w prasaikof. ^u HilJ ******* ®mI«7« * HoUdajs. PROSVETA ,YKAB XXVIIL i® ^»00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE chicago, ill., Četrtek, ie. maja odaljAanje »ona ,1,,,,^. za dv-atreljenlh in petnajst drugih je prejelo manjše |H>Skodbe v bitki med državno indlcijo ln člani nov« rudarske unije Vnlted A nt h rac i te Miners, ko so slednji h«»teli preprečiti članom Lewi*o-ve unij« vstop v premogovnik G len A Id en Coal Co. v Plymou-thu. I h a rru/ža, ki sta bila obstr«-Ijena v bitki s policijo, sta dobila hude po*k«»dbe, katerim lx>-*tH najbrž |ssllegla, ostali trije pM ho morali Iskati pomoč pri zdravnikih in v bolnišnicah Ranjenci ao skoro vsi člani unij*-United Anthraclt* Miners. Mučenje jetnikov v teksaških zaporih Odsek državne legisla-ture opral upravo A ust in, Tez. — (FP) — Posebni odsek državne sbornice, kateremu je bila poverjena naloga,, naj preišče rasmere v državni jetnišnici, je sedaj podal svoje poročilo. Odsek sicer pri-snava, da pazniki mučijo jetnike na različne načine, toda na drugi strani je opral admini-stracijo jetnišnice, češ, da ni odgovorna za brutalnosti. Preiskava je bila odrejena na pritiak državne delavske federacije in drugih delavskih kakor tudi kulturnih organizacij, ki so predložile dokase o silnem trpinčenju jetnikov. Odsek prsvi v svojem poročilu, ds so jetniki v resnici ispo-vedali, da jih pašniki pretepajo in mučijo na druge načine sa-radi kršenja regulacij, toda člani odseka so priporočili jetni-Ški upravi, naj preneha s brutalnostmi, nakar so dobili sago-tovilo, da bo uprava upoštevala priporočila. To je vse, kar je dosegla preiskava, ki je sicer u-gotovila trpinčenje jetnikov, toda podvzela ni nobene akcije proti brutalnim pašnikom. SODIŠČE ODKLONILO MOONEY-J EV PRIZIV Kan Franclsco, Cal. — Tukajšnje distriktno prisivno sodišče je 14. maja zavrglo drugi apel Toma Mooneyja sa proceduro "habeas corpus", kar snači sa izpustitev is zapora na podlagi nepravilne obravnave pred is leti. Mooney bo zdaj apeliral na državno vrhovno sodišče v Ca liforniji po nedavnem pri poro čilu federalnega vrhovnega sodišča. i Relifna komisija znižuje izdatke — ... -------------SHMfe..............;------- Predložila je načrt za redukcijo relifnih klientov Ameriški inženir odlikovan v Rusiji Moskva, 15. maja — Oeorg«« Morgan, inženir iz Detrolta. j« med 32 delavci, ki so bili včeraj odlikovani z redom rdečega pra-porja za zaaluge pri gradnji mo-akovake podzemske železnice, kl je dnnea začela t rednim prometom. Chicago, 15, maja. — llllnol ska relifna komisija J« včeraj l>odvz«la akcijo, ki bo po nj«-nem mnenju znižala stroške za oskrbo brezposelnih revežev. VVilfred 8. Reynolds, tajnik dr žavn« relifne komialje, j« U poslal zadevne instrukclje vsem o-krajnim relifnim uradom. Sodijo, da je sedaj na relifni listi ,m000 družin in to število bodo skušali reducirati deset odstotkov, Ako se to zgodi, se bodo. izdatki za oskrls> bednih znižali za milijon dolarjev me-nečno, poleg tega bodo reduci rani tudi upravni stroški za naj manj sto tisoč dolarjev na mesec, Povprečni mesečni izdatki za nasičevanje bednih v lllinol au so doalej artašali $12,000,000 in od te vsote je šlo milijon za plnče osobju, ki je uptsdeno v r« lifnih uradih in druge upravne at niške. V amialu instrukcij, ki ao jih prejeli relifni uradi, morajo iiiti vm* oseb«, ki ao dalj ko šeat mesecev na relifni listi, obveščene, da ae morajo ponovno podvreči KaidiSevariju, na katerem naj »e ugotovi njih sedanji položaj in druge okolnosti. Položiti morajo nove zaprisežene Izjave,, da tako |M»dpr*jo svoje trditve. Ker j« bilo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev reducirano onobje relifnih uradov, ne bo mogla relifna komiaija takoj iz' vajati svojega načrta, pričakuje l*a ae, da bodo vae ovire odatranjene v nekaj tednih in da bodo vai illinoinki (»kraji Izvršili svojo nalogo do 1. julija. Do tega čaaa morajo biti v ae oaets«, katere po mnenju komisije nlao upravičene do f»od|)ore, brlaane r relifne liste. SOVJETSKI VODITELJI POČASTILI LAVALA Moskovska konferenca nadaljuje džskuzijo RAZTEGNITEV MIROVNEGA PAKTA Moskva, 15. maja. — Sovjetski in francoski državniki so se včeraj ponovno sestali na konferenci in nadaljevali razgovore glede rastegnltve pariškega pakta vsajemne vojaške pomoči na države vshodne Evrope. Pierre Laval, francoski xuna-nji minister, in Josef Stalin, tajnik ruske komunistične stranke, sta se včeraj sešls v Krem-linu, V uradu Vekoslava Moloto-va, predsednika sveta ljudskih komisarjev, kjer Je sovjetska vladu priredila banket v počast francoskemu diplomatu. To Jo bil prvi dogodek, da je Stalin lomil kruh s predstavnikom su-nanje države. Vsi člani sveta ljudskih komi-sarjev so se udeležili banketa. Med temi sta bila Makslm Litvi-nov, komisar sa zunanje sade-ve, in Klement Vorošilov, načelnik rdeče armade. l«aval Je sedel ua Stalinovi desnici in s tem je Izkazal francoskemu drtavniku izredno čast. Sijajen banket Ja trajal dve url. Informacije se glase, da hočeta sovjetska Rusija in Francija na vsak način dobiti Poljsko in Nemčijo za podpis varnostnega pakta za vshodne evropske države. Pri drugih državah ni o-poslcijo in državniki, kl so se zbrali na moskovski konfersnei, upajo, da bodo pridobili tudi Poljsko in Nemčijo v svoj krof, ds se tako zaslgura evropski mir. Pariz, 15, maja. — Sedaj, ko Je Sovjetska unija podpisala a Francijo pakt vzajemne vojaška ponntči, kateremu prav za prav ne pripisujejo dalekosežnega po-mana, /e mrzlično na delu, da u-Irdl to militarlstično zvezo, da bo tako močna kakor ona, ki je bila v veljavi med Francijo in Rusijo pred svetovno vojno. To Je razvidno Iz poročil francoskih reporterjttv, ki so šli s Lavalorn v Moskvo, in is komentarjev francoskih vojaških stro-kovnjakov, ki jih prinaša pariško časopisje. Tu že namigujejo, da se bo v kratkem vršila konferenca med armadninia štaboma Francije in Rusije, na kateri se bodo razgovori glede ojača-nja utilitaristične zveze med o-b«rna drŽavama nadaljevali. Norman Thomas govori v radio Chicago, — Danes zvečer (č«-trtek) ob 8:30 centralni čas (lokalni čuh eno uro kaaneje) bo govoril po "plavem" omrežju NBC Norman Thomas o zavarovanju pod socializmom. Nje gov govor bo oddajan na 17 ra-diopostajah, Dne 25. maja ob 1.30 po poki n« vzhodni čas (lokalni (sm uro kasneje) bo pa govoril po "rd«čem" omrežju NRC o možnost i socialisacij« z obdav-čenjem. V nedeljo, dne 19. maja, Ihi Thomas govoril z radio-poataje W.IW v Akronu, ()., o delavski situaciji. Velik primanjkljaj v čikaiki okrajni blagajni (Chicago. Tf več dni |»oro-č*jo liat i, da je bil v okrajni hia gajni odkrit velik primanjkljaj, ki znaša $250, do $4« IU/*.