. Zapeljal je na levo S L(-stišča, takrat pa je iz nasprotne^ ri pripeljal kombi, ki ga j* jey Ajdini Izair, začasno stanujoč v /j nici. Pri silovitem trčenju je "J poškodbam podlegel že na kiaJ ^0t sreče, nastalo pa je tudi za ** 200.000 din gmotne škode.
Pete'
pn
trčenju sta se laže Zupanc in njegov so Zajc. Gmotno 65.000 din.
iuv
^potnik škodo cenijo
n*
sr
NOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUČI INFORMACIJE: TEL. (061) 23 681 INT. 89
0 trgovska hiša maximarket
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHmimiiiiiii=
EETRTMJV INTERVJU
Zakaj ni več takih izjem?
, Ekonomistka Sonja Grein £ direktorica enega izmed Vitlih Krkinih tozdov in hkrati edina direktorica 8°spodarske organizacije na Sfšem dolenjskem območju. Všteta je tudi med tistih 6 °dst. redkih žena v državi, ki Usedajo direktorski stol -gospodarske delovne organi-^oije. »Energična, sposobna ® okretna/1 pravijo o njej v f^ki, „odločna in razumevajoča" bi še pridali zaposleni v njenem tozdu. Sama pravi:
»Zelišča so Krkin tozd, ki Posluje v Bršlinu in ima 70 .^poslenih. Izvažamo zelišča 111 plodove na konvertibilna Področja. Izvoz nam daje na *eto okrog 75 milijonov “inaijev. Prodaja finalnih Zeliščnih proizvodov doma, Kot so čaji, napitki in prepasti široke potrošnje v prosti Podaji, pa navržejo še kakih ^ milijonov dinarjev pro-meta.“
~~ Voditi gospodarsko Organizacijo s tako velikim Prometom je sila odgovorno el°- Kako ga zmagujete?
»Dnevni umik je posebno zadnje čase resda skrajno
nja Grein: „Nimam nobe-
7“ težav zaradi tega, ker
1,1 ženska in ca «
tega, direktori-
apet. Včasih ne vem, na ^teri sestanek bi šla, ker na ^ ne morem. Vseeno pa se dobro voljo dajo težave Pomagati. Mi bomo do onca leta imeli potrebne nioupravne akte; to »enutno najvažnejše
je
Ko
ekonomistka
mi leti direktorsko mesto, je i bila to majhna enota za e izvoz. Medtem so postali = samostojen tozd, doživeli i precejšen razvoj, promet pa | se je desetkrat povečal. In že i uresničujejo nove, obširne | razvojne zamisli.
„Planiramo predvsem i razvoj proizvodnje raznih | preparatov, ki jih prodajajo | brez receptov in delujejo | preventivno. Tako smo pred i kratkim dali na trg naš i „Leciton“, ena večjih novo- i sti pa so ginseng kapsule, ki | jih mnogi naši ljudje zdaj za | drag denar kupujejo v tujini. I Gre za preparat s korenino i žen-šen, znane stare kitajske | zdravilne rastline. Pred krat- | kim smo tudi v Svrljigu | začeli graditi novo tovarno s | 5.000 m 2 površine, ki bo | delala v sklopu našega | tozda."
- Kako vas kot žensko | direktorico sprejemajo v | Krki in kako v lastnem | kolektivu?
„Zaradi spola res nimam | nobenih kompleksov in ne | težav na delovnem mestu. V | „Krki“ je precej žena na § zelo odgovornih delovnih = mestih. Pri nas intenzivno | rešujemo vprašanja otroške- i ga varstva, prehrane, zdaj si I prizadevamo za celodnevno | šolo. Vse to razbremenjuje | ženske domačih opravil in | jim omogoča sprejeti zahtev- I nejše dolžnosti. V našem = kolektivu pa tudi gre brez I težav. V ,Zeliščih* je tudi v §j proizvodnji direktorica. In § to zelo sposobna!”
— Zakaj pa po vašem ni = več direktoric v gospodar | stvu?
„Glede sposobnosti ni več | nobenega dvoma, da je pri = ženskah enaka kot pri | moških. Pač pa je vsaka žena | v današnjih razmerah doma i še vedno bolj obremenjena I kot moški. Potrebno je zlasti § razumevanje in pomoč part- I nerja, sicer direktorica mati | ne more brez skrbi na služ- i bena potovanja. Morda je e prav to naivečja redkost."
R.BAČER I
ŽAGA V SOTESKI:
DO POLETJA BO NARED
Kakšna je in bo usoda požgane žage v Soteski, zanima širšo dolenjsko javnost. Kot je nedavno izjavil inž. Mirko Pečar iz Novolesa, računajo, da bodo obnovitvena dela končana do junija 1978. Obnova z nabavo potrebne opreme se je malce zavlekla, ker so čakali sklep delavskega sveta, ta pa na razčiščenje dohodkovnih odnosov med posameznimi tozdi. Sicer pa Novolesovci pohvalijo odgovorne na uradih, kjer so iskali razna soglasja. Povsod so hitro dobili „papirje“.
•'.u
PRESELJENI V BRŠLEN - Elektro se je iz hiše z levi na Cestni komandanta Staneta brez javnega pompa preselil v novo stavbo v Bršlin. Poslopje je sodobno grajeno in lepo, stoji pa blizu samopostrežnice. (Foto: R. Bačer)
Nimajo vsi pomisleki „teže”
V letu 1978 naj bi celodnevni pouk uvedli na šolah v Dol. Toplicah in v Brusnicah, šola Grm pa samo za učence nižjih razredov — Taki so predlogi
6. decembra je razširjeni koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole v novomeški občini razpravljal o republiških stališčih in priporočilih, obenem pa preverjal uspeh akcije doma. Priznati je bilo treba, da je bilo doslej veliko razprav, oprejemljivih rezultatov pa malo. Nikjer še ni celodnevne šole, čeravno so ji mnogi oddelki podaljšanega bivanja zelo podobni.
Letos je v Sloveniji v 34 občinah 52 celodnevnih osnovnih šol s 393 oddelki in okrog 10.000 učenci. Samo v leto-
f*®inova prevzela pred štiri-
""'"'"iiiiiiiiiiuiiMuiMiiniiMHniMiMMnuiinMiiHniMiuiiiiniinuMiiiiiiiniiiininiuiMiiiiiiiiiMiiiiiii
šnjem letu je 11 osnovnih šol uvedlo celodnevni pouk, v novomeški občini pa kljub dosedanjim prizadevanjem nimamo niti ene celodnevne šole.
Šola v Dol. Toplicah je bila grajena s tem namenom, pa ce-
ASFALTIRAN JE IN POPRAVILA
Za sredo, 14. decembra, je bil sklican svet krajevne skupnosti Novo mesto-Center. Na dnevnem redu je bila obravnava predračuna za asfaltiranje in popravila Šolske ulice, Detelove in Jenkove ulice, Dilančeve ter dela Germove ulice. Vse ulice so take, da obkrožajo Glavni trg, so pa v zelo slabem stanju. Razen tega so na seji razpravljali o urbanistični problematiki v občini in imenovali svoje člane v nekaj odborov in komisij.
SODELUJEMO V HERCEGNOVEM?
12. decembra je v Novem mestu zasedal svet za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk. Analizirali so evidentiranje žensk za spomladanske volitve, obravnavali predloge za republiška priznanja OF in tudi povabilo na sodelovanje na znani razstavi »Mimoza 78“, ki bo v Hercegnovem. Gre za razstavo raznih ročnih del, ki naj bi zajela tudi dela občank novomeške občine, pobratene s Hercegnovim.
lodnevne šole nima, čeprav ima sicer bogato razvito dejavnost učencev in podaljšano bivanje. Šoli manjka predvsem kadrov, teh ni, ker ni stanovanj, in stanovanj ni^ ker ni urbanističnih načrtov. Se dve leti v Dol. Toplicah ne bo mogoče graditi. Naj bi dotlej čakali tudi s celodnevno šolo? Nikakor ne, so menili na koordinacijskem odboru in predlagali, naj skušajo stanovanja za potreben strokovni kader vsaj začasno zagotoviti v Novem mestu ah Straži.
Šola v Brusnicah ima tudi prostorske pogoje za uvedbo celodnevnega pouka, pa ji prav tako manjkajo pedagogi. Vse to najbrž niso nepremostljive ovire in bi jih lahko premagali, če bi se zares zavzeli.
Možnost je še, da bi v več šolah, kjer imajo oddelke podaljšanega bivanja, ta oblika prerasla v celodnevno šolo. Predvsem so omenili grmsko šolo. V novomeški občini imamo trenutno 694 učencev v čistih oddelkih podaljšanega bivanja in 205 v kombiniranih oddelkih. Glede tega imajo strokovnjaki - pedagogi več pomislekov, med katerimi je najbolj tehten ta, da v zdajšnjih oddelkih podaljšanega bivanja nudijo otrokom v glavnem samo izobraževanje, ni pa razvedrila za otroke, zato postajajo živčno napeti itd. Nekaj nerazčiščenih vprašanj je glede financiranja, . vendar so po mnenju odbora
SPET EN LEP VEČER
starostnikov so se v erri mestu izkazali za prilju-jj. n°^ °bliko srečanja občanov, '°žn ■ 0d let- Ob takih pri-se pogovarjajo med 'tufhm S PIedstavniki javnega in *0ci i °P°Utičnega življenja ter službe. Prvi dan starost-16	*)°	v	letošnji	sezoni	jutri,
stj .?ecembra, ob 16.30 v pro-Kuiw osnovne šole „Katja ''od	Pričakujejo,	da	se
Poie° Povabljeni odzvali, ker v, .Skromne pogostitve pripra-1° tudi lep kulturni program.
Ni več podpora, ampak pravica
Vec možnosti je, da z denarjem lahko pomagamo pomoči potrebnim občanom
Skupnost socialnega skrbstva v novomeški občini ima letos na voljo malo manj kot 15 milijonov dinarjev, kar je za 58 odst. več kot prejšnje leto. Po novi zakonodaji in organiziranosti te službe pa je več novosti. Predvsem: družbena pomoč socialno ogroženim ni več podpora, ampak pravica občana. O tem so razpravljali na skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva v Novem mestu.
kSpENj NAPRAVIL ^SETMILIJONOSKO ŠKODO
^nejšnji torek okoli 10. je pričelo goreti na
p-t^uarskem poslopju v anca Grudna v Družinski 1 20. Požar je nastal zaradi Pregretja pločevinastega jjj^ika, Id je vodil iz svinj-kuhinje skozi seno na ™strešju do strehe. Grud-u/?. so tega dne namreč v kotlu. Lastnik je opazil, ko se je vnelo J10, skušal ga je sam h gasiti, vendar brez uspeha. . eden pa so prišli gasilci in . dokončno pogasili, je 2®nj uničil okoli tri tone močno ožgano pa je ostrešje hiše. Škodo ^ljo kar na 100.000 din.
Vsa leta nazaj je bilo za socialno skrbstvo vedno manj denarja kot pa potreb, zato smo v novi način financiranja šli z nizko osnovo in to nas tepe. Letos bomo na primer dali za republiško solidarnost 1,5 milijona dinarjev več, kot bomo v Novem mestu prejeli. To se zdi kaj čudno, če vemo, da imamo kopico problemov doma, ki jih doslej nismo mogli finančno reševati.
Prav zato, da bi zajeli vse, ki imajo po novem sporazumu pravico do celotne družbene denarne pomoči (edini vir dohodka), ki znaša polovico varstvene pokojnine ali 856 dinarjev, ali pa tiste, ki prejmejo le razliko, delajo nove spiske upravičencev. Strokovne službe centra za socialno delo so dolžne, da s pomočjo SZDL in RK na terenu te spiske pripravijo, vedeti pa moramo, da na centru manjka polovico socialnih delavcev do polne strokovne zasedbe.
Doslej je v naši občini prejemalo družbeno podporo kot edini vir preživljanja samo 61 občanov, po novem računajo na najmanj 85 upravičencev, medtem ko se bo število upravičencev do izplačevanja stalnih razlik povečalo od 51 na 120. Skušali bodo zajeti tudi invalidne otroke ter duševno prizadete, ki so bili
doslej zaradi prepičlih sredstev vedno odrivani od družbenih podpor.
Po mnenju delegatov na skupščini bo potrebno v letu 1978 zagotoviti
Premagani hrup
Končno se je pred dnevi razbistrilo, kar je kalilo in oviralo začetek gradnje nove stanovanjske soseske na Cesti herojev v Novem mestu. Na širšem sestanku, na katerem so pretresali vse zadržke, so ugotovili, da je možno premagati tudi hrup, ki je bil nazadnje označen za glavnega krivca.
Kjer bi hrup presegal dovoljeno mejo, bodo projektanti in izvajalci poskrbeli za dodatno izolacijo v obliki barier med sosesko in ccsto. V nekaterih stanovanjih bodo uredili umetno prezračevanje, okrepili bodo zvočno izolacijo na fasadi in na oknih. Da pa bo vsem formalnostim zadoščeno, bo potrebno sosesko še preimenovati iz stanovanjskega v prehodno industrijsko stanovanjsko območje.
Trenutno je volk sit in koza je cela, tako da za začetek gradnje, razen zim, ni več ovir. Pričakovati pa je, da ne bo šlo gladko, ko bodo bloki že stali. Potrebno bo namreč urediti zadevo pokopališče, kar pa ni tako preprosto kot premagati hrup.
Ura zamujena...
Do 29. septembra letos bi moral Dominvest po pogodbi izdelati načrte za gradnjo novega doma upokojencev v Novem mestu, pa smo sredi decembra in načrtov s potrebnimi soglasji še ni. Dokler ni tega, ni možno iskati dovoljenj za gradnjo. Denar pa čaka in številni osameli in bolehni ljudje tudi, ki bi radi čimprej v dom.
Delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva v Novem mestu so pred kratkim o tem spregovorili in zahtevali, naj Dominvest za zamudo plača penale. Obenem so menih, da taki primeri zahtevajo tudi družbeno kritiko. Ne gre samo za nekaj tednov zamude. Zavlačevanje z gradnjo stane veliko, ker cene rastejo. Zdaj je za gradnjo doma zagotovljenih prvotno predvidenih 39 milijonov dinaijev. Od kod vzeti, če bo namesto letos, v letu 1978 začeta gradnja zahtevala 5 milijonov več?
vse to ovire, s katerimi se je možno spoprijeti. Vsekakor pa bo treba od zgolj razpravljanja preiti h konkretnim akcijam.
R. B.
O LEPOTI JADRANA
Novomeško hortikulturno društvo organizira 21. decembra ob 17. uri v dvorani Sindikalnega doma zanimivo predavanje: prof. Sime Letinič bo govoril poslušalcem o „Sončnem Jadra-nu“, predvsem o lepotah Kor-natskih otokov. Predavanje bo spremljano z 250 barvnimi diapozitivi.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Da ne bo spet zamer...
S tem ko so delovne organizacije podpisale sporazum in dale po 50 din na zaposlenega za organizacijo dedka Mraza, so pokazale razumevanje za skupno akcijo, vendar ni pričakovati, da so s tem rešene vseh drugih dolžnosti v zvezi z novoletnim slavjem.
Občinski koordinacijski odbor intenzivno dela, sestankuje in organizira, vendar peščica ljudi brez ar še pomoči ne more biti kos celotni organizaciji novoletnih prireditev v vsej občini.
Kar zadeva tridnevne prireditve in novoletni sejem v športni dvorani in okrasitev rotovža ter razdelitev sredstev na vse krajevne skupnosti in šole, je stvar osrednjega koordinacijskega odbora, prav tako organizacija enotnih darilnih paketov za 11.000 otrok. Organizacija prireditev po krajevnih skupnostih in šolah pa je Stvar tamkajšnjih dejavnikov. Bati se /je, da bi ravno tu lahko prišlo do kratkega stika in starih napak, če ne bo pravočasnega sodelovanja.
Za okrasitev in organizacijo internih novoletnih prireditev ter prihod dedka Mraza po vseh krajevnih skupnostih, kjer bodo obdarjeni predšolski otroci (tudi iz vrtcev!) so zagotovljena sredstva po 10 din na otroka. Zagotoviti primeren prostor in kratek program pa je dolžnost posameznih krajevnih skupnosti in tam živečih družbenih siL
Stališče koordinacijskega odbora je, naj bodo prireditve organizirane tako, da bo dedek Mraz lahko vsake-
mu malčku izročil darilo, naj ne bo okrog njega preveč otrok naenkrat in naj obdari vse predšolske otroke, vendar ne malčkov iz vrtcev posebej. Tokrat naj bodo vsi enaki!
Delovne organizacije pa naj kakor vsako leto poskrbijo za dodatno okrasitev, le da je letos na voljo strokovna pomoč s cenenimi in učinkovitimi zamislimi. Prebiti pa je potrebno led s tem, da ne bo organiziral vsak po svoje, marveč vsi na območju ene krajevne skupnosti uskladeno.
A SE GREMO
„MANCE“?
6. decembra je novomeška občinska skupnost socialnega skrbstva sprejela finančni načrt za leto 1977. Se pravi za tri tedne vnaprej, sicer pa je vse leto teklo poslovanje, kakor pač je: več kot pol leta na začasnem financiranju, ' potem smo usklajevali, v republiki in doma se dogovarjali, sprejemali akte. Socialno skrbstvo pa sploh ni izjema in tudi ne zadnja interesna skupnost, ki decembra sprejema finančni načrt za tekoče leto. In že zdaj se ve, da bo prihodnje leto vsaj prve tri mesece spet začasno financiranje ...
Novomeška kronika
tej dejavnosti še znatno več sredstev, sicer bodo nedavne podražitve oskrbnin v domovih pojedle tri četrtine vsega denarja za socialo.
ZAMUDA ZARADI POLEDICE - V torek, 6. decembra zvečer, in v sredo, 7. decembra zjutraj, je bila po neposutih in stranskih ulicah mesta taka poledica, da ljudje niso mogli iz hiš. V sredo zjutraj je na ta račun marsikdo zamudil službo. Bilo je tudi več padcev in nekaj poškodb.
SE NE VIDIŠ IZ SMETI - Okrog ..železničarskega" bloka v Bršljinu (tik ob progi) je večkrat tako nastlano s smetmi in odpadki, da pade vsakomur v oči. Mar tam smetarji ne hodijo ali pa nič ne zaleže odvoz, ker.sproti nasteljejo z novo poSlj-ko?
SPET PO STAREM - Od sobote, 11. decembra dalje, je Glavni trg spet odprt za promet z osebnimi avtomobili v obe smeri. Ker so bili vozniki vajeni nekajmesečne enosmerne vožnje samo mimo tržnice, jih je ob odprtju prometa po starem prvi dan le malo peljalo proti Glavnemu trgu. V nedeljo in ponedeljek pa so nekateri že „dirkali“ kot poprej...
SE RES NIC NE DA? - Prejšnji teden je spet več otrok iz novomeških vrtcev tožilo, da jih boli trebušček Ker to ni prvi primer suma nad prehrano, pač pa ponoven primer po tem, ko so nanj opozorili starS na skupščini skupnosti otroškega varstva, se ljudje sprašujejo: mar kritika, nasveti in predlogi nič ne zaležejo?
Štirje deCki in dve deklici - Minuli teden je v novomeški porodnišnici prišlo na svet 6 novih Novomeščanov: Lidija Spehek iz Drejčetovee poti 28 je rodila Boruta; Julka Novak s Ceste brigad 17 - dva dečka; Marica Graša iz Šolske 12 - Aleksandro, Jožica
Savkov iz Segove 16 - Gorana in Kristina Sevnik iz Zagrebške 15 — Nino.
RAZPRODAJA RAZGLEDNIC - Kljub mrazu in burji je bilo v ponedeljek na novomeški tržnici kar živahno. Razen dobro založenih stojnic s sadjem in zelenjavo so prodajali še volnene izdelke, konfekcijo, suhe rože in pa vsakovrstne novoletne razglednice po 2 din. Cene pridelkom so od prejšnjega tedna malo poskočile. Jajca se zde kupcem še vedno predraga, saj jih ženske na trgu ne dajo ceneje kot po 3 dinarje. Pomaranče so veljale
11.70 din, grozdje 16 din, jabolka okrog 10 din, paradižnik 22,60 din, mehka solata 30 din, endivija 14,50 din, mandarine 24,20 din, banane
11.70 din, karfijola 13,60 din in ananas 22,10 din.
Ena gospa je rekla, da ne bi bila rada na mestu mlade zdravnice v eni od mestnih obratnih ambulant. Primerilo se ji je, da je pacient zahteval bolniško na tak način, da si ni upala odkloniti .. .
■'»B (1479)	15.' decembra 1977
Stvmi uredila: RIA BAtER
DOLENJSKI LIST
17
MAKETA ČATEŠKIH TOPLIC - Osrednji objekt je hotel B kategorije s 300 ležišči, za katerega so to jesen položili temeljni kamen. V njegovem sklopu bodo zgradili še restavracije, aperitiv bar, prostore za zdravstveno in rekreativno dejavnost, mlečno restavracijo, posebej pa še igrišča, parkirišča in prostor za kampiranje. Predračunska vrednost je 188 milijonov dinarjev. (Foto: J. Pavlin)
Manj delavcev več naredi
Pravkar mineva leto, odkar so se v tovarni avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah trdo spoprijeli z vzroki izgub. Podpisali so sporazum o sanaciji in sprejeli sanacijski program, katerega sestavni del je bila nova sistemizacija delovnih mest. Kovinski obrat s 40 delavci se je tedaj ločS od tovarne. Pokazalo se je, da je v njej polovico preveč režijskih delavcev in da jih je pretirano število tudi v proizvodnji, to pa je sprožilo oster poseg v zaposlenost.
Negotovost nadaljnjega ob- čila odhajanje delavcev drugam.
Nekaj ljudi iz režije so napotili v proizvodnjo, približno štiridesetim pa so ponudili delo v Novem mestu, vendar so jim obljubili, da se bodo po potrebi lahko spet vrnili v Brežice. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 120, torej je bil poseg res korenit. Dela v Novem mestu niso vsi sprejeli; poiskali so si zaposlitev bliže, nekateri pa so spričo velike dnevne fluktuacije ostali kar v podjetju. Trenutno jih dela v Novem mestu samo še okoli pet.
Izgubo 11 milijonov dinarjev so po samoupravnem sporazumu pokrili drugi tozdi, v sanacijsko vsoto pa je iz svojih skladov prispeval delež tudi brežiški kolektiv.
Poslovanje se je hitro obrnilo na boljše in tako so že konec prvega trimesečja ustvarili 430 tisoč dinarjev ostanka dohodka. Za desetkrat so zmanjšali povprečno mesečno izgubo pri porabi materiala (manj poškodovanih delov in manjša poraba) v minulem letu in povečali storilnost za 25 do 28 odstotkov. Zraven moramo seveda pri-
PO VZORU VOJAŠKEGA 21VL JEN JA
Zadnje vaje, ki jih je občinski štab za teritorialno obrambo orga-n i ziral za bodoče pripadnike teritorialnih enot v Pečicah, so mladincem pomagale do razumevanja in obvladovanja osnovnih nalog v splošnem ljudskem odporu. Med praktičnimi vajami na terenu so se učili uspešnega izkoriščanja naravnih zaklonišč, streljanja in pravilnega prodiranja, pri teoretičnem delu pa so se seznanili z idejnopolitičnimi osnovami sistema SLO. Pouk je potekal po vzoru vojaškega življenja, vendar je bilo vzdušje kljub disciplini prijetno in domače. Mladi se bodo zdaj lahko svečano zaobljubili in postali redni člani teritorialnih enot.
M. JAZBEC
stoja je že sama po sebi povzro-
r-	'	"N
Nagradimo vsak izum!
Da smo v naši državi in s tem tudi v Sloveniji na repu držav po številu izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, je že vrsto let znano dejstva V posavski regiji je njihovo število še toliko manjše, morda tudi zato, ker tej dejavnosti doslej niso posvečali dovolj organizirane družbene skrbi.
Prav zato je toliko bolj pomemben osnutek sporazuma o tej dejavnosti, kot so ga naslovili njegovi sestavljalci, regionalni odbor za inovacijsko dejavnost, in ki so ga obravnavali te dni člani medobčinskega sveta Zveze sindikatov.
Merila, ki jih prinaša za nagrajevanje te dejavnosti, naj bi bila torej poslej enotna, zato naj bi bil sestavni del tega sporazuma še družbeni dogovor, ki bi ga morali po sklepu sindikatov podpisati v regiji. To gospodarsko in družbenopolitično pomembno stvar je treba urejati res enotno, saj sta bila doslej prav različen odnos in različno plačilo za izboljšave skoraj edini vzrok, da je marsikdo svoje znanje in dosežke raje in bolje vnovčil na tujem.
Osnutek, ki so ga sestavljalci pripravili za razpravo, bo, kot so poudarili na seji, vsem delovnim in drugim organizacijam zelo dobrodošel pripomoček pri sestavi njihovih lastnih pravilnikov o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki bi jih bilo treba čimprej narediti. In če so čas, ko sprejemajo v delovnih organizacijah vse splošne akte, za ta pravilnik že zamudili, z njim ne bi smeh odlašati, marveč bi ga morali sprejeti kot povsem samostojen akt.
2. S.
NOVO V BREŽICAH
Se VEDNO IZJEME - Predlog za enotno obdaritev otrok za novo leto pri Kooperativi iz Garešnice ni našel odziva. Za obrat na Bizeljskem so vrnili občinski Zvezi prijateljev mladine nepodpisan sporazum o prispevku 80 dinarjev na zaposlenega. Sporočili so, da bodo otroci teh delavcev dobili darila od delovne organizacije.
PRIHODNJE LETO Z ODLOKOM - Nevarnost požarov v občini se z razvojem povečuje, gasilska društva pa niso dovolj opremljena za učinkovito akcijo. V mnogih krajih, kjer gradijo vodovode, ni hidrantov, stari vodnjaki pa so zapuščeni in tako je ob požarih nujno potreben dovoz vode s cisternami. Zato predlaga samoupravna interesna skupnost nakup gasilskih avto cistern z zmogljivostjo pet tisoč litrov vode. Financiranje prognma protipožarnega varstva naj bi za prihodnje leto uredili še z odlokom, o čemer bo še pred koncem decembra sklepala občinska skupščina.
BREŽIŠKE VESTI
šteti še velik prihranek pri režiji-
Ob koncu polletja so ostanek dohodka povečali na okoli 800 tisoč dinarjev ob delnem pokritju skladov. Pri tej številki so ostali tudi v tretjem trimesečju, ko je zaradi novega programa proizvodnje prikolic prišlo do rahlega zastoja. Ta mesec se še posebej trudijo, da bi čimveč prikolic do kraja opremili, zato upajo, da bo tudi četrto trimesečje uspešno.
Vse, kar naredijo, gre t&oj v izvoz. Pred tovarno stoji trenutno okoli 450 nekompleti-ranih prikolic, to pa zaradi pomanjkanja uvoznega materiala. Po dvanajst do petnajst pa jih kljub temu vsak dan odpošljejo na železniško postajo.
Delo je torej steklo tako, kot so pričakovali. Kolektiv se je ustalil in dokazal svojo zrelost s povečano storilnostjo in večjimi prihranki.
JOŽICA TRPPEY
V PAPIRNICI ŽIVAHNO -Prednovoletno mrzlico zaznavajo že od prvega decembra dalje zlasti v papirnici in knjigarni, kjer so se nanjo pravočasno pripravili. Na zalogi imajo dovolj raznovrstnih čestitk, obeskov za novoletno jelko in drugih svetlečih se okraskov.
VRSTNI RED SE JE OBRNIL -Vsakoletno tekmovanje Društev prijateljev mladine sc je tokrat končalo z uvrstitvijo Cerkelj na prvo mesto. Na drugem mestu je Velika Dolina, na tretjem pa Bizeljsko. Med Društvi prijateljev mladine, v katerih so samo podružnične šole ali pa še teh ni, so dosegli največ točk v Kapelah. Sledita Bufcča vas in Čatež. Tam, kjer imajo popolne osnovne šole, so dosegli s svojo dejavnostjo od 2.700 do 4.000 točk, drugod pa od 1000 do 3000. Točka je vredna 70 par. Več bo torej dobilo tisto društvo, ki je bilo bolj delavno.
Potujoči
krvodajalec
Josip Dorič je svojevrsten rekorder: v knjižici ima črno na belem zapisano, da je do sedaj že 75-krat daroval kri. Pokazal je tudi diplomo, ki jo je pred štirimi leti prejel v Brežicah za več kot 50-kratno poklonjeno kri. To priznanje mu veliko pomeni, čeprav misli, da si je zaslužil kaj „višjega“.
Dorič je po rodu iz Osijeka. Tam je pomagal rešiti življenje delovnemu tovarišu, zidarskemu delavcu, ki je padel z odra in so ga hudo ranjenega odpeljali v osiješko bolnišnico. Tam so zanj nujno potrebovali kri. Petnajst sodelavcev je prostovoljno ponudilo svojo pomoč, pa je imel samo Dorič iskano skupino krvi.
Po tistem se je Dorič uvrstil med redne krvodajalce. Na odvzem krvi pa ne prihaja le dvakrat, ampak po petkrat ali celo šestkrat na leto.
Zaposlen je bil po raznih krajih Jugoslavije, zato je tudi kri daroval vsakič v drugem mestu: zdaj v Skopju, zdaj v Bihaču pa v Poreču, Zagrebu, Novem mestu, Brežicah in drugod. Komaj mineta dva meseca, že se odpelje na prvo transfuzijsko postajo. V Brežicah živi osem let in se skoraj redno odzove, vendar je tam odvzem le dvakrat na leto. Po tem, da ga ne vabijo redno na izlete in sprejeme, sklepa, da ne upoštevajo njegovih humanih dejanj zunaj občine. In ker je neke vrste potujoči krvodajalec, se tudi v Zagrebu ne spomnijo nanj, kadar na primer najpožrtvoval-
nejšim krvodajalcem ponudijo tridnevno bivanje v Poreču ipd.
Za te stvari pa je Dorič zelo občutljiv. Denarja ne pričakuje, želi si pa priznanje v drugi obliki. Sicer pa pravi, da bo ostal krvodajalec, dokler bo zdrav, in da se bo približal še ..višjim re-
kordom*'
J. TEPPEY
Spodbude za večjo odzivnost^
Izkušnje pri uveljavljanju delegatskih odnosov so kažipot za delo v novi mandatni^1 ^
ših zadevah družbenega g°sPjj! ^ darskega življenja in gai uag ^ s svojimi odločitvami. V oMJ
Za izpopolnjevanje delegatskih razmerij v občinski skupščini in interesnih skupnostih bodo dosedanje izkušnje pri uveljavljanju oarsKega življenja ui	i
delegatskega sistema dragoceno pomagalo. Po treh letih spozna-	s svojimi odločitvami- v . . ja
vajo, da so uspešno zaorali v ledino, tam, kjer se še zatika, pa se	pa kljub vsemu ug°tav JaJ|j z8 >«c
bodo v prihodnje pogumno spoprijeli z ovirami in pomanjkljivo-	niso izkoristili vseh mo eiaVcev f'
stmi, ki so jih v oceni jasno opredelili. O tej oceni bodo prihodnji	<«t»«>Knv
četrtek izrekli svoje mnenje tudi zbori občinske skupščine.
