abstraktnosti likov, lirsko-simbolični izo-topiji, metaforičnih simbolih ipd.
V Kranjčevi Povesti o dobrih ljudeh je liričnost poudarjena z glasbo, vendar je realistična naracija premočna, da bi to delo lahko v celoti bilo lirsko.
Pogumnejši lirizirani roman je Pomladni dan Cirila Kosmača, predvsem z izbiro prvoosebnega, samorefleksivnega, notranje razdeljenega pripovedovalca, opuščanjem kavzalne naracije v korist čustvene in razpršenostjo fabule. Novost v romanu je notranje razdeljeni pripovedovalec, na lirskost pa kažejo osamosvojene vizije in čustveno podprte resnice.
Lirizacija je še bolj prisotna v Kovačičevem romanu Sporočila v spanju, vendar ne na način harmonizacije narave, temveč z bolečimi prizori psihološkega mučenja, ki ga izvajajo oblastneži. Lirizacija se v opisovanje kaotičnega sveta vpleta na vseh ravneh, še najmanj pa je zaradi Kovačičevega verističnega sloga opazna na jezikovni.
V Tomšičevem romanu Ognjeni žar se lirizacija uveljavlja v vseh plasteh. Na
ozadju ljubezenske zgodbe nastopa v funkciji ugovora konvencionalnemu dojemanju erotike, izrazito pa posega tudi v strukturo besedila.
Lirizacija se v Milovanju Nine Kokelj z opuščanjem pripovednih konvencij stopnjuje do skrajnosti, kar se kaže v fabuli, ki je prek razdvojene zavesti posredovana v obrnjenem časovnem zaporedju, nedo-ločnosti izvora izjav ter v jezikovnih sredstvih.
Knjiga Izkušnja in pripoved: razprave o slovenski prozi je pomemben prispevek k osvetlitvi povezave med družbenim kontekstom in literaturo ter prinaša spoznanje, da meja med avtobiografsko in fikcijsko prozo ni trdno določena, saj se oba načina pisanja stikata in medsebojno oplajata. Razprave se osredotočajo na manj raziskana področja slovenske literarne vede in poleg ponujenih odgovorov porajajo tudi številna vprašanja, ki širijo polje raziskovalnih možnosti.
Primož Lubej
primoz_lubej@hotmail.com
21. evropska konferenca in delavnica sistemsko-funkcijskega jezikoslovja, Cardiff, 8.-10. julij 2009
Tema 21. evropske konference in delavnic sistemsko-funkcijskega jezikoslovja je bila Izbira. S tem je bila aktualizirana Hallidayeva teoretična predpostavka, da slovnica temelji na pojmu izbire (1969). Čeprav je izbira osrednji pojem sistemsko-funkcijske slovnice, se ga ni eksplicitno raziskovalo, zato naj bi se 21. evropska konferenca posvetila prav različnim vidikom realizacije izbire jezikovnih
in drugih semiotskih sredstev (kot npr. slikovnih, zvočnih v večkodnih besedilih). Elke Teich je v svojem predavanju poudarila, da deluje izbira kot temeljna metafora za to, kar počnemo kot uporabniki jezika. Ob tem, da izbiro uporabljamo za izražanje možnosti in pojmov v jezikovnem sistemu, jo uporabljamo tudi za označevanje tako procesa izbiranja kot rezultata tega procesa. Teich nadalje meni,
da sistemski jezikoslovci izbirajo, katere izmed teh izbir bodo proučevali. Pri opisu jezika se posvečajo izbiri kot možnosti (npr. oblikujejo leksikogramatični sistem nekega jezika), pri besedilni analizi uporabljajo izbiro kot rezultat (npr. analizirajo trenutno realizacijo danega sistema besedilnih zvrsti), pri aplikaciji sistemsko-funkcijske slovnice v »vsakdanjem življenju« (v praksi) se ukvarjajo z izbiro kot procesom (npr. jezikovna didaktika, avtomatično generiranje (tvorba) besedila ali prevajanje).
Konferenca je obsegala 3 plenarna predavanja, 3 delavnice in 85 referatov, razvrščenih v 4 sekcije. Čeprav je šlo za evropsko konferenco, so na njej sodelovali tudi jezikoslovci iz Argentine, Brazilije, Kanade, ZDA, Irana, Malezije, Avstralije, Kitajske (Hong Konga), Združenih arabskih emiratov, Tunizije in Južnoafriške republike. Predavatelji in referenti so predstavili svoje raziskave na temo izbire s področij sistemsko-funkcijske jezikovne teorije, teorije vrednotenja, koherence in kohezije, žanrskosti in medbesedilnosti, večkodnih besedil in večkodnosti, kritične analize diskurza, jezikovne produkcije in računalniškega jezikoslovja.