*»ul IH»r«nM vatolaa (Mto •aaU. i*m. »nu aMt. «rUI to aa«amto a»ly whM (mmbummI to nH>Uwm4 ato isWuo sa v. - stične gs nereda. Zato paT nuj-f^^J^^« a*gle**llW« rovanje in starostno pokojnino rajo delavci zavedati svojo na!o-je na zadnji seji sklenila, da pri- ge. zavedati potrebe po združe-redi piknik 26 maja na znani vanju in skupnosti. Plntarjevl farmi. Apelira se ns Hu*y lxing in "otac" Cough-vse član« različnih organizacij, lin bi rada potegnila ameriško da se te prireditve udeležijo, ker delavstvo pri prihodnjih vo;i-bodo s tem pomagali dobri stva-.tvah. Ali se jima bo nakana pori. Zadnje čase smo Imeli velik* j srečila? Republikuncem bi to ilo-stroAke in se je naša blagajna iz- brodošio. Ako bi bili delavci in črpala. Moramo jo zopet ekre-piti za nadaljnje delovanje. Apeliramo tudi na tiata druitva, ki ie niso priključena naAi Smrt najbolj kosi, kjer »e jih največ rodi •.. Ur. Frank J. Jirke, direktor drisvnega oddelka za javno zdravje v Illinoisu, je pred kratkim objavil zanimive statistične podatke o umrljivosti in novem naraščaju v tej državi v prejšnjem letu. lani se je v Illinoisu narodilo 110,226 otrok ali 14 na vsakih tisoč prebivalcev. V istem času je v državi umrlo 87,206 oseb ali U na vsakih tisoč prebivalcev. Na podlagi poročila drja. Jirke je bila omenjena stopnja umrljivosti najnižja v štirih letih od 1030, na drugi strani je pa bila stopnja rojatev — najnižja v zgodovini Illinoiaa. Nizka umrljivoat in Ae nižja rojstvenost! Značilno je pa to, da se je največ otrok rodilo v okrajih, ki imajo največja števila ljudi na relif u ali javni podpori — in baš v teh okrajih je bila najvišja umrljivost. Kolikor več je bilo rojstev toliko več je bilo smrtnih slučajev vsled tifusa, davice, tuberkuloze in v glavnem zaradi ttodhranr. V devetnajstih okrajih izmed osemindvajsetih, v katerih je bilo lani — in je še letos — največ brezposelnosti in največ revežev in revnih družin na rslifu, je bilo največ žrtev tifusa, tuberkuloze in v splošnem podhrane. To ao zgovorne številke, ki povedo več ko debele knjige. To ao neomajne priče, ki dokazujejo, da ni važno to, koliko otrok se rodi, pač pa je vaino samo to, koliko se Jih ohrani in odraste v moža in žene. Pičla relifna podpora je slabo jamstvo za zdrav naraščaj in krepko potomatvo. Podhranjeni starši ne morejo apraviti na avet deoe s močno odporno ailo proti boleznini; prva bolezenska burja jim upihns življenje. Malčki so se rodili ssmo zato, da so brž umrli in edino korist od tegs stupidnegu process Imajo zdravniki, pogrebniki in duhovni, ki odnesejo vssk svoj delež. Ali se to revežu izplačs? Med rellfnimi uradniki je tu pa tam nekaj razumnih ljudi, ki skušajo bednim rellfarjem pomagati z nasveti, kako se lahko obvarujejo odvišnegs naraščaja, dokler so brez zaslužka. Ali mislite, da imajo ti človekoljubni uradniki proste roke? Kajše! Hinavci, ki imajo danss mogočno, grmečo besedo, Jih nahruljujejo z zločinci! To je današnja civilizacija. farmarji pametni, se bi združili s socialisti ter bi vsi skupaj zadali zaušnico Longom, Coughli-nom in vaem ostalim demairo-sekcljl za aocialno zavarovanje, gom, tako tudi newdtulerjem in Treba >, da delujemo val sku-'republikancem, pu bi leta 1<,40 paj v slogi, ker le na ta način bila delavska stranka še kos evo-bo uapeh. Tiata druitva ali po- ji nalogi. nemškim naglasom, in posebno takrat, ko je začel ven metati fante gospodarjevih deklet in hčera. Koikrto ga je gospodar !re*il nadaljm-fca pretepa. Obe i-Igri sta bili dobro uprizorjeni, ta-i ko tudi šaljivi prizor "Listen I^ouis." Programu je »ledll ples in prosta zabava v gornjih prostorih, v spodnjih pa je orlla slovenska pesem, tako da so navzofi vsaj za par ur pozabili na svoje dlnskafa koncerta v New Yorku. Prej ie 16 lst nisem slišala tako lepega petja. Subelj poje naie pesmi tako, da človeku obudi spomin na mlade dni. , čitamo o radioprogramih, ki jih izvajajo naša pevska društva v raznih krajih. To je lepo. U-pam, da bomo še večkrat slišali lepe slovenske programe. Članica SNPJ uim it 21 let. Dnevnik Proaveta prinaša lep? povesti in drugo čtlvo. Prtd kratkim je objavil svoje vtise o vojni Louis Zajec iz Milvvaukeeja; to Je bilo Četrtek. ado zanimivo. Sedaj opisuje avoje vtise o izku^gh slovenskega priseljenca Frank.Kro|), Zjinjmi-vo! Poročevalka. "Duhovna rtran" Mi ne vemo, ki«j je "duhovna stran" človeka in življenja, vemo pa iz lastne izkušnje, da človek, ki te "strani" ne pozna, prav lahko izhaja brez nje. čisto nič je ne pograta. Ne vemo niti tega, kdaj se "duhovna stran" prav za prav pojavi pri človeku, jasno pa Je ie davno, da brez materialne strani, materije, sploh nI človeks, niti ni nobenega "duha". neksj nsm je jasno — in to mora biti jasno vaškemu, kdor ni in noče hiti totalen sle- |H*C. "Duhovno plat" najbolj jioudsrjsjo in največ čvekajo o njej oni, ki imsjo najmanj skrbi *a avoj materialni obstoj: Niso taki tepci, da ne bl vedeli, da bi bilo "duha" kmalu konec, de ni nič v želodcu, ampak njihov želodec jih prav nič ne skrbi, kajti za to skrlm drugi. Ker torej ne poznajo msterislnlh skrbi ne boja aa materialni obstanek, zato lahko porabijo vaa svoj i mn tU poetične sanje o svoji "duhovni strani' in duhovnosti" sploh, grabijo ga za intrige, kako Je trelm hipnotizirati preproste in nevedne ljudi v njih sanje. Ker imajo malo Mli nič pojma o »Miju U materialni obstanek, mislijo, da ae mora vsakdo v prvi vrsti brigati *a avojo "duhovnost" kakor oni. T«»da njih joksvs poetičnoat o "duhovnosti? ne b| nikogar nič Mels, če jih ne bi kruto it-dajala — ds jim Je le sredstvo zn parazitsko življenje na račun slromskov, ki »e zlsstl v teh letih »trajne krize težko mučijo za obuta nek. Dokaz temu nsm je pismo, ki amo ga prejeli od mejnika Ave Mafije, V tem piamu je jokava proAnja frančiškanov iz I remonta na. naročnik«-, naj poAljejo |»et dolarjev ta "lučko, ki im gorela meaec dni pred oltarjem". Ce po-šljsjow4nlar, bo lučka gorela drvet dni", za deaetico Im, p« gorela »smo en dan. Ako bl to •ielali navadni rakeOrji, bi Jih ,xištna oldaat takoj zagrabila aa izvabljanje denarja pod sla-pamkiml pretveaaml, toda pod krinko religij« m "dtthot noatl" ae to lahko vrši. Oftlarji in "lučke" mi materialna mč. Tudi največji duhovni" ffromovnik. ki silno zanič-Ijivo govori o |||b||| m »-trsi (Halje v aarvi(-• ^ N» daljavo loomm „)r..., itvaH el,ktr,^„ vX ( V**'. t»koj ubili. I„ti pouku« »o .a'"'« " ti ^avo 1 km in jt u#pej v i Vest zveni fanta*llčn«, t(Mla ,„„ verjetna v.ndar ni. Jfl*..... c^a baiijo 8 problemom eiZrf .f ki UI jih bflo mouoie posiliti a t, H potu i.1 jih Izkori«! t, H u»oda vsakega ipohalnega izum. ' "*! J^vi, ki je v povojnem čami ,. tvijo, da je odkril takšne Žarke oz^rf ' ^ noat, kako i>ošiUati moine elektri ,, ? " Klisvo, je bil Anglež GrimSfeH Usoda njegovtga odkritja je znana M j nI hotel izdati odboru strokovnjakov t angleške oblasti, te • - 1>a "Pet niso voljne na slepo srečo prisostvovati ekd mentom, ki jih je predlagal Grendell-Matth Mož je svoj izum ponudil potem skupini f coakih interesentov, toda poskus, ki *<, n tem napravili, je klaverno propadel - baje to, ker so izumitelju dali slab material na i polago. Naj bo kakor že hoče, resnica ie da je Grindell-Matthews potem za celo t let izginil s površja in ko je pred nednv na Angleškem spet obrnil pozornost svet* se po intervjuvu z nekim novinarjem j* videti, da stvar s smrtnimi žarki | f strani še do danes ni dozorela. nj«^ ____________r _______Med tem pa so se često širile najlsili fa na je naselbina Oglesby, in zelo asljuje. Kar je domačih, grečaat atične veati o odkritju amrtnih žarkov k lepo je tukaj, če se le količkaj | Koaovim, Potnikovim, Rebolo-| mogočih dežel. Se vedno dosti močne blagajne. Valed te ga prireja SDD veselico v korist državljanskega kluba. Val cenjeni rojaki in rojakinje ste uljudno vabljeni, da se udeležite sobotne veselice v velikem številu. Pridite vsi iz Johnatovv-na in okolice, da bo večji uapeh. Pripravljalni odbor bo preakr-bei vae potrebne atvari za dobro zabavo in postrežbo, klubove članice pa bodo pripravile nekaj poaebnega v kuhinji. Vatopnina 25c za osebo. Otroci bodo hoteli tako delati kakor so prosti vstopnine. Na svide-jim bo ukazano, jih bodo pa lin-1,nje 18. maja zvečer! no učijo, da postanejo državi ja- težavam, če pridejo, ni. Klub plača vse zadevne atreš-l Dela ae pomalem. Sedaj obra ke, ki ao a tem v zvezi, tako tudi, tujeta dva mlina, tako tudi ce za priče, toda aedaj pa nima za-;mentarna Marquette in Lehigh. dela. Smo menda pač navajeni I vim» l Kocjančičevlm, Konda-| vestiTtihnUeTkakir poja^Ab hudemu in dobremu, da ae uda- ^ in drugam, Grillu itd., ker so rečeno ni izključeno, da bi teKa »roblm. —-----iLl----- x---I ham šh na roko. Zastopane so • - - * prooiem bile naselbine Shadyside, Bel- laire, Barton, Blaine, PIney Fork — brata Vucelich In druži- Ce bodo stalno tako delale, bo