V temeljnih organizacijah delovni pripravljenosti delega-
združenega dela v krški občini je 51 delegacij s 354 delegati, v delovnih organizacijah z manj kot 30 zaposlenimi je 38 delegacij s 319 člani, v krajevnih skupnostih pa 13 delegacij s 133 delegati. Delegacije v tozdih in KS se resno lotevajo gradiva za seje občinske skupščine, kar se kaže v živahnejših sejah zborov, v vsebinski in
tov. Res pa je, da se delegacije sestajajo izključno na predsednikov predlog in da do sedaj še niso zašle dih, da bi to zahteval samoupravni organ ali družbenopolitična organizacija v delovnem kolektivu oziroma v krajevni skupnosti.
Zbori občinske skupščine so razpravljali o vseh pomembnej-
niso izkoristili vsen mu«*-	^
uveljavljanje interesov «1* • ^ in občanov, pri čemer na angažiranost delegatov , i upravnih organov, str^S|] služb in družbenopolit^l organizacij v vseh fazah a.,, janja osnutkov in P/, lL Nadalje ugotavljajo, da n	^
pravega odziva delovnih o p* zacij in krajevnih skuPn° oblikovanje ""',TrQTr’a ** v
ijevnih skup-- . ______________ programa	skup»
ne, čeprav bi ta	in	s
iz interesov delovnih lju I D>n>i -to ra Hi	1
Krški »srebrni” sadjarji
Agrokombinat ima že 243 ha nasadov sadnega drevja
Četudi je bila letošnja sadjarska letina ena najbolj skromnih, saj jo je pomladanska pozeba občutno zmanjšala, so v krškem »Agrokombinatu" četrt stoletja te dejavnosti proslavili v znamenju zadovoljstva z doslej doseženim in pomembnimi načrti za prihodnost.
Kljub temu da so bili na tem območju prvi strnjeni sadovnjaki že pred drugo svetovno vojno in da je bilo krško sadje, predvsem jabolka, znano tudi zunaj takratnih državnih meja, pa so temelje intenzivnemu družbenemu sadjarstvu postavili 1952. leta s 50 hektarji breskev, hrušk in jablan v Leskovcu. Izkušnje, ki so si jih tamkaj pridobili, so kasneje s pridom uporabili v večjem strnjenem kompleksu v Stari vasi, ki
ključili še s 54 hektarji novih nasadov, jablan breskev in lešnikov, s čimer naj bi bil program razvoja druž-. benega sadjarstva vsaj začasno zaključen.
Vzporedno s tem bodo uvedli še nekatere druge stvari, ki naj bi omogočile v prvi vrsti manjšo odvisnost od vremena (namakalno-oroševalni sistem), s „paletnim zabojem** pa bodo dosegli sodobnejše obiranje in hkrati nekaj novih skladiščnih zmogljivosti. In če poslej vremenske ujme ne bodo več tako neizprosne, potem bo krška občina dajala 1980. leta že do 500 vagonov jabolk, do 300 vagonov hrušk pa okoli 100 vagonov breskev in do 20 vagonov jagod.
ŽSEBEK
so ga pričeli urejati 1964. Ta obsega danes okoli 166 hektarjev, med katerimi- je tudi nekaj res najbolj sodobnih.
Ker se je tudi ta novost dobro obnesla, so pred dvema letoma na enak način uredili 30 ha jablan v Kostanjevici, pa to pomlad še 13, prav tako v Stari vasi. Vse to in še nekaj drugih novih površin daje danes skupno že 243 hektarjev nasadov v družbenem in 26 v zasebnem, oziroma 8,6 odst vseh intenzivnih sadjarskih površinv naši republiki Ob normalnih letinah dajejo rodni nasadi jablan in hrušk 2 do 4 vagone pridelka na hektar, pri breskvah 1,2 in pri jagodah do 1,5 vagona.
Obnova in urejanje novih sadovnjakov poteka ves čas skladno z razvojnim programom Agrokombinata, pa tudi z republiškim. V tem okviru naj bi to srednjeročno obdobje za-
KAKO KRMARITI DO 1980?
Zbori občinske skupščine bodo danes sprejeli izhodišča za resolucijo o uresničevanju družbenega plana v obdobju 1976 - 1980 m v njih posebej opredelili naloge, ki jih čakajo v nastopajočem letu. Ža temeljne razvojne naloge bodo določili nosilce za vsako gospodarsko in negospodarsko panogo posebej. To bo zagotovilo, da bodo izvajalci že zdaj začeli ukrepati in da se bodo bolje pripravili na dokončanje številnih investicij po delovnih organizacijah in v krajevnih oziroma interesnih skupnostih.
VZGOJA SADIK DOMA
Tozd Gozdnega gospodarstva Hortikultura prehaja postopoma na lastno vzgojo okrasnih sadik in bo v kratkem odprl novo prodajalno v kostanje -viškem gradu. Z dopolnjevanjem strojne opreme in mehanizacijo do sedaj ročno opravljenih del si obetajo naraščanje produktivnosti. Urejanje okolja bodo razširili na območje Zagreba in na vse tozde SGP Pionir.
_ -----ov	aeioviun .j-	^	s
občanov. Prav zaradi te».rez 1 zbori sprejemali prog1^ .^ , dopolnitev in spiemfflJ^J J predlogov in tudi brez razp	c
ar ***&:
delegacij.	 .	■
r PO 80 DENARJE/.
namposlenjoa
Občinska Zveza mladine v Brežicah je pie ^ kim poslala vsem tozdom » 0 gim delovnim stop**«® * obrtnikom v podpis samo p ni sporazum, s katerirn ^ zujejo, da bodo za enotn ritev otrok za novo letoJPgjj[ vali po 80 dinarjev m,z^7ie0 ga. Zbrano vsoto	V
na predšolske in šolske -jjlt občini. O tem bo zveza p® # najkasneje do 15. bodo imeli vsi natančen P 1^ nad zbiranjem in deUtvs. g£ znovanja bodo po vsen » g{^. roma krajevnih skupnostih nizirajo jih pa društva pni mladine.
^	*fi	ID**	‘
BRESTANIŠKI GRAD, kulturnozgodovinski spomenik	i
slovenskih izgnancev. Poživljajo ga razstave, nastopi pevsk«1 in drugih kulturnih skupin. (Foto: J. Teppey)
KRŠKE NOVICE
ZA DRUGO POLLETJE? - Urejanje malega pokritega bazena v osnovni šoli Milke Kerinove v Leskovcu hitro napreduje in prehaja v zaključni deL Po vsej verjetnosti ga bodo odprli že v začetku februarja in bo s svojo velikostjo 16,66 X 8 m doslej največji tovrstni objekt v občini. Prav zato bo zelo dobrodošel krškemu plavalnemu' klubu, ki si bo prizadeval, da bi vsaj glavno zimsko vadbo prenesel vanj.
NA TV SE ENKRAT - Krški krajani niso bili zadovoljni, ker je RTV Ljubljana v zadnjem času skrčila kar dva prispevka: o osrednji proslavi 500-letnice mesta in o zborniku „Krško skozi čas“ ter o delavskem domu. Za to so bili objektivni vzroki, zamujeno pa nameravajo popraviti še ta mesec, ko bodo na dvodnevnem snemanju pripravili daljšo reportažo o delavskem domu, o prispevkih delavcev zanj in tako naprej.
„STARI“ IN ^OVr >^» pevski zbor Viktor Parma topo1” je v petek s koncertnim n delavskem domu zaklju£“ jZ| sezono. Program so tokr*
nili še člani novega J.r nega orkestra, ki ga je * tov>£. člani godbe na p®*** up ™ ..Djuro Salaj" ustanovil m-Gradišek.
„Djuro gent Drago
DANES SEJA SKUPSJJo« Obravnava izhodišč a1® AS^ . politiki izvajanja občinskega. gCtp nega plana do 1980. leta st* delovanja delegatskega a egs te najpomembnejši točki da današnjega zasedanj* neleff.: zborov občinske skupščin^ uyed bodo na njej razpravljali * postopka za spremembo od statuta in sklepali o soglaSJ“e tom samoupravne In ter*®
lom samoupravne u « 0ni. nosti za varstvo pred požar
BLIŽE OLJU — Z novimi delovnimi
delavci
ta podlagi zahteve ljudi in občanov Ib or sklada.
Glas „ZA” - odločitev o bodočnosti
. tatoo vzdušje pred nedeljskim referendumom za gradnjo šolskih in otroškovarstvenih (j | 	objektov
' .^nedeljo bo po sevniški občini na običajnih mestih odprtih od '	ure	86	volišč, kier se bodo občani in delovni liudie
n fcaT 0 P^alj&nju samoprispevka za gradnjo šol, otroškovar-' ustanov hi avtobusnih postajališč^
* i razpravo o podaljšanju	-*—x*;-;
8 }ifl^Pevka je v jeseni začela V v.®sta konferenca SZDL, ki je
posredovala občinski
skupščini tudi predlog o razpisu referenduma. Te dni se je zvrstila tudi večina od 41 sklicanih zborov občanov po krajevnih skupnostih,
čut za socialni položaj
Socialno ogroženi bodo oproščeni samoprispevka
Odlok
za
w --	predvideni
T®oprispevek upošteva so-Sbkejše. Predvsem se ^oprispevek ne plačuje od ,f podpor, pokojnin z ' “^tvenim dodatkom, pri-r^alniii, otroškega dodat-**> štipendij in nagrad učen-v gospodarstvu ter regre-za letni dopust. Pomemb-J določilo je, naj bi bili Ptosčeni plačevanja samo-0jPe,v^a tisti, ki prejemajo ,a dohodek iz delovnega jTOeija pokojnine, ki ne ne ^ določenega zajamče-,.®a P^bnega dohodka v \P*®Iiki (trenutno znaša
2.162 dinarjev, valorizira se vsako leto sproti). Ravno tako naj bi bili oproščeni kmetje, če imajo manjši katastrski dohodek od 750 dinarjev in živijo od kmetijstva.
Upošteva se tudi davčna oprostitev za kmete in obrtnike. Ravno tako so lahko oproščeni plačevanja samoprispevka občani, ki z eno plačo živijo troje ali več oseb v skupnem gospodinjstvu. O takšni u~
odločal na delovnih upravni
i^istaS®ELE*BA - Po šolah v sevniški občini se te dni vrstijo «bot0 a . v- Povsod poročajo o veliki udeležbi. Sevniška šola je v <otn v Pr,r^dila tak diod staršev v največjem razpoložljivem pro-Ijiki iU’ v j®**!™0* Lisce. Zbrani starši podpirajo akcijo za >t0. ^referendum. Na sliki: med zborom staršev v Sevnici.
mnogo razprav je bilo tudi po delovnih organizacijah. Ce bo danes vreme le dopuščalo, se bo po sevni-ških ulicah v sprevodu zvrstilo nad tisoč otrok, ki si nabirajo učenost v tej pretesni šoli.
Kot je znano, se je v javni razpravi oblikoval sklep o tako imenovanem skupinskem prednostnem redu gradenj in adaptacij. Prvo, hkrati tudi najzahtevnejše obdobje (denarno je ovrednoteno na 44,8 milijonov dinarjev) vključuje dela do leta 1980. Tako v Krmelju, kot tudi v Tržišču naj bi bile zgrajene štiri učilnice za razredni pouk z večnamenskim prostorom in drugj-mi pritiklinami; vsaka stavba bo predvidoma veljala 5 milijonov dinarjev (v brošuri je tiskarski škrat „snedel“ pri Tržišču eno ničlo, dejansko pa gre za enako vsoto kot pri Krmelju). Sevniško osnovno šolo naj bi nadzidali in dozidali za potrebe osnovnega šolstva in usmerjenega izobraževanja. Ob preurejenem samskem domu „Lisce“ bo zrasel še en vrtec. Adaptirali naj bi tudi studenško šolo. Zadnji dve leti predvidenega samoprispevka naj bi uredili dva bivalna prostora za otroško varstvo v Krmelju, preuredili šent-janško šolo in podružnično šolo v Loku V Sevnici bodo takrat odkupili zemljišče in pripravili dokumentacijo za novo šolo. Skupno z vsemi enajstimi krajevnimi skupnostmi na območju občine naj bi v tej akciji zgradili tudi 25 avtobusnih postajališč. Med krajevnimi skupnostmi je razpisano tekmovanje za najboljši izid referenduma. A. ŽELEZNIK
PRIZADEVNOST - Šolarji so v celi vrsti šol sevniške občine tudi likovni pouk posvetili izdelavi prisrčnih del, namenjenih akciji za bližnji referendum. S svojimi deli so dodobra založili prostore tovarn in izložba Z velikim številom svojih izdelkov so se odzvali tudi pozivu propagandne komisije pri občinski konferenci SZDL. Le-ta jim je na seji minuli petek prisodila tudi prvo nagrado. Druga je osnovna šola Boštanj, tretja pa sevniška posebna šola.
LEP PRIZIDEK — Novi prizidek pri mirenskem domu TVD Partizan — s ceste ga zakriva stari dom — je velik objekt. Skupaj z domom bo postal res pravo kulturno središče kraja. Minuli teden so delavci Dane, IMV in Kolinske nameščali ostrešje. (Foto: Železnik)
Napredek v kolektivu in kraju
Sentlovrenški „Hrast" gradi nove delovne prostore — Kako hitreje posodobljati ceste?
Trebanjski Tregrad gradi 430 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano, doslej največjo naložbo šentlovrenškega Hrasta, tega malega, a marljivega kolektiva.
Stari prostori so bili zgrajeni kot svinjaki. Že zato, predvsem pa zaradi utesnjenosti delavci Hrasta težko čakajo mesec april, ko naj bi se vselili. Morda se jim bo ta želja uresničila celo prej. Zadnja leta so precej namenih za boljšo strojno opremo, uredili so odzračevanje in ogrevanje. Čeprav so letos zaradi gradnje tudi dodatno okrnjeni, se direktor Alojz Repovž ne boji, da do konca leta ne bi izpolnili proizvodnega načrta. Ob tem pa ne skriva skrbi. Ker gre pravzaprav za obrtno delavnico, se samo po sebi ponuja vprašanje o morebitnih ugodnostih, ki so jih polna razna gradiva, kadar je govora o malem gospodarstvu. „Nobenih ugodnosti ni,“ odgovori in brž pristavi, da je prej obratno. „Vse obveznosti, samoupravni akti in drugo, ravno tako tudi
nas
Delavke - matere najboljše slušateljice
Center za izobraževanje v Trebnjem skuša prisluhniti kadrovskim potrebam
. -j ugotavljajo, da se manjša zanimanje delavcev za iz--J^je ob delu. V Trebnjem se lahko še pohvalijo, da drži *fo*0:.v oddelek kranjske visoke šole za organizacijo dela se je j. Priglasilo 61 kandidatov!
Ztbi**1® 50 ime^ v Trebnjem j^ic l izpitov: po 13 slu-P totjv°nOIns*ce srednie šole in - ^bra administrativne šole. 7.
:%v , 80 ‘mul* Prv* sestanek kan-So ie * novi strojepisni tečaj. Po-j^u. or8*nizirana štiriletna eko-šola, dveletna admi-t"ie .a šola, tečeta dva letnika ktatkem ^ne š°le strojne smeri,
Vi vf* ^ b° Pričel pouk za šesti Ho ti?rt^ne osnovne šole. Začelo TOjJt’ družbenopolitično iz-v tej sezoni. V kolektive * Precejšnje zanimanje za V ® higienskem minimumu, ta oij oblika šolanja, ki ne po-iŽoSk -je oddelek novomeške gimnazije v Trebnjem,
« tos ponovno odprli prvi let-
sno, ali te ljudi usmerjajo v pisarne ali ne. V delovnih organizacijah se očitno še vedno premalo ukvarjajo s kadrovskimi načrti. Drugače si namreč ni mogoče razlagati popolnega molka kadrovskih služb na vprašalnik o potrebah po kadrih. Pred nedavnim je odgovorila le mokronoška Iskra - tozd Elektroliti. Pri trebanjskem centru bi radi prišli do seznama delavcev, do 40 let, ki nimajo vseh osmih razredov. Ugotavljajo, da je veliko več zanimanja za srednješolsko izobraževanje, pri tem pa je nepopolna osnovna šola največja ovira. Pregled študijskih uspehov postreže s še enim precej presenetlji-
vim podatkom: najboljši uspeh dosegajo delavke - matere.
Vsa organizacija pri trebanjskem centru sloni na eni delavki in računovodju. Če upoštevamo še zunanje sodelavce za družbenopolitično izobraževanje, je vseh zunanjih sodelavcev 25. Bolj kot kadrovske težave opozarjajo pri centru na prostorsko stisko. Sami imajo še vedno le troje prostorov, zgrajenih bolj za garaže, kot izobraževanje. V najemu imajo dva prostora v trebanjski osnovni šoli. Edini prostor, kamor so lahko strpali slušatelje za organizacijo dela, je bila sejna soba občinske skupščine. Ker so vsi prostori ob popoldnevih in tudi sobotah zasedeni, postaja vse težje rešljivo, kam strpati družbenopolitično izobraževanje.
A. ŽELEZNIK
* ^rubiša, direktorica tre-^nia	. ra v ustanavljanju, ne
? &io	113 usmerjajo ljudi
!(i ie , , e k pisarniškim opravilom.
Mo
namero marsikdo vpisuje
Pisni tečaj, vendar je pred-. delovnih organizacij odvi-
S predavanji v devet vasi
Pred rednim zimskim izobraževanjem kmetov
Trebanjska Kmetijska zadruga namerava tudi to zimo med svoje člane na vas s kmetijskimi predavanji. Na kraju bodo pripravili posebne teme za gospodinje.
SpET ZADRUŽNO GLASILO
je pri trebanjski Kme-izšla tretja (ciklostira-drugega letnika lista glasilo". Namenjen je de-^ kmetom. Med drugim pri-prispevek inž. Antona 0 izdatnih prevzemih kme-v zadrugi, kjer bo krompirja prav rekor-žal, ne bo veljalo za do-' ^loiz Metelko svetuje J gnojenje z umetnimi gnojijo Porabi umetnih gnojil v tre-W|, občini sicer že presegajo \n. poprečje, vendar bi bilo SteU10 uPravičeno še izdatnejše *?‘re*c,or zadruge inž. Siav-* °bjavlja vtise z zanimi-W*°kovnega obiska pri make-^®družni zvezi.
Kr
0 ii
l
I
Šolsko vzeto naj bi ta, prav gotovo najbolj iskana predavanja na vasi trajala dva dni po štiri ure. Inž. Alojz Metelko je zaradi rednosti teh oblik trdno prepričan o znanju kmetov, zato ne bo šlo toliko za predavanja, temveč bolj za strokovne razgovore in odgovore na nekatera najbolj pereča vprašanja. Zajeli bodo bistvene stvari o živinorejski in poljedelski proizvodnji. Novi zakon o varstvu pred kužnimi boleznimi prinaša nekatere novosti, med drugim bo namreč treba dati hleve pregledati in registrirati. Pogovarjati se nameravajo tudi o poslovni usmerjenosti zadruge, tekoči kmetijski politiki in v kakšne naložbe naj bi šli v naslednjih letih.
Pri organiziranju strojnih skupnosti so dosegli že lepe
uspehe. Samo strojnih skupnosti za pridelovanje krompirja je 38, sodov za gnojevko pa nad 20. Novi pogoji za kreditiranje terjajo le še 20-odstotno kmetovo udeležbo, zato meni inž. Alojz Zupančič, da bodo še bolj razširili silokombajne in sode za gnojevko. Pridelovanje krompirja nameravajo zaokrožiti okrog tovarne tudi s sodelovanjem sosednih zadrug v Sevnici, površinah okrog Mirne peči in Gabrovke.
S prvimi razgovori nameravajo pričeti konec tedna na Trebelnem in Selih Šumberku. Nato se bodo zvrstili še ostali sedeži kmetijskogospodarskih odborov. Zaradi obsežnosti terena in številne Udeležbe bodo v trebanjskem delu Suhe krajine pripravili predavanja v Dobrniču in Knežji vasi.
Darila na up?
Pričakovanje novega leta je posebno za najmlajše prežeto z dobršno mero pravljičnosti Prihod dobrodušnega dedka Mraza zlasti starejšim neposrednim prirediteljem pa vsako leto prinaša tudi obliko skrbi V trebanjski občini imajo za denarnico dedka Mraza sklenjen poseben samoupravni sporazum; del tega denarja dajejo tudi za nujno potrebna letovanja socialno ogroženih otrok. Lani je bil občinski odbor Zveze prijateljev mladine glede tega denarja (40 dinarjev na zaposlenega) v negotovosti do zadnjega trenutka, na kraju so morali iskati celo posojilo.
Ni se mogoče znebiti občutka, da ne bo letos prav nič bolje. Društvo prijateljev mladine je odstopilo dolg seznam podpisnikov samoupravnega sporazuma občinski konferenci SZDL. Med tistimi, ki so primaknili dogovorjeni denar, so predvsem manjše delovne organizacije: Treles, Sentlovrenški Hrast, mirensko Gradbeno opekarsko podjetje, Dolenjka, Surovina, Gozdno gospodarstvo - tozd Trebnje, šole, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Zanimivo je, da je med dolžniki celo občinska uprava, z izgovorom, da ji 'tega izdatka ne priznavajo pri republiški solidarnosti! V nekaterih kolektivih, kjer pravijo, da denarja nimajo, po drugi strani širijo govorice o posebnem obdarovanju otrok svojih delavcev.
posojilo za novogradnjo, doletijo prav kakor veliko industrijo, samo številke so manjše.“ Dosti bolj črnogled je, kar se tiče dela v krajevni skupnosti, kjer je predsednik. Z dodatnim krajevnim samoprispevkom za ceste skupaj z občinskim spadajo po obremenjenosti krajanov prav v vrh slovenskih krajevnih skupnosti. Vseeno je bilo zadnja leta narejeno več kot prej. Načrte, žal, delno ogroža predvsem skokovita rast cen. Za modernizacijo ceste Gornje Praproče — Mala Loka so bili
predvideli 2,60 milijona dinarjev. Prva faza (v glavnem dela skozi Šentlovrenc) so veljala 1,50 milijona dinarjev, za nadaljevanje so nakazah za zemeljska dela že 250 tisočakov. Seveda so segli v žep še v kolektivih, ravno tako tudi mejaši. Zemeljska dela na cesti proti Mah Lola bodo veljala predvidoma 1,03 milijona dinarjev, asfalt pa najmanj 600.000 dinarjev. Cesto je treba utrditi povsem na novo, saj nekdaj ni bila drugo kot kolovoz. Vozila se že sedaj lažje srečujejo. Vsi težko pričakujejo naddjevanje del spomladi.
A. ŽELEZNIK
renškega Hrasta prvič dobili prostore, prirejene za svoje delo. Na sliki: delavci Tregrada med gradnjo. Stavba je sedaj že pod streho. (Foto: Železnik)
TREBANJSKE IVERI
SREČEN, kdor NASTREŽE VODO - V Trebnjem postaja vse bolj umetnost iz vodovodnih pip na-streči lonec vode. Cevi presihajo kot za stavo,.tako hudo kot letos menda še ni bilo. Da je stvar resna, priča tudi že razpravljanje o negotovi preskrbi z vodo na sestanku trebanjske osnovne organizacije ZK. Nekateri menijo, da bi bilo treba sklicati javno tribuno in povabiti vse odgovorne. Ta hip pa veijetno niti tak shod ne bi dal kaj več vode. Nekaterim se že toži po trebanjskih vodnjakih, ki so jih po vojni, menda iz navdušenja nad sedanjim vodovodom, kratko-malo zasuli.
NI ZA LUKNJE? - Tregrad je v odgovoru na delegatsko vprašanje v občinski skupščini, kako je z luknjami v asfaltu, ki z dveh strani drži v Šentrupert, odgovoril, da jih pač niso mogli krpati, ker je bilo težko
za asfalt. Asfaltne baze so bile to sezono res izredno obremenjene, kaj malega za krpanje lukenj pa bi se z malo dobre volje prav gotovo dobilo.
TUDI DROBNI USPEHI ŠTEJEJO - V Šentlovrencu premorejo že enajst telefonskih priključkov, z dvojčki jih lahko pridobijo še sedem. Začeli so tudi z javno razsvetljavo. Lepše je urejeno tudi pokopališče.
DISPANZER ZA BORCE - S povečanjem trebanjskega zdravstvenega doma bodo boljše možnosti tudi za pomoč borcem. Še v tem mesecu bi moral pričeti delati dispanzer za borce, v začetku dvakrat na teden, po potrebi tudi večkrat. Ob tem je organizirana že patronažna služba.
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
TREBANJSKE NOVICE
X V J
m
DIVJE RAČKE — Lovci so letos v Kolpo „naselili“ več sto divjih račk, ki so se kaj hitro udomačile v novem okolju in reki v lep okras. V začetku je sem in tja koga zaskominalo po okusni račji pečenki, vendar je takih brezvestnežev vedno manj. Prebivalci obkolpskih vasi race hranijo in so z njimi sklenili pravo prijateljstvo.
A
Da dedek Mraz ne bo delal razlik
Akcijo za enotno obdaritev otrok za novo leto je pred leti v Sloveniji začela ravno črnomaljska občinska Zveza prijateljev mladine. Tudi letos so se odločili za tak način obdaritve in so o tem obvestili vse delovne organizacije in obrtnike v občini. Da dedek Mraz ne bo delal socialnih razlik, naj delovne organizacije ne pripravljajo obdaritve otrok svojih delavcev vsaka zase, marveč naj nakažejo 50 dinarjev na zaposlenega na poseben žiro račun, na katerem se zbirajo sredstva za enotno obdaritev vseh otrok v občini. Sredstva naj nakažejo do 20. decembra. Lani so na ta način obdarili 3.600 otrok. Računajo, da bodo letos zbrali 205.500 dinarjev in da bo odziv še boljši kot lani, ko le štiri OZD in pa trgovske poslovalnice, ki imajo sedež podjetja zunaj občine ali republike, niso prispevale denarja za enotno obdaritev.
Povsod, kjer je potrebna pomoč
Uspešno delovanje občinskega odbora RK Črnomelj - Več kot 4.500 članov - Po številu krvodajalcev v vrhu svetovne lestvice - Zavzeto delo mladih
Dejavnost občinskega odbora Rdečega križa Črnomelj je iz leta v leto bolj bogata in pestra, vedno pa usmerjena le k enemu cilju -moč sočloveku. In v tem prizadevanju se tej organizaciji vsako
:to pridruži več sto novih članov, ljudi, ki jim ni do tega, da bi se v prostem času pehali za dodatnim zaslužkom ali ga nekoristno
zapravljali, marveč ga posvetijo uresničevanju plemenitih ciljev
Rdečega križa.
Občinski odbor RK Črnomelj povezuje 16 osnovnih organizacij RK in ima skupaj z mladimi člani RK preko 4.500 članov. V letih 1972 — 1976 je RK v Črnomlju organiziral vrsto tečajev iz prve pomoči za voznike motornih vozil; v tem času je te izpite opravilo več kot 1.300 ljudi. 10, 20 in 80-ume tečaje iz prve pomoči organizirajo tudi za mlade člane v osnovnih šolah, za ekipe civilne zaščite in druge. Za tečaje prve pomoči je v občini usposobljenih kar osem zdravnikov, štiri medicinske sestre in pet prosvetnih delavcev. Tako je v KS in delovnih organizacijah vedno več ljudi, ki so usposobljeni za nudenje prve pomoči, kar pride še posebej v poštev v
okviru splošnega ljudskega odpora in v primeru naravnih in drugih nesreč.
Lepe uspehe je v RK v črnomaljski občini dosegel pri krvodajalstvu, saj je pet odst. vseh občanov krvodajalcev, kar pomeni, da so glede tega v vrhu svetovne lestvice; v lanskem letu je bilo v občini 672 odvzemov krvi, med krvodajalci pa so na prvem mestu delavci iz neposredne proizvodnje, sledijo gospodinje in kmetje, dokaj Slabo pa so se odrezali ljudje z višjim življenjskim standardom.
Najobsežnejše področje pa sta zdravstveno-vzgojna in socialna dejavnost in pri tem
V POČASTITEV DNEVA JLA
KRVODAJALSKA
AKCIJA
Za torek, 20. decembra, pripravlja občinski odbor Rdečega križa še zadnjo letošnjo krvodajalsko akcijo. Krvodajalci naj pridejo ob 6.30 na avtobusno postajo, od koder jih bo poseben avtobus odpeljal v Novo mesto. Da bodo leto zaključili res uspešno, poziva občinski odbor RK, naj se akcije udeleži čimveč krvodajalcev, ki so doslej vedno pokazali, da jim pomoč sočloveku ni zgolj lepa beseda.
V počastitev 22. decembra, dneva JLA, bo v torek, 20 decembra, ob 18. uri v črnomaljskem kulturnem domu aka-
glasbena šola, vrtec, garnizon in ženski pevski Zbor. Za ta dan dopoldne so vojaki povabili v garnizon Črnomaljske pionirje, da bodo videli, kako poteka življenje naših vojakov in si ogledali njihovo orožje. Za dan JLA bo še več drugih srečanj in prireditev.
ČRNOMALJSKI DROBIR
DRAŽJA MALICA - Od začetka decembra je malica pri Viatorju v Črnomlju za dinar dražja in stane 15 dinarjev. To obvestilo so obesili tudi na oglasno desko na občini, katere uslužbenci največ hodijo na malico k Viatorju. Sedaj ljudje napeto čakajo, da se bo na oglasni deski pojavilo obvestilo, da bo po novem letu malica boljša.
OBVEZNICE ČAKAJO - Upokojenci, ki so vplačali posojilo za ceste, lahko dvignejo obveznice v
pisarni krajevne skupnosti v Črnomlju. To naj store čimprej, pisarna
je odprta vsak dan.
SOLIDARNOSTNA STANOVANJA - Konec prejšnjega meseca je 26 občanov dobilo ključe novih solidarnostnih stanovanj v bloku na Čardaku. Prejšnji teden pa je potekel rok za vložitev prošenj za solidarnostna stanovanja, ki bodo vseljiva v Semiču po novem letu. Na voljo bo 15 stanovanj, prispelo pa je
me gore, kjer so ugodnejši pogoji za smuko.
tesno sodelujejo s socialno in zdravstveno službo. Starejšim, osamljenim, bolehnim, socialno šibkim in invalidnim ljudem pri njihovih vsakdanjih težavah pomaga v občini preko 40 aktivistov; RK tem ljudem pomaga tudi z oblačili, obutvijo, posteljnino in drugim materialom, ki ga dobi v raznih zbiralnih akcijah. Zadnje čase RK uspešno sodeluje tudi s kluboma zdravljenih alkoholikov v Črnomlju in Semiču.
Še posebno skrb pa pri RK posvečajo delu z mladimi člani,
ki jih je v osnovnih, srednjih in aklicniJ
poklicnih šolah preko 2.600 in so na vseh področjih zelo aktivni, zlasti v zbiralnih akcijah in pri pomoči starim in onemoglim.
A. B.
Premalo denarja
Glavno breme štipendiranja naj prevzame združeno delo
demija; kulturni program bodo izvedli gimmazija, osnovna šola,
okoli 40 prijav. Komisija je začela sestavljati prednostno listo.
VAJE V DRAGATUŠU - Po daljšem premoru so mladi v Draga-tušu spet začeli pripravljati novo igro. Tokrat so se odločili za delo Frana Milčinskega „Ptički brez gnezda". Dragatuš je bil pred časom znano kulturno središče, potem pa je delo zamrlo. Prav bi bilo, ko bi se mladi res zavzeli in povrnili kraju nekdanji ugled.
