r^yZLtrtLtr" ) f^T A Q T^T A T^I^IT^I A I Karir: ::: « I VXJLixlk; il XlliV/JLfXl * "STwSJSS^ I I Z* Ne*r York celo leto - $7.00 | I 75 000 Readers. ^z, inozemstvo celo teto $7.00 J Iirf storžkih jSelavcev v AmerfkL ^ —n—— TELEFON:' CHelsea 5—3878 Entered M Second Claw Matt«r8eptember 21, 1903, »t to Fort Office it Mir York, H. Y., under Act at Congress of Muroh 3, 1870 TELEFON: CHdw a—8878 NO. 217. — ŠTEV. 217. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 17, 1934. — PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA 1934 VOLUME XUI. — LETNIK XLII TEKSTILNI STAVKAM PROTI GENERALU JOHNSONU Sovjetska Unija bo sprejeta v Ligo narodov OZNAČUJEJO GA KOT SOVRAŽNIKA' DELAVCEV TER MU OČITAJO, j DA SIMPATIZIRA S KAPITALISTI! Velika tekstilna stavka se bliža krizi. — Brez oseb- • ^ nega Rooseveltovega posredovanja ne bo mogoče rešiti težavnih problemov. — "International Labor Defense" zahteva, naj se dvigne obtožbo proti governerju Greenu. — Nadaljna mobilizacija milice v južnih državah. ^ WASHINGTON, D. C., I 5. septembra. — Ameriško delavstvo je silno ogorčeno ter odločno zahteva odstop generala Hugh S. Johnsona, ki je prejšnji večer v New Yorku kritiziral tekstilne štrajkarje in njihove metode. Delavci pravijo, da mora odstopiti kot načelnik NRA, češ, da je nesposoben voditi tak javni urad. L Francis J. Gorman, voditelj stavkovnega odbo- j ra, očita Johnsonu laž ter pravi, da se je popolnoma * vdinjal tekstilnim baronom. Nocoj ni bilo nobenega dvoma, da se bliža velika 1 tekstilna stavka krizi. Vedno bolj postaja jasno, da \ bo predsednik Roosevelt, ki že dva tedna študira ': položaj, sam posegel vmes. j Nocoj je nastala nenadna sprememba: — Lastni- ! ki svilam so izjavili, da so pripravljeni javno poga- j jati se z delavci in sicer v Washingtonu pod vod- < stvom NRA oblasti. Tozadevni predlog je stavil J Peter van Horn, predsednik narodne tekstilne zve-/ ze in načelnik NRA oblasti za svilno industrijo. I Stavkovni voditelj Gorman je pa predlog odloč- 1 no zavrnil, češ, da se noče pogajati z nobeno oblast- u jo, ki je pod Johnsonovim vplivom. Gorman predlaga direktna pgajanja med delodajalci in delavci. "International Labor Defense" je brzojavno zahtevala, naj se dvigne obtožbo proti Theodoru F. Greenu, governerju države Rhode Island, češ, da je kot governer izrabljal svojo oblast in skušal xzlomi ti štrajk, kar bi bilo seveda v njegovem lastnem interesu, ker je solastnik raznih tekstilnih tovarn. Brzojavka mu očita: — On je hladnokrvno odre-' dil, da je narodna garda streljala na štrajkarje, jih | pretepala in se posluževala proti njim strupenih pli-nov; on je na državne stroške mobiliziral svoje lastno vojaštvo ter mu zapovedal vršiti krvavo delo. Delavstvo odločno zavrača trditev generala Johnsona, da je vodstvo tekstilnih delavcev prelomilo pogodbo. i — Ne sme se pozabiti, — je rekel Gorman, — da je Johnson član NRA oblasti, ki kontrolira tekstil-, no industrijo. — Johnson je podjetnik in general, i On ne veruje v nič drugega kot v formacijo čet ter j v regimente podložnih robotov. Glede pogodbe, sklenjene dne 2. junija, mora konštatitrati, da jo je sam Johnson prekršil. General naj pride v našo pisarno ter naj si ogleda na tisoče plačilnih kovert. S pičlo vsebine teh kovert je moralo živeti na sto-tisoče delavskih družin, medtem se je pa general solnčil ter pripravljal svoj nesramni napad proti nam. 5 * \ * Stavkarji se bodo z vso silo proti vili poskusu delodajalcev, ki nameravajo v ponedeljek odpreti nekatere tovarne ter zaposliti stavkokaže. Vse narodne in mednarodne strokovne organizacije, ki so v zvezi z Ameriško Delavsko Federacijo, finančno podpirajo to silno preiskušnjo med delom in kapitalom. Zatem ko so delodajalci zavrnili predloge Roose-veltovega posredovalnega odbora, je delo tega odbora zelo omejeno. V skrajnem slučaju bo predsednik Roosevelt posegel vmes. Na Astor jevi jahti sta sta poleg predsednika tudi vojni tajnik Dern ter generalni major Fox Connor, poveljnik prvega