denarja ko solate. Proila zima je bila zelo huda in nezdrava. Veliko mladih ljudi je umrlo za pljučnico in drugimi nahodnimi boleznimi. Pred par meseci amo t Izgubili mladega moža v 40 letu starosti, Cirila Ambroža, sedaj pa je preminil na, seveda pa ni manjkalo Hribarjevih in Kolenčevih iz Wind-I sor Heightsa. Iskrena zahvala vsem za poset. Mi se bomo trudili še naprej, da bomo tudi v bodoče delovali v prid delavske! kulture in pokreta. Kot je bilo poročano v Pro-1 čali, jih streljali kakor to dela Mussolini, ali jim pa sekali glave po Hitlerjevem receptu. Ti blufači znajo privesti ameriško delavatvo le do nove španake in-« kvizicije. Se enkrat apeliram na vse, da ae udeležite tega piknika Jugo-slovanske sekcije za brezposelnostmi in starostno zavarovsnje. Vsi na Pintarjevo farmo 26. maja! Anton Zeleznlk. Joseph Rogei, tajnik SDT>. sveti, so bili podvzeti koraki, da Aele^il TetnTHrvaTNikola^Zore-1 ,x>ui* *damxifi, Plavat tič. Pokojni se je rodil 23. av- * tu*aj4njo wednjo šolo koncem g usta 1803 v. Jugoslaviji, občina te|r* Adamič mi je odgo- Vivodine, kotar Jaška. Umrl jel vorM» mu ^ mogoče pri 3. maja t. 1. za pljučnico. Tu je bil 8 let. Zapušča ženo Mary Zoretič in tri nedorasle otroke. Pokojni Zoretič je bil zelo dru-| žaben človek, dober prijaitelj ti radi dela in utrujenosti, pri-J šel pa bo na jesen, ako ostane | naš šolski odbor pri svojem prvotnem sklepu. Toliko v pojas-| nilo vsem, da se ne bodo zana- Eederaclja In drugo Hermlnle, Pa. — Kakor sem poročal včeraj v uradnem glasilu. se Ijo dne 30. maja vršila slsvnost westmorelandske federacije društel SNPJ v West Po uspelem programu Belialre, O. — Marsikateri rojak in rojakinja v tej okolici je za vselaj zamudil par ur veselega razvedrila, ker ae ni udeležil bogatega programa, ki ga je na našem odru izvajal klub št. 11 JSZ dne 11, maja zvečer. Prepri- Mitku čan sem, da je bilo številno navzoče občinstvo zadovoljno s prireditvijo in programom sploh. Točno ob polosmih je s. Joa. Snoj naznanil točke programa, nakar je sledila šaloigra "Luka in Jaka". Igralci »o dobro izvršili avoje vloge ter izvabili obilo smeha. Točka za točko se je izvajala v zadovoljstvo občinstva. vsakemu. Zato ga bomo težko 4aH ["» Adamičevo predavanje to| pogrešali vzi Slovenci in Hrvati. P0!™": WWWHf . Na ioljo pokojnikove vdove J ^"e™ \ SK KTv Proev*tn*matlce m tul Hibbing, okraj St. Louis, Minn., kjer ao ga položili k zadnjemu Newtonu. Pa. Na 30. maja je NlwtopiJft ^ dva mlada f u niZ Ji^neiH^^ naAinwP,°' ^^ »«rtona. Zen nirjev Zato pridimo v ve Ikem i(rriU pi|lnohsrmoniko. dru- števNu na proa or, kjer se lahko gi ni »istem lakoriAčanJa za proflt, kar ne še vedno ponavlja. vendar ps kažejo vsa zna menja, da prihaja novs dobs. Kdo »e pravi Amerikanec? Slavni Lincoln Je rekel, da tinti, ki ceni delo bolj ko kapital. Za-vdajmo se, da siki delavci in bodimo ponoani ns to človek Je lahko tedaj milijonar, prihodnje stopila v angleškem Ani i i vem prizoru "Listen l^iuis". Pred- kajšnji okraj, ki se bo vršila vi nedeljo 30. junija dopoldne, po-a nAizAn.iiM.fi poldne pa piknik in obenem pro- .r,«.Imiu An i« " miAljeniki, vsi na plan omenjeno spremili do kolodvora in se n,wiporo^jia kega dne ne rešili. Saj gre samo za vpii nje brezžičnega prenosa velikih elektri energij, in to vprašanje je že dolgo eno it najvažnejših v področju elektrotehnike. 2e naš Tesla se je pred desetletji ba\*fl njim in ga do neke mere rešil. Na zadnje tudi samo za to, da se neprimerno povH energije, ki jih oddajajo že danaAnje ra ske postaje — in sicer brez velikih izgub, so zvezane z načinom oddajanja. Vsa njih današnja energija v celoti ne bi zadontoi niti za brezžični pogon ene same elektri lokomotive, kaj šele za pogon vseh elektri strojev na zemlji in za vzdrževanje elektri razsvetljave. To je pa glavni smoter "sa nih žarkov", pri čemer je omeniti, da si je] devek "smrtnih" izbral Grindel-Matthevvi za to, da je zbudil za svoje odkritje čim senzacijo. Je pa popolnoma zgrešen, kaj pridemo do tega, da rešimo navedeni prob tedaj bodo baš vojaški oziri igrali najm« ulogo. Jasno je, da bo s trenutkom, ko bo moi pošiljati poljubne množine električne ener v poljubno smer, konec vsake vojne nevir ati — izvzemši če bosta dve sovražni državi | teli izvršiti najučinkovitejši in najhitrejši| momor. sle- , , , » nedeljo! Dodatna slovlli od njega za vedno kot člani Hrvatske bratske zajednice z - * i društveno zastavo, člani društva I gre naft Lillja in žensko društvo Vrtnica, hn ^ Sharon, Pa., kjer Vse tri društveme zastave so ga l™ ??<* ,8tl Pro*™™ KkTot spremile na zadnji poti" Bodi mu ?pa> ^ U'N&" lahka tuja gruda, njegovi «« velike udeležbe iz vse I Lepa ženska in zakon Zanimiva anketa francoskega tel j i |>a naše globoko sožalje! Ignatz Možina. okolice. Naši tamkajšnji rojaki so uljudni in zaslužijo, da jih poset ite; tudi so pripravljeni po-| «et vrniti. Radioprogrami Zadnjič.so lokalni listi poro-1 Elizabet h. N. J. — Kakor iz čali, da boata tukajšnja premo-gleda, bomo še večkrat slišali rova začela bolje obratovati, pa slovenski radioprogram |>evske- je ostalo le pri obljubah.—Se-1 ga društva Domovina iz Ne*I stri Albini Kravanja, tajnici Torka, zakar se že sedaj zahva- društva št. 64 SNPJ, Glencoe,! Ijujemo pevovodji Antonu Sub- 0., se zdravje počasi vrača. Ako lju. \ roAlo nedeljo Je imenova- ne pride kaj izrednega, bo kma-no društvo lepo pelo slovenske |u zapustila bolnišnico, kar ji vsi, atavliala .u dva J..H. 7 a fi i ^ J*? ^ ftl,,M",j jH ki J° iskreno želimo— stavlJala sU dva Juda. Zdovtipl znsn kot itboren pevec. Prvič Seja tukajšnje zadnaie bo v četr- v kozji rog. dokler se ni mlajše- 'ma. Takrat sem se udeležila mla-l Ker so po večini rojaki člani zadruge, zato naj bodo gotovo vai Joneph Snoy, 13. navzoči. A%lni dela vri. kl mi «aata%kali % ledn, «.. ns nts«kovni strnit. Hitoa tovarni ( he% rolet t o. MelIonov nečak hvali Hitlerjev reiim Pittsburgh, Ps. — Mstthew Mellon, sin predsednika Gulf Oil Co. in nečak bivšega federalnega zalkadrtTkn A. Mellons. | je pred kratkim vrnil z oblaka Nemčije v Pittaburgh, kjer je v govoru prrd člani krajevne trgovke zbornice poveličeval zasluge Hitlerjevega režima. Rekel je, da je Hitler rešil Nemčijo pred komunistično nevarnostjo. ki Je U tajala državo In je pretila, da objame tudi druge evropske dežele. Hitler je zstrl nevarni demokratski režim, kl Je povzročal stslne konflikte med političnimi strankami Mellon Je dalje rakel, da gs veseli, ker je Hitler rastrgal veraajako i»ogodfco in odredil obvezno vojaško dolžnost ter povečal oboroženo ailo. "Ali je lepo dekle sploh priporočljivo i kon ?" se glasi vprašanje, ki ga je zastavil pariški dnevnik svojim čitateljem. Med prvimi se je oglasila ga. Laverlif ena najlepših francoskih žena, ki pravi: Pred vaem se moramo tu čuvati spJoš« Težko je odgovoriti na takšno vprašanje žave ae začenjajo že pri določanju poj Kaj je n. pr. lepa ženska? Sto vpraša dalo sto različnih in celo zelo čudnih <4 rov. Poznam ženske, ki so se mi videle četka grde, a čimbolj sem jih spoznali, več lepot sem odkrila na njih. tako da bi danes brez pomisleka imenovala le|>e. P« gi strani poznam nedvomno grde ienik«, silno vabljive. I^pa ženska seveda ni hi gojno slaba zakonska žena in slaba «ak' žena ni vedno lepa ženska. Pač pa vabljiva ženska bolj izpostavljena stim nego grda in odbijajoča " V splošnem pa, pravi Laverleyfva, * mijo zaradi nevarnosti, ki jim je itf**<* na lepa ženska zavoljo svojih častila, a šni zakoni, ki ao bili že od vsega počftka di Ijivi. V drugih primerih takAno čaščenj ski samo dobro de, ne da bl jo ogratalo » ženske rade flirtajo, ne da hi to resno. To je sicer težko razumeti.» razumeš v aplošnem zelo težko in ima*» občutek, da niti nočejo, da bi jih ram^ |ep4 nevifl na ili " 00 j