SMUČARSKI KLUB - Zanimanje za zimske športe, zlasti smučanje, je v Beli krajini iz leta v leto večje. Pred kratkim so v Črnomlju imenovali iniciativni odbor za ustanovitev smučarskega kluba, katerega predsednik je inž. Janko Gladek. Hkrati so 350-metrsko žičnico, ki so jo ta leta
V črnomaljski občini zberejo okoli 40 odstotkov potrebnih sredstev za štipendije, ki jih prispevajo podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ostalih 60 odst. pa dobijo iz solidarnostnih sredstev. V lanskem šolskem letu so potrebovali za izplačilo štipendij in razlik, tako imenovan socialni del, kakih 250 tisočakov na mesec.
Po znanih ukrepih republiške komisije - zaradi prevelikega pritiska na združena sredstva je zmanjkovalo denarja - so v črnomaljski občini ukinili ali zadržali nadaljnje štipendiranje 90 dijakom srednjih šol in študentom. Letos je prispelo 460 prošenj za štipendije in razlike, od tega je 320 štipendistov kadrovsko vezanih, ostali pa naj bi dobivali štipendije iz združenih sredstev. Študentje, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, naj bi dobivali 2.100 dinarjev štipendije, od tega pa se odštejejo otroški dodatek in polovica deleža družinskega dohodka, ki odpade na štipendista; pri kadrovskih štipendijah pa iz sklada krijejo razliko do te vsote.
Po novem naj bi vse štipendiranje prevzelo združeno delo, iz združenih sredstev pa naj bi izplačevali le razliko in štipendirali tiste kadre, ki jih združeno delo v tem času sicer ne potrebuje, so pa prav tako potrebni za vsesplošni razvoj občine. Lani je združeno delo v občini razpisalo 98 štipendij, od tega 47 za študij na visokih in višjih šolah.
SNEMANJE NA KRUPI
imeli v Dragovanji vasi, prestavili na Skrilje na sevemr strani Mirn
Prejšnji teden je ekipa, ki jo vodi Silvo Mihelčič mL, na Krupi posnela material za oddajo ljubljanskega Radia ..Slovenska zemlja v pesmi in besedi". To bo že tretja iz serije oddaj iz Bele krajine. Na Krupi so odkrili zanimive primere ljudskih pesmi, šal in del „of četnega" obredja iz tega dela Bele krajine. Prva oddaja iz te serije, ki so jo posneli v AdleSčih, bo na sporedu v torek, 20. decembra ob 20. uri, na prvem programu ljubljanskega Radia.
Ni praznika brez mestne godbe
Metliška mestna godba bo kmalu proslavila 130-letnico delovanja — Eno najbolj delavnih amaterskih društev v občini — Za podmladek poskrbljeno
Ko so ob letošnjem prazniku metliške občine prvič podelili tudi plakete občine Metlike, najvišje občinsko priznanje, je eno od treh plaket, kolikor so jih letos podelili, dobila metliška mestna godba.
Metliška mestna godba si je 130-letnico neprekinjenega de-
to visoko priznanje nedvomno združila, saj je ne samo eno najbolj delovnih amaterskih društev v občini, marveč tudi najstarejša mestna godba na Slovenskem sploh in bo 1979 proslavila res častitljiv jubilej,
lovanja. V to „delovno dobo“ štejejo tudi čas med vojno, ko je sedem članov takratne godbe igralo pri godbi slovenskega Glavnega štaba.
kupih nove inštrumente za celo godbo, sedanje pa bodo dah glasbeni šoli, da se bodo na njui učili bodoči člani mestne god-
be-	a.b.
Strah sekiro časa
pred
V začetku obsežne in pomembne naloge - uresničevanja zakona o združenem delu je bila v metliški občini zagretost dokaj različna: večja v proizvodni dejavnosti in manjša v družbenih službah, povsod pa so se več ali manj zadovoljevali s formalnimi opravili, kot so izdelava programov, ustanavljanje ustreznih teles za izdelavo samoupravnih aktov in ne nazadnje so skušali marsikje poiskati pomoč kje drugje. Vsebinski, se pravi bistveni del uresničevanja zakona, kot so urejanje dohodkovnih odnosov, združevanje dela, svobodna menjava in nova merila za delitev dohodka, pa so skušali odriniti v drugi plan.
Posebej težko je v tistih delovnih enotah, katerih delovne organizacije so v drugi občini Do pred kratkim je to še posebej veljalo za suhorski obrat IMV, kamor nova ustava in ZZD nista prinesla nobenih sprememb. Po položitvi temeljnega kamna za novo proizvodno ,dvorano na Suhorju in dokončno zatrdno obljubljeni preusmeritvi dejavnosti se prihodnost temu kolektivu kaže v precej lepših barvah.
Urejanje dohodkovnih odnosov med tozdi zadeva v metliški občini Beti, Komet, TGP in KZ, kjer se sicer zavedajo resnosti te naloge, vendar se največkrat ustavljajo pri ugotovitvi, da dohodkovni odnosi ne ustrezajo. Vprašanja o dohodkovnih odnosih se še resnejše zastavljajo v zdravstvenem domu, lekarni, domu počitka pa tudi v osnovni šoli.
Pri vprašanju svobodne menjave dela je zlasti na relaciji skupne službe - tozd opaziti vztrajanje na stari proračunski miselnosti, premalo pa je naporov, da bi ovrednotili posamezne naloge in na tej osnovi in ob upoštevanju prispevka k skupnemu dohodku zasnovali medsebojne obveznosti in pravice.
Najtežja naloga je slej ko prej oblikovanje sistemov za delitev sredstev za OD po vloženem živem in minulem delu, kar še posebej velja za neproizvodne dejavnosti Tudi tam, kjer so dela normirana, je vse premalo iskanj novih, ustreznejših meril, zlasti pa je povsem odprto vprašanje nagrajevanja minulega dela.
Čas gotovo ni na strani tistih, ki vsa ta vprašanja iz dneva v dan odrivajo; To lahko pripelje le do tega, da bodo delavci pripravljeni sprejeti tudi slabše rešitve v zameno za polni osebni dohodek, ki bi sicer po novem letu postal zelo negotov. To pa je gotovo zelo kratkoročna in kratkovidna „rešitev“, tako kot poskusi, da bi sedanje opise za sistemizacijo delovnih mest enostavno preimenovali v katalog del S tem bi se težave pravzaprav šele začele.
A. BARTELJ
Danes šteje godba 35 do 40 članov, že več let pa jo uspešno vodi kapelnik Ivan Jerina mlajši. Za podmladek sicer nikoli niso bili v zadregi, še manj skrbi pa je sedaj, ko so v Metliki ustanovili oddelek novomeške glasbene šole za pihala in trobila.
Godbeniki imajo skupne vaje dvakrat na teden v gornjih prostorih stare šole, kjer imajo odlične pogoje za vadbo, za kar se imajo zahvaliti občini in kulturni skupnosti ter drugim forumom, ki so prispevali denar za adaptacijo stare šole. „V občini si težko zamislimo proslavo, na kateri ne bi igrala naša godba,“ se je pohvalil dolgoletni član godbe Slavo Avguštin.
SLOVESNO ZA DAN JLA
Letošnje praznovanje 22. decembra, dneva JLA, bo v Methta * posebej slovesno, saj se izteka leto, v katerem proslavljamo Titove partijske jubileje. V domuPart«^ bo svečana akademija s kulturni® programom, v KS, OŠ, poklicni in deloma tudi v tozdih bodo p vajali vojaške filme. Pripravljajo srečanje občanov in mladine z spomeničarji, ki bodo^ obiskali šolarje v osnovnih šolah. . bodo ob dnevu JLA pisali spise, niaj-boljše bodo razglasili in nagradili svečani akademiji.
Godba ima tudi dobre stike z godbami v drugih mestih v domovini in tujini. Tako so igrah v z Metliko pobratenih mestih Ronchi in Wagna, navezah so tike z godbo v nemškem Ludwigsbuigu, letos so jih prireditelji povabili, da so igrah na znani sinjski alki, priredili so koncert pred domom AVNOJ v Jajcu, sodelovali na regionalnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Dolenjskih Toplicah.
PRIZNANJA OF V KS METLIKA
V okviru praznovanj občinskega praznika in dneva rfPu ke je KS Metlika zasiužmmH^ janom in organizacijam *® prvič podelila priznanja Dobili so jih: krajevna organizacija RK Metlika, metliSKo gasilsko društvo, hortikulturo društvo, folklorna sku?„’ Zdravko Cajner, Rudi ’ Franc Jakljevič st., Anton Jan kovič, Ivan Jerina ml., dr-n Mačak, Vladimira Škof, D®® Tancik, Ivan Urh in *'r Vukšinič.
Vsako leto naštudirajo vsaj 20 novih skladb in imajo res bogat repertoar. Letos so s pomočjo kulturne skupnosti uredili tudi financiranje godbe, večji del potrebnega denaija pa dobijo od plačil za igranje, letos je tega denaija kar 14 tisočakov. Precej denaija je šlo za dva kompleta novih uniform: letnih in stiliziranih belokranjskih noš, veliko stanejo novi inštrumenti. Do jubileja čez dve leti bodo
OBČNI ZBOR v GRADAŠKIH MAČK°v
Društvo „Gradaški mački ^
vse svoje člane na redni občni zbub soboto, 17. decemb«.
ki bo v 19. uri
v prosvetnem dom Gradcu. Beseda bo tekla tudi 0 P pravah na tradicionalni pustm sp vod, ki ga „mački“ vsako 'et°.j;nV pravijo v veliko veselje don in številnih gostov.
TOPLA OBLAČILA — Odkar je pritisnil mraz, je na stojni03^’ jih vsak drugi torek v mesecu kramarji postavijo na metliške® ugjj vedno dovolj jopic, bund, površnikov in drugih toplih z*110 oblačil.
Sprehod po Metliki
SKUPAJ S SVOJIMI UČITELJI so osnovnošolski otroci pripravili akcijo za čiščenje mesta in ji dali naslov „Velika metla". S plakati, razobešenimi po mestu, so vabili prebivalstvo, naj se jim pridruži. Napočil je dan čiščenja, meščani pa so se vedli, kot da jih vse skupaj ne zadeva; posamezniki so se celo nasmihali, češ kaj pa se gredo tile, ki pobirajo papirčke, vrečke in drugo nesnago! S takšnim odnosom bomo še mlade odvrnili od želje živeti v čistem in lepem okolju, četudi nam vsakodnevna gesla o človekovem zdravem okolju visijo že s konca jezika.
ponudbo so poskrbele kmetic® Hrvatskega, ki so zahtevale za P®
nH sto ŠfiKtHflSAt Ho HvfiStO d®,_
S
mri-
PRED DNEVI SMO POVPRAŠALI GOSTINCE, kaj pripravljajo za Silvestrovo. Enim se je zdelo vprašanje prezgodaj postavljeno, spet drugi niso vedeli, kaj odgovoriti. Najpogosteje pa so odgov; prothrarašanjem: „Kaj, že novo leto? Kot da ne bi imeli na steni ali mizi koledarja.
co od sto Šestdeset do dvesto —. ,v jev, za purana pa tudi dvesto p®1.^ set. Trgovina je cvetela in mar^j tera prodajalka je odšla že na d®*^ vlak. Dalj časa so zmrzovale lastnice kokoši in petelinov.
KAŽE, DA BODO USTANOV^ v „Bed" folklorno skupino. manja ne manjka, spodbuda P8 fo prišla iz Izobraževalnega centi® 0 naj bi vsaj v začetku tvoril J®1s0 nove skupine. K sodelovanju « vabljeni vsi delavci, ki jih zani®^ domači plesi in pesmi in ki si b° : lahko enkrat na teden našli ue časa za to vrsto dejavnosti.
HONORARNA KNJIŽNI^ KA LEJCA GRABRIJAN bo odP^,
tovala 15. decembra za dva mese1
!CaV
s Ameriko. - Želimo ji srečno P°1
srečno vrnitev, bralcem pa .r- .. čarno, da bo knjižnica kljub
NA SEJMU V ZAČETKU DECEMBRA je bilo veliko povpraševanja po purah in puranih. Za
nosti tovariSce Lejce odprta ponavadi. Zimski čas je kot za branje, zato vabimo ljubit®1^ knjig, naj si jih pridejo sposoja* stavbo nasproti doma Partizana.
metliški tednik
Jaborniki: »Hvala, Itas!”
  Tudi pozimi ne počivajo___________________________
Efektrična hič bo končno zasvetila tudi v koči i tabornikov za vrhom. To je omogo-„ . ,	^	organizacija	Itas,	ki
£ tabornikom kupila agregat za f“7°dnj° elektrike. Veljal je ‘	d*11.	Ta	delovna	organi-
ve(*no PomaSa
l-tt li8a so te dni taborniki 4»	.	c*va nova štedilnika: plin-
na d^a. Denar zanju so si u, l' s prodajo značk. Tako so Ijji 0 odstranili stari štedilnik, ki je
Elektriv*^* dotrajanost' že nevaren, čila h Zbornikom omogo-1 “a bodo kočo opremili z
j Kolpske doline
^d°vRETV0RNIK1H — Pretvornik ie	Paro dela, dokončati pa
W<i~ „ fasado pri njegovi hišici. Pretv^ -,Pa’ ne de*3- Gradnja IhiHi nacl Kužljem je odprta.
™ za prostovoljno delo ni, ker so TJ stan, razpoložljivih 60.000 din Jfth,	Pa	so porabili za
!4midImi P1* Bile so neke lomii!’ f3 bi za Kuželj gradili pret-Som, i	PaJ s Hrvati, pa je zaradi
iodo?'	Ja ^enarJa tudi to padlo v
l^ALKA BO - „Ko bo cesta, ‘-ila h črpalka.'* Taka obljuba je &tori r?a °^. 8radnji ceste Kočevje-Jnj „ '-esta je odprta že dve leti, te duin! končno le začela pripra-"e'a za gradnjo bencinske
Va^AJ OBRAT? - Krajani KS da i_ ,ara, ® Banjaloka opozarjajo, feln <, °brat, kjer se bodo za sP.os°bm krajani zaposlili, hitro !rtian!l1’,V nasProtnem bo tu kmalu leta Iv? IjudL ITAS Kočevje že -la tu °'3rt> vendar do ure-žarj„-e ® ni prišlo. Nekateri opo-nil JLi- ^i obrat ob Kolpi pome-Š05e®?J® prevozne stroške (kot v »e hn * itd*’ Pozabljajo pa, da jim brez ?• Sraditi stanovanj in da Mesto	podeželja	tudi
'fati nn x°j^e ne m°gio dobi-atl novih delovnih moči.
/  ----------------------------------------
ZADOVOLJNI Z NAČRTOM
Na nedavni razpravi ^zidalnem načrtu za Tuijaš-
^0 ilaSP.lip v -IT
naselje v Kočevju občani ls° imeli bistvenih Pomb.
Proti
Več
pn-
Tu, za stolpiči nas-upravne zgradbe skupščine, bo v 2^ blokih zgrajenih blizu g*' stanovanj, razen tega pa družbeno-trgovski objekt, ”raže> parkirni prostori, ttoška igrišča in kotlovni-n ‘ Gradnja se bo začela Peavidoma že aprila, do ***** leta pa bo vseljivih Prvih 100 stanovanj. Ostala Snovanja bodo dokončana Predvidoma v letu 1979.
radiom, televizijo in projektorjem za prikazovanje filmov. Te aparate bodo uporabljali tudi za vzgojo tabornikov.
Starešina taborniške organizacije Ivica Varga nam je o delu in načrtih kočevskih tabornikov povedal:
,.Naš taborniški odred tesno sodeluje s taborniki in mladino iz pobratene Doline pri Trstu. Skušamo se seznaniti in pobratiti z vsaj po eno taborniško organizacijo iz vseh republik in pokrajin. Tako se bodo naši taborniki seznanili z življenjem in delom tabornikov v drugih območjih Jugoslavije. Prvi tak korak smo naredili, ko smo se pobratili s taborniki iz BiH, ki bodo kmalu zimovali v naši koči. NaS taborniki pa bodo taborili v Drvarju in obiskali kraje, znane iz NOB.
Naša organizacija dobi bolj malo občinske pomoči. Tako smo letos dobili le 15.000 din. S prispevki so nam pomagali še Itas, Kemična, GG Snežnik in občinska skupščina. Vzdržujemo se poleg tega s članarino in prispevki tabornikov za vsako taborjenje v koči, ki znašajo za vikend po 15 do 20 din na osebo.
Na naših akcijah se učijo člani taborniških veščin. Tudi zdaj pozimi imamo akcije. Taborniki spoznavajo sledove živali v snegu, krmijo ptice, se sankajo, smučajo itd.
Ob zaključku naj se ponovno zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali tabornikom, posebno Itasu, ki je največ pomagal. V taborniške vrste vabimo tudi ostale občane, staršem pa predlagamo, naj dovolijo otrokom, da postanejo naši člani. Vodstvo organizacije se bo še vnaprej prizadevalo, da bo tabornika naučilo koristnih veščin. Delali bodo na osnovi tradicij NOB in si prizadevali, da bomo kar najbolje izpolnili naloge in dolžnosti, ki jih ima naša organizacija."
JOŽE PRIMC
USPEŠNO DELO AMD
AMD Kočevje je letos organiziralo kar 7 tečajev za traktoriste in za kolesarje s pomožnimi motorji. Skupaj je bilo 209 tečajnikov. Izvedlo je 10 pripravljalnih tečajev za voznike motornih vozil kategorije A in B. V decembru bo še zadnji. Skupno se je tečajev udeležilo 350 kandidatov.
Pripravljajo se že tečajniki za leto 1978. Vpisali so jih 130. Tako so tečaji za prve tri mesece prihodnjega leta že popolnjeni. Sprejemajo pa prijave za tečaj v aprilu. Vsak tečaj obiskuje po 35 tečajnikov.
- ko.
TABORNIKI IN PTICE -Okoli svoje koče imajo kočevski taborniki več krmilnic za ptice. Okrepiti nameravajo stike z lovci, da bi jim po svojih močeh pomagali pri varstvu Živah in narave. (Foto: Primc)
IVICA VARGA: „V naši organizaciji je vpisanih okoli 200 članov. Na večje akcije jih redno prihaja 80 do 90, na akcije ob vikendih pa 15 do 30.“
TORBICE ZA VRSTNIKE
V akcijo „Pet tisoč torbic za vrstnike v Južni Afriki in Pales,;-ni“ se je zelo uspešno viljučila tudi osnovna šola Vas-Fara v kočevski občini. Zbrali so denar za 47 šolskih torbic, katerih vsaka bi bila vredna 135 din. Kasneje so se dogovorili, da bodo raje kupili dve torbici manj, da bodo lahko v preostalih 45 torbic dali tudi barvice. Podobna akcija poteka tudi v osnovni šoli Kočevje.
Solidarnost z zatiranimi
Zbrali denarja za več kot 100 šolskih torbic
V okviru solidarnost
akcije „pionirska z osvobodilnimi
Drobne iz Kočevja
.PESci 3niki Sj da
e* . že več padcev'in zlomov rok.
V NEVARNOSTI -po mestu niso očiščeni, na poledici pešec ni varen.
.Ui* na po:
Ci?-Ževeči
Wq ® stara pesem in ne pomada, n°bene prošnje oziroma opozo-tia 1 ,sn®g preprosto splužijo s cest e’ oc* koder ga nihče ne je j™ es Je neki stari možiček, ki itip« 8301 komaj hodil, prevažal po .^“voziček -	------—-
m tu
pa
peskom oziroma tam vrgel kakšno
na. pločnik. To pa^je bilo tudi ^4ev1JC k**0 nareieno z3 varnost
.smučarski sejem - Zima
“fini
posebno veselje mladim
..n
v/ /nirdvrd n cl g o v/ i i r j i i
, r~ Kaj praviš k posipavanju ^edenelih pločnikov s soljo? i'; Škodilo ni, koristilo pa ne, saj so pešci le drsanje Menjali s plavanjem.
smučarjem in sankačem. Zimsko opremo so kupovali te dni vsevprek: nekaj pod geslom rekreacije in trima, nekaj pa je primaknil Miklavž. Škoda, da je vreme zopet muhasto. Mladi se boje, da se bodo tudi letos skalile zimske počitnice, kot so se doslej že nekaj let zapored..
LAČNE PTICE - Krmilnih hišic za ptice po parkih še ni. Zaradi zakasnitve so ptice že v hudi stiski za hrano. Letos prihaja v mesto manj gozdnih j 'ic kot pretekla leta. Sicer je pa na sploh manj ptic, le vrabcev je veliko.
PRAZNO MESTO - Razstave, ki jih razna društva in organizacije pripravijo za praznike, so zelo slabo obiskane. K otvoritvam, ki so običajno ob petkih, še pride nekaj ljudi, ostale dni med prazniki oziroma ob prostih dneh pa so obiskovalci bolj redki. Takrat se pozna tudi, da ni šolskega pouka. Podobno je z obiskom drugih kulturnih prireditev, ki so v dneh, ko se že začne, oziroma traja praznovanje. Iz tega lahko sklepamo, da vedno več občanov preživi praznike izven mesta in da odpotujejo tudi v razne turistične kraje ali vsaj na obisk sorodnikov. To tudi drži, saj je bilo mesto med prazniki skoraj prazno. Samo za otvoritve pa nima smisla postavljati razstav, ki zahtevajo precej dela.
K0ČEUSKE NOVICE
gibanji 1978“, ki jo je pionirjem ponudila Zveza prijateljev mladine, so pionirji kočevske občine zbrali denarja že za 120 torbic. Akcija pa še traja. Torbice so namenjene vrstnikom iz Južne Afrike in Palestine.
Pri akciji so se zelo izkazali pionirji iz Vasi—Fare in Osilnice. Prvi, katerih je le okoli 80, so zbrali za 33 torbic, vrednih 4.455 din, iz Osilnice pa za 7 torbic aU 945 din, čeprav je le okoli 15 pionirjev. 45 pionirjev iz Strug je zbralo za 7 torbic ah 810 din. Pionirji Kočevja so prispevali doslej za 45 torbic ah 6.075 din, pionirji posebne osnovne šole za 4 torbice in pionirji iz Stare cerkve za 5 torbic. Šola iz Željn, Livolda, Trave, Podpreske, Mozlja in Kočevske Reke o uspehu akcije še niso poročale.
Tako pionirji Kočevske po svojih močeh pomagajo vrstnikom, ki prenašajo tegobe revščine, lakote in vojne. Naši pionirji, četudi niso občutili, oziroma doživeli vojne, se zavedajo svoje solidarne dolžnosti in pomagajo pomoči potrebnim.
Ko bodo iz domžalske tovarne TOKO prejeli torbice, jih bodo skušali napolniti, zato so del zbranega denarja uporabili za nakup šolskih potrebščin.
»Dolenjski list« v vsako družino
Zdomci podarili gasilcem avto
Vendar je še zaplombiran, ker ni vse urejeno s carino
Poveljnik občinske gasilske zveze Ribnica Anton Šobar in tajnik Edo Tanko sta enotna v oceni dela gasilskih društev v minulem letu: bilo je zelo dobro.
Osemnajst gasilskih društev iz občine Ribnica se je vključilo v republiško tekmovanje v raznih panogah. Tekmovanje bo trajalo še do 1. aprila.
Po osnovnih šolah potekajo predavanja za pionirje pod naslovom ..Preprečujmo požare!" Razen tega so gasilski tečaji. Pionirji, ki najbolj obvladajo snov, dobe značke in plakete. Na osnovnih šolah v Ribnici in Sodražici ter v gasilskih društvih Dolenja vas in Jurjeviča so bila gasilska tekmovanja mladih, v Dolenji vasi pa so pionirji-gasilci razvili svoj prapor.
Izreden uspeh je bil dosežen pri gradnji gasilskih domov. Pri Sv. Gregorju je dom pod streho, dograjen pa bo prihodnje leto. Dograjen je dom v Sušju in mu manjkajo le še sanitarije. V Dolenjih Lazih je gradnja doma v zaključni fazi. Na Hribu v Loškem potoku so uredili pri domu fasado. V Sodražici je predvidena gradnja družbenega središča, v katerem bodo dobili svoje prostore tudi gasilci, za kar je Zavarovalnica „Triglav“ že odobrila 300.000 din posojila.
Razen tega je gasilsko društvo Vinice-Zapotok dobilo gasilski avtomobil-kombi, ki so jim ga darovali občani tega območja, zaposleni na začasnem delu v tujini. Avto je sicer že v prostorih društva, a je še zaplombiran, ker še niso urejene vse zadeve s carino.
Začetek bo težak
Kmalu bodo tozd, a še marsičesa ne razumejo
„Pred dvema ali tremi leti so ugotovili, da naš obrat nima pogojev za tozd, zdaj pa, da jih ima, in bomo z novim letom že tozd,“ je povedal za uvod v razgovor predsednik sindikalne organizacije obrata Žičnice Ljubljana v Ribnici Janez Zakrajšek.
V okviru Žičnice Ljubljana (ki sodi v SOZD Slovenija les) bodo trije tozdi: tozd proizvodnja lesnih obdelovalnih strojev" in tozd „Livama barvnih kovin“ bosta v Ljubljani, v Ribnici pa tozd ..Proizvodnja naprav zračne in procesne teh-nike“. Referendum o ustanovitvi tozdov je že uspešno opravljen.
Iz razgovora s predsednikom sindikata smo razbrali, da bo kljub vsemu še dolga pot, da bo samouprava res zaživela in da bo delavec res zavestno odločal o dohodku. „Tako je treba sprejeti vrsto sporazumov. Prav bi bilo, da bi bil vsak osnutek sporazuma najmanj mesec dni v razpravi, sicer se bo zgodillo tako kot s sporazumom o stimulaciji za režijske delavce. Sprejeli smo ga na hitro, zdaj pa že 3 ali 4 mesece ugotavljamo, da sploh ni dober in pravičen.
Osnutke sporazumov vidiš povsod, tudi na stranišču. Delavci jih ne razumejo, nihče jim jih ne razloži dovolj. Tudi sami pravijo: „Bodo že vse drugi uredili, kot so doslej." Seveda pa delavec skoči šele, ko je pre-kasno, ko je zaradi sporazuma prizadet. Takrat kriči, vali krivdo na druge in ne ve, da je vsemu precej kriv vsak sam.
Res pa je tudi, da je papirjev veliko preveč. Poln predal jih imam. Včasih jih še sam ne razumem in ne vem, za kaj gre.
Ne vem tudi, kako bo z direktorjem tozda. Sedanji obrato-vodja je že dal odpoved, šel bo v RIKO. Tako bo naš začetek še težji...“
J. PRIMC
JANEZ ZAKRAJŠEK: „Tudi skupne strokovne službe bodo imele interes, da bodo tozdi dobro delali. Če bo šlo tozdom slabo, bo So tudi službam." (Foto: Primc)
Velika pomoč pri delu gasilskih društev je SIS za varstvo pred požari, ki predvsem zbira denar, potreben za delo društev. Letos so iz sredstev SIS kupili 1200 m
tlačnih cevi in plačali obrok posojila za dograjeni gasilski dom v Ribnici. V prihodnje bodo gasilska društva pripravila program svojega dela in program financiranja sektorjev. Tega bodo nato osvojili na občnih zborih, ki prav te dni potekajo po občini.
MILAN GLAVONJIC
PIONIRJI-GASILCI DOBILI PRAPOR - Ob 105-letnici gasilskega društva Dolenja vas je dobila pionirska desetina svoj prapor. Na fotografiji: botri pripenjajo na prapor svoje zastavice. (Foto: Primc)
Spremembe pri financiranju
Drugače do denarja za vzdrževanje komunalnih naprav
V ribniški občini pripravljajo sprejem samoupravnega sporazuma o zdurževanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav v prihodnjem letu. Po izračunu je potrebnih za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih naprav ter odplačilo nekaterih obrokov posojila 5,650.000 din.
Komunalna skupnost bo iz lastnih virov zagotovila le
2.700.000 din, in sicer od prodaje goriva v občini ter vplačanih pristojbin za motorna vozila.
Nadaljnjih 1,500.000 din bi zbrali na osnovi sprejema že omenjenega samoupravnega sporazuma. Ta denar bi porabili tako: 300.000 din za zimsko službo, 200.000 din za vzdrževanje parkov in zelenic,
300.000 din za javno razsvetljavo, 200.000 din za obratovalne stroške začasne čistilne naprave in 500.000 din za solidarnostno sofinanciranje posodabljanja ceste Sodražica—Sv. Gregor.
Razliko, se pravi 1,450.000 din, pa bodo zbrale krajevne skupnosti v obliki rednega in dodatnega samoprispevka ter iz drugih virov, s katerimi razpolagajo.
Predlagani sporazum financiranja teh komunalnih zadev pa ni novost. Doslej so za te namene zbirali denar na osnovi sporazuma o združevanju sredstev v višini 3 odstotkov od
ostanka odhodka. Zaradi sprememb pri delitvi dohodka pa je potreben nov sporazum. Po sedaj predlaganem bodo združevali odstotek sredstev od kosmatega osebnega dohodka.
J. P.
Manj za stanovanja
6 % sredstev od kosmatega osebnega dohodka za stanovanjske zadeve so doslej v ribniški občini razdelili tako: 0,345 odst. za dijaške domove, 1,6965 odst. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 1,6965 odst. za posojila za gradnjo stanovanj, 2,262 odst. pa je ostalo v skladih skupne porabe organizacije združenega dela.
Po novem predlogu naj bi del tega denarja (20 odst.) porabilLisa komunalno opremljanje zemljišč oziroma že čisto določeno za čistilne naprave v Ribnici in Sodražici. Zato bi bila delitev teh 6 odst. po novem drugačna. Za dijaške domove bi šlo še vedno 0,345 odst. (ali po oceni za letos 472.000 din), za družbeno pomoč 1,408095 odst. (4,355.000 din), za posojila 1,408095 odst. (2,572.000 din), za komunalno opremljanje 0,96135 odst. (1,756.000 din), za sklade skupne porabe v organizacijah združenega dela pa 1,87746 odst. (3,429.000 din).
Ta dopolnitev sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za gradnjo stanovanj bo veljal, ko ga bo sprejela občinska skupščina. To se bo predvidoma zgodilo še pred koncem leta.
J. P.
Ribniški zobotrebci
SREDIŠČE RAZVEDRILA IN REKREACIJE — Čez štiri dni bo minilo natančno dve leti, odkar je general Franc Tavčar svečano odprl novi dom JLA v Ribnici. Dom je v tem času postal središče, kjer se ne zbirajo le vojaki, ampak tudi prebivalstvo ribniške občine. Kdor ima rad zabavo, obišče kino, zabavne prireditve, plese, koncerte itd. Tu se zbirajo kegljači, igralci namiznega tenisa, šahisti in ljubitelji drugih iger. V domu je še knjižnica, tu so
občan vprašuje
odgovarja
- Zakaj pa tako hitiš s poroko?
— Ker je le še do novega leta brezplačna, potem pa bo treba zanjo primakniti matičaiju 250 din.
proslave in razne resne kulturne prireditve. Razen tega so v domu seje zborov občinske skupščine, predavanja itd. Novi dom JLA je torej res središče dogajanj v ribniški občini.
PRIDE MARJANA DERŽAJ -18. in 20. decembra bo v domu JLA v Ribnici gostovala pevka Maijana Deržaj, ki bo pela na plesnem večeru, posvečenem udeležencem rokometnega turnirja in seveda dnevu JLA. Nanj so vabljeni tudi ostali občani.