armadnega zbora. V North CaroKni je mobiliziranih 36 stotnij na- MUSSOLINI SE 1 ZANIMA ZA j ZDRUŽ. DRŽAVE Pravi, da so stavke nepo-trebne. — Kapital in de-' lo morata korakati sku-; pa j. — Razmere obeh 1 držav so različne. Rim, Italija, 16. septembra. Mussolini, dasi zaposlen z nujnimi industrijskimi in gospodarskimi problemi Italije, ni koliko zaposlen, da ne bi mo-gel opazovati razmer v Združenih državah. "Zakaj so v Ameriki stavke?" je Vprašal Mussolini ameriškega časnikarskega poročevalca, sedeč pri veliki mizi v svojem uradu. "Stavke niso jH»trebne. Tukaj v Italiji smo odpravili stavke; svojega časa ne tratimo s prepiri''. | Na poročevalčevo pripombo, da je razloček med fašizmom in ameriškim New Dealom, je rek«»l Mussolini: j "O, da, toda Amerika se je približala enemu načelu fašizma, ko jo kongres podelil načelniku vlado več pravic. Vendar pa fašizem ne more rešiti ameriških problemov. Razmere v Združenih državah so drugačne. Značaj naroda, po-trel>e časa, zgodovinsko ozadje ni isto kot v Italiji. Poleg tega pa ima Amerika New Deal. Mr. Roosevelt je mož, ki ima pr«*d seboj gotov cilj. Vem, da ima za seboj celo de-•želo. New Deal je temeljno .zdrav. Ako ne bo deloval, je vzrok iskati v načinu, kako ga 'hočejo izpeljati. Amerika mo-'ra delati za tesnejšo sodelovanje med kapitalom in delom". Na vprašanje, kako se razlikuje način izpeljave New Deala in fašizma, je Mussolini i odgovoril: | "Noben državljan fašistov-ske države nima proti-družab-(no pravice, da bi se uprl proti j postavi skupnosti. Fašistov-ska država zahteva, da vsak Iv* • • ,državljan stori svojo dolžnost, j In to velja za delavca in delodajalca. Vsled potrebe produkcije nastane tudi potreba jpo sodiščih v slučajih nesporazuma in konečno potreba pc ■ varnostnih postavah. "Na ta način smo dvignili L tlelo in delavca, toda v i sten: ' času tudi nismo zanemarili ka kitala. Kapital smatramo zs ' zelo važen faktor v produktiv ■ ni moči našega naroda". ■J Z ozlrom na "poročevalčeve r pripombo glede njegovega bo ( jevi tega govora ob koncu ita lijanskih manevrov je reke " Mussolini: "Ta govor je bil jasen ii resničen. Ponavljam, kar sen rekel. Moje stališče je neizpre rodne garde, ki so stacijonirane v tekstilnih središčih Gastoniji, Shelby, Belmontu in Concordu. Governer države Alabame je mobiliziral 62 stotnij narodne garde. Vsi vojaki se bodo izvezbali v | uporabi plina. KITAJCI SVARE PRED VOJNO Kitajski delegat kaže na nevarnost vojne v Aziji. Pozdravlja vstop Rusije v Ligo. Ženeva, Švica, 16. septembra. — Kitajski delegat pri Li-y\ narodov Quo Taiči je pov- j larjal, da je postal Pacifik sre-lišče svetovnega političnega | viharja. — Brez dvoma je, — je rekel kitajski delegat, — da ne-; p ros tan o vojaško osvajanje kitajsko severovzhodnih provinc predstavlja nevarnost druge svetovne vojne. I — Tudi je dovolj razvidno, rla je nevarnost vojne na Daljnem Iztoku v tesni zvezi s pri-sad^vanjem evropskih držav za mir. j Quo Tai-či je rekel, da so dogodki na Daljnem Iztoku neposredni vzrok, da je Rusija pripravljena stopiti v Ligo narodov in da so tudi Združe-| ne države pričele sodelovati z. Ligo narodov. I Po Quo Tai-čijeveni mnenju' je Kitajska podlaga Azije,] Rusija pa je inost med Evropo! in Azijo. Ravno tako je tudi! zagotovil, da Kitajska ne bo obrnila zapadli svojega hrbta in se ne bo oprijela japonske doktrine "Azija Azijatom". | Po njegovi izjavi Kitajska ne l»o nikdar priznala Japonski pravice do kitajske zemlje, vsled česar je pozival ostale države, da ne priznajo nove države Mančukuo. UMORJEN AVSTRIJSKI VOJAK Salzburg, Avstrija, 14. septembra. — Truplo avstrijskega voditelja katoliških napadalnih čet Wiesnerja, ki je o-pravljal svojo službo pri Hal-ieinu in ki je bi že od petka pogrešan, je bilo najdeno nekaj jardov onstran meje. Wiesner je imel v svojem telesu dve krogli. J Avstrijske oblasti so naprosile poveljstvo bavarske obmejne straže, da uvede preiskavo glede Wiesnerjeve smrti. menjeno. Kot politik nisem za ,vojno. Kot