rf) (Dalje It prve kolon materialiate z živalmi — da«i on ** J Ijs prsv tako kakor vaak auteriali»t ronogati seaalec — se bi prav ^ zversko skavsal za skorjico krului dni nič Jedel, razen če bi m i »M l^emontskl paraziti m p<»^vet rečem*, toda živeti ne morejo, če nr avojlh "lučk" za petake. Ps njili re* 1 j obiti Marije, če ne plača* ' " ljubezen! Nam očitajo, da smo materi* li". fakt pa je. da nobena žival ne v* kar počenja parazitski človek šivati ob tujih materialnih l zameno daje "dokov no robo' • M WP sret* _ prsi* raj* B 41 itek m i iz Jugoslavije (Izvirna porodila is Jugoslavije.) VOIJTVK NA HRVAŠKEM fkk u državno zabilo Efeft 5 volivnega gibanja, na 6 ,-osebne vamo tne !l ki vsebujejo zelo stroge £ j„ ' bo s t, m v olivna J/zelo ,v;rana. Najdba 4e očuva osebna in imo-J v urnost državljanov obstoječega državnega zavaruje svoboda mejah kdo na Meljski cesti v Mariboru, na vrtu gostilne Trafeniko-ve, izvršil samomor. Bil je to šofer Mahalka. Mulo poprej je bil v gostilni, na vrtu pa sta govorila gostilničar in drugi šofer z imenom Vračko. Ko je Mahalka stopil iz gostilne, se je v kotu gostilne ustrelil. Pognul si je kroglo v sence, moigani so iz-stopili. Vračko mu je skočil na pomoč, tedaj pa je Mahalka skušal spet dvigniti desnico, da odda v svojo glavo drugi strel, a je bil že preslaboten in jo ustrelil Vračka v roko. Mahalko so prepeljali naglo v bolnišnico, kjer pa je kmalu po-podlegel: že pred prevozom so mu iztekli možgani iz glave. Vzrok samomora je pač bil strah pred aretacijo, visoko zaporno kaznijo in globo. Plačati bi bil moral težke tisočake, zaprli bi ga vrhu tega za dolgo, bil pa je Mahalka že tako in tako dalj časa brez dela in obupan — pa se je ognil vsemu Cejnu s samomorom. , Koliko takih tragedij ima na veati aatharin? Krivda pa je prav za pr^v v tem, da je sladkor pri nas tako zelo drag, da si ga precejšen odstotek prebivalstva sploh ne Vhore kupiti ali pa ne toliko, da bi jim zadostoval za jnehrano. Zaradi tega fevete kupčija s saharinom, ki je mnogo cenejši a imajo tihotapd, ki so tudi aami siromašni, obmejni kme tje in brezposelni delavci, vendarle še lep zaslužek pri tej kupčiji. Kakor hitro bi se sladkor ki ga vendar sami v državi pro-duciramo dovolj in ga mnogo izvažamo — pocenil, bi se tudi o-mejilo tihotapstvo saharina in ne bi bilo treba toliko žrtev, kolikor jih ta nevarni poklic za hteva. Toda kake pocenitve slad korja ni pričakovati: sladkor je monopol, delničarji navijajo ce ne, kakor jih volja, hkrati pa i majo dobre zveze, da jim nihče ne stopi na prste, pa čeprav je to, kar zagreše s sladkorno draginjo, zločin predvsem nad otroci. Jugoslovanski sladkor je v Avstriji mnogo cenejši kakor pri nas, in avstrijski delavski in dii si .-auj in sestankov v i- da se prt prečijo in '/.a-razlik'.' vse tendenčne, utne in kaznjive novice v bližnjimi volitvami 5. sploh kaznjive govorice ju in redu v državi; da alutno preprečijo eventu-kakršnikoli protizakoniti zasnovani napadi na ose-imetje ter osebno svobo-ouUle pravne dobrine ter konu zaščitene interese dr-jbov sploh, v obče napadi, ovsni iz političnih motivov; državljanom zagotovi po-, svoboda v uporabljanju in ištanju njihovih zakonskih c, torej tudi njihove pravi-se svobodno politično o-jijo pri bližnjih in drugih jih ter samoupravnih voli, je po odobren ju notranje-istrstva izdana naslednja i, ki stopi takoj v velja- Vsi, ki bi zaradi bližnjih vo-narodnih poslancev ali si-iprožili, širili ali prenašali g, alarmantne in vznemirljivi in govorice, zlasti—pa e državnega in narodnega e-tva in obstoječega reda v vi, kakor tudi vsi, ki bodo rkoli izvajali pritisk, grozi-i v kakršnikoli obliki stra-volilce, kakorkoli delali ali »šali izzvati vznemirjenje inikomed državljani in sploh narfxlom, bodo takoj naj-Ije kaznovani; v primeru i krivd«1 bodo poleg tega še ieni sodišču v svrho nadalj-a postopanja. V primeru kakršnihkoli ne-i ali na kakršnikoli kazniv l izzvanih motenj reda ali , . . - .j i. in posebej v primeru fizi- km€Čkl otrok Je laže deležen H,«d-ali kakršnihkoli protizako- korJa v hrani kakor Pa otrok ju" napadov na osebe ali imet-1 Slovanskega kmeta in delavca, tovljanov, oziroma v prime- Rudarski otroci v Trbovljah n. učenja ali jKtškodbe njihove- Pr* ne morejo biti deležni količ-inetja. bodo krivci v najšir-lkaJ zdrave in obilne hrane, naj-imislu kazensko odgovorni,! manJ Pa 80 deležni v hrani slad-trozje Mitično kaznovani in korJfl- Nedavni zdravniški pre Hijeni sodišču, poleg tega pa v»e šolske mladine v rudar PlOgVtTA peljali v Zagorje ob Savi ter galf/* •• . i .« tamkaj pokopali. Zapušča ženo * VIZIIH O 0*60 OtrOClh in tri otroke. Kjerkoli je bil, so . ga spominjajo s spoštovanjem I Morda so tudi ameriški listi tudi delavci. > Iporočali o nenavadnem zločinu Se ao vrazjeverni pobožnjaki in še bolj nenavadni zločinki, v naši deželi. I« Ptuja poročajo Sarloti Jueuemunnovi iz Berli-o nenavadnem vražjevercu, za|na, ki je pustila svoje tri otro-katerega se zanima vsa okolica, ke, da so pomrli za lakoto in te-" »n je precej ljud , ki verjamejo1 j0( medte,n ko je ona plesala v v li povo početje. V Ilujdini ^baviščih z moškimi. Vendar baio nav^1 v* W ta *** tako strahoten £ oaje na v.>eh svetnikov dan -ni j.. kopal posvečeno hostijo rmkrS- SJff f "T*', kar.Jlh potju pri hajdinski Ji. N.to se * £ 60 f* \ "M je zaprl v svojo kočo, prebiral; ^ ksr,f H Čarovnice knjige in ni %ivgo- ' * ^ ^ Vna*\ voril ves čas do velikega petka er' Je vUiJ° 0 nobene besede i-nikomur Na "nuranJu tr*h zapuščenih, v ve-veliki petek med 11. in 12 urej,flMstn#m k,*tn«ra stanovanju pt noči pa je šel ta možakar spet I *f?rtih wtruk' s l»"»očjo uradna tisto krttpotje ter je tamkaj n. P°datkov je skušal podati začel kopati, je klečal pred krum-1 H,lko "f^šnih dni, ko so otroci pom in lopato ter pobožno molil in krog njega se je zbralo procoj na sodni postopek s po-wim odlokom obsojeni na *'HI<> prizadete škode. V pri-». Ha m krivci ne izsledijo )-1« na plačilo škode z i- skih revirjih trboveljskih je dokazal, da je velika večina otrok jetična! Tu bodo umirali otroci in možje za jetiko, na meji bodo streljali tihotapce saharina — Hicijskim odlokom obao-1krivec Pa uživa 041 t€«^a »as oziroma upravna obči- jdividende. a katere ozemlju se je kaz-' Umrl inž. Cihelka. — V noči na 26. april je v ljubljanski bolnišnici po daljši bolezni umrl vršilec dolžnosti rudarskega glavarja za Slovenijo, inž. Bogomil Cihelka, star komaj 52 let. Po rodu je bil Ceh ter se je po dokončanih študijah naselil najprej v Zagorju ob Savi, kjer je bil u- . .......... ... služben pri rudniku. Nato je aluž- jj® radičevski voditelj dr. boval v Istri, po prevratu v Me-1» volivna kampanja na ;ž»c' »n v Zenici (Bosna), ko pa r*em f('tovo precej ostra. J* ol>olel, je opravljal pisarniško vnaprej "izgrede, «lužl>o v Beogradu, pred leti pa izdale to naredbo, ki J« premeščen v Ljubljano in »topila v veljavo in so. J« tu po smrti rudarskega gla-™«wtni organi gotovo ie' inž. Strgarja vršil dokž-Tj1 !