NOVOLETNI PLES - V decembru bo v Ribnici, predvsem v domu JLA, več prireditev, sindikalnih večerov delovnih organizacij itd. Za novoletne praznike bo ples predvidoma dvakrat. Cena novoletnega menija pa bo 190 din. Kdo bo ta večer igral, še ni znano.
GREMO V KINO — V kinu doma JLA bodo ta teden na programu naslednji filmi: danes, 15. decembra, „Lažni car“; 17. in 18. decembra „Mož z ulice deli pravico"; 21. in 22. decembra »Nevesinjska puška". Matineja bo 17. in 18. decembra, predvajali pa bodo film ..Stanlio in
REŠETO
licitacija
AVTO - MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO
(ustno), ki bo dne 18. decembra 1977 ob 8. uri v prostorih mehanične delavnice AMD Novo mesto na Ljubljanski cesti št. 8, za odprodajo
DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, letnik 1974 in 1975.
Vozili sta vozni.
Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo.
Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA ..DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD VZDRŽEVANJE -OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA ZA 4 KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE IN 4 KVALIFICIRANE STRUGARJE
Pogoji:
— uspešno dokončana poklicna šola,
— odslužen vojaški rok,
— 3-mesečno poskusno delo.
Pismene prijeve na prosta delovna mesta sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi.
J
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DS AMZS objavlja prosti delovni mesti ADMINISTRATORKE TURING SERVISA
Tehnično-turistične baze AMZS na Otočcu.
Pogoji za sprejem:
srednja strokovna izobrazba ali druga ustrezna šola, znanje strojepisja, želeno znanje tujega jezika.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela dveh mesecev.
SNAŽILKE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Osebni dohodek po sporazumu
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu DS AMZS.
Pismene ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Tehnično-turistična baza AMZS Otočec ob Krki.
GRADBENO PODJETJE »TEHNIKA" LJUBLJANA TOZD — Industrija gradbene keramike
Trebnje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	TEHNOLOG
- visoka izobrazba kemijske ali keramične stroke
- 3 leta delovnih izkušenj
2. KV ELEKTRIČAR
— poklicna šola elektro stroke
— praksa zaželena
3. VK ELEKTRIČAR — vodja električarjev
— poklicna šola elektro stroke in delovodska šola
— nad 2 leti delovnih izkušenj
4. VOZNIK VIUCARJA
— priučen delavec z opravljenim izpitom za voznika viličarja
— praksa zaželena
5. VOZNIK NAKLADAČA
— priučen delavec z opravljenim izpitom za delo z nakladačem
— praksa zaželena
6. IZMENOVODJA
— KV delavec s končano poklicno šolo keramične ali sorodne stroke
—	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
7 KV ZIDAR
— poklicna šola zidarske stroke
— praksa zaželena
8. KV KLJUČAVNIČAR
— poklicna šola ključavničarske stroke
— praksa zaželena
9. KV STRUGAR
—	poklicna šola
—	praksa zaželena
10. 2 mesti delavcev za pripravo glazure
— poklicna šola keramične stroke
— praksa zaželena
11. ved delovnih m«st delavcev za delo na sorti-rnem stroju
— PU delavec — opekar, keramik
— praksa zaželena
12. 2 delovni mesti snažilk
— NK delavke za delo v proizvodni hali in poslovodnih prostorih
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi na naslov: GP Tehnika, Ljubljana, Vošnjakova 8, kadrovska služba.
idei za danila
f V	Zal°Žt>a
v katalogu
mladinska knjiga
OMIJIAO/I
5 /recfjja EvrcpcTn-
ISKRA Industrija za avtomatiko TOZD Napajalne naprave 68000 NOVO MESTO Bršljin 63
potrebuje:
- VODJO MONTAŽE
z izobrazbo ing. elektrotehnike ali elektro tehnr ka, z najmanj 4 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delih v elektromontaži ali v tehnologiji; _
- ELEKTRIČARJE IN KLJUČAVNIČARJE TEK REZKALCE ZA DELO V PROIZVODNJI;
- KONTROLORJE za delo v končni kontroliz izobrazbo elektrotehnika (šibki tok) ali ing. ele*' tro smeri;
- SERVISERJE v kontroli z izobrazbo elektrotehnika (šibki tok), inženirja ali dipl. inženirja elektro smeri;
- REFERENTA ZA ANALIZE in plan z izobrazbo ekonimista I. stopnje ali ing. organizacije;
- KNJIGOVODJO z izobrazbo ekonomskega teni"' ka *
- SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA ANALlTI^ z izobrazbo ekonomista I. stopnje;	IX
- VODJO STROŠKOVNEGA RACUNOVOf STVA z izobrazbo ekonomista I. stopnje; .M,
- REFERENTA ZA SAMOUPRAVLJANJE, delo* kadrovsko-splošnem sektorju, zahteva se končan« gimnazija ali politična srednja šola, družbenop®' litična neoporečnost, zaželeno znanje strojepi*r
Razpis velja 15 dni po objavi.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadi®'
ska služba ISKRA — TOZD Napajanja, Novo mesto, Brst1
63.
AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLlCARSTVO
STAREŠINIČ BORIS METLIKA-Na Obrh 35
svoje usluge nudim KVALITETNO - HITRO - POCENI SE PRIPOROČAM
SLOVENIJA AVTO, LJUBLJANA, Celovška 150,
J
objavlja za nedoločen čas za TOZD Prodaja $ drobno. Krško, Cesta Krških žrtev 53, prosto delo* no mesto
PRODAJALCA
Pogoji: šola za prodajalce, 3 leta delovnih izkušenj v delovnega mesta in 2 leti v avto stroki.
Nastop dela je možen takoj. Poseben pogoj je uspešno oP^ vljeno poskusno delo. OD v skladu s samoupravnim sP0^ zumom. Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sPr®j® ma kadrovska služba Slovenija avto, Ljubljana, Cel°v 150, 8 dni po dnevu objave.
LICITACIJA
„ LABOD"
NOVO MESTO
razpisuje
javno licitacijo za prodajo
OSEBNEGA VOZILA WV K-70,
letnik 1974, prevoženih 160.000 km. Izklicna cena 60.000,00 din. Ogled vozila je možen vsak dan od 7. do 12. ure. Licitacija bo 23. decembra 1977 ob 9. uri v tajništvu podjetja.
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO’ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
»VALVOUNE TBCTVLOM”
VAM OPRAVI
PETER PERDEC
A VTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO
TECTYL CENTER
/O
ljubljanska banka
Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti
Razširitev namenov za posojila
Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi lahko občan posojilo, poleg za že znan® namene:
— zidavo, rekonstrukcija in večja popravila gospodarskih poslopij,
— nakup kmetijskih strojev,
— nakup plemenske živine,	v	v
— preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost.
po novem tudi za:
— obnovo nasadov,	..u'
- odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje po veljavnih predpi*"
Možnost delnega izplačila v gotovini
Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij ali preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost
dobi lahko občan do 30 % odobrenega posojila v gotovini.
Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizičnih oseb, z* storitve fizičnih oseb in podobna dela, znesek pa banka nakaže občanu — posojilojemalcu na njegov tekoči žiro račun ali hranilno knjižico.
emonin kotiček
Tudi tokrat sem se zadržal precej časa v športnem oddelku, kjer sem zvedel, da je trgovska hiša MAXIMARKET v Ljubljani, Trg revolucije 1, odprla NOV ODDELEK ŠPORT SERVIS«
NOVO ZA STARO
Puščici kažeta pot do Šport servisa.
Šport servis vas bo rešil skrbi, kam s starimi smučmi in kje montirati vezi.
Če imate ELANOVE smuči z vezmi ali brez njih, ki niso starejše od treh let in ne daljše od 200 centimetrov, jih lahko prinesete v ŠPORT SERVIS. Tam jih bo strokovnjak ocenil v prisotnosti prinašalca. Dobili boste dobropis za ocenitveno vrednost smuči. Z dobropisom boste lahko SAMO NA ŠPORTNIH ODDELKIH v kletnih prostorih ali v drugem nadstropju kupili nove smuči ali pa kakršnekoli druge izdelke. Kupiti pa morate vsaj za protivrednost dobropisa. Če pa bo znesek kupljene robe večji od dobropisa, boste morali plačati razliko.
Šport servis bo stare smuči obnovil in jim vrnil prejšnjo uporabno vrednost. Nato pa jih bo prodal na prodajnih policah z označbo rabljene robe.
Poleg že naštetega bo ŠPORT SERVIS brezplačno montiral vezi, če boste v MAXIMAR-KETU kupili ali smuči ali vezi ali pa vsaj čevlje.
ŠPORT SERVIS se nahaja v trgovski hiši MAXIMARKET v prostorih bivšega MINI ČASI NA. Vhod je lociran izven vseh ostalih vhodov. Zato vam svetujem, da za pot do Šport servisa povprašate ali pri Informacijah v pritličju ali pa v športnem oddelku v kletnih prostorih. Informacije pa boste lahko dobili tudi po telefonu (061) 23—681, interno 89.
Svetujem pa vam, da upoštevate smerokaze, ki vas bodo za gotovo privedli v ŠPORT SERVIS.
Za vas Šport servis iskal in zelo hitro našel vaš
JANEZ DOLENJSKI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
KATARINE
GRABRIJAN
iz Adlešičev S
** najtopleje zahvaljujemo za lajšanje bolečin oddelku za srce ® ožilje kirurške bolnice Novo mesto, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so izrazili sožalje in darovali cvetje. ~*hvaljujemo se pevskemu zboru iz Adlešičev in pevskemu zboru iz Črnomlja. Hvala za podarjene vence Viatorju Črnomelj. KZ Črnomelj in Kometu Metlika.
Žalujoči: sinovi Ivan, Stane, Lojze, Vinko in hčerki Marija in Anica z družinami
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric
IVAN KOS
gostilničar iz Ločne
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so na*n v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo Mikličevim, Koretičevim, Ludviku 2a-gtju, Zalokarjevim, Gorenčcvim, Zupančičevim ter Pepci Medved. Hvala proštu za opravljeni obred. Hvaležni smo vsem, ki so dragemu pokojniku poklonili vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
n ANE 7 BREZNIKAR
iz Gornje Dobrave pri Trebnjem
•e iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje in številno spremstvo do nienega zadnjega doma. Lepa hvala župniku za opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: mož Franc, otroci Mirko, Franc, Slavka z družinami, sestra Pepca in drugo sorodstvo
DO „ VARNOST", o. sub. o. Ljubljana,
TOZD fizično varovanje premoženja, delovna enota Kočevje
razpisuje prosta delovna mesta za
ŠEST VARNOSTNIKOV na območju občine Kočevja in Ribnice
Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. dokončana ali nedokončana osnovna šola
2. moralna in politična neoporečnost
Osebni dohodek je določen po samoupravnem sporazumu. Poskusno delo traja 90 dni. Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Kadrovska komisija DE ..Varnost", Kočevje, v 15 dneh po objavi razpisa.
NOVOLES, NOVO MESTO - STRA2A TOZD „SIGMAT", BRESTANICA
objavlja naslednja prosta delovna mesta za:
a) 2 ORODJARJA 1REZKALCA 2 STRUGARJA
1 ELEKTRIČARJA ZA VZDR2EVANJE
2 KLJUČAVNIČARJA
Pogoj: ustrezna poklicna šola
b) 3 priučene ključavničarje
Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 10 dneh po objavi na Novoles, TOZD „SIGMAT", Brestanica.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD PAPIR -
objavlja
4	PROSTA DELOVNA MESTA V TOZD PAPIR Pogoji:
1. zaželena osemletka
2. odslužen vojaški rok
3. starost do 25 let
4. delo v 3 izmenah
5- 3-mesečno poskusno delo
V
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi.
»SLOVENIJALES" LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri TOZD Pohištvo in odbor za medsebojna razmerja delavcev pri skupnih službah, ki sta v sklopu Lesne industrije Kočevje, na podlagi 3. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev (Uradni list SRS št 18/74) in 11. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev
OB JA VLJA TA naslednja prosta delovna mesta: 1. več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v proizvodnji šolskega in colonial pohištva.
2. štiri kvalificirane delavce iz kovinske ali elektro stroke, ki bi bili pripravljeni usposobiti se za upravljače kotlov.
Pogoji:
podi: za kvalificirane delavce končana poklicna lesna šola, za nekvalificirane delavce pa končana ali nedokončana osemletka, psihično in fizično zdravje; zaželena polnoletnost;
pod 2: končana poklicna kovinarska ali elektro šola in odslužen vojaški rok.
Objavljena delovna mesta so za nedoločen čas, poskusni rok tri mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s podatki o kvalifikaciji (za kvalificirano) v 8 dneh po objavi razpisa v splošni sektor.
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
RAZPISUJE prosto delovno mesto
RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE ČRNOMELJ Pogoji:
Višja ali visoka izobrazba glasbene smeri in najmanj 8-letna praksa v glasbenovzgojnem delu.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti moralnopolitične kvalitete za delo v pedagoški službi.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Sob Črnomelj
Zavarovalna skupnost Triglav, n. sol. o. Ljubljana, Območna skupnost Krško, n. sol. o. Krško,
Cesta krških žrtev 51,
objavlja
1	prosto delovno mesto v oddelku računovodstva
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti srednjo strokovno izobrazbo.
Poskusno delo je 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi.
šolski center Sevnica Razpisna komisija pri DO
objavlja naslednja prosta delovna mesta v DSSS:
1. LOGOPEDA
2. PRAVNIKA
3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. višješolska izobrazba
2. visoka ali višja upravna šola in dve leti delovnih izkušenj,
3. srednja izobrazba in dve leti delovnih izkušenj v finančni stroki ali nepopolna srednja izobrazba in pet let delovnih izkušenj v finančni stroki.
Pri vseh navedenih delovnih mestih gre za delo za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite na naš naslov v 15 dneh po objavi.
NOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUČI
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT 89
0 trgovska hiša maximarket
TEDENSKA
m
Četrtek, 15. decembra — Krista Petek, 16. decembra - Albina Sobota, 17. decembra — Lazar Nedelja, 18. decembra - Radko Ponedeljek, 19. decembra - Urban Torek, 20. decembra - Evgen Sreda, 21. decembra - Tomaž Četrtek, 22. decembra - Mitja
LUNINE MENE
17. decembra ob 11.37 uri - prvi krajec
BRESTANICA: 17. in 18.jugosl. film Atentat v Sarajevu
BREŽICE: 16. — 17. angl. barvni film »Vojvodinja in postopač" 18.
-	19. amer. barvni film „Pomagajte šerifu" 20. — 21. jug. film „Poroč-nik Nataša"
KRŠKO: 17. in 18. amer. film „RollerbaH“ 21. amer. film „Pirati v metroju"
NOVO MESTO: 16. - 18. amer. film „Zakon mržnje" 19. - 20. hon-gkoški barvni film „Meč zlatega zmaja"
RIBNICA: 17. - 18. amer. barvni film „Amazonke“
SEVNICA: 10. - 11. franc, film „Sin poglavarja Masajev" 14. 12. franc, film ..Razjezil se bom"
TREBNJE: 17. — 18. amer. barvni film ..Detektiv iz Harlema" 21. 12. amer. barvni film „Schaftov veliki podvig"
MIRNA: 17. 12. „01senova banda.
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO popoldansko varstvo (6 ur). Pogoji ugodni. Ostalo po dogovoru. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto.
SLUŽBO I S C E
VZAMEM v varstvo enega otroka.
Slakova ulica 7, Novo mesto. SPREJMEM kakršnokoli honorarno delo v popoldanskem času. Majda Zdovc, Zalog 20, Novo mesto. ISCEM kakršnokoli honorarno zaposlitev. Zvone Mikolič, Gor. Straža 9.
STANOVANJA
IŠČEM opremljeno ali neopremljeno ogrevano sobo s kopalnico in toplo vodo, lahko je tudi soba in kuhinja v Sevnici v bližni zdravstvenega doma. Ponudbe pošljite na Socialno skrbstvo Sevnica.
NUJNO iščem sobo z uporabo kopalnice, po možnosti v bližini tovarne zdravil „Krka“. Ksenija Žužič, Rakičeva 19, Zagreb.
MLADA zakonca iščeta enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici Možnost predplačila. Naslov v upravi lista (3934/77).
Motorna vozila
PRODAM osebni avto VW, letnik 1962, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (3914/77).
PRODAM kiper Deutz 150 KS, letnik 1969, motor generalno obnovljen, registriran do 9. 9. 1978. Ogled vsak dan popoldne. Jože Ofak, Tesarska 3 B, Kočevje-
ZASTAVO 750, letnik 1974, vzelo dobrem stanju, prodam. Ignac Ferkolj, Dobravica 23, Šentjernej.
PRODAM VW, letnik 1974 (motor 1973), neregistriran. Rudi Malnar, Gabrje 42, Brusnice.
PRODAM karamboliran osebni avto Fiat 850 in registriran. Ogled v soboto in nedeljo. Branko Balon, Gregovce 16, Bizeljsko.
PRODAM traktor Že tor 25. Gor. Dobrava 1, Trebnje.
PRODAM karamboliran 126 P, letnik 1977. Mile Grgič, Hotel Toplice, Šmar. Toplice.
PRODAM dobro ohranjen BMV, letnik 1975. Naslov v upravi lista (3905/77).
UGODNO prodam avto Austin mini 1000, letnik 1972. Dominik Avguštin, Podhosta 29, 68350 Dol. Toplice.
UGODNO prodam zastavo 1300, malo karambolirano, a v voznem stanju, ali zamenjam za ami 8 ali vartburg. Ogled vsako dopoldne na Mirni, Roje 2, (pekarna).
PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Informacije na telefon 21-107 ali osebno na letališču v Prečni.
PRODAM R—4, letnik 1977, karamboliran sprednji levi blatnik in vrata. Prodam tudi na kredit. Brusnice 7.
PRODAM fiat zastavo 750. Adamičeva 32, Novo mesto.
PRODAM fička, letnik 1969, karoserija in motor obnovljena, registriran do julija 1978. Naslov v upravi lista (3943/77).
PRODAM škodo 110 L, letnik 1974. Branko Premelč, Ragovska 8, Novo mesto, telefon: 23-839 popoldan ali 21-408 dopoldan.
PO UGODNI ceni prodam traktor Ferguson 35 in avto škoda L 110, letnik 1974. Jože Tomič, Trebelno 31, Mokronog.
PRODAM traktor (30 KS) v odličnem stanju. Milan Račič, Vihre 2, Leskovec.
UGODNO prodam osebni avtomobil Lada, letnik 1972, registriran do
junija 1978. Informacije vsak dan od 7. do 14. ure. Telefon: (068) 88-822.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 101, letnik 1975, 23.000 km. Šimič, Resljeva 3, Novo mesto.
UGODNO prodamo, tudi na posojilo, fiat 125 P, letnik 1976. Informacije vsak dan na telefon: 23-710.
ŠKODO, letnik 1971, registrirano do konca 1978. leta, prodam. Možnost delnega odplačila s kreditom. Janez Pozvek, Na Lazu 12, (montažno naselje Žabja vas), Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam škodo 1000 MB, generalno popravljeno, registrirano do 3. 12. 1978. Ogled možen dopoldne. Komandanta Staneta 12, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1973 in diatonično harmoniko, staro 1 leto (izdelava Melodija Mengeš) Jože Kavšek, DoL Težka voda 21, Stopiče.
PRODAM traktor Kornik 16 KSr brezhiben, z dvema cilindroma, hidravliko, koso, gume 10/28. Rožman-Petan, Arnovo selo 24,
PRODAM IMV diesel kombi, letnik 1972, dobro ohranjen. Ogled v nedeljo. Franc Simončič, Sela, n. h., Šentjernej.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Franc Plut, Zalog 11, Novo mesto.
PRODAM traktor Pasquali Tomo Vinkovič (18 KS) s plugom in koso ter obračalnik za seno, vse malo rabljeno. Jože Druškovič, Kraška vas 14, 68263 Cerklje ob Krki.
PRODAM
UGODNO prodam pralni stroj su-peravtomatic BIO 664, pomivalno mizo in peč na olje, vse malo rabljeno. Rodine 15, Trebnje.
PRODAM trifazni hidrofor, električni štedilnik, pomivalno mizo in kuhinjski električni bojler, vse malo rabljeno. Janez Junc, Daljni vrh 18, Novo mesto. Ogled po 15. uri.
UGODNO prodam orgle Tiger, elektronske bobne, magnetofon in prikolico, nosilnosti 2 t. Potov vrh 53/a, Novo mesto.
PRODAM kotel za kuhanje žganja in motorno žago Parter, malo rabljeno, ter 1.500 kosov monta opeke. Martin Iskra, Ajdovec 3, Žužemberk.
DVE KRAVI in telico (breje) prodam. Kastelic, Biška vas 20, Mirna peč.
PRODAM stilno pohištvo za dnevno sobo (omare). Šegova 85, Novo mesto.
PRODAM harmoniko Melodija in tranzistor na kasete. Jože Gačnik, Potov vrh 23, Novo mesto.
PRODAM banjo in peč za kopalnico. Janez Kirar, Cadraže 1, Šmar. Toplice.
PRODAM 4 nove gume Michelin, 155 x 13 (francoske). Telefon: (068) 22-161.
PRODAM menjalnik in motor zastave 750, letnik 1972, prevoženih
50.000	km. Majda Zdovc, Zalog 20, Novo mesto.
ZARADI selitve prodam dobro ohranjeno barako, uporabno za shrambo materiala ali garažo. Naslov v upravi lista (3925/77).
PRODAM tri purmanc. Krhin, Ratež 18, Brusnice.
PRODAM več metrov bukovih drv. Makše, Jordanka! 5, Mirna peč.
PRODAM železna garažna VTata 2 x 2,30 m. Vizlcr, Veniše 55, Leskovec pri Krškem.
12,- 13,- 14 - 15-in 16-colske gumi vozove za konje, vole in traktorsko opremo prodam. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
POCENI prodam opremo za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje pri Peterlin, Nad mlini 41, Novo mesto, tel. 23-264.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjeno klavirsko ali navadno harmoniko. Naslov v upravi lista (3906/77).
KUPIM suh žagan borov in smrekov les vseh dimenzij. Javite po telefonu:	(068)	72-978,	Kunej,
Okljukova gora, Sromlje.
DRAGI mami, stari mami in prababici OTI LIJI LUKMAN iz Vel. Bučne vasi za minuli praznik in skorajšnjo 80. obletnico iskrene čestitke in še veliko toplih sončnih dni! Vsi njeni.
&
S&UHin
PRODAM 5 arov vinograda v Cerovem logu (Kira). Dostop z avtom. Jernej Bratkovič, Gor. Brezovica 26, Šentjernej.
UGODNO prodam stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ter nekaj zemljišča ob glavni cesti Radeče-Sevnica. Ponudbe pod šifro: „Vrhovo‘‘
PRODAM 12 arov parcele, primerne za gradnjo, v Vajen dolu, KO Orehovica. Naslov v upravi lista (3935/77).
V	VINJEM VRHU nad Belo cerkvijo prodam vinograd in barako. Dostop z avtom. Ivan Blažič, Osrečje 17, 68220 Šmarješke Toplice.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popu-sta!
SEM PREPROST fant, star 32 let, zaposlen že dalj časa v Nemčiji, in bi rad na tak način spoznal preprosto dekle, staro do §0 let. Sem iz okolice Novega mesta. Dekle, če si osamljeno tako kot jaz, oglasi se pod šifro: „BODIVA OBA SREČNA V LETU 1978.“
SEM STAREJŠI upokojenec, vdovec s partizansko pokojnino in svojim domom. Sem zelo osamljen in si želim spoznati pošteno vdovo staro od 55 do 65 let. Ce imaš svoj dom na lepem kraju, bi se preselil tudi k tebL Ponudbe pod Sfro: „V DVOJE BI LAŽE UNIČILA SAMOTO"
I^OBVESTILA ■
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 23. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek, popoldan od 15. do 17. ure. Valimo bele težke, tjave nesnice in gra-haste. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo pismeno, osebno in po telefonu (068) 75-375. Priporoča se Mijo Gunii-lac, valilnica Senovo, 68281 Senovo.
ZAHVALA
V	84. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila nasa dobra mama, babica in prababica
FRANČIŠKA ŠINKOVEC roj. Slak iz Klenovika 30
Prisrčno se zahvaljujemo vsem domačim, znancem, dobrim vaščanom iz Klenovika ter iz sosednjih vasi. Hvala za vso pomoč in obiske med njeno boleznijo. Iskrena hvala vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami ter nam vsestransko pomagali, darovali cvetje in izrazili sožalje ter pokojnico spremili do zadnjega doma. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Mici, Tončka, Ančka, Pepca in Angelca z družinami, sinova Jože in Lojze z družinama ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni nam je v 76. letu starosti umrla naša draga sestra in teta
FRANCKA GOLE upokojenka
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, posebno dr. Starcu za njegov trud ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči:	sestra, nečak,
nečakinje ter drugo sorodstvo Zagorica, Mirna peč, Novo mesto, Kočevje, Žužemberk, Ljubljana
DR. ŠRIBARJU, . sestrama BOSILJKI in IVANKI ter vsem drugim v novomeški porodnišnici, ki so sodelovali pri rojstvu moje hčerke, iskrena hvala. Ana Hodnik.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadni smrti dragega moža, očeta, brata in svaka
JOŽETA
PUNGARTNIKA
Stari trg 11, Trebnje
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Vebletovim, Makšetovim in Kravcarjevim
za sočustvovanje, za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala kolektivoma Krojaško podjetje Trebnje, Novoles Trebnje in delavcem podjetja Novotcks Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Darja, sin Jože z družino, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Trebnje, Piran, Idrija, Dol. Nemška vas
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ANGELE BRADAČ
roj. Kralj iz Soteske
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnici cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno hvalo smo dolžni osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za nego v času bolezni, duhovnikoma iz Dol. Toplic za opravljeni obred, KZ Krka Novo mesto, GD Soteska, KPD Zarja iz Soteske za po-daijene vence in cvetje.
Žalujoči: sin Slavko z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tej tako boleči izgubi, ko smo mnogo prezgodaj izgubili našo Pre' drago in skrbno mamo
JOŽEFO PEVC
iz Močvirja pri Bučki
se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za trud pri zdravljenju naše drage mame. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vašcaj nom in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremi na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Gradi* KO Ljubljana, Planiki Kranj, hotelu Jelovica z Bleda in EmoW iz Ljubljane - Šmartinska za podarjene vence ter za spre®' stvo na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami, sestri in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti
JOAHIMA RAVBARJA
iz Jurke vasi (živel je na Ljubnu)
hvaljujemo se vodstvu ZB kiajevne skupnosti — . . Novem mestu za pomoč pri organizaciji poereba. še PoseK
Sa se zahvaljujemo tov. Virantu za poslovilni govor. Prav ta* vala za trud medicinskemu osebju nevrološkega oddel*8 bolnišnice Novo mesto in vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Nečakinje in nečaki
V	SPOMIN
16. decembra bo minilo prežalostno leto dni, odkar naju je zapustil naju* dragi sm
IVAN MR VIČ
iz Žabje vasi Spomin nanj bo ostal večen. Žalujoča: mama in oče
M
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
DRAGICE ANDOLJŠEK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ^ Boškoviču in sestram iz splošne ambulante Ribnica, sindi*** nim organizacijam in kolektivom Inles, ITPP, Iskri Kranj ^ vsem, ki so njen grob zasuli s cvetjem in venci, jo spremili n» zadnjo pot ter ji z besedo iz žalno glasbo izrekli priznanje u zahvalo za njeno življenje. Iskrena hvala, še enkrat vsem, P18 vsem iskrena hvala za vse.
Žalujoči: mož Anton, hči Milena s sinom ter sinovs Branko in Toni z družinama
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško poletje DOLENJSKI LlSTJlpL mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference^, Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto.
Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja- *** nik: Slavko Lubšina.	*,
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovoril* ^ nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega uredni**'1W Bačer, Andre*	u«««"	n«««	rw:i—\	Rniin ^
Milan Markelj
in Alfred Aleznik. Oblikovalec Priloge propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 5 din - *Sjy* naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, Pjfgptf vnaprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz.
(oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni r* 009-8-9.
52100-620-107 OGLASI
32000-
i do!
------------ 1	cm	višine	v	enem	stolpcu	125	din,	1	cm	na	,
strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1
3 110111	Ulil,	1	Vlil	na	OIl	4BUI1J1	5Halli ZUU um, *	,
strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka naO beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do p*® j* cenik št 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretar1® . ^ informacije IS SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za D»e°" list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	,*u:
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave:
Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon: (068) 2J'elc, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Casopisn*’flj ju filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni im tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST
'V">tevi0\*\ce >&**>•
v«'
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, prezgodnji smrti našega dragega moža, atka, dedka in tasta
BOGOMIRJA ŽGAJNARJA
iz Mime na Dol.
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih slovesa stali ob strani, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo društvu AMD Trebnje in drugim družbenopolitičnim organizacijam za izkazano čast, tov. Franju Bulcu za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, vsem pevcem, in kolektivu Dane za pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrekli sožalje.
V globoki žalosti: vsi njegovi!
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila naša draga in dobra žena,
mama, stara mama, sestra in teta
PEPCA BRUDAR
iz Vel. Brusnic 22
Prisrčno in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali številne vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepša zahvala požrtvovalnim sosedom, dobrim sorodnikom in vaščanom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčna zahvala častitemu gospodu župniku za ganljive besede in opravljeni obred. Hvala Pevcem za njihov trud in zapeto pesem ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi delavkam kuhinje bolnice Novo mesto, tovarni IMV, SGP Pionir Novo mesto in ZB Brusnice za podarjene vence. Se enkrat vsem topla in prisrčna zahvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Rado, hčerka Jožica z družino, sin Jože z družino, brat,
sestre in drugo sorodstvo
Četrtek, 15. decembra:
17.35 Profesor Baltazar, barvna risanka — 17.45 Obzornik — 18.00 Krilati farmacevti, barvna serija TV Sarajevo — 18.45 Mozaik — 18.50 M. Belina: Kaj je igranje, barvna nanizanka Igrajmo se gledališče -19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -
19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Aktualna oddaja -	20.30 Propagandna oddaja - 20.35 V živo: o gospodarjenju s prostorom, vmes poročila
PETEK, 16. DECEMBRA: 15.55 Hokej Brno : Jesenice, prenos v I. odmoru športna oddaja	v II.
odmoru obzornik - 18.15 Pisani svet - 18.45 Odlivanje v kovine, barvna oddaja iz cikla kiparske tehnike - 19.15 Barvna risanka -
19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik
- 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar - 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 J. Mitchell: Jennie, barvna nadaljevanka —	20.55
Propagandna oddaja —	21.00
Razgledi -	21.30	Propagandna
oddaja - 21.35 Spencerjevi piloti, serijski barvni film — 22.25 TV dnevnik - 22.45 Šahovski komentar
SOBOTA,	17.	DECEMBRA:
17.30 Obzornik — 17.45 Mozaik -
17.50 Vasiljica prekrasna, mladinski film - 19.15 Barvna risanka -
19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik
- 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar —	19.55	Propagandna
oddaja - 20.00 Smešni obraz, celovečerni barvni film - 21.40 Propagandna oddaja - 21.45 TV dnevnik — 22.00 625 — 22.40 Glasbena oddaja
NEDEUA, 18. DECEMBRA:
10.55 Karino, barvna serija - 11.20 Mozaik - 11.25 Ljudje in zemlja, barvna oddaja —	12.25 Val Gardena: Smuk za moške, prenos —
17.50 Balkansko košarkarsko prvenstvo : srečanje Jugoslavija : Romunija v odmoru propagandna oddaja - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik —	19.50	Tedenski
gospodarski komentar — 19.55 Propagandna	oddaja —	20.00
Življenje in delo Milana Buma, drama TV Novi Sad - 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Tihe Bilogorske poti, barvna oddaja -
21.35 TV dnevnik - 21.50 Jazz na ekranu: kvintet Bob porter - 22.10 Športni pregled
" PONEDELJEK,	19.