Plenarni predavatelji so bili Chris Butler, Elke Teich in Geoff Thompson. Chris Butler (Umestitev sistemsko-funkcijskega jezikoslovja v funkcijsko-kognitivni prostor) je razpravljal o položaju sistemsko-funkcijskega jezikoslovja (SFJ) v odnosu do drugih jezikoslovnih teoretičnih pristopov, predvsem kognitivnega in tvorbenega, ter pri tem izpostavil pomen koncepta izbire, na katerem pravzaprav temelji sistemsko-funkcijski pristop. Obravnaval je tudi razlike med sydneyjsko (Hallidayevo) in cardiffsko sistemsko-funkcijsko slovnico. Elke Teich (Izbire v analiziranju izbir: metode in tehnike za analizo funkcijskih zvrsti) je z
razpravo o izbiri (kot je nakazano že zgoraj) želela vzbuditi zavedanje o možnostih rabe, ki jih ponujajo standardne računalniške tehnike za avtomatsko besedilno procesiranje in za analizo podatkov pri analiziranju funkcijskih zvrsti, ter opozorila, da prav raba omenjenih tehnik odpira možnosti metodološkega izpopolnjevanja za empirične jezikovne raziskave. Geoff Thompson (Izbira argumenta: politikova izbira strategij utemeljevanja) je ob analizi govorov nekaterih sodobnih politikov (»od povedi do povedi«) razpravljal o načinu izbire vezniških besed v sistemu logično pomenskega tipa (širjenja in projiciranja) in metafunkcij (ideacijske (znotraj nje izkustvene), medosebne ter besedilne). Logično predstavljanje misli (logos) je v analiziranih besedilih realizirano z vzpostavljanjem izkušenjskega in besedilnega povezovanja propozicij, vpletanje naslovnikovih čustev (pathos) pa delno z rabo veznikov, ki (so)ustvarjajo diskurz kot interakcijo.
Delavnice so vodili Robin P. Fawcett, Mick O'Donnell in Paul Tench. Robin P. Fawcett je utemeljitelj cardiffske slovnice. Ta temelji na Hallidayevi, poglablja in razširja pa pojma prehodnost in naklon (iz Hallidayevega jezikovnega sistema) kot večfunkcionalna principa ustvarjanja pomena v angleščini. Fawcett je v delavnici (Uvod v cardiffsko slovnico: kognitivno-interaktivna različica sistemsko-funkcijske slovnice za 21. stoletje) predstavil cardiffsko slovnico kot kognitivno-interaktivno verzijo sistemsko-funkcijske slovnice 21. stoletja. Po mnenju nekaterih kritikov obravnava cardiffska slovnica skladnjo natančneje, pomensko in oblikovno raven pa bolj uravnoteženo. Primernejša naj bi bila tudi za šolsko rabo. Mick O'Donnell (Kako organizirati izbire za označevanje besedila: delavnica o ustvarjanju sistemske mreže za raču-
nalniško podprto korpusno analizo) je v svoji delavnici vodil udeležence skozi proces pisanja sistemske mreže, ki bi bila uporabna pri korpusnem označevanju. Paul Tench (64 načinov izražanja »Ljubim te« v angleščini) je predstavil niz možnih izborov v intonacijskem sistemu standardne (britanske) angleščine za 64 pomenskih odtenkov povedi »Ljubim te« v povezavi s pomensko strukturo, diskurzivno funkcijo in vedenjskim izrazom.
Od slovenskih jezikoslovcev se je letos udeležila konference Sonja Starc z referatom Izbira leksikogramatičnih sredstev v učbeniških besedilih za vrednotenje Trubarjevega dela, v katerem je predstavila odnos med žanrskostjo besedila, vredno-
tenjskim izhodiščem in izbiro stavkov prikazovanja procesa za izražanje ocene in vrednotenja oz. občudovanja.
22. evropska konferenca in delavnica sistemsko-funkcijskega jezikoslovja bo od 9. do 12. julija 2010 na Univerzi na Primorskem v Kopru. Tema konference je Zapletenost besedilnega pomena, plenarni predavatelji pa bodo James Martin (Univerza v Sydneyju), Christopher Taylor (Univerza v Trstu) in Eija Ventola (Univerza v Helsinkih).
Sonja Starc
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta v Kopru sonja.starc@guest.arnes.si
6. kongres Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG)
Od ponedeljka, 14. septembra, do petka, 18. septembra 2009, je v monumentalni stavbi rektorata Univerze v Mariboru potekal 6. kongres Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko (ustanovljeno leta 1989, kratica SIDG po francoskem poimenovanju). V sodelovanju s krovno organizacijo ga je pripravil Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mednarodnemu organizacijskemu odboru pa je predsedovala dr. Mihaela Koletnik z mariborske Filozofske fakultete.
Več kot sto udeležencev, med katerimi so bili nekateri najpomembnejši svetovni dialektologi in geolingvisti, je prišlo iz 21 evropskih držav, Japonske, Kanade in ZDA. Kot je povzel predsednik SIGD, dr. Martin Haase z Univerze v Bambergu, so se referati (skupaj jih je bilo nad osemdeset)
osredotočali na metodološke in tehnične pristope k lingvistični geografiji, narečno (jezikovno) ozaveščenost, dinamiko med knjižnim jezikom in narečjem, jezike v nastajanju, jezike/narečja v stiku, jezike v procesu globalizacije, sinhrono in dia-hrono dialektologijo ter lingvistične atlase in druge raziskovalne projekte.
Na otvoritveni slovesnosti so udeležence v slovenščini (za tujce se je na tablo projiciral angleški prevod) nagovorili rektor Univerze v Mariboru, dr. Ivan Rozman, dekan mariborske Filozofske fakultete, dr. Marko Jesenšek, predstojnik tamkajšnjega Oddelka za slovanske jezike in književnosti, dr. Miran Štuhec, v imenu predsednika SAZU, dr. Jožeta Trontlja, redna članica SAZU, dr. Zinka Zorko, nato še župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler, prebrali pa so tudi pismo častnega