• ^^itacija za MaČ- ^t rud. glavarja. Bil je slabeg* t ^ zaradi tega med zdravja že več let, pred nekaj '"»U otežkočena. Sho-jdnevi je moral bolnišnico ir ,rnMo imeti, liNt "Novi J'e tam umrl. Truplo bodo pre-U5tartjen, ivo- t* '/ram:. .... — _ • > dejanje izvršilo." Uredba je bila izdana le za kanoviiio, to je za h^va-in je zato njen na-prepreciti uporna dejanja, » v) se dogodila zadnje »večkrat v posameznih hr-»Ker je za te volit-J*avil svojo kandidatno li- Ijudi. Potem je začel kopati, a odkopal ni nobenega zaklada. Nato se je spet zaprl v kočo in ne mara za ljudi. Zanimivo je — a kajpak razumljivo — da so vse novejše vraže zvezane z bogom in obredi katoliške cerkve. Se dva velikonočna poboja • Poročali smo že, da je bil v Ti-bolcih pri Moškunjcih ubit na velikonočno nedeljo; 19 letni kmečki fant Martin Roškar. Zažgali so kres, rajali okrog njega in pili, nato se stepli in — Roškar je obležal težko ranjen in je v ptujski bolnišnici podlegel. Zločinca so izsledili v osebi Jožeta Plohla iz Tibolcev. Da je ptujski okraj najbolj pretepaški, je znano. Ne minejo prazniki, da jih ne bi slovesno praznovali in zaključili kajpak s poboji in uboji. Velika noč je velik praznik, zato bi bilo nekaj izrednega, če bi tak velik praznik zahteval le eno žrtev. Pretepaške fante bi bilo nemara kar sram Pa ne bo treba, kajti tudi ta ve lika noč ni zahtevala le Roškar jevega življenja. V ptujski bolnišnici leži nam reč težko ranjen 21 letni Kon rad Bezjak iz Stonjcev. Na veli ki pondeljek se je vračal domov pa ga je srečal že večkrat kaznovani pretepač Janez Cuš iz Stonji cev, pa ga je brez povoda, le iz starega sovraštva napadel z nožem in tako hudo oklal, da se Bezjak bori v bolnišnici s smrtjo. V Cvetkovcih pa je nekdo na padel dninarja Martina Kožnnr ja in ga udaril s polenom po til niku, da mu je zdrobil dve vre tenci in je Rožnur izgubil dar go vora. Taka je nepopolna bilanca ve-ikonočnega krščanskega veselja 1 ptujskem okraju. Precej je kriva tega pač Smernica, vino iz divje trte, ki podivja ljudi, da ne vedo več, kaj delajo. Uboj pri vaaovanju. — V Beli nad ftpitališčem no neznani fantje ubili 26 letnega Blaža fttraj harja, ko je vasoval pri svojem dekletu. Spodnesli so mu lestev, da je padel nu tla in ga nato pretepli. Dobil je hud udarec z o-strim predmetom na zatilnik, du se je takoj onesvestil. Nato so ga fantje odnesli kake četrt ure daleč in položili pod okno neke tuje hiše, k njemu pa položili debelo železno vrv s svinčeno kroglo na koncu. Ko so ljudje našli Strajharja nezavestnega ob hiši, so sprva domnevali, da ga je nekdo napadel tamkaj in s tisto vrvjo oz. kroglo pobil do nezavesti. Preiskava pa je le dognala, kje je bil ubit. Fant se ni več zavedel in je umrl. Orožniki so aretirali več fantov, zaprli pa so tudi dekleta, pri katerem jo ^trajhar vasoval, da se dožene, ali ni sama naščuvala fante k dejanju. Tista i>odla kreatura, ki se je imenovala Šarlota Juenemann, ni poznala nobenegu drugega nagnjenja kakor alo ob moškem: naj je bil moški paralitičen ali zamorec, naj je zbolela po njem ali dobila otroke, to je bilo njej-vseeno. Da ji je ta strast dala tri otroke, ji ni bilo v srečo, ampak v nadlogo, ki jo je pač morala sprejeti: ni bila to ljubezen zaradi materinstva ampak samo uživanje, pa čeprav mora mogoče zanositi. In da bi bila deležna sladostrastja, ni samo otroke rodila, marveč jih je tudi umorila, le da bi je ne ovirali pri uživanju sladostrastja. Ni naključje, da jih je pustila sestradati do smrti: mar je imela čas, da bi jih umorila? Kakšen nepotreben trud, ko pa se mudi na plesi Bodo že sami pomrli, ti trije nadležni otroci — in tako je Šarlota Juenemann dne 26. januarja 1036. leta — sramotnega leta zaradi nje za vse večne čase — zaklenila vrata kletnega stanovanja v Berlinu, VVeinatrasse 27, kjer so ležali otroci, se jedva še ozrla po otrocih in odhitela k svojemu ljubimcu, plesat, pit in se parit; ne da bi pustila otrokom vsaj grižljaj kruha in kupijo vode, duši je vedela, da je odšla z namero, da se ne vrne več in dasi je vedela, da ne bo nihče prišel v kletno stanovanje, nihče in nikdar, in čeprav je vedela, da bodo morali tore^ otroci bedno, mučno umreti, njeni otroci, ki ji niso storili nič žalega, razen du so živeli — in živeli so le, ker je ona uživala. Kako je šla Šarlota Juenemunn preko ceste, ko je bila zazidala svoje otroke, da pomro? Kako je stopila v plesni lokal? Dobre volje je bila in brez skrj^j! Pila je vino. Jedla torte. Pila likerje. Povabila je godbo, kajti bila je darežljiva, plačevala je rada jedila in pijačo . . . Kupila si je jluzo, da bi bila čedna za pri-lodnji ples. Obiskala je ljubimcu, spala pri njem naslednje noči, ko se je v kletnem stanovanju Weinstrasse 27 dopolnjevala tragedija, ki je tako nepredstavljiva, da je treba osredotočiti vso domišljijo, da bi si zamislil sleherno podrobnost — zaman. Toda zdaj je noč in v prividu se pokaže ob postelji ostro zarisano temno, mrzlo kletno stanovanje: Ti Jahko spiš? 1 # poglej, zdaj je 'M. januar leta lli.tf), opazuj . . , . . 1'Mvirm. „ J ul S 1kontfrt?sa »"»"tokih pisateljev, ki se je nedavno vršil v Nevv Vorku in na katerem mo se izrekli za boj proti fašizmu. lo je 29. januarja, še 18 ur je prešlo. In lnga se sploh ne gane, ena roka je nekoliko ukrivljena, oči so široko odprte. Mati se komaj ozre nu otroku, druga dva otroka ječijta, Inge ne zbudi pozornosti zuse, njen glas je preslaboten. Mati se skloni k pro-zebajočim otrokom in jih obdaruje: daje jim podobice. Saj imate radi podobice? Nate jih. . . . "Mama, lačen, mama, lačen . . " joka Bernhard. Drugič se zapto vrata zu Juu-nemannovo. Zaklene jih. In ta hip doseže privid višek grozo. Cez to mejo sploh ne moreš več občutiti v mislih tujo usodo, kur je ost odlomljena, dojemljivost izčrpuna, občutek ugasel. Znova se prične tisoč večnosti kot deset minut lakote, taja, samote, obupa, ln zmerom novih deset minut. Zdaj je uru osem in 10 minut, otroci jočejo, zdaj jo osem petnajst minut, o-troci jočejo, osem trideset, otroci jočejo, ura jo devet, deset V mrzlem prostoru ležijo In-geborg Juenemann, ki se je ro-ila šele pred štirimi meseci, VVolfgung Juenemann, ki m' je rodil le štirinajst mesecev pred njo, in Bernhard Juenemann, star 40 mesecev. Ingeborg ima namestu plenic kos umazane zavese okrog nebogljenega telesca. Joka. Tudi mali VVolfang joka. Bernhard, tri in pol letu star, grabi gospo Juenemannovo za krilo, trdno se je oklepa, ona ga odrine, se naglo oblači, se gleda v zrcalu, se ogleduje z vseh strani, Bernhard razume, da se odpravlja zdoma, večer je . , , večer . . . strah ga je , . . skuša jo zadržati, ona ga znova odrine, "takoj pridem," pravi, odpre vrata in jih sapah ne zu sabo. Ključ se zavrti v ključavnici . . . zdaj je zajokal tudi Bernhard. "Mamica!" kriči. A nihče ga ne sliši. Ingeborg kriči. Vsi trije kričijo, dokler jih utrujenost ne premaga. Potem zaspi Jo. Ponoči zebe Ingeborg, pomočila se je, kos zavese je ne greje nič. Joka, dokler je izmučenost znova ne premaga. Ko se prebudijo, dne 27. januarja, veči Ingeborg, VVolfgung kliče "mama", Bernhard smukne iz postelje, caplja k vratom, kljuka. Radi bi jedli, radi bi pili. Toda nikogar nI. Strmijo v vrata. Bernhard poskusi znova. Otroka gledata vanj kakor na tistega močnega Človeku, ki bi jima lahko pomagal. Tri ln pol leta stari Bernhard se nasloni nu vrata in kriči. Potem gu zgrabi strah pred to su-motnostjo, smukne nazaj v posteljo, joče le še tiho predse, oči so brez bleska široko razprte. Pol d ne je (zdaj obeduje mati, zdaj obedujejo ljudje), popoldan je, večer. Tedaj doseže obup višek, tedaj kriče Ingeborg, VVolfgung in Bernard najglasneje, kajti blazni lakoti, že fizični bolečini se pridružuje strah pred temo. Otroci sumi z usodo podnevi — tedaj ji lahko še gledajo v oči, čeprav obupani. Ponoči pu se zlu usEnftLnj<\ 0 41v'J o-p '"''ili tihotapce šaha- te*;,,, zel<*znlšk«ga i; . * ■ *vto in iofar Je J *h,,rina ter jih nasproti pošasti, zapuščenoati, lakoti. Nikogpr ni bilo pri nas, da bi nam brisal solze, da bi nas ljubeznivo pogledal. Ko smo ae zgrudili pod križem, ao strmele v nas le štiri stene kletnega sta« novanja. Ni bilo glasu, da bi prodrl do naa. Našit obupne klice, kdo jih je slišal? Nihče! Prste aem ai opraskal do krvi ob vralih. Zdaj ne moreni več. Kaj poč p«s no ljudje *«'daj? Oni imajo drugačne skrbi. Brigajo se za politiko, niti.eden tega milijonskega ljudstva ne ve dila. da delodajalcu ni treba pri-zdaj zu nas. Ti spiš zdaj s svo-|znati dHavxk« unije, ako vsi Jim dvajsetletnim ljubimcem, j njeni člaai ne obiskujejo redno mar lahko *p|š? Ce bi li le mo-[unijakih »<'J. Vladni odbor pra-ge| »kozi vsa vratu, ki si jih bi-j vi v svojem odloku, da poseča* la zaklenila ti, Izprotitl svoje (nje sej In, plačevanj« prispev-od mraza otrple, lakote shuj-jkov no noUanje zadeve unije, v Nevarnošt povod nji v južnem Ulinoišu Chicago. Slino deževje, kakršnega te nI bilo v teh krajih čez 50 let, j«' zadnje dni jsivzro-čilo porast potokov in rek, ki zdaj ogratajo spodnji Illinois s poplavo. Reke Illinois, Okttvv in VVubasb so v mnogih mesti pre-stopile nevarnostno točko in pu-nični prebivalci se umikajo iz o-groženih dolin. Letošnji maj jo marslkir dosegel rekord v moči. V čtkaškI, okolici znašu padavina doslej 5 palcev, česar že nI bilo če/ 10 let. Vreme je 1« pet ali šent tednov hladno In mokro, Kakšen kontrast z lanskim majem, ko ves mesec ni bilo no kapljice dežja! Federalni odbor podprl unijo Kansa" Cj|y, Mo.