DECEMBRA:	16.25	Kmetijska
oddaja TV Novi Sad, posnetek -17.10 Vrtec na obisku: v vrtcu imamo danes modno revijo, barvna oddaja - 17.25 Zakoni divjine, barvna serija - 17.50 Obzornik -
18.05 Raziskovalna ladja, barvna oddaja - 18.15 Varstvo pri delu, barvna oddaja - 18.25 Mozaik -
18.30 Dogovorili smo se - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -	19.55 Propagandna oddaja - 20.00 V. Babič: Sevemo od sonca, barvna drama TV Sarajevo
- 21.00 Propagandna oddaja -
21.05 Kulturne diagonale - 21.55 Mozaik kratkega filma: Isfahan, barvni film - 22.25 TV dnevnik -
22.35 Šahovski komentar
TOREK, 20. DECEMBRA: 17.15 Potovanje okrog sveta, barvna serija TV Zagreb 17.30 Zdravo, Roff, barvna serija Zgodbe o psih -17.55 Obzornik - 18.10 Tako živim Sam:	Boba Stefanovič, barvna
oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Cas, ki živi:	V spomin ujeti
trenutek, barvna odd. - 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak -19.30 TV dnevnik -	19.55
Propagandna oddaja — 20.00 Ko
smo vsi branilci -	20.30
Propagandna oddaja - 20.35 G. E. Clancier:	Cmi	kruh,	barvna
nadaljevanka - 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Obrazi Jazza, barvna oddaja - 22.05 TV dnevnik
- 2Z20 Rokomet Jugoslavija : JLA, reportaža iz Ribnice
SREDA, 21. DECEMBRA: 15.55 Hokej Jugoslavija :	Romunija,
prenos - 18.15 Obzornik - 18.30 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob -18.45 Od vsakega jutra raste dan: Radi še na Koroškem, barvna oddaja
— 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna:	Sojenje v Nuernbergu - 22.20 Propagandna oddaja - 22.25 TV dnevnik -22.40 Tekmovanje v veleslalomu, reportaža iz Kranjske gore - 23.05 Šahovski komentar
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil ljubljeni sin, brat in stric
JOŽE JARC
iz Dolenje vasi 4, Mirna peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Še posebno smo dolžni zahvalo Nežki Režek, ki nam je pomagala v času bolezni, zdravnikom in patronažni sestri za obisk na domu, tovarni IMP Ljubljana, Labodu iz Novega mesta, Beti v Mimi peči, kaplanu za obred ter sosedom in vaščanom za pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: ata, mama, bratje Lojze, Polde in Franc z družinami, sestra Lojzka z družino, Ančka in Marjan ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega ljubega moža, očka, sina, brata in strica
IVANA NOVAKA
iz Zagorice pri Dobrniču
se najtopleje zahvaljujemo sosedom in vsem prijateljem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali vence in cvetje, nas tolažili v težkih dneh in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji, sodelavcem, godbi iz Litostroja ter govorniku za poslovilne besede, župniku za obred, pevcem iz Dobrniča. Hvala tudi učencem in učiteljem iz osnovnih šol Dobrnič in Trebnje za udeležbo na pogrebu in za cvetje.
Žalujoči: žena z otroki, ata, mama, bratje in sestra z družinami
DOLENJSKI LIST
Nekatere se
Ogovarjajo in obotavljajo, ali se to godi le ?avoljo lepšega, smehljajoči se obraz dokazu-Je. da se dajo prav rade siliti. Na pragu krčme j-agledam deklo, ki je služila pri nas. Navdušena od vina in ljubezni zavpije proti ^eni: „Oh, gospod, ne veste, kako sem danes Sfečna. Pijem ga pri štirih mizah. Vsak fant ‘J1 e hoče imeti zraven sebe, dva sta me prosila, ju ljubim, eden mi je obljubil, da me bo vzel. Moja služba res da je sitna in težavna, ali danes je vse pozabljeno, vse odpuščeno.'4
Popoldne je prišlo na shod tudi več gospode iz Novega mesta in nekoliko godcev; godci in krčmaiji so danes naželi, da se lahko Vejajo. Med pijanimi ženskami sem zapazil gospe in tri gospodične iz vrst tistih, katerim se pravi demimondice. šel sem še dve
drugi krčmi. Povsod se je ljudi vse trlo, imel se je za srečnega, ki je dobil svoj sedež in svoj polič. Ki niso nič dobili, so pili stoje pri drugih ali pa so se namestili zunaj na trati, na drvih, na kaki neostrugani deski, na kaki ploči ali pa po tleh. Sem ter tja je bilo ležečih in slonečih več nego sedečih. Ob šestih je šel že tak hrup po vasi, da se je moralo vpiti, sicer se beseda ni razumela. Mladina se je vrtela o glasovih harmonik po podeh, sem ter tja tudi po cesti in po vrtih za hišami. Babe so zmerjale dedce ah pa se ravsale med seboj. Pohotne vdove so lovile možake in jih posajale poleg sebe za mizo. Mačeha je bunkala zeta. Kup otrok je dirjal po vasi, zaganjaje se v cigane in bereče. Po hišah, cestah in stezah so ijoveli pijanci. Peti se je silil danes vsak človek, ali glas je zapuščal grlo za grlom, proti večeru se je skoraj le še cvililo in tulilo, hripavo in zadomo, da smo, kar nas je ostalo treznih, morali si ušesa mašiti.
Zaradi ljubic si začno fantje skakati v lase, štiije pari so se nabijali in metali naenkrat. Pravijo, da velja že od nekdaj pravilo, da v Prečni ne sme miniti nobeno proščenje brez tepeža in krvi. Na griču se vname borba med možem in ženo. Ta mož se smatra v prečenski župniji za prvaka, ker zna nekoliko pisati in tajčati. Ne smeja se modrijan menda nikoli. Doma je rekel, da ne more poslušati hrupa, ki ga dela shod, zato da gre raje v zidanico prebirat uradne dopise in naredbe. Res je nesel pod pazduho toliko vampov s sabo, da je komaj hodil in dihal. Zena bi bila rada videla te študije in se napoti čez dobro uro v vinograd za njim. Stopi v zidanico in odreveni. Vampi leže po tleh, možu pa sedi na kolenih
belolična krasotica. Žena plane vanjo, nezvesti potuhnjenec se je predrznil, jo braniti. Po dolgi rvanki mora uboga žena pobegniti. V Prečni jo mož doteče in začne mlatiti znova, dokler ga sosedje zgrabijo, v hlev pahnejo in zapro. Iz bližnje krčme pridivja pijan kosmatin, izdere iz graje kol in začne udrihati po ljudeh, po znanih in neznanih. Korenjak ga prime odzad in vrže v prah, ali rogovUež se brani z nogami in rokami, dela krvave rane z nohtovi in zobmi, dokler prinese krčmar vrv in možje pijanca zvežejo.
Okoli vasi in po vasi švigajo biriči in žandaiji, ali ti možje mire ljudi z blagim opominom, ne pa z orožjem. To je vzrok, da se jih noben poštenjak ne boji, da jih nihče ne črti in preklinja. Po Prečni je bobnelo in grmelo tako šumenje raznih glasov, kakor da se opravlja cela stotina svatb. Sele proti mraku se začne ljudstvo bolj pogostoma razhajati in pomikati proti domu, ali mnogi pijančujejo še do desete in dvanajste ure, nekateri tudi celo noč. Za dekleta je take praznike nevarnost tem večja, ker se upijanijo tudi mnogi očetje in matere, da mladina dela lahko, kar hoče. Jaz sem zapustil Prečno proti deveti uri, domov sem šel skoz Žabjek. Kmalu se prepričam, da se je premenila ta šuma v dražesten gaj boginje Venere. Za marsikakim grmom čujem sladko, ali pogubljivo šepetanje. Namerim pa se tudi na pošteno ljubezen. Dekle je hotelo pustiti dragega in steči proti domu brez tovarišije. Fant jo tolaži: „Rezika, pojdiva skupaj. Mene se ti ni treba bati. Nisem se te dotaknil do zdaj in se te ne bom tudi nocoj ne. Prej, ko bi kaj takega mislil, naj me ubije strela iz jasnega neba. Tisi moja nevesta
in to sem prisegel, da mora stopiti moja nevesta brez madeža pred oltar." Te možate besede ohrabrijo preplašeno mladenko. Davši ljubemu roko, koraka poleg njega, preprijazno se z njim pomenkovaje, po neširoki cesti, ki gre skozi goščavo v globoko dolino Potoka.
Tako se je vršilo in dovrševalo proščenje v Prečni. Bralci vidijo, zakaj graja te veselice toliko pametnih in razumnih ljudi. Ni dvombe, da je na cerkvenih shodih že veliko devic svoj venec zapravilo in plačalo kratko radost grozno drago z dolgim, včasi dosmrtnim kesanjem in žalovanjem. Ali kriviti ne sme se cerkev, ampak krčma, ne slovesnost, ampak razni duhovi, ki tiče v vinu in prežajo na nepremišljene žrtve.
Še večje nevarnosti prete dekletom na božjih potih, če jih ne spremljajo starši ah drugi zanesljivi varuhi. Mladina, če je sama, roma po priliki takole. Najprej je treba, da se prihrani, prisluži ali dobi na kak drug način nekoliko denaija. Ako se gre daleč samo kakih šest ali osem ur, zadostuje par goldinaijev, za daljno pot jih mora biti seve nekoliko več. Fant pozdravi svoje ljudi, vzame pod pazduho marelo in koraka po praznično oblečen počasno in nekako slovesno od doma proč. Včasi že v vasi, včasi v obližju se mu pridruži kak prijatelj in vrstnik. Bog ne daj, da bi si iskal ženske tovarišije v domačem kraju. Ravno tako se odpravijo na božjo pot dekleta. Naglo se gre v veselem pogovoru nekoliko ur, dokler se pride do shajališča, ki je navadno v samoti, na kakem razpotju ali v kaki zakotni krčmi.
(1479)	15.	riecemb:n	1377
3HH3BI323
Od kovača do generala
Vse življenje Lojzeta Gabrovca, upokojenega generalmajorja s Stražnega vrha pri Črnomlju, se vrti okoli tehnike, motorjev. Lojzeta, enega od šestih otrok zavednega primorskega Slovenca iz Nabrežine pri Trstu, ki je 1921 pred fašisti pobegnil najprej na Vrhniko, od tam pa se preselil na Kočevsko, je prav ljubezen do avtomobilov 1940 privedla v Belo krajino. Na Kočevskem se je učil za kovača, vendar ta poklic ni mogel zadovoljiti njegovega nemirnega in v tehniko usmerjenega duha. V Črnomlju se je zaposlil kot pomočnik šoferja pri Zupančiču.
Mlademu fantu, že od doma deležnemu napredne vzgoje, se na začetku vojne ni bilo težko odločiti za pravo stran. „Oče se je družil s takimi ljudmi, ki sem jih kasneje poznal kot komuniste in partizane," se danes spominja očeta, ki ga je smrt doletela na zloglasnem Rabu, kjer sta bili internirani še dve Lojzetovi sestri Dobro še pomni naduto obnašanje Kočevarjev, ki so po Hitlerjevem prihodu na oblast vsako leto hodili v Nemčijo na „tečaje“ in njihovo vsebino takoj po začetku vojne skušali uveljavljati v Kočevju, kjer so takoj postavili vislice in hoteli pobiti vse zavedne Slovence. Od doma, kamor je Gabrovec po okupaciji najprej prišel, je pred zagrizenimi petoko-lonaši zbežal najprej na Vrhniko, 1942 pa je komaj 18-leten odšel v partizane, v 15. belokranjsko, kjer je bil namestnik komisarja brigade.
Njegova partizanska „kariera“: komisar podoficirske šole, v 7. korpusu, potem referent za motorizacijo v tem korpusu, proti koncu vojne oficir Ozne. Po končani vojni je ostal aktiv-
Sevničani budni v etru
Radioklub gradi na mladih — Oddajnik na sevniški šoli
ni oficir v kontraobvešče-valni službi KOS. Končal je akademijo in druge vojaške šole in opravljal vrsto odgovornih funkcij. Tako v službi kot v prostem času je bil njegov glavni posel tehnika oziroma avto-moto šport. Do 1952 je bil zelo uspešen avtomobilistični in motociklistični dirkač, po aktivni športni karieri pa se je posvetil delu v AMZJ in avto-moto klubih; med drugim je bil tudi predsednik športne komisije AMZJ in član uprave takrat najuspešnejšega avto-moto društva Partizan iz Beograda.
Po upokojitvi se je odločil, da ne bo živel v velikem mestu. Najprej je mislil, da bi se z družino preselil na Kočevsko, končno pa je pre-vagala Bela krajina, od koder je doma tudi njegova žena. Med inogradniki na Straž-nem vrhu si je postavil hišo. „Šest let sem jo gradil, ampak sem v glavnem vse sam naredil, celo domače pohištvo, “ se pohvali mojster. Seveda se je v Črnomlju takoj vključil v delo AMD Bela krajina in s tem se je začelo za to AMD novo obdobje. Na njegovo pobudo so v Dragovanji vasi začeli prirejati vsako leto po dve dirki v motokrosu.
Pravijo, da imata danes v črnomaljski občini dve tradicionalni prireditvi domovinsko pravico: jurjevanje in motokros. Z motokrosom pa si je domovinsko pravico več kot zaslužil tudi Lojze Gabrovec. Da Belokranjci znajo ceniti njegov prispevek in mu zaupajo, pove tudi to, da je že več let predsednik AMD Bela krajina, predsednik KO ZZB NOV Stružni vrh, sekretar 00 ZK Stražni vrh, član sveta KS pa še bi lahko naštevali. „Odkar sem v pokoju, nimam nobenega časa več," potarna malo za šalo, malo zares.
A. BARTEU
Sevniški radioklub Amater z vrsto uspehov tudi v državnem merilu že vrsto let spada med najuspešnejše v republiki.
Te uspehe je nasploh težko zasledovati, kot so poudarili na sobotni
OBVESTILO
Kolektiv hotela „Kandi-ja" prireja SILVESTROVANJE. Cena rezervacije s silvestrsko večerjo je 300,00 din. Igral bo ansambel Elipsa. Vljudno vabljeni!
JASTREB V GOLU
Zanimiv in nenavaden dogodek se je pripetil na zasneženem rokometnem igrišču pri domu telesne kulture v Kočevju. Za golom je skupina golobov jedla kruh, ki So ga odvrgli otroci, ko so šli od pouka v bližnji šoli domov. Nenadoma pa se je z višine kot puščica zapodil jastreb. Usmeril se je naravnost proti golobom, vendar iz napačne smeri:	priletel je
namreč iz smeri sredine igrišča, golobi pa so bili za golom. Ker je prezrl mrežo, se je zapletel vanjo in obležal v golu, golobje pa so se seveda razbežali
Jastreb, ki je v preveliki vnemi prezrl mrežo, se je nekoliko poškodoval. Z velikim trudom se je končno le izmotal iz mreže, nato pa je s precejšnjo težavo odletel.
A. ARKO
IŠČEJO POBEGLEGA VOZNIKA
V Drami pri Šentjerneju se je v soboto okoli 20.40 zgodila hujša prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje pešec, 63-letni Peter Solen iz Drame, medtem ko je še neugotovljeni voznik motornega vozila, ki je povzročil nesrečo, po dogodku pobegnil.
Novomeška UJV zato naproša vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, naj vse podatke sporoče najbližji postaji ali oddelku milice, ali pa novomeški UJV, telefon 21-080. Še najverjetnejša barva motornega vozila, ki je povzročilo nesrečo: svetlo siva, svetlo modra, ali siva.
NOVO MESTO: PRODAJNA RAZSTAVA
Novomeški Dolenjski muzej je minuli teden odprl mikavno razstavo likovnih del slovenskih umetnikov, in sicer v mali dvorani Dolenjske galerije. Razstava je prodajna, odprta pa bo do 15. januarja. Dela bodo zainteresirani lahko kupili tudi na obroke. Obenem vodstvo muzeja obvešča občane, ki imajo doma likovna dela, pa bi jih radi prodali, naj pridejo v Dolenjsko galerijo, kjer jih bodo ocenili likovni strokovnjaki.
skupščini, ker prihajajo rezultati dostikrat tudi z enoletno zamudo. Nasploh se trudijo, da ne zamudijo nobenega tekmovanja, raze/i če jih ne pusti na cedilu dotrajana tehnika. V državnem merilu je 8. mesto v tekmovanju z UKV napravami lep uspeh, ravno tako 5. mesto v tekmovanju za Titove jubileje na kratkih valovih. Primopredajna sekcija se ponaša že s 6.000 zvezami, sklenjenimi z amaterji v 69 državah. Celo z UKV napravami, ki jim sicer prisojamo kratek domet, so vzpostavili že 1.200 zvez, raz{>orejenih po 11 državah. Na sevniški šoli imajo eno leto primopredajno postajo. V tem kratkem času so na njej vzpostavili že nad 4.200 zvez z 52 državami.
Samo vzpostavljanje čim večjega števila zvez je le del dejavnosti. Z vso vnemo se lotevajo izvirnih gradenj anten in drugih naprav. V minulem letu so v to vložili 2.362 ur. Pred nedavnim so pred slovensko komisijo preizkusili 10 povsem mladih operaterjev. Uspehov bi nedvomno imeli še več, ko ne bi imeli tolikšnih težav s financiranjem. Sprejeti samoupravni sporazum s samoupravnimi interesnimi skupnostmi bi bil moral že dajati sadove, vendar je presenetljivo, da imajo največje težave z občinsko izobraževalno skupnostjo, čeprav imajo v svojih vrstah ravno največ mladih.
A. Ž.
NOVA ŠPORTNA DVORANA - Kar 1200 gledalcev bofl»rjj sprejele tribune v novi športni dvorani v Ribnici, ki jo bodo P. pred dnevom JLA. Žal pa hkrati še ne bo odprt tudi bazen, ki bo pod isto streho. Na sliki: novi športni objekt-l Primc)
Prvi direktni prei
Izredno kakovosten rokometni turnir
_ priredil
posvečene jubilejem ZK, tovariša Tita in dnevu
JLA
V torek, 20. decembra, bo ob 18. uri TV Ljubljana direktno prenašala iz Ribnice rokometno tekmo med reprezentanco Jugoslavije in reprezentanco JLA. Razen tega bo TV Ljubljana poročala tudi o otvoritvi nove športne dvorane v Ribnici in ostalih tekmah rokometnega turnirja.
ŠE SE KDAJ ZAVRTI — Fani Ogulin pri svojem kolovratu. Zanj se poleg nje zanima samo še petletna vnukinja Maja.
Ni še za staro šaro
Fani Ogulin iz Novega mesta še sprede kak kilogram volne na starem kolovratu — Za tople nogavice
Kolovrat v mestnih stanovanjih niti ni redkost, saj postaja to staro orodje vse bolj cenjen okrasni predmet; pridih starožitnosti naj bi oplemenitil brezdušnost modernega. Gotovo pa je redkost, če kolovrat v mestu še opravlja svojo staro dolžnost, saj je še v odmaknjenih vaseh izgubil vso nekdanjo veljavo. Starega orodja naših prednikov se od časa do časa posluži Fani Ogulin iz Regerče vasi v Novem mestu. Z jesenskimi dnevi v njeni hiši zabrni preurejeni kolovrat in iz kosmov volne nastaja volnena nit.
»Presti sem se naučila kot dekle ne od matere, ampak od stare mame, ko sem živela še v Cerovem logu pri Šentjerneju," pripoveduje Oguli-nova. „Že takrat ni nobeno dekle več hotelo prijeti kolovrata v roke. Mene je predenje toliko zanimalo, da me je stara mama morala naučiti tega opravila, čeprav je mati menila, da mi ne bo nikoli več koristilo."
Se v Cerovem logu je Fani pred poroko dala mlinarju Zagorcu, ki se je ukvarjal tudi z mizarstvom pre-
urediti stari hišni kolovrat. Kot nevesta je možu v bali prinesla tudi tega nekdaj ne pogrešljivega spremljevalca mladih žena.
„Zdaj se zavrti le redkokdaj. Ko dobim kaj volne - ponavadi mi je pri striženju ovc nekaj prihranijo Božičevi - spredem niti. Za pletenje nogavic ni boljšega kot doma spredena volna. Tudi toplejše so take nogavice," zatrjuje zadnja Novo-meščanka pri kolovratu.
M. MARKELJ
Poročali smo že, da bo dvorana v Ribnici odprta 1 • jo bra ob 19. uri. Ob tej PP^Ljtsil izveden bogat kidtunu ® j, ji program. Isti večer ob 20-^1 sporedu že prva tekma x n]sr0'-turnirja za letošnji dan rep ^ pomerili se bosta ekipa . e.arec prezentanca JLA. Začetni u ^ izvedel upokojeni ucrtf#. Drobnič, ld je bil prvi uc» v meta v Ribnici.	„„	t,0>!3
19. decembra ob 11-30 pomerili rokometni KFe . Q (gl Jugoslavije in Slovenije- T° propagandni nastop, ld ® K ogledali učenci osnovni!* gimnazije iz Kočevja ter ^ Istega dne okoli 13. ure N*5 ((j. udeležence turnirja sprej® ^jjl sednik občinske skupš™’ jjutr Grilj in predstavnik poveljs ^ ljanske vojne oblasti g®1161 M cJ Ristič. Zvečer ob 19.30 p* sporedu tekma SFRJ:lNft .' ^
20. decembra bo najpf®! 0b SFRJ:JLA (ob 18. uri), nator 19.30 SRS:INLES.	.hojof
Za to prireditev je izdelaj 3000 posebnih značk, *} prodajali po 4 dinarje. P0* je še več srečanj in
OTVORITEV J*, „zatvoritev
Poročali smo, d° kratkim v Kočevju s»» odprli novo avtobusi stajo SAP. Najboljšo* 0 ve postaje seveda raz potniki. Menili so, a ^ vsaj zdaj, pozimi, $■ ba čakati avtobusov ^ žju, snegu in predvsern^ zu. Vendar so se n -ye ušteli oziroma prežgi selili. Komaj so PostaLji ifl prli, že so jo spet zW ^ potniki spet čakajo O*1 na prostem.
NAJ TUDI DELEGATI KAJ DELAJO
„No, pa poglejva. Kako je z direktorjem vseh direktorjev? “
„Dvosobno. Ima samo enega otroka.14
„V redu. Pa komercialni? “
„Tudi dve sobi. Je brez otrok, a bo vsak čas povečal družino. Zena pričakuje še ta mesec.“
„In tehnični? “
»Trisobno. Dva otroka pa še tašča je pri njih.“
„Ni slabo. Pa vodja tozda rdečih nogavic? “
,,Garsonjera. Samec, ki pa to ne bo dolgo.“
,,Vodja	tozda zelenih
nogavic je v dvosobnem,
ne? “
„Ne bo držalo. Letos smo mu dali še eno sobo. K njemu se je priselila sestra. Dela v tozdu modrih nogavic. Prikupna blondinka."
„Poznam. In finančni direktor? “
„V dvosobnem. Hčerkica hodi zdaj v prvi razred.4* „Tako? Tatjanca pa že v šoli? Čas hudičevo teče ... Kako pa je z direktorjem splošnega sektorja? 44
»Zakrknjen samec, ki uživa v enosobnem.44
„Ga bo že katera zvila, brez skrbi. Poglejva za direktorja kontrole.44 „Znosno. Dve sobi, en
otrok in mož. Potnik. Skoraj nikoli ga ni doma.44
„Odlično.	Pa nabavni
direktor? 44
„Urejeno. Soba in kabinet. Tudi tega bo treba oženiti.44
»Direktor	tozda sivih
nogavic še vedno stanuje pri Zračniku? 44
„Ne. Že pol leta ne. Nekaj sta se spričkala zaradi avtomobila. Dodelili smo mu sobo v novem bloku ob Zeleni reki. Pravi, da je zadovoljen.44
„Sva koga pozabila? 44 „Da. Direktor prodaje se je ta teden vselil v trisobno. Garažo si je poiskal pri
Tržišniku.44
„Torej le ni tako črno, kot je bilo videti sprva. Koliko novih? 44
„V mapi je šestinosemde-set prošenj, na razpolago pa imamo štiri enosobna stanovanja. Prosijo snažilka z družino, dva šoferja, vratar, tri kuharice, vrsta strojnih šivilj, štirje novoporočeni mehaniki, pet skladiščnikov .. ,44 „Šestinosemdeset prošenj in štiri sobice? Prepustiva zadevo odboru za stanovanjska vprašanja. Se ti ne zdi, da bi bil že čas, da tudi delegati kaj delajo? 44
TONI GAŠPERIC
DOLGO JE ZDRŽAL — Sezona ohceti je že v polnem soboto se je oženil še zadnji od „ta starih44 Skube - Maks. Kakšnih trideset vrstnikov mu je nečenje: ko sta prišla z nevesto iz rotovža, so čestitali, toda avtomobili, ki so pripeljali svate, so njih sta čakala zapravljivček in lojtrski voz, okrašena s in pisanim papirjem. Najmočnejši je naložil „ta mlado44 y~~ (na sliki), spremstvo z muziko je poskakalo na drugi voz fr " (Fote: Janez Pavlin)-  ..............
PRILOGA
ZBOGOM, PARA
HF
, red nekaj dnevi je v Novem mestu zadnjič 'n*l pisk parne lokomotive. Topla, vedno sika-" a. brbotajoča in kadeča se črna kovinska 'Vaj je zapeljala na slepi tir. Žar v kurišču je l)Jšal jn ugasnil. IMe za nekaj ur ali dni. Za ‘W Ledenomrzla, orjaška kovinska gmota, 1 sr>io ji vzeli srce, je samo še spomenik neke-lu obdobju, ki se nikoli več ne bo vrnilo. Povo-9a je kolo časa.
25. september leta 1825 pa je bil znamenit 1 Anglež Georg Stephenson je namreč doka
i	> da lahko njegova parna lokomotiva ,,Loco-''°tion" z lahkoto pelje 30 vagonov, na katerih ^ilo 50 ton tovora in 450 zelo uglednih ljudi, kilometrov daleč. Rodila se je železnica, par-stroj je dokazal svojo neznansko moč.
Parni stroj. Trije najvažnejši izumi v zgodovini civilizacije so menda ogenj, kolo in raketni pogon. Četrti je parni stroj. IMa tem „neugled-nem" mestu je samo zato, ker strogi kritiki menijo, da že vsebuje dva izuma: kolo in ogenj
—	toploto. Pa ni zaradi tega ta otrok prodorne misli Jamesa VVatta in predhodnikov nič užaljen. Parni stroj je začetnik tehnične revolucije, do današnjih dni še ni bila izumljena naprava, ki bi tako neznansko spremenila človekovo življenje. Nekdo je zapisal, da je parni stroj nase prevzel delo ljudi, živali in bogov. Če se zamislimo
v	tiste čase, je res tako. Človeštvo je poznalo samo tri vire energije. Moč svojih mišic, moč živali ter moč rek in vetrov, ki so tekle in pihali po ,,božji volji".
Tedaj pa se neki angleški posebnež domisli, da je mogoče moč ognja, energijo toplote, ki je dotlej služila samo za ogrevanje in odvečno požiganje, spremeniti v mehansko energijo. Človeške roke, društev za zaščito živali (kaj šele ljudi) tedaj še ni bilo, nadomesti zvarek kovine. Dodaš malo vode, zakuriš ogenj in že se vse vrti. Čudovito!
Uresničila se je antična, dva tisoč let stara misel, da so ogenj, voda in zrak trije temeljni elementi. Ne sicer v kemiji, pač pa v tehniki. Človekove roke so osvobojene, koliko več časa za razmišljanje! Eksplozija izumov, vsak še bolj osvobodi misel.
Vrnimo se k železnici. Para je prinesla tudi revolucijo v prometu. Rodila se je železna cesta. Ko so že omenjenemu Stephensonu leta 1825 priznali, da je njegova „Locomotion" sicer močna, vendar tudi počasna žival (vse tiste s tovorom pomešane ugledneže je peljala s hitrostjo 19 kilometrov na uro), je trmasti mož štiri leta kasneje postavil na tire sopuhajočo hči „Rocket", ki je hitela s takrat čudežno hitrostjo 56 kilometrov na uro. Ure in ure, z njo v galop je opešal tudi njabolj plemeniti angleški žrebec. Zmaga je bila izbojevana, ko je Stephenson dokazal tudi, da taka hitrost potniku ne škodi. Papirnata znanost je namreč papirnato dokazovala, da se bo vožnje'z vlakom željan človek zaradi neznanske hitrosti zadušil. Danes se temu smejemo, takrat pa je bila to silno važna tema, zakorakala je celo v nedotakljivo lordsko zbornico.
Z zmago nad papirnatimi fiziologi je nastopila zlata doba železnic. Tiri so se podaljševali v stotine, tisoče kilometrov. Leta 1845 je v Evropi že 8200 kilometrov železniške proge, v Združenih državah skoraj ravno toliko, v Aziji, Afriki in Avstraliji pa niti metra. Pred izbruhom druge svetovne vojne je Zemljino oblo prepredalo že več kot 17,000.000 kilometrov tirov.
Največ železne ceste je bilo zgrajene ob koncu minulega in začetku našega stoletja. To je doba ,,Orient ekspresov", ki so kasneje ponudili snov celo filmskemu mojstru srhljivk, ceste
so bile nič, železnice alfa in omega. Železnice so prevažale vse: tovor, ovce, arestante in kralje. Dragulji so se mešali s krvjo vojaških ranjencev, na z lestenci prepreženi jedilni vagon so dobro plačani možje v modrih uniformah pripeli vagon s krstami.
Novomeščani so pričakali železno cesto leta 1893. Tedanji kronist poroča, da je bilo nepozabno. Govori, cvetje, vznemirljiv drget, da si navzoč pri nečem, kar je velepomembno. Če odštejemo nekaj mož, ki že vsa stoletja in tisočletja govore enako, ter nekaj dam, ki se v enakem obdobju samo različno oblačijo, je pravzaprav novomeški veledogodek tudi bil pomemben.
Resnična prva dama „železnega stoletja" je namreč lokomotiva. Parna lokomotiva. Povabila nas je na železno cesto in zvesto smo ji sledili. Na čelu je bila, neutrudna, sopla je po klancih, popeljala nas je skozi tunel, kjer smo ukradli prvi poljub svojega življenja, jezili smo se nanjo, ko je zamujala, in vendar mirno spali, ker smo vedeli, da nas pelje tja, kamor so namenjene naše želje.
Zdaj pa stoji, parna lokomotiva, na slepem tiru. Zimski veter polje skozi line. Zimski veter ni življenje, kurišče je mrtvo. Poljubim jo, parno lokomotivo, poljubim na danes še bleščeče, jutri pa že zaijavelo prvo kolo.
MARJAN BAUER
IVICA ^ . ŽNIDARŠIČ
je, ki jo danes imenujemo Rdeči križ, Ivica Žnidaršič pa je ena od mnogih, ki so na svoj način in v svojem času iskale bližnjico človeka k človeku.
..Moški znate polaskati, v tem primeru seveda neobjektivno," se nasmehne na dolenjski Bučki rojena Ivica Žnidaršič. „Tisto o Florence pa je res, čeprav s tem seveda ne želim in nočem zmanjšati zaslug Švicarja Henryja Dunanta, humanista, ki je resnični ustanovitelj mednarodnega Rdečeka križa. Danes se nam zdi samo po sebi umevno, da deluje Rdeči križ (ponekod je to Rdeči polmesec, v Iranu pa Rdeči lev s soncem) v dobesedno vsaki civilizirani državi, v minulem stoletju je veliko bolj kot danes veljalo, da je človek človeku tudi volk. Poglejte, kaj se je pripetilo Henryju Dunantu. Pri Solferi-nu v Italiji so se 24. junija 1859 spopadli Avstrijci in Italijani, ki jim je s svojimi Francozi pomagal Napoleon III. Tristo tisoč mož. Na bojišču je v enem samem dnevu obležalo okoli
40.000	mrtvih in hudo ranjenih. Dunant je prišel k Napoleonu III. zaradi trgovskih poslov, strahotne razmere na bojišču pa so njegov trgovski posluh dobesedno pokosile; pokol ga je napolnil z ogorčenjem in sočutjem. Začel je organizirati pomoč ranjenim ne glede na to, kateri strani pripadajo. Mobiliziral je ženske, radovedneže, takrat redke zdravnike.
Pomagali so vsi po vrsti — v človeku je, da pomaga — in vendar je moral priti neki.Dunant. In priti je moralo tudi pravo stoletje.
O	nadaljevanju Dunantove zgodbe se učite v šoli. Ženevski komite za pomoč ranjencev je leta 1875 prerasel v Mednarodni komite Rdečega križa. Henry Dunant je leta 1910 umrl v si-rotnišnici, kljub Nobelovi nagradi za mir, ki so mu jo sramežljivo podelili 9 let pred smrtjo. Njegova življenjska usoda pa ni ovira, da ne bi bilo na svetu več sto milijonov aktivistov Rdečega križa. V človeku ni samo volk, v človeku je tudi človek."
Ivica Žnidaršič govori mirno, vendar je v njenem prijetnem, izurjenem glasu (saj je vendar dolgoletna družbenopolitična delavka) čutiti strast. Strast pripadnosti k delu, „njenemu" delu.
„Če citiram iz statuta," povzema nit Žnidaršičeva, „je Rdeči križ Slovenije prostovoljna, humanitarna, socialna in zdravstvenovzgojna organizacija občanov v Socialistični republiki Sloveniji. Poudarek je, če gremo ven iz suhoparnih statutarnih besed, na besedi prostovoljna. Ali veste, da je v Sloveniji 500.000 članov Rdečega križa, od tega polovica mladih? Prostovoljci delajo s srcem, vsak dinar je stokrat oplemeniten. Največja in resnična glavnica Rdečega križa je prostovoljnost. V našem, socialističnem primeru pa ne gre za tisto dobrohotnost, samaritanstvo, ko kapitalistični podjetnik na eni strani kopiči denarce, njegova žena pa je v njegovem mestu predsednica Rdečega križa. Da v družini malo uravnotežijo slabo vest.
Primer sem navedla samo zato, da bi spoznali razliko med tujim in našim Rdečim križem. Pri nas je Rdeči križ sestavni del Socialistične zveze delovnega ljudstva, pripet in spet z družbo. Kolesce, vendar ne nepomembno.
V	strahotnih povojnih razmerah je Rdeči križ med drugim deloma nadomestil tedaj šibko zdravstveno in socialno službo. Še danes je orga; nizator krvodajalskih akcij, ki so edinstvene v Jugoslaviji in na svetu. V Sloveniji nikoli ne zmanjka krvi. Družba se razvija, humanizira. Borili smo se proti tuberkulozi, mi vsi. Danes je
dejansko skoraj ne poznamo več. Ženskam na vasi smo predavali o negi dojenčka, higieni, družinskega očeta-alkoholika smo prepričali, da se je šel zdravit; včeraj je bilo Posočje, veste, kak° smo ravnali: enotno; Italijani so celo rekli, da tako, kot da ne bi bili Slovenci.
To seveda ni odgovor na vprašAnje, kaj je Rdeči križ. Odgovor nosi v sebi vsak član, tudi tisti, ki enkrat na leto, ko pride na vrata P°bl' ralec članarine, v tistem hipu, ko odšteva dinarje, vendarle vpraša samega sebe: „Denar « dajem, kaj pa sem storil? Dobrega." ČeztoP' ko se vrata zapro, najbrž na vprašanje in odgO", vor pozabi. Važno pa je, za nas, za humaniza-
cijo družbe in človeštva, že misel, da nisi
storil
dovolj. Poenostavljeno rečeno, bi lahko cei rekli, da je Rdeči križ slaba vest človeštva.
Po naši, slovenski in jugoslovanski plati pa le Rdeči križ še nekaj drugega. Rdeči križ je sestavni del življenja in dela. Družbe. Kdo rekel, da so zakoni pri nas tako krasni, tako v vsebujoči, da računajo na vse in z vsemi. Pa n tako, zakon je lahko papirnat akt, brez srca J lahko. Poglejte primer: socialna varnost je P nas zagotovljena. Starček, sosed ali nesosedl sam. Z materialne plati je zanj poskrbljen ■ Obiščete ga, sam je, morda potrebuje samo do ro besedo. Nihče vas ne bo zakonsko Pre9a!^ ' če se nikoli ne zmenite zanj, če mu nikoli rečete ,Dober dan' iali ,Kako ste kaj'. ^eP? vendarle rečete, ste dejansko član Rdečega K ža. Ni važno, če ste tudi na papirju. Z va dejanjem je dobil zakon tudi dušo."
Tako Ivica Žnidaršič, sekretar republiške^ odbora Rdečega križa Slovenije. Na Bučki roj_^ na, med vojno v Nemčijo pregnana. O^eta m brata nikoli ni bilo nazaj. Gimnazija v Kr» (nižja po takratnem), učiteljišče v Nov® mestu. Učiteljica v Leskovcu pri Krškem. M . dinska družbenopolitična delavka, članica u verzitetnega odbora na ljubljanski univerzi tako naprej. Odlikovanja, priznanja. .	,.j
Bom pa — zaradi pogovora z Ivico Žni'daf
—	ob pobiranju tekoče članarine Rdečega kri bolj na široko odprl vrata in denarnico, yPra . se bom, če ne bi moje obveznice za cestno P" sojilo pomagale kupiti en vijak dragocene!)? medicinskega instrumenta za novomeško b° šnico, skušal pa si bom vtepsti v glavo tudi|Z . Ivice Žnidaršič, da je treba delati za življel 8 ur, za humani socializem, za graditev tisttjFj J<ar imenujemo človeška družba, pa še kak minuto, uro ali misel več.	•	.	,co
MARJAN BAUER
Mnogi so prepričani, da je projektil na raketni pogon orožje, ki so ga začeli uporabljati v drugi svetovni vojni, popoln razvoj pa je doživel v povojnih letih. Vendar ni tako, rakete imajo bogato tradicijo.
Prve primitivne raketne projektile v obliki puščic so na Kitajskem uporabljali že leta 1232. Veliko kasneje (leta 1805) so v nekem britanskem arzenalu izdelali raketni izstrelek s papirnatim ohišjem, ki je bilo napolnjeno s smodnikom. To je bila prva bojna raketa; težka je bil 3 kg, domet pa je bil 1800 metrov. Papirnatemu ..prototipu" je sledila kovinska sestra. Ta britanska raketa je bila težka 16 kilogramov; v gla-
vi	je bilo tri kilograme smble, solitra, loja in črnega smodnika.
Raketno prihodnost so zaslutili tudi Rusi, ki so leta 1817 izdeNi podobne rakete; domet je bil do 3000 metrov. V drugi polovici 19. stoletja se je do takrat precej nenatančno topništvo tako razvilo, da jim rakete po preciznosti in dometu niso mogle več konkurirati. Nanje so se spet spomnili med prvo svetovno vojno. Eno od raketnih inačic francoskega poročnika bojne ladje Yvesa le Prieura so uporabljali zoper balone in zračne ladje. Z raketami te vrste so bila oborožena tudi takrat še zelo betežna lovska letala.
Zlata doba raketnih orožij se je začela med drugo svetovno vojno. Vsi smo že slišali za V—1 in V—2, nemškim veteranom še danes ne smeš omeniti ..Stalinovih orgel".
Rakete so danes velikanska utež na strateški tehtnici velesil. Upravičeno. Raketa na sliki se imenuje ..Minuteman III" in je iz ameriške orožarne. V glavi lahko nosi, tako vsaj trdijo izvedenci, kar 12 atomskih nabojev.
Sicer pa je to stara zgodba. Začelo se je z raketno puščico, konec pa je menda tako zanimiv, da ga (vsaj nekateri) hočejo doživeti čim-prej.
„Za nas je velika uteha že, ko jo vidimo, kako s svetilko v roki hodi od postelje do postelje.
S	tem spregovori besedo, drugemu se nasmehne, tretjega poboža po glavi. Vsi bi radi govorili z njo, vsakdo bi ji rad stisnil dobrotno roko in ji izrekel besedico v zahvalo. Vse to pa ni mogoče. Preveč nas je, na stotine! Vendar pa ljubimo njeno senco, ki se pojavlja na stenah."
Tako je o Florence Nightingale, Angležinji, ki je rodbini navkljub odšla na Krim, kjer so se leta 1853 spopadli turški, angleški, francoski in sardinski vojaki z ruskimi, pisal domov eden tam vojskujočih se mož, ki mu je skrbna ženska roka zacelila rane.
Na to Florence sem se, ne čisto po naključju, spomnil, pred srečanjem z našo gostjo Ivico Žnidaršič, sekretarko republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Florence Nightingale bi namreč zlahka veljala, če ne bi prevladoval „moški duh", za neformalno ustanoviteljico organizaci-
RAKETE NISO OD DANES
VOJAŠKI KOTIČEK
Vojni dopisnik je novinar ali kaka dr P oseba, ki poroča uredništvom časopisov, ra ali televiziji o neposrednem dogajanju nafro in o življenju enot.
Za prvega vojnega dopisnika imajo Robinsona, ki je v časopisu The London Ti poročal o bombardiranju Koebenhavna 1801, ki so ga izvedle britanske vojne ladj®' ' j bojih britanskih enot leta 1808 v Španiji pr Nepoleonovim okupacijskim enotam. V® s ruski pesnik Puškin pa je pošiljal leta 1 Kavkaza'dopise o pohodu ruskih enot nat^7g „ rum. V ameriško-mehiški vojni v letih 1“ # 1848 je dopisnik Georg Kendall uporabil8 pošiljanje poročil relejno konjsko pošto, da fronte pred drugimi dopisniki svoj ^- 0. Picayune iz New Orleansa obveščal o ns| . vejših dogodkih. V tej vojni so prvič °kla. 0 tudi fotografske posnetke. Med krimsko y°J $ je VVilliam Russel pošiljal poročila z boji’ kablogramom do Varne, od tod pa do Par'za Londona s telegrafom.
Prvi srbski vojni dopisnik je bila Milica Stol£ dinovič, ki je leta 1862 poslala nekemu bu ^ peštanskemu časopisu več dopisov o turs bombardiranju Beograda.
Vojno dopisništvo se je razvilo zlasti drugo svetovno vojno. Tako je bilo na Prirn® v sovjetski strani poleg drugih vojnih dopisn1*,^ tej vlogi tudi 140 književnikov, med njimi5,0 hov, Simonov, Ehrenburg, Polevoj in drugi-
V	NOB so skoraj vse naše enote imele s^ časopise, v katerih so objavljali svoje pr'sP® y, mnogi borci in starešine. V Sloveniji sta im® .. in 9. korpus oziroma 4. operativna cona •*■ •\g sebne ..poklicne" vojne reporterje, ki so j|tl ^ potrebi pošiljali v razne enote, odkoder |j pokrajinsko in centralno časopisje priprav) reportaže in druge prispevke.
PUŠKIN JE BILVOJNI DOPISNIK
srcu. Zbežal bi rad! Ali je mogoče, da žive na svetu zveri v človeški podobi!"
Zadnje dejanje se je odigralo 15. junija 1918 ob vznožju Monte di val‘Bella. Navsezgodaj zjutraj so ga zadeli v glavo in prsi drobci italijanske granate in ga ranili do smrti. V smrt ga je gnal Nemec, ubil ga je Italijan, pokopali so ga madžarski vojaki.
Kakšna je bera in kakšen pomen mladega slovenskega pesnika Franceta Zbašnika?
Ko je Ivan Cankar o priliki dobil v roke zvezek Zbašnikovih pesmi, je na prvo stran zapisal: „Kar korajžo!" Napisal je tudi nekaj opomb. To za mladega pesnika tedaj pa tudi za nas danes veliko pomeni. Njegove pesmi vedro in ubrano pojo o polju in škrjančkih, o kmečkem življenju in dekletih; včasih njegova preprosta ter zdrava narava in drzna samozavest:
„Moje srce je kot gigant, ki si zvezde z neba sklati; moje srce je kot kmečki fant, ki z vetrovi se brati!"
Njegove ljubezenske pesmi imajo prav posebno mesto. Zaljubil se je v gospodično Valči ih ji posvetil veliko pesmi. S svojimi verzi ji je hotel nadomestiti zlato in srebro, ki so ga ji ponujali drugi. Mnogo teh pesmi je pisal vpričo nje, ko sta hodila po Večni poti na zeleni Rožnik in gledala na belo Ljubljano. Mnogo jih je narekoval in jo prosil, naj jih ona zapiše. To so bili najlepši trenutki v Francetovem življenju. Kar same so nastajale pesmi, tako mogočno so v njem ..trepetale srebrne strune veselih misli."
Zbašnik je pisal tudi otroške pesmi, ki polne ljubkosti in fantazije pqjo o naravi; najbolj značilne zanj pa so otroške o vojnih grozotah.
Na splošno bi lahko dejali, da je bil France Zbašnik poet dolenjske zemlje ter mladostnega zanosa in erosa, literarno dosti razgledan in oblikovno spreten. Toda daleč, daleč pred svetlim ciljem so smelemu Ikaru omahnile peruti, mlademu orlu obsteklele oči, trudnemu popotniku klecnila kolena ... Ugrabila ga je vojna.
JANEZ DEBELJAK
dolenjski letalski center je kronal letošnjo wtn0 sezono s tremi izjemnimi dosežki. Jadral-i Jože Golob, Srečo Kotnik in Iztok Pekolj so v Pjiku nekaj dni z jadralnim letalom „Pilatus v prijateljskem Bihaču dosegli višino nad metrov, ki je eden izmed pogojev za zlato walno značko z diamanti. Višine so bile dose-v razmerah, ki jih letalski meteorologi ime-U|eJ0 jadranje na valovih. Morda nekaj o tem.
J* Jadranje na valovih, ki omogočajo izjemne je najvažnejši južni veter. Vremenska ku-JJI* l’e naravnana tako, da piha ta veter na ob-SaN ®'*1ača takrat, ko se Alpam približuje j^na fronta. V oktobru in novembru, ko se jensko vreme sprevrača v zimsko, so te fronte “Pogoste. Sledijo si v razmiku nekaj dni. Pred jnodom hladne fronte pridejo za jadralce za-južni vetrovi, ki pihajo v večjih višinah . 1 s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro. I ni veter zadene na oviro, v novomeškem ozi-j/nia bihaškem primeru je to gora Pleševica. Za ; 0 nastane zračno valovanje, val se grmadi na ' tudi do višine več kot 10 kilometrov. Če v to °vanje pripelje jadralno letalo, se bo z dobrim otom za krmilom dvignilo v kratkem času na ai kilometrov višine. Jadranje na valovih je
^ e°en vid letenja, po njem najbolj slove Polja-■A^nčani in Avstrijci, pač zaradi najugod-‘ 'h meteoroloških pogojev.
!a^ina petih kilometrov, ki je eden od pogojev telo zna^° 2 diamanti, je težko dosegljiva J° za večino športnih letal z motornim pogo-,\D°seči ali preseči to višino z jadralnim leta-; ki mu vladajo samo zakoni termodinamike, le naravnost iziv. Na tem ljubem svetu je ieio° nekaj več kot 3000 ljudi, ki lahko doka-p|!j da so bili tako visoko ali pa še više v iz W • *cov‘ne 'n stekla zlepljeni škatli, ki ji re-
0 jadralno letalo. Trije so iz Novega mesta. In le njihova zgodba.
feta?*6 Golob, 5400 metrov: „Ko me je motorno Jati °~v*a^'lec odlepilo z zemljo, sem bil skeptik. ^ ranja na valovih se namreč šele učimo, pogoji Po našem mnenju niso pokrivali z napi-
0o	m.»y učbenikih. Pa je .prijelo', kot pravimo. vry ne 400 metrov, kjer sem odpel vlačilno y|aiiism<? Potrebovali samo 3 minute. Letalo— •seh 60 *n nan^ Pr'vezano jadralno letalo sta bili v so Položajih. Dviganje in padanje. Instrumenti (j| °n°reli. Po pravici povedano, sem odpel vla-DVj° v.rv bolj zaradi varnosti kot iz prepričanja. ^tih-V 'n pac*anja so bila tako močna, da mi je n!!.cel° radio, tranzistoriran zabojček, ki je ° pri,a9ojen za nemilo ravnanje. V dveh *eku h $ern S metrov padel na 200. V nekaj Vst« .■ *n v istem času spet nazaj na 400. da J* v pranje na valovih je lahko tako silovit, 1	7 en' sekundi tudi do 30 metrov više ali
1 * glavo sem udaril v steklo kabine.
PgJ^doma pa je vse utihnilo. Oddahnil sem se, je |g®0.’10 J'e- da sem na valovih. Na 700 metrih se tal° 2ače|0 vzpenjati s konstantnih 8 in več sert.r?y na sekundo. Na treh kilometrih in pol v$e h kfez sprembe smeri. Kot z dvigalom je šlo vjjj °. 5400 metrov efektivne višine (efektivna kj .a je dosežena nadmorska višina minus višina, Je jadralnemu letalo doprineslo letalo-vla-
; K|juu Je bilo treba priti dol, nazaj na zemljo. bi|a . Popolnoma odprtim zračnim zavoram, so rnj • av'9anja na 2000 metrih tako silovita, da se is. H Zc^e*?' da grem bolj gor kot dol. Zdelo se mi a stojim na mestu, dejansko je nekako tako
ri'6mhn-^a dolina J'e na gosto posejana s po-Pes .knimi možmi, med katerimi ne manjka drav v 'n pisateljev. Zaradi tragične usode ima Posebno mesto pesnik France Zbašnik.
80 i0dil Se je 19. novembra 1897 - se pravi pred ~ v Dolenji vasi, v hiši, ki je dobila ime Vezenih". Francetov ded je bil muzikant.
j do^Jv0. Se Je, da je kar za dalj časa zapustil Hreo *n se s potujočimi godci odpravil v svet. nekaenenie' hrepenenje... Francetov oče se je (L J mesecev po sinovem rojstvu odpravil za dj . 'et v Ameriko. Tam se je zaril pod zemljo, gar S|. je zaslužil za skromno hišico. Garanje, vjji • •. V tej hišici, ki leži na južnem koncu ; ^ je preživel pesnik svoja otroška leta.
Iou,. .epenečimi očmi se je razgledoval po lepi ‘ in glci- njegovi mehki pogledi so božali Jasnico
i	(jt^ec ter poljubljali nebo med zelenimi zave-W e*'ke in Male gore. Tu je sanjal svoje zlate D*e> Poslušal skrivnostno dihanje zemlje, veselo Nle Ptičev, mehko, pritajeno šumenje žitnega Tula' ^se to bo pozneje dihalo iz njegovih pesmi.
se je pogovarjal s samotnimi brezami tudi j mJ1®*0' ko se je iz mesta vračal domov na počit-
iJ>ry° znanje si je pridobil v dolenjevaški triraz-Soli. Tu je bil vedno prvi v razredu; tih, toteKV' vesten- Njegova pisava je bila nekaj (nj “nega; vse črke lepo enakomerne in v natan--r?vni vrsti. Njegovi zvezki so bili kakor tiska-cniige.
Vj.^di v Ljubljani v gimanziji je bil Zbašnik . r>o prvj v razredu. Sošolci in profesorji so ga jjjptovali, ker je bil zmeraj tako resen, delaven in tik' ^'ke je znal ravno tako dobro kot matema-P in naravoslovje.
1551 Prijateljem Karlinom je mladi France začel v
I	t|Q®'r?1naziii “ sedaj 2. gimnaziji — izdajati lepo-
I	^ Vni dijaški list s simboličnim naslovom: Mi gre-| l? 1naprej! Kmalu sta zbrala okrog sebe celo četo bil Pesnikov in pisateljev, tako veliko je* ° Zanimanje za njun list. k *-eta 1916, ko Zbašniku še ni bilo 19 let in ko Pfva svetovna vojna divjala že v polnem razma-
IKARU H OMAHNILE PERUTIH
od jutra do večera in večkrat tudi celo noč. Za nekaj časa so ga ponovno izpustili na gimnazijo, da je predčasno maturiral - z odliko seveda -nato pa so ga zopet vtaknili v vojaško suknjo. Dodeljen je bil nekemu madžarskemu polku na tirolsko fronto. Ker je iz kužne bolnice v Ljubljani srečno ušel smrti, so ga poslali v kraj, kjer je bilo nemogoče, da bi ostal pri življenju. Svojemu prijatelju piše: „Začel sem spoznavati življenje v vsej nagoti in resničnosti; čimbolj ga spoznavam, tembolj se mi gabi, temvečji stud mi ostaja v
kilometrov. Že sem rekel, da danes ne bo nič, ko zagledam oblaček. Kot v ubčeniku. Zavil sem k njemu, porajal se je. Bil je pravi. Valovi so ga naredili. Postopoma sem dosegel 6950 metrov višine. Efektivno, odštetč moramo kilometer, na katerem sem odpel, je to še vedno skoraj pravih 6000 metrov. Ko smo moj let analizirali, na zemlji seveda, se je zdelo, da bi lahko porušil državni rekord. Znaša 8600 metrov in precej star je že. Pa ga nisem porušil. Ukaz je ukaz. Okoli mene se je vse zapiralo, sledil sem ukazu z zemlje, da moram dol zaradi oblačnosti. Varnost je prva. Povem lahko še, da sem doživel na petih kilometrih višine popolno zaledenitev kabine, težave so bile tudi s sicer zelo zanesljivo kisikovo bombo. Na višinah več kot 4000 metrov je uporaba kisika obvezna. Zgodilo se je tudi, da sem s hitrostjo 75 kilometrov na uro stal na mestu. Mimogrede rečeno: zunanja temperatura na 6000 metrih je blizu minus 30 stopinj Celzija. Za tistih nekaj minut, ko si tam zgoraj, dvojne dolge gate niso odveč." ’
Iztok Pekolj, 5500 metrov: „Za doseženo višino se moram zahvaliti razumevanju sodelavcev v IMV. Dobil sem prost dan, v Bihaču me je že .segreto' čakalo letalo. Temu se sicer ne more reči .prišel, videl, zmagal'! Preprosto te samo veseli, da te nekdo tudi razume. Pa ne lezem IMV v rit, samo zapomnil sem si uslugo. Trajalo je 52 minut, ko že govorimo tudi o letenju. Dviganja so bila tudi do 12 metrov v sekundi. Veselje se meša s strahom. Na petih kilometrih se mi je zdelo, da vidim zvezdo. To je tudi mogoče. Nebo ni več modro, ampak skoraj črno. In obzorje. Zdi se ti, da vidiš Atlantik, čeprav to ni mogoče. Zunaj mi je pokazalo minus 36 stopinj Celzija, a me ni zeblo. Zdi se, da je organizem neobčutljiv za mraz. Misel, silna duševna aktivnost premaga telo. Takemu stanju bi lahko rekli nadzorovana evforija.
Vse, kar je lepo, je kratko. Nikoli v življenju pa ne bom pozabil (radio je bil vključen in letalci smo si bratje), kako mi je neki Celjan, ki je slišal, da sem zemlji sporočil tri kilometre višine, čestital za zlato značko. Čez 15 minut mi je moral čestitati za diamant — za več kot pet kilometrov. Nekje okoli Celja je moral jadrati ta fant, jaz pa nad Bihačem. In bila sva si tako blizu."
Končajmo v znamenju politike. Politika pomeni vodenje, upravljanje. Na dlani je, da je vodstvo Dolenjskega letalskega centra ravnalo modro, ko se je načrtno odločilo, da ponudi svojim članom možnosti tudi izven dolenjskih okvirov. Trdno stoji tudi, da sta Bihač in Novo mesto pobrateni mesti. Pa ne more biti in ni tako, da bo zdaj nekdo rekel, kako je slovenski „stric iz Amerike" prišel v goste k bosenskemu; ki je znan po tem, da zna v imenu gostoljubnosti dati tudi srce. Gre za resnično sodelovanje brez nadrejenosti in podrejenosti.
Sicer se najbrž predsedniku novomeškega izvršnega sveta občinske skupščine ne bi zdelo vredno ob letalskem dosežku obiskati bihaškega kolega. In bihaški kolega menda tudi nima časa in denarja kar tako in zaradi treh diamantnih fantov, pa naj bodo stokrat novomeški, prirediti uradni sprejem. S tem seveda nočem trditi, da se bratstvo in enotnost pišeta samo na višinah nad pet kilometrov. So pa ti letalci dobri ljudje. Južni veter z valovi ni pogoj.
MARJAN BAUER
hu, sta dva detektiva avstrijske policije napravila pri njem strogo preiskavo. Na hitro je bil obdolžen veleizdaje in hujskanja proti Avstro-Ogrski. Nekdo je bil list Mi gremo naprej! izročil policiji, ki je z velikim trudom hotela za vsako ceno uničiti mlado slovensko podrast na gimnaziji.
France je bil izključen iz gimnazije in na hitro poklican v vojaško službo. Dodeljen je bil v vojaško bolnico za kužne bolezni v Ljubljani. — On, ki je sanjal o prostosti, o žitnem polju, o soncu, je opravljal službo popisovalca mrličev —
DIAMANTNI FANTJE
tudi bilo. Čeprav je bilo letalo postavljeno na glavo. Potem sem sedel, kot pravimo letalci pri-zemljenju. Brez šolskega kroga. In ni me bilo sram. „Let je trajal uro in dve minuti."
Srečo Kotnik, 5950 metrov: „Po prvem startu, ko sem zgrešil valove ali pa oni niso hoteli najti
letala, so me ponovno potegnili v zrak. Odpel sem na 1000 metrih. Imel sem več sreče kot Jože. Silovitega premetavanja ni bilo, kot z dvigalom sem se povzpel na tri kilometre. Do te višine me je spremljala tudi oblačnost. Trideset minut je trajalo, želel sem kvišku, pa nikamor s teh treh
IZTOK PEKOLJ
SREČO KOTNIK
JOŽE GOLOB
ZKS," meni Šterk. Med priprave sodi nedvomno uresničevanje nekaterih stalnih nalog: stabilizacijska prizadevanja, zakon o združenem delu, idejnopolitično usposabljanje članov ZK in druge. Na Dolenjskem snujejo skupno študijsko sresišče, ki bo začelo delovati še to zimo.
V VSEH OBČINAH PRESTAVILI RAZVOJNE MEJNIKE NAPREJ
Občine so se po svojih močeh in sposobnostih trudile premakniti razvojne mejnike naprej, vendar ne na škodo svojih sosed, marveč z njihovim soglasjem. V ta prizadevanja so vključile vse subjektivne dejavnike, slednji pa so si z lastnimi političnimi programi naložili skrb, da bo do premikov tudi zares prišlo. Zveza komunistov pri tem ni imela nepomembnih kart. Programi so bili dokaj mikavne vsebine, tako v izvajanje nalog ni bilo težko pritegniti kar največjega števila delovnih ljudi in občanov.
Občinski programi Zveze komunistov z začetka tega predkongresnega obdobja so zahtevali predvsem uresničitev tehle štirih točk: krepitev idejnopolitične vloge Zveze komunistov v družbenopolitični dejavnosti hkrati s krepitvijo frontno sestavljene Socialistične zveze, odločujoč položaj delovnega človeka pri vseh odločitvah, sprejemanje vseh družbenih odločitev po demokratični poti in krepitev materialne osnove samoupravljanja.
Rezultati na vseh področjih kažejo, da so bile usmeritve, za katere se je zavzemala Zveza komunistov in jih politično podprla, pravilne in uspešne. V prid temu govorijo številna nova delovna mesta, nove tovarne, šole, vrtci, trgovine, stanovanja, kilometri novih vodovodov in asfaltiranih cest. Ob večjem skupnem prihodku in produktivnosti se je povečal osebni dohodek ter z njim kupna moč prebivalstva. Delovni ljudje in občani so s prostovoljnim delom in lastnim denarjem omogočili prenekatero splošno koristno dobrino. Številni uspeli referendumi so se v tem obdobju še pogosteje kot prej vrstili v vseh občinah, celo v vseh krajevnih skupnostih. V precejšnji meri je vse to posledica izredno razgibane in uspešne politične dejavnosti, v kateri je bila Zveza komunistov soorganizatorica, spodbujevalka in nemalokrat odstranjevalka ovir.
Delu za delovne ljudi in delu z delovnimi ljudmi je najbrž treba pripisati ugled, ki si ga je pridobila Zveza komunistov. Od tod ugotovitev, da se je povečal interes zanjo in od tod podatki vsako leto o sto in sto novih članih s partijsko izkaznico, o novih osnovnih organizacijah v tozdih in krajevnih skupnostih, o aktivih, v katerih so komunisti organizirani po dejavnostih in interesih.
Frontno organizirane družbenopolitične organizacije so z dejanji dokazale, da so usposobljene za vodenje, usmerjanje in mobiliziranje delovnih ljudi in občanov v njihovih prizadevanjih za boljši jutri. Močno so bile navzoče pri utrjevanju socialističnega samoupravljanja, pa naj je šlo za akcije.
da bi delavci v tozdih dejansko odločali o | in sredstvih svojega dela, ali za krajevne skupno-sti, ki naj postanejo namesto za dogovarjanje m uresničevanje interesov tam živečih občanov.
ČRNOMELJ :
ZLOMLJENI LOKALIZMI
Brez zatikanja pa pri tem ni šlo. „Za našo ob; čino so v obdobju, ki je za nami, značilni spopa | s pojavi, ki so tuji naši družbenopolitični ured|WI in tuji politiki Zveze komunistov," pravi Jare Perko, sekretar občinskega komiteja ZK v Cr nomlju. ,,Naj bom konkreten: šlo je za omalove ževanje vloge Zveze komunistov in drugih druz' benopolitičnih organizacij, za odrivanje komunistov na rob družbenih dogajanj, češ naj * ukvarja z drobnimi problemi, o pomembnejši vprašanjih pa naj odloča samo združeno de°-Hude spopade smo imeli s primeri podjetni*^ obnašanja, podjetniških in občinskih lokalizj11®' manipuliranja z delovnimi ljudmi in občanu slednjega je prišlo, kadar je bil pomanjkljiv' pr tok informacij in preslabotna prisotnost dlw benopolitičnih organizacij. Tedaj so nairaZ|!0 ' nejše strukture informacije posredovale ta ' jj kakor je ustrezalo njihovim interesom. V zve M tem so bile sprejete nekatere napačne odl°cl ,	:
V sicer redkih primerih so celo osnovne organ' cije prišle pod vpliv vodilnih in postale zagon nice v bistvu njihovih interesov."	,
V črnomaljski občini je Zveza komun1
značilne lokalizme registrirala v razpravi o ost ni preobrazbi bančnega sistema, pri združena^ lekarne, povezovanju veterine, turizma itd-
I iv>f fVUH.l.UVUI ‘J vuibl lllb; IUI	a 20»
tipičnega primera podjetniškega obnašanja m .
govarjanja ozkih interesov je prišlo na °sn°^.