— Federalni delavski odbor je odredil, da so mora.SI. Joseph Stockyuid* <'o. pogajati s reprezeritanti delavske unije, ki je dobila večino pri volitvah, ki so »e vršile pod njegovim nadzorstvom. Kompanija je v Hvojern ugovoru tr- Mioe prste za slovo! Ti sploh tur veš, mati, kako je tvoj slučaj, nai slu« aj pomcoil*'n za ta čas! «Se opominjaš morilca flaarman-na, ki jf moril ljudi drugega za drugim? Ime Jnenenianu za»lu-tnj«*. To sta Ime-ega stoletja. katere vtikati. delodajalci ne smejo Več liauč rudarjev, članov progre»i* ne rudar*ke unije, mr Je udeležiki pogreba Firk bil ubit v Kpringfieldu lil. e—i >>!■< cmm« \| a bleja, organizator Ja le uru je. ki Je /I en IM te orair Ko rgra: a klavn smrti, Na '1 • hje poal llrje Ali ate )# naročili Proaveto ali Mladinski liat svojemu prijatelju ali aorodnlku ▼ domovino? To Je edini dar trajne vrednoetl, ki fl u mal denar lahko pošljeta ■vet, da drlimo svojrern r domovino. _ Teh udarcev vam ne pozabim, dragi moji ... A pred njim »e je z nami ukvarjal študent Titovič . . . politično ekonomijo . . . zelo atrog je bil . . . Potem ao ga zaprli . . . Mati je objela Ivana, polotila njegovo glavo na avoje pral. Fant je naenkrat poatal težji in je obmolknil. Napol mrtva od atrahu je gledala izpod čela na vae atrani, in zdelo ae jI je, kakor da pribite izza vogla policaji, ugle-dajo obvezano glavo Ivanovo, ga zagrabijo in ubijejo ... jjjlj^L — Ali ae je napil? — je vprašal IzvoŠček obrnivši ae pa kozlu in »e dobrodušno nasmejal. — Nalezel ae ga je pošteno! — je vzdihnila mati. — Da, čevljar ... A jaz aem kuharica . . . ^ — Ali je vaš sin? Trpiš, kaj? Mahnivši z bičem po konju ae je izvošček zopet obrnil in bolj potiho nadaljeval. — Na pokopališču, veš, je bil pravkar pretep! ... Pokopali ao pol i ti kar ja . . . enega teh, ki ao proti oblastem . . . Pokopavali ao ga pač enaki, njegovi prijatelji ... Pač ao kričali: dol a ssmodrštvom, ki je neareča za ljudstvo. ... Policija se je navalila nanje ... Pravijo, da jih je nekaj pobitih do smrti ... A tudi po policiji je padalo . . . Obmolknil je, zmajal tožno z glavo in nadaljeval s čudnim glasom: — Mrtve vznemirjajo, rajnike bude . . . Kočija je odskakovala po kamenju, Ivanova glava je mehko zadevala ob materine prsi in izvošček je zamišljeno mrmral: — Ljudstvo je močno razburjeno .... neredi se pojavljajo ... da. Snoči so prišli k sosedovim orožniki in odvedli seboj kovača. Pravijo, ds ga odvedo po noči na reko in ga skrivaj utope. Kovač ni bil napačen človek, zelo razumen ... — Kako pa mu je bilo ime? — Je vprašala mati. — Kovaču? Savel, a priimek Jevčenko. Mlad je še bil, a je mnogo znal ... to pa je, kakor se ksže, prepovedano! . . . Nekoč je prišel k nam in dejal: kakšno je vaše življenje, izvoščki? Res je, smo mu rekli, slabše kot pasje je to življenje ... da . .. — Stoj! — je dejala mati. Ivan se je prebudil vsled sunka In tiho za-ječal. — Premagalo je fanta! — je pripomnil izvošček. — Eh, ti preljubo moje žganje . . . Z naporom je prestavljal noge in telo mu je omahovalo; gredoč čez dvorišče Je dejal: — Le pustite . .7 saj grem lahko sam . . . / XIII. Sofja je bila že doma; s cigareti) v ustih je nemirno prihitela materi nasproti. Polotlvši ranjenca ns divsn, je spretno raz-vezala obvezo na njegovi glavi ln uredila vse potrebno. — Ivan Danilovič, pripeljali so nekoga . . . Ali ste utrujeni, Nilovna? Ali ste se kaj prestrašili? U oddchnite ai . . . Nikolaj, daj brž Nilovni čašo čsjs in kozarec portskega vina! Omamljena od prežitlh dogodkov je mati težko sopia in bolestno zbadanje je čutila v prsih; zamrmrala Je: — Nikar ne skrbite zame , . . Ali z vsemi svojimi kretnjami je trepetajoče prosila pozornosti in nežne ljubezni. Iz sosednje sol>e sta prišla Nikolai z obeza-no roko in doktor Ivan Danilovič, ves rszmršen in kosmst kakor jež. Urno je stopil k Ivanu in se sklonil k njemu rekoč: — Vode, mnogo vode . . . čistih plstnenih robcev, vste ... Mati Je šla v kuhinjo, a Nikolaj jo je z levico vzel pod pazduho in jo peljal v jedilnico rekoč: — To ne velja vam, temveč Sofji . . . Vznemirjena ste, draga moja, kaj? Mati je vjela njegov pozorni, sočutni pogled in ihteč je vzkliknila: — Kakšno je bilo . . . ljubček moj! Po ljudeh ao sekali! — Videl sem! — je dejal Nikolaj, pokimal in ji dal vina. — Na obeh atraneh so se razgreli ... A ne vznemirjajte se — le s plosko, resno ranjen je menda en sam . . . 'Pred mojimi očmi so ga ranili, potegnil sem ga iz gneče. Nikolajev obraz in glas, gorkota in svetloba v sobi so potolažili Vlaaovko. Hvaležno se je ozrla nanj in vprašala: — Ali so tudi vas ranili? — Zdi se mi, da sem se sam ranil ... neprevidno sem zadel 6b nekaj in si odrgnil kožo. Pijte čsj . . . hladno je, a vi ste lahko oblečeni ... Iztegnila je roko po čaši in opazila, da so njeni prsti pokriti s pegami strnjene krvi; roka ji je omahnila na kolena — krilo je bilo vlažno. Široko je odprla oči, privzdignila obrvi, izpod čela je pogledala na svoje prste, v glavi se ji zvrtelo in srce ji je razbijalo: — Glej, tako bo enkrat s Pavlom . . . Vstopil je Ivan Danilovič v samem telovniku, z zavihanimi rokami in na tiho vprašanje Nikolajevo je odgovoril s svojim tenkim glasom: — Na obrazu je neznatna rana, a čepinja je prebita, dasi ne hudo . . . fant je zdrav . . . a mnogo krvi je izgubil ... Ali ga pošljemo v bolnico? Y — Cemu? Naj oštane tu! — je vzkliknil Nikolaj. — Danes lehko ... in jutri, a potem mi je udobnejše, če leži v bolnici. C asa nimam za obiske! Ali napišeš letak o dogodkih na pokopališču? — Seveda! — je odgovoril Nikolaj. Mati je tiho vstala in odšla v kuhinjo. — Kam pa, Nilovna? — jo je nemirno zadržal. — Sofja opravi vse sama! Pogledala ga je in trepetajoč, s čudnim nasmehom, mu je odgovorila: — Vsa krvava sem . . . vsa krvava . . . Ko se je v svoji izbi preoblačila, se je zamislila še enkrat v mir teh ljudi, v njih sposobnost, da hitro prežive strahoto. Ko je vatopila v izbo, kjer je ležal ranjenec, se je Sofja ravno sklonila k njemu rekoč: — Neumnosti, prijatelj! — Ali na poti vam bom! — je odgovoril s šibkim glasom. Kar molčite; bolje bo za vas .. . Mati je vstopila vzad za Sofjo in položivši roke na njena pleča se je smeje ozrla na bledo obličje ranjenčevo in pripovedovala, kako se mu je bledlo na vozu in kako jo je prestrašil s svojimi neprevidnim W Beseda mi. Ivan je poslušal, njegove oči so mrzlično govorile, z ustmi je cmokal in tiho izrekel: — Eh, kakšen bedak! — Samega vas pustiva! — je rekla Sofja poravnavši odejo. -— Oddehnite si . . . Odšli sta v jedilnico in tam so dolgo besedo-vali o dogodkih dneva. Brž so se oddaljili od te drsme, uverjeno so zrli v bodočnost in se razgovarjali o jutrišnjih nalogah. Obrazi njihovi so bili utrujeni, misli pa bodre, in govoreč o svojem delu ljudje niso skrivali nezadovoljstva s seboj. Doktor se je nemirno premikal na svojem stolu semintja in le s težavo blažil svoj tanki, ostri glas: (Dal)« prihodu 111.