šoli Semič, kjer je osnovna organizacija ZK st<V
ocimiis, is.jci je UMiuviid urydMi£a^ija — ■	i«.
la ob rame ravnatelju. Ozkost se je kazala v po9 dih na regijo kot na institucijo, ki ni potrebna*
Nekateri so šli celo dlje in so zastavljali taka^.
družbene skupnosti in da so v skupna pri:
nja od vsega začetka vpregli svoje delo in sre' a tudi občani. Inventura po dvajsetih letih raZ<l m, ko je občina navzven dosegla status boljra? ^ ne kaže preveč rožnatega stanja. Za ženske Je^ la dovolj, za moške premalo. Kot pravi Jože
zetič, sekretar občinskega komiteja ZK v Met^.
go, da je treba zagotoviti tudi za zdomce.
precej manj, ko bi svojih prizadevanj in ,zK-1uSe ne pristavila Zveza komunistov. Pomembne P ^ in ugled si je prislužila v boju proti nosilcejn ženj, ki nimajo nič skupnega z njeno polit' g0 usmeritvijo na podlagi ustavnih načel 'nza i<ra-združenem delu. Pojave liberalizma in tehno tizma so uspešno zatrli.	. ^
Zveza komunistov gotovo ni nekakšen imP ^ cijski organ, ki gleda drugirih pod prste, a^0oi'
tl/nmn t/Hii ini lio w razročouinin wr>r aO^TlI.
buja ali pomaga iskati rešitve. Zakon nem delu je nepogrešljiv učbenik in priročnik- ^ Pot do cilja se dostikrat podaljša zaradi o^1 so mestoma precej žilave. „lmeli smo preče) ^ s pojavi podjetniške miselnosti in zapiran* ozke kroge. Spopadali smo se z odpori prof Jje vezovanju dela in sredstev. Dolgotrajen odP° p0 potekal ob združevanju „Beti" in,,Kometa • ^ uspelega referenduma je prišlo šele potem, k ^ bistvo združevanja dojeli najodgovornejši 0 kajpak, člani kolektiva. V občini je še vedno sektaštvo in še vedno se dogaja, da nekateri j čijo članstvo z moralno-političnimi kvajite ^ posameznikov. Nekaj je tudi še tehnokratiz<n ' i sicer pri posameznih odgovornih delavcih^ vsemi negativnimi pojavi se je Zveza komonl.ena vztrajno in uspešno spopadala. Delavci s°„nJ stališča podprli, zato je bil njen boj lažji, tavlja Mozetič.
NOVO MESTO : PROBLEMI, KJER NE ODLOČAJO DELAVCI
na splošno dobro. Taka ocena pa nas ne za -Če zadeve podrobneje pregledamo in smo Pr' dovolj objektivni, bomo kaj hitro odkrili °. e|j-za katera dobra ocena ne velja. Resda jih m . ,<
ustrezno odzivajo. ..Ponekod delavci še pred
nad občino in se zato ni dobro vključiti vanjo^
jije najt
vprašanja: ali ostati v okviru dolenjske regl)ebrj se povezati s sosednjo Hrvaško, čeprav |f dvojih
potrebno oboje. Posluževali so se tudi ^ meril: medtem ko so v medobčinskem s0 , nju videli same težave, so bili v ocenah za la občinske probleme prav mili.
METLIKA :
PARTIJA NI INŠPEKCIJA
Pri ocenjevanju napredka v metliški občini ni moč izogniti dejstvu, da se je njena gospp0 ,| ska rast začela šele sredi petdesetih let, da J® njen razvoj dosežen z izdatno pomočjo
izadeva-
se moškim šele zdaj odpirajo možnosti za^°L3m doma. Obratu Novolesa in prenovljenemu ob * IMV se bo najbrž pridružil nov obrat „Kr
Gospodarske in druge pridobitve so plod skU-
i>
1	------	a r~ •	—	---—	.	.	U||0
nih odločitev, tudi političnih. Uspehov o'
tvorno vključuje v razreševanje vprašanj-
„V naši občini je družbenopolitično
ko, vendar nas kljub temu čaka še veliko oe ugotavlja Janez Slapnik, sekretar občinskega
miteja ZK v Novem mestu.	■	M-apO
Novomeščani se zavedajo, da na tako °c
močno vpliva že sam gospodarski položaj, Pa ..-a gre za sprotno dosežke ati za razvoj. Indu5 ima predelovalni značaj in ni vedno lahko korak s časom in tehnologijo. Napori so tak° jn liki, da to včasih povzroča že kar nestrph°5
zahteva okrepljeno politično delo.	-j,
Perspektiva večjih kolektivov je dokaj ia v. zatika pa se pri razvoju nekaterih manjših °e jn nih organizacij. Nimajo ustreznih programo ^
zagotovljene prihodnosti. To delavci čutijo
Dolenjski komunisti se ne razhajajo v prepričanju, da bo končna bilanca doseženega v zadnjih štirih letih v celoti pozitivna in da tudi njihovim delegatom na Vlil. kongresu ZKS, ki bo prihodnje leto, ne bo treba zardevati ali sramežljivo povešati oči, ko bodo poročali o delovanju članov in organizacij ZK v tem obdobju. Za Zvezo komunistov je seveda najpomembnejše, kaj je to obdobje dalo delovnim ljudem in občanom, saj je od njihovega počutja odvisno politično razpoloženje, od slednjega pa, kako se sprejemajo in izvajajo družbene naloge ter najrazličnejše akcije.
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je na več zadnjih sejah ugotavljal, da je politično razpoloženje na tem območju dobro in ne samo zadovoljivo. Kaže se v pripravljenosti ljudi, da sodelujejo v širših družbenih akcijah, v prizadevanju delovnih organizacij pri uresničevanju zakona o združenem delu in izvajanju stabilizacijskih ukrepov ter v naporih, da bi kar najhitreje in najbolje razrešili tudi nekatere druge zadeve s prednostne liste perečih vprašanj. .Med take zadeve šteje medsebojno sodelovanje in povezovanje dela in sredstev, za kar se je interes povečal zlasti po uveljavitvi zakona o združenem delu. Od sedmega kongresa slovenskih komunistov do danes je bilo na tem področju opravljenih nemalo povezav. Sodelovanje in povezovanje, ki se kajpak ne ustavlja pri občinskih in regionalnih mejah, pozna že kar zavidljivo veliko število najrazličnejših oblik. Tovrstno prizadevanje ne izključuje interesov tozdov in krajevnih skupnosti, to pa pomeni, da ima vsaka nova akcija korenine v temeljnih samoupravnih sredinah. Tak način čedalje bolj onemogoča urejanje zadev z vrha in improvizirano razreševanje.
Lojze Šterk, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, pravi:
„V preteklosti je sicer bilo nekaj poskusov, ki so politiki medsebojnega sodelovanja in povezovanja hoteli vsiliti drugačna izhodišča in vidike, kakršne zagovarja Zveza komunistov. Namen teh poskusov je bil zapreti regijo, kar pomeni, naj bi se vse dogajanje odvijalo v njenih mejah, lokali-stično. Taka hotenja in razmišljanja smo zavrnili kot nesprejemljiva, saj so očitno v nasprotju z interesi združenega dela pri njegovem prodoru na območja, večja od regije. Lokalistične težnje pa se niso pojavljale le, ko je šlo za regijo. Zveza komunistov je morala take pojave iztrebljati tudi
po podjetjih in občinah ter krepko stopiti na prste nekaterim nezaupljivim vodilnim posameznikom. Ustava in zakon o združenem delu sta bila krepka opora v teh akcijah. Tako seje kljub negativnim pojavom posrečilo na zdravih osnovah povezati dolenjsko zdravstveno varstvo, tekstilna podjetja, cestna podjetja, lesarje, kmetijstvo in predelavo, gradbeništvo. Ne dolgo tega je bila taka povezava vzpostavljena za dolenjsko veterino, lekarništvo in bančništvo. Korak naprej je bil narejen pri povezovanju kmetijstva v okviru širšega slovenskega območja. Povezovanje dela in sredstev v resnici ne pozna meja. Trenutno je aktualno nadaljnje povezovanje dela in sredstev gradbenikov, gozdarjev, lesnih predelovalcev in kovinskih predelovalcev, dodati pa je treba, da so že sami precej storili za lastno povezovanje navzven."
Tudi povezovanje samoupravnih interesnih skupnosti se ni ustavilo pri regiji, ampak je poseglo precej čaz njene meje. Tako so nekatere ustanovljene za sedem, devet ali vsaj pet občin, vsaka od teh je večja od območja medobčinskega sveta ZK. „Še vedno pa imamo bele lise," ugotavlja Šterk. .»Izobraževalne, kulturne, znanstvenoraziskovalne in nekatere druge skupnosti kar nekam ljubosumno čemijo v občinskih mejah, svojih zunanjih interesov ne združujejo, jih ne povezujejo. Nekaj se je premaknilo pri izobraževanju in so prvi rezultati že znani."
Čas med kongresoma je dal Dolenjcem nekatere skupne institucije. Taki sta sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Medobčinske inšpekcijske službe so se okrepile, njihovo delo je kvalitetnejše in v nekaterih pogledih tudi cenejše. To obdobje je prineslo nekaj novosti v organiziranosti političnih organizacij. Medobčinskemu svetu ZK so se pridružili kasneje ustanovljeni medobčinski sveti SZDL, Zveze sindikatov in ZSMS. Dolenjska je dobila medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije. Ta telesa usklajujejo delo posameznih občin in neposredno pomagajo pri izvedbi družbenih akcij.
Nedvomno se je vloga teh in drugih medobčinskih organizacij in teles pokazala pri načrtovanju nadaljnjega gospodarskega in splošnega družbenega razvoja. Temeljno usmeritev za ta razvoj pomeni poenoten dogovor vseh občin dolenjske regije. Znane so že nekatere konkretne skupne in poenotene odločitve na podlagi takega dogovora: o prostorskem planiranju, usmerjenem izobraževanju, investicijah, zdravstvu, informatiki, domovih počitka, dijaških domovih in drugem. Pri uresničevanju takih smotrov ima Zveza komunistov usklajevalno in akcijsko vlogo, boljše uspehe pa, če so njene vrste idejno enotne.
„V predkongresnem obdobju odmerjamo osrednjo pozornost vsebinskim in kadrovskim pripravam na volitve. Izhodišče je jasno: v delegacijah naj bodo ljudje, ki bodo bolj kos dolžnostim, ki bodo znali in zmogli uresničevati, kar je o tem napisanega tudi v usmeritvah 30. seje CK
S'
f:	■	.
f;	’	1	1	, ' •
1	‘ '•	'	v	gff/	•	"	’	•<	...	*
,f m... .	.	st	-
,
: i -	;
v.,”- v~ Sg
.
MI,SENJSKI
USKOKI
150 skoraj ničesar vedeli, danes pa morajo vsak J odločati zdaj o tem, zdaj o onem. To krepi TOvo odgovornost, hkrati pa zahteva od njih ■Malje več praktičnega in teoretičnega znanja,"
"Ji Slapnik.
, “ri nas sodimo, da se največji problemi pojav-|J°tam, kjer ljudje nimajo možnosti za resnično očanje, kjer primanjkuje informacij, ali pa r?* Mer zaposleni lahko odločajo le na dveh, ^ sestankih zborov delavcev na leto. Takih pri-?rov je vsak dan manj, kar je tudi eden od do-ov, da zakon o združenem delu že deluje. Poten problem so osebni dohodki, ki se še niso Mii vpliva uravnilovke in so še marsikje precej ec od nagrajevanja po delu."
ta\|JE : POTREBNO ^DATNO GLASILO
Trebanjska občina je dolgo veljala za neraz-JJ0: Prvi industrijski zametki so se pojavili šele L 'etu 1950, dejanski napredek pa se je začel mi»h k°	°bčina	deležna pomoči širše
'j*be. „Lahko rečemo, da smo dejanski napre-, dosegli šele po VII. kongresu ZKS, ko smo . ! i nove gospodarske zmgoljivosti in se je tudi 'lo kmečkega prebivalstva zmanjšalo za 10 .l °tkov," meni Tone Žibert, sekretar občin-komiteja ZK v Trebnjem.
^ ePrav je trebanjska občina še precej kmetij-■ je v družbenemm sektorju le osem odstotkov ^, 2emljišč. Zasebno kmetijstvo je zelo raz-L J.en°- Napredek bi lahko dosegli z zaokro-L?Wn in zložbami. Ker se to ne da doseči z Uln'ttrwivnimi ukrepi, so ubrali drugo pot: zali^6 kmetijske proizvajalce so začeli sistema-*ioč° l2otjraževati 'n jih z gmotno družbeno polj 10 spodbujati k sodobnejšemu pridelovanju. ^al°žba se je že pokazala pri pridelovanju ^Pirja in mleku.
Nsk ^^oni, ki jih je bilo nekaj, je na črnem tolifU- n.ekakšna proti akcija usmeritvi družbeno-^le p0'*1 organizacij pri uvajanju celodnevne jj ’ odobno kot nekaj poskusov posameznikov," Po,' ^'javljali dogovarjanje mimo družbeno-PoiJ. ^ organizacij, so bili tudi temu problemu |cno kos.
rni|' vedno pa čutimo pomanjkljivosti pri infor-^ Pravi Žibert. Prek Dolenjskega lista so ^ernh' ^e'bvni ljudje seznanjeni le z najpo-ob^i T^jšimi zadevami. Razmišljajo o internem g*as'*u' ki bi hitreje in podrobneje iw,pal° ljudi o dogodkih in drugem, kar bi 1 vedeti, da bi laže odločali.
fe^SEE
Razvitosti
! |\|a
i*6 ne^rT1^ev'^u nekaterih občin dolenjske regije ■Pfjjj ,a) belih lis, ki označujejo najmanj razvite vkra'6 V črnomaljski občini je najbolj kritično AtjJ^Hih skupnostih ob Kolpi: v Starem trgu, tfetjj'0'^ ^ Vinici. Gre za območje, veliko za biVj| 0 občine, na njem f)a živi kakih 4.000 pre-Od n ®v- Odtod je bilo ekonomsko izseljevaje že !o v 7*5) močno. Da bi zdaj zadržali vsaj mlade, ^en u-'ni spreJe'i Poseben družbeni dogovor o ThH‘ Pom°či tem nerazvitim krajem.
(vit. m' -ve'ik del novomeške občine je še nera-1'ni. L a^2raz'teiša nerazvitost se kaže v Suhi kra-jSfiiJ Se sioer razprostira v štirih občinah. Pred-Nra posebna skupnost, ki naj bi pripravila J?1 razvoja suhokranjskih krajev v vseh.obči-'hatjk acrtovano je enotno razreševanje proble-
oh*e s'cer tako Pere^a> j* 531716 Priza‘ tos ocine brez širše skupnosti najbrž ne bodo
fe-MV L JAMO VELIKE
Omembe"
V t
i*g0t a. Vstavek smo vključili le nekaj značilnih Vtev, povedanih za okroglo mizo na temo Sj Il1Ska rT1eci obema kongresoma", ki jo je 'kupaj nevi v Novem mestu priredil Komunist Doto • ^°leniskim listom. Prenekateri podatek, ali izjava udeležencev — sekretarjev >»eta p'*1 komitejev in sekretarja medobčinskega žaran- 2a dolenjsko — bi še sodili v ta zapis. Sii^kopo odmerjenega prostora smo jih
Wa, koncu - namesto komentarja — še tele „V arin®za Slapnika:
.oelovanju ZK smo naredili korak naprej.
^ ve*'ko. Več bomo morali napraviti za *tj n. Levni stik z ljudmi, tenkočutneje registri-ok 'nterese *n potrebe. ZK smo kadrov-Vv. epiii. pospešili oblike usposabljanja, ven-\V|Qe to še ni dovolj, da bi bila njena avantgard-** dn*3 Povsem zagotovljena. Podobno velja tudi K ^ru^benopolitične organizacije. V No-^O^stu še nismo zadovoljni s frontno vlogo Ss' n' or9an'z'rana tako, da bi bila tudi delovnih ljudi in občanov. Sindikat še pre-<*r p°sega v nekatera vsebinska vprašanja, zlasti adeva uveljavljanje delovnih ljudi. Čeprav ^ 'p, da družbenopolitične organizacije ob-W*J° stanje, je vendarle tako, da bo treba ^ lnri komunistom šele vcepiti v zavest, da je W:a dejanska vloga v teh organizacijah. Vsi L 1 se bomo morali usposobiti za hitrejše ob-raVanje porajajočih se problemov. Počasnost & .Reševanju nepričakovano zaostri položaj, i^ti1 bi se morali ukvarjati z vprašanjem nestrp-programi zahtevajo velike napore, uveljav-Hkr» velike spremembe. Velike obveznosti, k ne imamo zdaj po zakonu o združenem Rau p°vzročajo napetosti. Navidezno majhne Le tedaj kaj rade prerastejo v politični pro-dania gibanja zahtevajo še bolj izostreno godete."
jj •'O pa — ni samo v novomeški občini. In vSe,je treba zavedati, tudi če ne bi bil VIII. j ^res pred vrati.
IVAN ZORAN
Petričko selo. Vas v prelepem, pozabljenem svetu onkraj Gorjancev, visoko v uskoških hribih. Dolga je pot do nje, toda tudi do tam se bo kmalu pririnil asfalt. Skozi dolino Breganščice se že vijuga gladka cesta in se vzpenja tja do Stojdra-ge in precej dlje skozi gozdnato pokrajino proti Pokleku. Kdo ve, kako dolgo bodo mladi še vztrajali na tej skopi hribovski zemlji, v drugi domovini slavnih in bojevitih prednikov, senjskih Uskokov?
V Petričkem selu je triindvajset hiš in šestnajst godpodinjstev. Nekatere hiše že samevajo, ker ljudje odhajajo za kruhom. Pred vojno se jih je veliko izselilo v Ameriko in tudi po vojni so mnogi odšli za njimi. Skoraj vsaka hiša ima sorodnike onkraj oceana, v Kanadi in Združenih državah, kjer so si poiskali tretjo domovino in si zagotovili življenjski obstoj. Pravijo, da nekaterim zelo dobro gre, da so obogateli, pri tem pa niso pozabili na tiste, ki so ostali. Radi se vračajo, seveda samo za kratek čas, toliko da spet vidijo rodne kraje in vsaj za nekaj časa preženejo domotožje.
PLEMSTVO ZA POGUM
„Mi, ki vztrajamo na teh košenicah, bi pravzaprav morali dobiti nagrado," je dejal Franjo Delišimunovič, kmet pri petinštiridesetih. Očeta in mater ima v Kanadi, sina v Zagrebu, kjer se je izučil in se tudi zaposlil. Od doma se nihče ne more voziti na delo. Predaleč je in premalo avtobusnih zvez. Večina se jih nameni delat v Zagreb ali Karlovec, potem ostanejo tam.
V Petričkem selu se malone vsa vas piše Delišimdnovič. To izvira še iz časov, ko so prednikom za uspešno obrambo meja avstrijskega cesarstva pred turškimi vpadi podelili plemiški naslov. Listine še danes skrbno hranijo. Nad njimi bdi zdaj 67-letni Janko Delišimunovič. V skromnih razmerah, v kakršnih živijo, jih to spominja na junaštva dedov in pradedov. Listine so njihov ponos, zato jih čuvajo kot zaklad. Čeprav je bila vas neštetokrat požgana, so jih vedno rešili in tudi med zadnjo vojno so jih skrbno skrivali, da ne bi prišle v roke tujcem.
Do neznancev, ki sprašujejo po dokazih o njihovem plemištvu, so Delišimunoviči vedno nezaupljivi. Tudi mi smo se dolgo pogajali, preden me je visokorasli, koščeni možak, po imenu Janko, povabil v svojo sicer gostoljubno hišo. Sam ni hotel odločati o tem, zato smo imeli uvodni posvet kar na cesti. S Ferdinandom sva se nato odpravila nekaj hiš dalje do predsednika krajevne skupnosti Franja Delišimunoviča, brez katerega v vasi nič ne sklenejo. Tudi on ni bil ravno razpoložen za razkazovanje starih in dragocenih listin, dokler se nismo bolje pomenili in skupaj
ugotovili, da prihajam mednje s slovenske strani brez slabih namenov, iz Brežic, kamor tudi vaščane Petričkega sela včasih zanese pot, zlasti kadar kdo zboli in iščejo pomoč v bolnišnici. Sicer pa se s Slovenci nasploh zelo dobro razumejo. Srečujejo se na slemenu Gorjancev in se kot dobri mejaši o mnogočem pomenijo, o davkih, o vsakdanjih življenjskih tegobah, o letini in zdravju.
S Franjem sva potem skupaj obiskala očaka Janka v slikoviti mali kuhinji kmečke enonad-stropnice, ki se ji vidi, da je poznala boljše čase. Prijetno je dišalo po pravkar pečenem kruhu, ki ga je zjutraj umesila Jankova žena Bara. Na mizi je že čakalo vino, da bi pogovor laže stekel in da bi dokončno odpravilo pregrajo nezaupanja, s katero so se Delišimunoviči ogradili na začetku srečanja.
QESARSKI PEČATI
Vaški starosta Janko je nato s slovesno kretnjo položil na mizo kovinsko škatlo z dragocenimi listinami in cesarskimi pečati. V njej je bila v rdeč žamet vezana knjiga, plemiška diploma za huzarskega oficirja D. Delišimunoviča iz Karlovca, napisana na orumenelih pergamentnih listih v učenem latinskem jeziku. Z njo je cesar Leopold leta 1665 povzdignil pogumnega prednika in njegov rod v plemiški stan. V škatli so še druge listine in pečati, napisani v nemščini. To je torej dediščina, na katero so tako ponosni, to so dokazi nekdanjega junaštva in borbenosti, zato jih tako skrbno hranijo iz roda v rod.
Privilegiji potomcev uskoških plemičev iz Petričkega sela, iz Budinjaka in Pokleka so že zdavnaj ugasnili. Edino, kar so uživali zastonj do zadnje vojne, je bil les za kurjavo in drugo hišno uporabo. Z njim so se oskrbovali po potrebi, čeprav sami niso imeli gozdov. Ker pa niso plačevali davkov — čemu, saj gozdovi niso bili njihovi? — so potem izgubili še te pravice. Človek komaj verjame, da so kmetje sredi te gozdne pokrajine brez svojih host. A tako je, vendar menijo, da so tudi sami naredili napako, ker si niso dali vpisati v kataster tega, kar bi lahko pri-hasnovali s stoletno uporabo.
AMERIŠKA SKUŠNJAVA NI ZMAGALA
„Vsak napredek moramo drago plačati," je razlagal predsednik krajevne skupnosti Franjo Delišimunovič. „Tu smo daleč v hribih, daieč od industrijskih središč, zato težko pridemo do denarja. Elektriko smo si napeljali pred destimi leti, lani smo izglasovali samoprispevek za ceste
in zdaj se dogovarjamo za vodovodni projekt. To bo velika bitka in morali bomo precej žrtvovati za pitno vodo, ki ne bo presahnila.
Skrb za vodo jih muči že leta in leta, a se vseeno niso vdali skušnjavi, ko so jim v povojnih letih ameriški rojaki ponujali deset tisoč dolarjev za dokaze o njihovem plemiškem poreklu. Denar jih ni zapeljal: svojega ponosa niso hoteli prodati oziroma ..posoditi", kot so jih prepričevali. Kdo ve, če bi tri in več stoletij stari pergamenti še našli pot nazaj iz dežele, ki drago plačuje take dokaze plemištva.
V Petričkem selu je še pred petdesetimi teti veljal nepisan zakon, po katerem se je v vas lahko priženil samo tisti, kdor je prevzel nevestin priimek Delišimunovič. Zaradi tega se vsi enako pišejo,_ čeprav so že zdavnaj izginile sorodstvene vezi. Če ne bi bili tako vztrajali, bi morda priimek že izumrl. Kmet Franjo mi je razlagal, da so se predniki pisali Šimunovič, dokler niso dobili plemiškega vzdevka „delije" oziroma „deli", kar je pomenilo tudi junaka.
GOSTOLJUBJE PREMAGALO NEZAUPANJE
V tamkajšnjih vaseh so včasih pasli ovce, zdaj pa se dobra tri leta načrtno ukvarjajo z rejo mlekaric. Poljščine in žito na njihovih strminah slabo uspevajo, za vinograde pa so že previsoko. To so kraji z dolgimi zimami, zato gojijo trto v niže ležečih predelih. Vsak ima nekaj vinograda zase, saj dosti več tudi ne zrase. Morali bi jih obnavljati, za to pa je treba veliko denarja. Franjo meni, da jih bo spravila na zeleno vejo šele zložba zemljišč. Nekatere kmetije imajo tudi po osemdeset parcel, raztresenih čez hrib in dol do petnajst kilometrov daleč. On sam ima na primer parcelo, ki je že pet let ni videl.
Nadvse živahno so se razgovorili in vsaka hiša je hotela dokazati svoje gostoljubje. Tako je pismonoševa žena Dragica ročno skuhala kavico, pri Ferdinandu so prinesli na mizo domačo slanino in koruzno pogačo. Vsa vrata so se gostoljubno odpirala. Ferdinanda so ravno tedaj obiskali ameriški sorodniki, zetovi starši. Otroci so se mu razkropili po svetu. Dva sinova in hči v Ameriki, en sin v Nemčiji in eden v Zagrebu, doma pa sta ostala sama z ženo. Vendar nič ne žalujeta, da je le otrokom lepše.
Takšen je torej vsakdanjik mirnih potomcev senjskih bojevnikov, morskih piratov, ki so bili nekdaj strah in trepet beneških pomorščakov, pa so jih zaradi ljubega miru s sosedi nasilno preselili daleč v žumberške hribe, od koder so pozneje pogumno branili deželo pred Turki.
\
JOŽICA TEPPEY
J<oouo,,,lA,	,/>OA>/
I
OD 1. NOVEMBRA 1977 POVEZUJE LJUBLJANO S SARAJEVOM, SPLITOM,
SKOPJEM IN TITOGRADOM
JAT
POSLOVNI POTNIKI:
HITREJE IN UDOBNEJE V BEOGRAD Z LETALI NA LINIJI JU 721 VSAK DAN OB 7. URI IN TUDI PRI VRAČANJU IZ BEOGRADA NA LINIJI JU 720 OB 19. URI, ODSLEJ Z LETALI TIPA BOEING 727.
REZERVACIJE IN INFORMACIJE PRI JAT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 34, TEL. <061) 314-a40, 314-341 ALI PRI VAŠI POTOVALNI AGENCIJI.
NEKAJ PODATKOV O LETALU B 727
RAZPON KRIL VIŠINA HITROST DOLŽINA
ŠTEV. POTNIŠKIH SEDEŽEV NAJVEČJA VIŠINA LETA NAJVEČJA KOLIČINA GORIVA MOTORJI:
32,91 m 10,36 m
900 km/h = 0,82 M
46,69 m
155
14.000 m 30.986 I
PR ATT ANDVVITNEJ JT 8 D 3 x 6550 kg.
S
*
S
*
s
;
s
*
I
s
I
rntatndizasilvestrov večer
ŠE DOBITE TAKO ZANIMIVE KNJIGE ZA TAKO MAJHEN
DENAR?
Večerne obleke so letos tako raznolike, da je moderno pravzaprav vse, kar oblečete, samo ozkih kril ni več. To je prepoved. Najsi bo večerna obleka dolga ali kratka, krilo je vedno širše, če že ne široko, nabrano in volanasto ali plisi-rano.
Katero rado zebe ali želi rokave, da bodo skrili nelepe roke ali ramena, si lahko omisli moderen, bogat kimono kroj. Moda vam daje možnost nositi večerno obleko zelo izrezano, pripeto samo s tenkimi naramnicami. Lahko so rokavi kratki, oziroma do
komolca in zvončasto krojeni.
Zares novo v letošnji večerni modi pa je komplet krila in. velike, z resami obšite rute, ki služi kot nadomestek ogrinjala. Take kombinacije so lahko zelo učinkovite, pa tudi praktične. Mlajše bodo imele celo krilo navadne dolžine, vendar svečane tkanine, zraven pa bodo obule škornje s petami kot svinčnik. Zelo učinkovito je na primer krilo in ruta, okrašeno z istim motivom, ki ga izvezete same ali pa vam ga naslikajo.
Značilnost letošnjih večernih oblek so tudi volani, črna krila ali obleke (črnega je zelo
veliko!) imajo spodaj volano, kakršna je priljubljena tudi pri dnevnih oblačilih. Zelo modne in lepe so obleke iz čipk ali okrašene s čipkami, le da je taka stvar želo draga.
In barve? Predvsem črna, bela ali beige, roza in bordo, pa tudi živo rdeča, indigo modra in zelena. Za novoletni ples pa bodo po modi oblečene tovarišice vsekakor obule čevlje — špičake, pričesko pa bodo imele malce drugačno kot sicer. Daljši lasje bodo vsekakor speti, sicer bo vtis moderne figure pokvarjen.
R. BAČER
ZA VSAK ŽEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA
Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjij. vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje.
Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno strokovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij skratka, tudi na Slovenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige.
NOVA ŽEPNA KNJIGA JE ODGOVOR SLOVENSKIH ZALOŽB NA TO ZAHTEVO
ČASA
POVPRAŠAJTE PO NOVI ŽEPNI KNJIGI, OGLEJTE Sl JO!
Tistim, ki bi radi imeli doma vse te knjige, dajejo slovenski založniki izredno priložnost:
12 knjig za enkratno nizko ceno 400 din. To priložnost lahko izkoristite samo v primeru, če izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov
ŽEPNA KNJIGA,
61000 Ljubljana, Šubičeva 3.
Sedem slovenskih založb ponuja najzanimivejše knjige iz svojih programov P°
izredno nizkih cenah.
Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba	20	din
Kranjec: Lepa Vida Prekmurska	'	20	din
Kosmač: Pomladni dan	30	din
Lem: Nepremagljiva	40	din
Konsalik: Kirurginja	40	din
Tvoj otrok od A do 2	40	din
Ivačič: Kuharska knjiga	50	din
Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost	,	50	din
Higgins: Orel je pristal	50	din
MacLean: Polarna postaja Zebra	50	din
Piekalkievvicz: Agenti, vohuni,	vojaki	50	din
Remargue: Slavolok zmage	60	din
Te knjige, ki jim bo že čez nekaj mesecev sledil nov naslednji komplet z novih zanimivih področij, dobite na 200 prodajnih mestih v vsej Sloveniji, v večjih samopostrežnih trgovinah, večjih kioskih in v vseh knjigarnah.
NAROČILNICA:	D
Nepreklicno naročam komplet 12 žepnih knjig za PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI!
Ime in priimek:........................................
Poštna številka: ......................................
Kraj:..................................................
Ulica:.................................................