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroll (Nadaljevanj«.) Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri nji ns hrsni in stanovanju, ker sem imel namen oHtati nekaj dni v naselbini. MoJi želji je bilo ustreženo in ja/ sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas nem izkoristil z letanjem |**1 sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa nem hranil skoro |M»|»olnoma novo štlrivrst-no harmoniko, ki .sem jo »kleni! prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi na potov a-nju proti zapadu zelo prav prišel Dal sem oglat« v Prosveto in v par dneh sem Je dobil nekaj pisem. \ katerih so me kii|K*i vprašali drug«- p<»drobno«11 glede harmonike in k«»iiko h<*Vm Imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kana**a nem takoj ni-ko prej videti iti nele |«otem, ko bi jo videl, tu mi jo-plačal. Ja i nem njegovi želji ustregel in mu jo ptmlal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in poslal mi je zahtev «no v«m»1o. Par me«ece\ prej m m za njo plača! $125, torej ne razume, <1a nem v tem otiru napravil zelo slab biznta. liii *ent |»a vseeno \e*el. ker nem s kupčijo pomno- žil in izboljšal svoje finančno atanje. Imel sem par sto dolarjev, katere som potreboval za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil vešč angleškega jezika, me je vseeno vleklo naprej in naprej; nič se nisem ustrašil ln potoval nem iz kraja v kraj po širni Ameriki. Nekega dne v septembru sem ne poslovil od dobre ženice, pri kateri nem hll začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil nem se ji za dobro postrežbo in Istota-ko prijateljem za gostoljubnost. Obljubil sem jim. da jih še obi-ščern, ako me l»o pot zanesla nazaj v naselbino. Na |MMt*ji v Msrreltnu sem »i kupil vozni listek do Sslt Lske CltyJa. l't«h. ter zanj plačal f&8. V državi Uteh sem mislil začeti z delom v premogorovu, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in čul aem praviti, da se v rovih države Utah precej dobro zasluži. \ ošn |a \ i"-t niš k« m \ laku Je ! bila u-*taji preaenti na drugi vlak. nato "em se t»n ro|M*t «Mlpe|jal dajte I proU t«p*du. Vlak je kmalu privozil v gorste pokrsjine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal nu postajah med strmimi bregovi, nsto pa brzel in aopihal dalje proti Salt lake Cl-tyju. Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake Clty. Na |M»staji sem se hotel nekoliko Informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom. ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrsjši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Hel-per, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonnkega mesta, ki je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega ments. Treba je bilo dalje, dokoder sem imel plačano voznino; sploh sem potoval kar na slep« nnečo in nič računal a tem. kaj vse me lahko doleti. Blizu |x»taje sem opazil krojaču ico. katero je obratoval neki Nemec. Odločil nem se. ds pri njem |»oizvem, ksj in kako. Vstopil *em v krojsčnlco in vprašal krojača, ki je bival v mentu ie dvajset let ln mu je bilo vae dobro znano, za informacije glede srebrnih in Iskrenih rudnikov. Povedal ml je. da so srebrni rudniki oddaljeni od ment a okoli petnajst milj, bakren i pa nekako dvajset milj in se nalmuio v hrtUivitem ozemlju Dahr mi je |«o\edal. ds »e drlo lahko dobi. Dela »o railič- FR08VITA na in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od %AJM do |6.75 in v vseh ae dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako ato milj od mests Salt Uke City in da sem se vozil mimo njih. Torej je bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarske naselbine. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormoncev, ki imajo čudno vero in velikanski tempel. Po nekaj urah tavanja po mestu sem ae odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključks, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen. Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gatte med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam Čakal vlaka, da se odpeljem v rudarsko o-krožje. Vlak je v kratkem času prisopihal in odpeljal sem se v gorovje. Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gatte. Bilo je že pozno v noč In zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, končno sem pa odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prestani noči se je vendar zdanilo. Zravnal sem se, malo popravil zmečkano obleko in si otrl oči ter odšel na postajo. Tam sem vprašal uradnika, kdaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel želodec opominjati, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkod prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrinil med pečlarje. Ure so potekale in končno je prišel vlak. s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal. je bil rudar in povedal mi j«., da samo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri pol uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. U-stavil sem se pred neko hišo. v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da delo se lahko dobi, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so ml dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje. Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo. bom tudi stanovanje. sem si tmislil. Ce ne bo prvega ne maram drugega, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jenvali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, a-ko sem že delsl v premogorovu in če imam izkušnje. Povedal sem jim. da sem delsl v premogoro-vih v raznih krajih v Ameriki poldrugo leto. V pisarni ao rekli, da imam dovolj izkušenj in tako sem delo dobil. Se isti dsn sem bil vpisan med ostale rudarje; moral *em se podvreči tudi zdravniški preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi alovenski družini zs hra-no in atanovsnje. kar aem dobil in naslednji dan sem že odšel ns delo v premoform (Dtljs prihodnjič.) Rado je Domanovič: Premišljevanje navadne-• ga srbskega vola Pri nai Slovencih ae vae preveč razvija pretirana aanjozaljublje-noat, domišljavost in samohvala. Kritičnih duhov ne trpimo, Uko je tudi Cankar doiivel priznsnje šele po smrti. 8rt>i ae ponašajo z drugačno zgodovino, kakor je ns-šs. Ps ksko kritično gledsjo na-aet Tu priobčujemo n. pr. prevod Domanovičev« črtice, ki je izšla ie 1902. I v "Pokretu" in je pri-občena- tudi v 2. delu njegovih zbranih del, ki ao izšla lsni v založbi "Narodne Prosveto" pod u-redništvom dr. Vlsdimira Corovi ča, univ. profeaorjs in člana srt>-ake akademije i. dr. Pri nas bi U koj proglasili za grdega sovražni < ka slovenstvs tistega, ki bi napi asi o našem rodu kritične opazke, kakor jih je Domanovič o svojem Morda ps le koga vzpodbudimo z Domanovičevim primerom, ds posveti tudi v življenje Slovencev in jim na U način pomore naprej in navzgor. Razni čudeži se dogajajo na svetu, a naša zemlja je, kakor mnogi pravijo, plodovita na čudežih v toliki meri, da čudeži že sploh niso več Čudeži. Pri nas imamo ljudi na zelo visokih položajih, ki nič ne mislijo, a za nadomestilo tega ali pa morda iz drugih razlogov je začel razmišljati neki navaden kmečki vol, ki se prav nič ne razlikuje od drugih srbskih volov. Bog bo vedel, kaj je bilo, da se je ta genijalna žival odločila za tako drzno početje, da je začela misliti, ker doslej se je dokazalo, da smo od te nesrečne obrti v Srbiji trpeli le škodo. Ajdi, recimo, da ta nesrečnež v svoji naivnosti niti ne ve, da se v njegovi domovini ne rentira ta posel, pa mu zato ne bomo pripisovali posebnega državljanskega poguma; ali vendar ostane zagonetno, zakaj bi mislil baš vol, ko ni niti volilec, niti odbornik, niti občinski svetnik, niti ga ni