Reg. štev. osebne izk ............ k|e	je izdana:	.	■
Plačal bom po povzetju.	<
Podpis:..........
prebrali smo
Humoreske
jred deli ameriškega pisatelja Tvvaina sta na Sloven-
im
'*ia
9otovo najbolj znana ro-o dogodivščinah Toma j?Yeria in Huckleberryja Fi-■j ’v katerih se zrcalijo temelj-. ^oralna vprašanja Amerike L,u8e Polovice prejšnjega stoji^0 v teh dveh romanih (ki ("*a sodobna literarna kritika
I V-'-'
pjSffii8-* L ‘JUnSl!a ePa V
književnosti) kot v ne-drijgih Tvvainovih delih, L. Prevedena v slovenščino, kup komičnosti in Pogledov na obrača-HiiVeta- Toda kot humorist, ki tt-i^drična ost ni tuja, se te n.kaže zlasti v črticah, oblil, ‘'■h v časopisih ali vpleteni ^ Potopise. S te plati pa je r*sk"V'?'n pred 'zidom »rHumo-U (Prevedel Branko Gradi-™aH-V zbirld „Odisej" izdala W'!lSka knjiga) na Sloven-> .dokaj neznan.
,^'indvajset črtic alt humo-v, le sicer skop, a hkrati še
W0,J'iv izbor' da si ie ob
^ mogoče utrditi prepričala? Tvvainovi izredni pripo-Ij. 1 moči tudi v kratki prozi, lit^.^Kkuje mojstrski slog. Pi-Wljiv S bumoreskami ne pridiga, siljo0^ Prihaja do izraza v šte-0 Sednih igrah in domislici ?Znava,ci pravijo, da je S>V bumoreskah čutiti Tvvai-W Za9renjenost v odnosu do * ' 'n v isti sapi dodajajo, da
Mokronoga, že objavila v „Ste-zicah", glasilu novomeške gimnazije, in nekaterih časnikih in revijah, ne poznamo v tolikšni meri, da bi iz njih lahko potegnili pripovedno nit, ki najbrž vodi k povestma ..Umirajoča kmetija" in ..Strasti v grapi". Obe sta izšli v „Kmečki knjižni zbirki" pri Kmečkem glasu, prva pred malo več ko dvema letoma, druga pa prav pred kratkim.
Pred nami je slednja in tudi v tej pisateljica opisuje ljudi na podeželju, očrtuje njihove strasti, stiske, radosti in podobno, kar se prepleta v življenjski sli, ki se opaja z navezanostjo na zemljo. To je vse, kar je moč povedati na kratko, ne da bi povzemali vsebino. V povesti namreč zaman iščemo za daljše prozne spise sicer tako značilno širšo osmislitev dogajanja, ki bi temeljilo na globlji nazorski opredeljenosti oseb. Zato ob branju ..Strasti v grapi" zamap hlastamo po, denimo, trajnejšem povednem izročilu, pač takšnem, da nas po končanem branju ne bi pustilo neprizadete.
Osnovna značilnost pisanja Zidarjeve je nizanje dogodkov, ki drug ob drugem dajejo pregledno zgodbo. Pisateljica začne, zapleta in razplete dogajanje tako, kot bi naj bilo najbolj smiselno glede na značaje, dejanja in razmerja med ljudmi, ki jih je postavila za nosilce pripovedi. Toda pri zgodbi se vse le ne bi smelo začeti in končati. Zadnja povest Zidarjeve, ki je sicer obsežen literarni zapis, je zato estetsko premalo oprijemljiva, zapišemo lahko, da je obstala na pol poti, ki vodi k romanu. To pa hkrati ne vodeni čistosti njene slovenščine, kali svojskih stilnih posebnosti so preveč očitne. D. RUSTJA
pravil izčrpen izbor iz domala vseh pesnikovih pesniških zbirk in ciklusov, od „Knjige ur" in ..Knjige slik" prek dveh zbirk
knjige
O. hudo odganja s posme-% ’ / Pohaja v smeh. Ob brate, "Humoresk" tega res ni 0 Zaznati.
D. R.
ltrasti v grapi
ji^aljših literarnih zapisov, ki le Anica Zidar, učiteljica iz
Rilkejevi knjigi
Rainer Maria Rilke: ..Pesmi" in ..Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja". To sta naslova knjig velikega nemškega književnika iz prve četrtine tega stoletja, ki sta izšli pri Državni založbi Slovenije. Kajetan Kovič, ki je že pred leti prevedel za izdajo v knjižni zbirki „Kondor" precej Rilkejevih pesmi, je tokrat pri-
„Novih pesmi" do znamenitih ..Devinskih elegij" in ..Sonetov na Orfeja", ter dodal nekaj nezbranih pesmi in pesmi iz zapuščine. Druga knjiga prinaša prvi slovenski prevod Rilkejevega najpomembnejšega proznega dela, roman ..Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja", ki je v izvirniku izšel 1910. leta. Gre za intimne izpovedi esteta, ki-z novim načinom pisfenja pretrga izročilo zgodovine evropskega romana. Temu tipu proze sta tuja zgodba in realistično pripovedovanje, celo t. i. literarnega junaka ne pozna. Človek je zgolj figura, samo nemočen opazovalec stvari in dogajanj okoli sebe. Prevajalec Niko Grafenauer je prispeval tudi skoraj sto strani obsežno in tako doslej najizčrpnejšo slovensko študijo o Rilkejevem življenju in delu.
PESMI
Ob 60-letnici velikega oktobra je Državna založba Slovenije izdala „Pesmi" Vladimira V. Majakovskega. To je že tretji, tokrat nekoliko razširjeni izbor futuristične in moderne revolucionarne poezije, ki jo je v slovenščino prevedel Tone Pavček. Slednji v spremnem »Zapi-su o Majakovskem" pravi: „Ne spraviš ga ne tako ne drugače ne v definicije ne v kalup literarnozgodovinskih oznak: prekratke in preozke so take oznake za njegove dimenzije." Zato si je prevajalec prizadeval, da bi z izborom posameznih pesmi kar najbolj pomensko predstavil vsa pesniška obdobja Majakovskega: od predrevolucijske lirike (ki velja za popoln prelom z novo romantiko, ..Klofuta javnem okusu") prek revoluciji posvečenih psemi (ki jim daje značilen revolucionarni ton v taktu
PRaMTAUUMIO VMIt
Prad kratkim je Pomurska založba poslala na knjižni trg prvih šest romanov iz nove knjižne zbirke ...Mostovi". Alejo Carpentier s Kube je pisec ..Eksplozije v katedrali", zgodovinsko obarvane pripovedi o odmevih francoske revolucije na otokih Karibskega morja. Mehikanec Carlos Fuentes prikazuje v romanu „Smrt Artemia Cruza" skozi usodo naslovnega junaka zadnjega pol stoletja mehiške zgodovine. »Božja puščica" Nigerijca Chiuna Achebeja je zgodba o mestecu Umaroju, nastalem iz šestih vasi s šestimi različnimi bogovi, in duhovniku Ezeulu, ki noče popuščati zahtevam zdajšnjosti, zato ga vsi zapustijo. Že štiri leta pokojnega Finca Tima K. Mukka roman »Zemlja je pregrešna pesem" je pripoved o življenju revne vasi na Daljnem severu. Madžarski pisatelj ciganskega rodu Menyhert Lakatos je v »Zadimljenih podobah" opisal pehanje in nehanje Romov pred drugo svetovno vojno in med njo. V »Mavrici" je makedonski pisatelj Boris Višinski podal lik razrvanega možaka poznih srednjih let, katerega stiske so vpete v zgodovinske in socialne okoliščine Skopja med zadnjo vojno vihro in po njej.
koračnice razsekani verz) do pesmi, ki so nastale neposredno pred pesnikovim samomorom 1930. leta (»Poslovilni koncert"). T. Pavček: »Poezija Majakovskega je pesniško pričevanje o neki veliki, v današnjem svetu vedno bolj prisotni epohi: o času socialne revolucije in socializma."
MIKLOVA ZAL\
Kot 19. knjiga zbirke »Iz slovenske kulturne zakladnice" je pri založbi Obzorja izšla »Miklova Zala" Jakoba Šketa. Povest je bila ob izidu pred skoraj sto leti (»Slovenske večernice", 1884) pravcata uspešnica med knjižnimi izdajami Mohorjeve družbe, ki so dosegle naklado blizu sto tisoč izvodov. Ta »povest iz turških časov" ne sodi v klasiko slovenske literature, literarni zgodovinar Matjaž Kmecl, pisec izčrpne spremne besede k tokratni izdaji, pravi, da je povest zanimiva zgolj »kot razširjenost, tudi kot mit o slovenski samozavesti". Zgodbe o doživljajih Miklovc Zale ne kaže povzemati, saj je dovolj znana bodisi iz knjižnih izdaj ali dramskih uprizoritev. Prežihov Voranc je pred tremi desetletji zapisal, da »je Miklova Zala simbol vseh koroških Slovencev vse do današnjih dni. Miklova Zala je večna, živa vera koroških Slovencev v pravico, zvestobo, v ljubezen do domovine in v končno vstajenje". Pričujočo knjigo je z ilustracijami opremil Viktor Magyar.
DVE DRAMI
Matjaž Kmecl, ki je poznavalcem slovstvenih razmer na Slovenskem v prvi vrsti znan kot
mm
literarni zgodovinar in teoretik ter manj kot pisec radijskih iger in novel, je pri Mladinski knjigi pred nedavnim izdal knjigo dveh krajših dramskih besedil: »Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta" (s podnaslovom Dramska marginalija za eno samo osebo) je bila na natečaju za izvirno dramsko delo ob stoletnici Cankarjevega rojstva nagrajena z drugo nagrado, »Bohinjska miniatura" pa je predloga za televizijsko igro. Z besediloma je Kmecl na svojski dramatski način obdelal dva slovenska slovstvena mita, tistega o lepi Vidi kot hrepenenju in onega o krstu pri Savici. V povedni osnovi obeh dramskih tekstov je sporočilo o morebiti največji zablodi sodobnega sveta — prepričanju o vsemogočnosti človekovega uma, ki nenehno prehiteva vselej iste nagone in čutenja.
Pesem: pot k soljudem
Belokranjskim poznavalcem literature ni neznan črnomaljski pesnik Tomaž Skrbinšek. Sodeloval je že na več literarnih večerih, nazadnje v domači ljudski knjižnici.
»Zakaj hodijo ljudje na take prireditve? " je ponovil vprašanje, ki sem mu ga zastavil. »Mnogi pravijo, da jih poslušanje pesmi bogati. Nekaj resnice je najbrž res v tem, čeprav vsak na svoj način doživlja govorjeno pesniško besedo. Nekatere pritegne zgolj vsebina, druge podajalna plat poezije. Zdajle bi lahko govoričil o tem, kaj sem hotel povedati s to ali ono pesmijo. Čisto brez pomena bi bilo tako početje, kajti poslušalci najlažje sami izbezajo iz pesmi tiste razsežnosti, ki jih zanimajo, ki jim nudijo občutek ugodja ali kaj. Izluščiti iz pesmi sporočilo, to z drugimi besedami pomeni: doumeti pesem. Če to zmoreš, potem si na bližnjici k soljudem; ne buljiš samo v luči na semaforju, ampak opažaš tudi ljudi ob ce-
sti.
Skrbinšek je pisal pesmi že v
osnovni šoli in jih objavljal v glasilu »Bele breze". Zdaj pravi, da je šlo le za začetniško rimanje, pogrošno opevanje prastarih resnic. Do pravega pesnjenja se je prebil šele v gimnazijskih letih, ko je veliko objavljal v »Plamenu" in »Mladih potih". »Težko je bilo (in je še) najti koga, ki bi pesmi nepristransko ocenil. Kolegi in podobni sodobniki običajno samo hvalijo, zato mi je bila v veliko oporo gimnazijska učiteljica slovenščine. Zelo pogrešam pokojnega očeta, strastnega bralca literature; njegove kritične opombe k mojemu pisanju so vselej zadevale na pravo mesto. Šola pa je tudi branje: največ segam po pesmih .štirih pesnikov', Ogorevcu in še po kom."
Sveta okoli sebe se »loteva" večidel z lirskimi pesmimi. Piše
o	nepomembnih doživljajih in dogodkih, ki so ničevni le na videz, v njem pa sprožijo cel val občutij. »O marsičem se lahko pogovorim z nekaterimi sotrpini, toda docela sproščeno se lahko izpovem samo papirju. Gnojnih bul zdajšnjosti, bodisi
miselnih ali kakršnih koli že, je ogromno. Biti prizanesljiv do njih, je licemersko. Pesem kajpak ni šiba božja, z njo ni moč popravljati napak, dokajšen občutek ustvarjalnosti pa vseeno daje. Hrepenenje je zrak v pesti, začudenje nad bežnimi dogodki, ki se prelije v besede, pa stanje na trdnih tleh. Ne morem se sprijazniti z odtujenostjo, ki jo srečujem na vsakem koraku. Ljudje hodijo s praznimi pogledi mimo tistega, ki vihti kramp, pa tudi mimo sočloveka, ki piše pesmi zato, ker je zaznal praznino v njihovih očeh. Je jalovo pričakovanje, da bodo ljudje opazili kramparja tedaj, ko jim bo poezija kaj več ko odveč? " Pred poltretjim letom je Skrbinšek izdal zbirko »Pesmi trenutkov in iskanja". Štiriinšti-rideset pesmi v nekaj sto ciklostiranih izvodih je podoba tistega, kar je udarjalo vanj. Pisanje pesmi je zanj resno opravilo in resno mišljena je tudi opomba na koncu zbirke: »Kdor najde kakšno napako, je pesniku dolžan plačati pivo!"
D. R.
knjiga in založništvo
Podobna dela, kot je Martina Žnideršiča »Knjiga in založništvo" (izdala Državna založba Slovenije), so na slovenskem knjižnem trgu vselej dobrodošla. Za tokratno Žnideršiče-vo knjigo velja to še toliko bolj, saj delo, ki bi tako celovito teoretično očrtalo domala vse plati založništva in knjige kot tržnega blaga, na Slovenskem še ni izšlo. Tudi trenutek za pomembnost in odmevnost takšne knjige je ravno pravšen: na eni strani si prizadevamo iti s knjigo v boj zoper onesnaževalce slovenščine, na drugi pa naj bi nov zakon o založništvu vrnil knjigi posebni družbeni pomen, kolikor le mogoče jo bo iztrgal vplivu tržnih zakonitosti, pri čemer bo imelo veliko vlogo tudi združeno delo.v V »Knjigi in založništvu" je Žnideršič v posameznih poglavjih nazorno razčlenil pojavnost založbe in knjižnega tržišča, podal razsežnosti založništva in avtorskega prava, označil prodajno ceno knjige, prodajo in distribucijo knjige ter propagando za knjigo, nakazal vlogo knjigarne in antikvariata kot posrednikov knjige in orisal položaj knjige v svetu.
delitev
Roman »Delitev" sodobnega italijanskega pistalja Piera Chiare je v prevodu Jaše Zlobca izdala založba Lipa. Kot v večini svojih del Chiara tudi v pričujočem opisuje življenje v
lombardski provinci. Dogajanje, ki po vsebinski zasnovi spominja na to ali ono Boccacciovo novelo, je postavljeno v čas med obema vojnama. Birokratski uradnik si z uradniško natančnostjo pridobi tri že od-cvele device, toda dolgo se ne more posvečati vsem trem hkrati, od naporov umre, sestre pa hišo spremenijo v molilnico, kjer se spominjajo skupnega moža. Znotraj takega fabulativnega okvira, ki je začinjen z rahlo ali nič prikrito spolnostjo, pisatelj zasmehuje fašizem, topoumnost katoliške cerkve in meščanski zakon.
i)i
DOLENJSKI LIST
31
"^St ZAKLAD?
OD PRISTANlSCA LE FOTOGRAFIJE?
Številnim arheološkim publikacijam letošnje jeseni, ki so obravnavale kulturno dediščino dolenjskega in posavskega prostora, se je pred kratkim pridružila objava ene najpomembnejših rim-s'.odobnih naselbin — Neviodunuma — v Drnovem pri Krškem.
Ob izidu razstavnih katalogov o ilirskih prebivalcih na Libni, keltskega grobišča na Beletovem vrtu v Novem mestu in pregleda arheoloških obdobij Posavja v Krškem zborniku nam prav objava Neviodunuma predstavlja vezni člen razvoja iz prazgodovinskega obdobja Ilirov in Keltov v zgodovinsko dobo rimske civilizacije. Knjižico, ki je izšla kot predhodnica strokovnemu katalogu, ki je še v tisku, je napisal in pripravil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Peter Petru. Njemu se imamo zahvaliti, da je bila rimska naselbina v Drnovem v šestdesetih letih temeljito raziskana in da jo je sedaj v poljudni obliki v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije predstavil širšemu krogu bralcev.
številne „staroverske" najdbe so pritegnile prve zbiralce na polja Drnovega že v 15. stoletju. Augustinus Tyffernus je prepisoval besedila rimskih nagrobnikov, medtem ko je Janez Vajkart Valvazor opozoril na tisoče najdenih novcev, jeklene in glinaste posode, svinčene cevi ipd. Iz vsega tega je sklepal, „da je v davnini tu stalo mesto — v okolici Krškega, in sicer v vasi Dri-nouu". Imena vasi Mrtvice, Drnovo, ledina Groblje ipd. še danes, čeprav je preteklo več kot 1000 ! it od prihoda prvih slovanskih naseljencev, spominjajo na ruševine in grobove, ki so bili ob njihovem prihodu še dobro vidni. Že iz samih ledinskih imen in izročila najstarejših zbiralcev je ,,zakopano zlato tele" pritegovalo ves čas številne iskalce zlata ali starin, včasih pa tudi raziskovalce zgodovinskih dejstev. Načrtne raziskave so se pričele šele v povojnem obdobju in tako je že leta 1961 bila rezultat takšnega dela knjižica T. Kneza, S Škalerja in P. Petruja z naslovom Muni-cipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Prav ta objava je bila spodbuda za nadaljnje strokovne raziskave, in povzetek le-teh, kakor tudi vseh stare si h odkritij predstavlja obravnavani vodič P. Pf ruja.
V	prazgodovinskem času pomenijo prostran-st a Krškega polja nenaseljeno območje, saj najdemo postojanke in naselbine izključno na obrobju tako v mlajši kameni dobi v jamskih postojankah pri Pijavškem, Leskovcu in Podbočju. Kasneje v bronasti dobi, kaže, da je bila poselitev us.nerjena predvsem na okolico Dobove, medtem ko ležijo železnodobna gradišča na strateških vrhovih na Malencah, Libni, Starem gradu nad Podbočjem, pri Raki in Rovišču.
Timska okupacija, ki je sledila po prihodu Rimljanov leta 35 pr. n. št., pomeni v razvoju našega ozemlja povsem nov način življenja. V temelju se je spremenilo gospodarstvo, ki je sedaj vezano na naprednejši način proizvodnje in cilje centralne državnopolitične ureditve rimskega imperija.
Sava, ki deroča priteka iz sotesk Zasavja, se je prav na mestu današnjega Drnovega umirila in od tu dalje omogočala rečni tovorni promet. Razen rečnega pristanišča pa je bilo mesto Neviodunum tudi pomembna cestna postaja ob magistrali Emona - Neviodunum — Siscia, kar je skupaj povzročilo, da se je življenje osredotočilo na tleh Drnovega in Velike vasi.
Ime Neviodunum je keltskega izvora in ga je moč prevesti: nevio — novo, dunum — mesto, trdnjava. Iz ohranjenih nagrobnih napisov lahko sklepamo, da je mesto dobilo mestne pravice v sedemdesetih letih n. št. in zveneč naslov Muni-cipium Latobicorum Flavium Neviodunum. Iz tega naslova pa izvemo tudi ime ljudstva, ki je prebivalo v njegovi okolici — Latobiki. Keltsko ime nam potrjuje domneve, da so prebivalci mesta in širšega območja keltski priseljenci, ki se po prihodu Rimljanov romanizirajo. S pridobitvijo mestnih pravic so se izenačili staroselci celotnega drnovskega območja. Upravna samostojnost je povzročila razcvet v prvih dveh stoletjih. Kasneje se je, kakor drugod v Dioklecijanovem času, razbohotila administracija državne uprave: Težavni ,oložaj države je silil cesarja k strogim obdavčit-
vam državljanov in občinski funkcionarji so z imetjem jamčili, da naberejo predpisano vsoto. Ob nenehnih vojnih nevarnostih in težkih terjatvah je vnema za vojaške časti in opravljanje javnih služb povsem usahnila.
Življenje je v Neviodunumu potekalo tja do Atilovega vpada 452. leta, čeprav tudi v prejšnjih stoletjih mestu ni bilo povsem prizaneseno z raznimi vojskami. Vojno opremo so pogosto dobavljali do Neviodunuma, da so jo pretovorili na vozove ali obratno na tovorne ladje. Armade so se v mestu ustavljale, saj jim je vodna pot omogočala hiter prenos prateža do pristanišča v Neviodunumu.
Po Atilovem razdejanju je mestna naselbina zamrla in oživeli so jo šele prvi slovanski priseljenci, ki so svoj zaselek poimenovali Drnovo po številnih s trnjem preraslih ruševinah.
Raziskave ostankov ožje mestne naselbine in pristanišča nam odkrivajo, da je bilo mesto razprostranjeno na desnem savskem bregu v dolžini 600 metrov in največ 300 metrov široko. Med stavbnimi ostanki izstopa že leta 1861 odkrito kopališče z rimskim centralnim gretjem in bazenom, obloženim z marmornatimi ploščami. Delno odkopan in obnovljen pristan z dvema pomoloma zgrajenima iz ogromnih kamnitih blokov ter pristaniškimi skladišči predstavlja enega najbolj ohranjenih tovrstnih objektov med poznanimi antičnimi ostalinami. Ostanki kapitelov in mozaikov pričajo o izrednih spomeniških vrednotah, ki jih danes, čeprav so fragmentarni moramo občudovati. Bogato opleskani ometi notranjosti hiš, sistemi kanalizacije in napeljava vodovoda iz šest kilometrov oddaljenega izvira zgovorno dopolnjujejo visoko stopnjo mestne civilizacije. Številne obrtne delavnice v okolici mesta, predvsem na območju Velike vasi, kjer so bile odkrite zlasti lončarske delavnice, pa govore še o serijski proizvodnji posameznih izdelkov.
Posebno poglavje o preteklosti rimske naselbine v Drnovem lahko razberemo iz številnih grobov, izkopanih konec prejšnjega stoletja. Med njimi so bili tako skeletni grobovi, kot žgani pokopi. Zastopane so bile tudi zidane grobnice s stenskimi slikami, ki so bile žal ob izkopu uničene, čeprav bi ravno s pomočjo upodobljenih prizorov na stenah lahko rekonstruirali marsikateri detajl tedanjega življenja. Grobišča so obsegala nad 4000 grobov in so bila urejena ob cestah, ki so vodile iz mesta. Številno pridano posodje in nakit priča o visoki stopnji rimske omike ter verovanju v posmrtno življenje. Bogati pridatki v grobovih so pogosto uvoženi in so posredno povzročali napredovanje proizvodnih tehnik, obenem pa pričali o trdnih trgovskih povezavah tako z Italijo kot Daljnim vzhodom.
Petrujeva objava mestnega središča Neviodunum razen razmišljanj o davni in bogati preteklosti ter zgodovinskem izročilu pristanišča v Drnovem daje misliti na objekt s spomeniškega vidika. Ropanje kamnitih ostankov drnovskega področja se je začelo s prvimi večjimi gradnjami predvsem
v	18. stoletju, ko so kamnite ruševine uporabljali za gradnjo hiš v okolici Drnovega- in pristave Leskovškega gradu. Drobne najdbe, ki še danes vedno znova prihajajo na dan, so že od Valvasorjevih časov dalje plen zbiralcev. Le redkim pomenijo bronasti in srebrni novci, sponke ipd. del narodnega kulturnega izročila, za večino je to dragoceno tržno blago, s katerim je moč prekupčevati in kovati dobiček v nasprotju z zakonom in človeško etiko.
Arheološki spomenik drnovskega pristanišča je arhitektonski unikum. Kot tak je žalostno prepuščen propadanju in od njegovega izročila nam bodo kmalu ostale le fotografije. Nikogar ni, ki bi se zavzel za spomenik, da bi se izvedla najnujnejša vzdrževalna dela, uredila okolica in spomenik prezentiral v vsej veličini. Če so pred desetletjem obstajali dragi načrti, s katerimi naj bi del Neviodunuma oživili, je danes to pozabljeno. Čeprav se dandanes mnogo bolj zavzemamo za ohranitev kulturne dediščine in dajemo tudi več denarja zato, pa konzervirani zidovi starega Neviodunuma neusmiljeno propadajo in se veliki bloki obnovljenega pristanišča znova pogrezajo v anonimnost.	MITJA	GUŠTIN
S
EVROPSKA, PREDSTRAZA
•Hf« ’	i	j., • 1 -
S
i 1 ■'
EiTfiS
Sl
Sete Sri
V	nemirnih časih križarskih vojn proti koncu 11. stoletja se je začel v Burgundiji, v tej obljubljeni deželi srednjeveškega redovni-štva, porajati nov meniški red — cistercijanski. Samostanska samota je bila v tistih časih eno poglavitnih zavetij v notranjih stiskah človeka. Cistercijani so red, ki terja uboštvo, preprostost in skromnost. Od križarskih vojn je minilo že več kot osem stoletij. Nikakor ne moremo reči, da so minile tudi človeške stiske. Na tem mestu in ob tej priložnosti pa je predvsem važno, da so bili cistercijani veliki graditelji, kar dokazujejo številni ohranjeni spomeniki v skoraj vseh evropskih deželah. V zgodovini srednjeveškega stavbarstva imajo cistercijani eno od prvih mest. In med nekaj sto samostani, ki so jih k skromnosti nagnjeni menihi posejali po evropskih poldnevnikih in vzporednikih, je tudi Stična.
Romanska Štična je osrednji spomenik meniške, pa tudi vse romanske arhitekture na Slovenskem. Srce samostana je cerkev. Romanska bazilika v Stični je po zaslugi v Novem mestu rojenega dr. Marijana Zadnikarja našla pravo mesto tudi v evropskih umetnostnozgodovinskih okvirih.
Ustanovna listina samostana Stična je bila izdana 24. septembra 1136 v Ogleju. V njej naznanja oglejski patriarh Peregrin, da so trije plemiči, bratje Henrik, Ditrik in Majn-halm, prepustili v popolno last oglejski cerk-
vi	posestvo Sitik. Na njihovo prošnjo in po nasvetu cerkvenih dostojanstvenikov je Peregrin izročil to posestvo menihom iz Rune pri Gradcu, ker je tam sklenil ustanoviti opatijo cistercijanov. Redovno življenje se je začelo v Stični v začetku julija 1135.
Zanimivo je, da vemo tudi za graditelja romanske Stične. Zadnikar nam v svoji knjigi „Stična" vabljivo, vendar tudi kritično ponuja misel, da je bil to neki Mihael. Prastari pisani viri namreč poročajo, da je prišel v stiške kraje neki človek z imenom Mihael, po rodu Latinec, po stroki pa grad-benik-kamnosek, ki je bil s svojo umetnostjo dolgo v prid samostanu. Zadnikar domneva, da je bil Mihael, ki je ostal pri nas za vekomaj — oženil se je z višnjegorsko podložnico Matildo — po rodu Burgundec. Njej in otrokom, ki jih je imel z njo, je kupil tudi svobodo. Mikavna in skoraj prepričljiva je domneva, da se je Mihael naselil v današnji Zgornji Dragi. V tej vasi še danes pravijo neki hiši z mlinom ,,Lahovče", spet drugi pa ,,pri Mihatovcu". To bi lahko kazalo na tradicijo;
v	ljudski govorici veljajo Romani za ,,Lahe", Mihael pa je Miha.
Če se zdaj vrnemo k stiski cerkvi, je treba povedati, da ji neizkušeno, laično oko danes ne bi prisodilo romanike. Po zgraditvi je bila cerkev najprej gotizirana, kasneje pa še velikopotezno barokizirana. Z malo vednosti ali izkušenim vodičem pa ni posebno težko prepoznati triladijsko slopno baziliko z izrazitim svetlobnim nadstropjem. Prostornina romanske cerkve ni bila prav nič temačna in
mistična, temveč jasna in dobro osvetlje Kakor kažejo sledovi, so bila vsa °kna stekljena. Domnevajo, da so bila to g'a brezbarvna stekla, le taka so namreč d°P^ ščala stroga redovna pravila. V S™|S. danje estetike je bila cerkev lepa, če je skladna, smotrna in zlasti namembna- Lep ta v tistih časih ni pomenila likovnega bog stva.	)eg
Sestavni del romanske Stične so b'M P j cerkve še drugi prostori in objekti. K
hnHnik knt nsrpHnia	DrOn*
hodnik kot osrednja samostanska proi žila, če lahko temu rečemo tako, ar'
mar U latorU
(knjižnica), kapiteljska dvorana, Par . a (govorilnica), meniška spalnica, °9reva rj( (v samostanu je bil ogrevan le en Pr®^s|tj
umivalnica in latrine ter brato'
jedilnica, uiiuvannui m lainiic i« —- . n3 de!. Omenili smo samo poglavitne stvarl'i<e, k?;erih je še danes viden pečat rorna!^e\a M d zanimivostmi velja omeniti, da je ij11 ce kev nad glavnim križiščem samo I® zvonik. Redovna pravila so terjala ubo ^ tudi pri zvonovih, mnenja so bili, da 1®^ volj, če se zvon sliši samo na samostans •
ol	nočju. Knjižnico smo že omenili, do je : reba, da je pri cistercijanih veljalo 9® ' d je ,,samostan brez knjižnice kot trdnj br z orožarne".	.	£ju.
Stična je bila ob svojem času veliko^ h< vrno in gradbeno dejanje. Stvari, kj j) se trt oa v Stični videti, je več sto, tudi ce ^ o ;ejimo samo na romaniko. Tu pa 51
go ika in barok. Odloča pač mera nosti.	_ |e
Neizpodbitno pa velja, da je Stična n j ed n najstarejših ohranjenih, temveč močno svojevrsten primer v vsej cistercij^^ sk arhitekturi. To jo dela po mnenju ^ M rijana Zadnikarja v evropskem °.*cVirb0|j
vi	nejšo in smo doma lahko še toliko ponosni nanjo.	_	.^r
<amen ni vse. Njegova govorica je s le ia, vnedar nema. Kako malo vemo ° deh, ki so pred več kot osmimi stoletji P^ st vili svojevrstno romansko baziliko, v te je odmevalo žebranje molitev za ubo azmišljanje zavzetih menihov. Kako ^ -j
in
ve no o njin sanmi, uisieruijamii.	.g
v stoletji odmaknjeno temo pa so rn0(]ay
misijanje zavzetin meninov. o njih samih, cistercijanih. Žarek
bi ede sv. Bernarda, cistercijana, enega
til
ve jih mož tedanjega časa. Takole j’e lZLJ,ar Be nard: „0 ničevost vseh ničevosti, ven ^ še nanj ničeva kot bedasta! Stene cefkv0je| b' stijo, nje siromaki pa trpe pomanjkanj s\ je kamenje oblači cerkev z zlatom,sV * o; oke pa pušča gole! Z darovi revežev op ^ o bogatinov. Prihajajo radovedneži, d3 „ sc naslajali, ubogih pa ni, da bi jih naSI*'
Te besede učenega Bernarda so 9° ■-O' nevale tudi v naši Stični, ki je bila s sv p čiščeno, skoraj asketsko arhitekton . p. lobo ena od trdnjav tedanjega razU| ena štva, s tem pa tudi osamljena, izpostavi)
p dstraža zahodne evropske civilizacije-
MARJAN BAUeP.