nihče na kakem volovskem shodu izvolil za poslanca, ali celo za senatorja (ako je prileten), a ako je grešnik sanjal, da bi bil v kaki volovski deželi minister, tedaj bi se moral nasprotno vaditi v tem, da Čim manj misli, kakor to delajo odlični ministri v nekaterih srečnih deželah, čeprav naša država tudi v tem nima sreče. Koncem vseh koncev, kaj nas briga, da se je vol v Srbiji lotil posla, ki so ga opustili ljudje, mogoče je, da je začel misliti baš po nekem naravnem nagonu. Pa kakšen je ta vol? Navaden vol, ki ima, kakor bi rekla zo-ologija, glavo, trup in ude, vse kakor drugi voli; vleče voz, je travo, liže sol, prežvekuje ln muka. Ime mu je Sivec. • Evo, kdaj je začel misliti! Nekega dne vpreže njegov gospodar v voz njega in njegovega tovariša Murna, naloži na voz ukradena drva, pa požene proti mestu, da jih proda. Gospodar je prodsl drva, čim je prišel do prvih mestnih hiš, spravil denar, izpregel Sivca in tovariša, privezal vrv, za katero sta zvezana z jarmom, vrgel pred nju razvezan snop mrve in vesel stopil v malo gostilno, da se kot človek poKrepča z žganjem. V mestu je bila neka svečanost, pa ao z vseh strani hodili mimo moški, ženske, otroci. Murn, ki je tudi drugače med voli znan kot precej neumen, se ni nič ogledoval, temveč se je z vso resnostjo lotil koeila, se dobro najedel, malo zamukal od zadovoljstva, pa potem legel in pri sladkem dremanju začel prežvekovati. Prav nič ga ne zanimajo raznti-vrstni ljudje, ki hite mimo njega na v«' strani. On mirno drema in žveči. (Skoda, da ni človek, ko ima dispozicije zs visoko karijero). Sivec pa ni niti pokusil. Njegov sanja v pogled in tužen izraz obraza sta ns prvi pogled razodevala, ds je to mislec in nežna, občutljiv* duša Hodijo mimo njega moški. Srbi, ponosni ns svojo svetlo preteklost, ns svoje ime, ns narodnost. s ta ponos je poosebljen v njihovi pokončni drii In hoji. Sivec je gledal to. p« mu je dušo navdala žalost, bolest nad veliko krivico, ni mogel pdoleti tako močnemu, nenadnemu, silnemu čuvstvu, pa je žalostno, bolestno zamuksl. s iz oči so ne mu utrnile solz«-. In Sivec je ••d silne bolesti asčvl premišljevati": "S čim se ponašajo moj gospodar in drugi njegovi sodržavljani, Srbi? Zakaj nosijo tako pokoncu glave in z naduto ošabnostjo in zaničevanjem gledajo na moj rod? . . . Ponašajo se z domovino,- ponašajo se s tem, da jim je milostna usoda naklonila, da so se rodili tu, v Srbiji. Saj je tudi mene mati o-telila tu v Srbiji, in ne samo, da je ta domovina moja in očeta mojega, temveč tudi moji dedi so kakor njihovi, vsi skupaj, prešli v te kraje še iz stare slovanske očetnjave. Pa od nas volov ni nihče čutil ponosa radi tega, temveč mi smo se vedno ponašali le s tem, kdo spelje težje breme navkreber, in niti en vol še ni do danes rekel švab-skemu volu: "Kaj hočeš ti, jaz sem srbski vol, moja domovina je ponosna zemlja Srbija, tu so se otelili vsi moji stari, tu, v tej zemlji so tudi grobovi mojih prednikov!" Bog obvaruj, mi se nismo nikdar ponašali s tem, niti na misel nam ni prišlo, a ljudje se s tem ponašajo. Čudni ljudje!" Pri takih mislih je vol žalostno zmajal z glavo, zazvonil je medeninast okov za njegovim vratom in zaškripal jarem. ' Murn je odprl oči, pogledal tovariša in zamukal: v "Ti si zopet po neumnem beliš plavo! Jej, norec, da se zrediš, vidiš, da kažeš rebra; ako bi bilo dobro misliti, bi nam ljudje ne prepustili tega. Ne bi nas zadela ta sreča!" S pomilovanjem je pogledal Sivec tovariša, obrnil glavo od njega in se še bolj poglobil v svoje misli! "Ponašajo se s svetlo preteklostjo. Imajo Kosovo polje, kosovsko bitko. Čudna čuda, ali mar moji stari tudi niso že tedaj vlačili vojski hrane in bojne potrebščine; da ni bilo nas, bi morali ta posel opravljati ljudje. Imajo vstajo proti Turkom. To je velika, plemenita stvar, ali kdo je bil zraven. Ali so dvignili vstajo ti napihnjeni puhloglavci, ki se v brezdelju šopirijo ošabno poleg mene, kot da bi bila to njihova zasluga. Evo, da vzamem za primer samo mojega gospodarja! Tudi on se baha in hvali z vstajo, posebno pa s tem, da je njegov praded kot redek junak padel v vojni za osvobojenje. Ali je mar to njegova zasluga? Njegov praded je imel pravico, da bi se ponašal, ali on je nima; njegov praded je padel, da bi mogel biti svoboden moj gospodar kot njegov potomec. In on je svoboden, ali kaj pa počne v tej svobodi? Ukrade tuja drva, sede še sam na voz, jaz pa vlečem njega in drva, on pa lepo spi na vozu. Zdaj j*e prodal drva, pa pije žganje, ne dela nič in se ponaša s svetlo preteklostjo. A koliko je bilo med vstajo pokla-nih moijh starih, da so se hranili borci, pa ali mar niso tudi moji stari v tistem času vozili vojne potrebščine, topove, hrano, pa nam vendar ne pade v glavo, da bi se mi kitili z njihovimi zaslugami, ker mi se nismo spremenili, mi tudi danes izvršujemo svoje dolžnosti, kakor so jih vestno in potrpežljivo opravljali naši stari. Ponašajo se s trpljenjem svojih prednikov, s petstoletnim suženjstvom. Moj rod trpi, odkar je na svetu, trpimo tudi mi, dan za dnem hUpčnj^ nikdar ne obešamo^?" Ukitvon. Pravijo, Turki mučili, klali, kole, pa tudi moje ^Ur. Ii Turki in Srbi/p^' na kakšne načine še muca Ponašajo se z vero , rujejo nič. Ali *m nior| in moj rod kriv, da na, ne mejo v krščansko vero1 jim pravi "ne kradi'" gospodar krade in pjje nar, ki ga je dobil za ult| blago. Vera jim nniaga lajo dobro bližnjemu uvou delajo drugemu le zl0." Globoko je vzdihnil vol da je njegov dih dvignil n ceste. K "Ali mar" — grebe ond svojih žalostnih mislih . smo jaz in moj rod boljši od njih? Jaz nisem nikoj bil, nikogar obrekoval, nik nisem nič ukradel, nikogi sem odpustil iz službe ne ga, ne nedolžnega, nobenq ficita nisem napravil v dr | blagajni, nisem šel v n poravnavo, nisem zaprl nt ga nedolžnega človeka, razžalil svojih tovarišev, se izneveril svojim volo načelom, nisem po kriven čal, nisem bil nikdar minil nisem napravil nič slabeg žavi, a razen tega, da nise slabega storil, delam cel bro tistim, ki meni zlo ( Mati me je otelila, pa so koj zlobni ljudi jemali še rino mleko. In mi vendar toliko mukam vlečemo vozove, jim orjemo in jih nimo. Pa vendar nihče n zna teh naših zaslug za < vino . . ." j Vol je sklonil glavo, in da bi se nekaj zamislil, jo dvignil, jezno šmrknil skd in pogledal, kot da ima važnega na jeziku, pa ga ti či; nenadoma veselo zamul "A, zdaj vem, to bo" prede dalje svoje misli: "To je tisto: ponašajo svobodo in državljanskimi vicami. O tem je treba razmisliti!" Misli, misli, j kakor ne gre. V čem so ti hove pravice? Ako jim po odredi, naj glasujejo, teda sujejo, pa mi bi tudi mof mukati: "Zaaa!" A ako ji ga ne odrede, ne smejo vati, niti se vmešavati v j ko kakor mi ne. Mi vsaj kamo in zamahnemo z Če nam ni prav, oni pa ni niti toliko državljanske k že. — Tedaj je prišel iz krčn* spodar. Pijan je, opoteki motne oči ima. govori nek razumljive besede in opo joč se gre k vozu. "Evo, kako ta ponosni mec uporablja svobodo, ki jo predniki s krvjo izvoji Ajde, moj gospodar je pij krade ali kako jo drugi ii ščajo? Nič ne delajo in našajo s preteklostjo in i mi svojih starih, pri kateri so prav nič udeleženi, niti ko, kolikor sem jaz. A mi voli smo ostali pr«' ko dobri in koristni delava kor so bili naši stari. \<« to je, ali mi se smemo p vsaj s svojim današnji« nim delom in zaslugami. Globoko je vzdihnil vol pravil vrat za jarem. —Po Sto* ■m 'i Nijfcitrtjli Mhja pwhA* v JUCOSLAVJJ* m* lih la Mjm» te n«r ar «•*•*• *"M' JUŽNK ČSTK .am »««•*■ t« ■**•«« «••«•""* * PM.lni>« ia l,»tSO fc«atn|« Preko (*enov#—v 15 »rak * Ja»o.la«t|« RE ( i mo \trnui w—» i* ■■ — ■ —— _ i^. j, X (svetovno nsjhltrejši parnik) 25. maja. 1».FRONTE 01 SAVOIA 8. junija. SS. J«"'* 19 ^ . OglaaiU ao pri kateraaikuli ag • 33.1 N. Michigan Ave. Omagaj