filozof, ki sledi poteku zgodovine, ne verujem, da je splošni mir mogoč. Vojna se more pričeti, ako bi se Nemčija skušala polastiti Avstrije. Samostojna Avstrija je ! neobhodno potrebna za evropski mir. Ne morem povedati natančno, kdaj se bo pričela |vojna, toda gospodarski položaj Evrope je slab**. Nato pa je kratko rekel: "Razgovor je končan!" AVSTRIJA UPA _ NA POMOČ Podonavska zveza je potrebna za gospodarsko življenje. — Zeli prijateljstvo z Malo antanto. Dunaj, Avstrija, 16. septembra. — Ko se Liga narodov bavi z zadevami Avstrije, pričakuje Dunaj, da bo kancler dr. Kurt Schuschnigg uspel in prepričal velesile, da je nujno potrebno rešiti avstrijski gospodarski problem s tem, da se razširijo tozadevne določbe, ki1 so bile dosežene na konferenci v Stresi. 1 Ligin finančni odbor je na-1 klonjen Avstriji in bo priporočal svetu Lige znatno denarno pomoč. Avstrija je zaradi dveh revolucij imela izdatkov v znesku $25,000,000, vsled cesar je treba premeniti pogoje posojila iz leta 1923 in bo vsled tega pri obrestih zmanjšan letni proračun za $7,000,000. Avstrijski vladni krogi so prepričani, da je iz gospodarskega stališča preosnova podonavske zveze neobhodno potrebna. Prvi korak k temu cilju je bil storjen z rimskim dogovorom, toda z gospodarsko zvezo med Italijo, Avstrijo in Ogrsko ni bil izvoz avstrijskih izdelkov povečan. | Avstrija upa. da se bo Mala antauta pridružila Mussolinije-vemu gospodarskemu načrtu, mesto Nemčije, katere udeležbo so pričakovali, predno so se odnošaji mod Italijo in Nemčijo poostrili. Ker je Avstrija izgubila nemški trg si ga hoče zagotoviti v nasledstvenih državah. Vsled tega si Avstrija ^mnogo obeta od bodočega ob-iska čeli oslov ašk ega zunanjega ministra dr. Beneša v Rimu. ; fVtudi Ogrska ni zadovoljna, da mesto Nemčije stopi Mala antanta v gospodarsko zvezo, je vendar že sklenila trgovsko pogodbo z Jugoslavijo. Ne želi pa stopiti v preveč tesne gospodarske zveze z Malo antanto, ker bi se morala odpovedati svojim zahtevam po premembi meja. j Sestanek kanclerja Schusch-nigga z jugoslovanskim zuna-jnjim ministrom Boskom Jefti-čem bo gotovo pripomogel k I boljšim odnosa jem med Avstrijo in Jugoslavijo, kajti Avstrija ni odobravala, da je Jugoslavija sprejemala avstrijske nazije, ki so pribežali čez mejo. Boji se namreč, da se bo do ti naziji zopet dvignili ir vpadli v Avstrijo na Stjer skem in Koroškem, kadarkoli ■ dobe za to povelje iz Monako vega. ROCKEFELLER j£ BOLEHEF Lskewood, N. J., 15. septem • bra. — Vsled slabega zdravji I bo John D. Rockefeller mora ' odložiti svoje običajno potova jnje v Florido. Njegovi zdrav niki so spočetka odločili, da b zaradi zdravja odpotoval pre r kot druga leta, toda sedaj n 'zmožen iti na pot. TRIINTRIDESET DRŽAV JE POVABILO RUSIJO V LIGO ŽENEVA, Švica, I 6. septembra. — Sovjetska Rusija je izrazila svojo pripravljenost, da prevzame stalno mesto z drugimi evropskimi državami v svetu Lige narodov. Rusija je prejela povabilo, katero je podpisalo 33 držav, da se pridruži Ligi narodov. Povabilo je bilo brzojavno poslano v Moskvo in sprejem je naglo prišel v Ženevo. Obenem je bilo tudi naznanjeno, da je bila izvoljena, da zavzame eno izmed dveh praznih stalnih sedežev v svetu Lige narodov. Ta dva mesta sta bila izpraznjena, ko sta lansko leto izstopila iz Lige Nemčija in Japonska. Oficijelno bo Rusija spreje-ta v Ligo v nekaj dneh, najbr-že v sredo. Portugalska, Pana- j ma, Švica, Belgija, Holandska . in Luksemburška niso glaso- -J vale. Rusija ni vložila običajne prošnje za sprejem, temveč je samo sprejela povabilo držav. Francoski zunanji minister j Louis Barthou je časnikar- j ski m poročevalcem naznanil, da je Rusija sprejela povabilo. * | Delegati raznih držav raz- ] pravijajo o tem, kako bi bilo * mogoče zagotoviti mir v Evro-Ipi. Posebno važno je, da se delegati balkanskih držav trudijo, da sklenejo sredozemsko J pogodbo, v kateri bi bile vklju 5 cene Italija, Turška, Grška, * Jugoslavija in Romunska. Sedaj, ko je postala Rusija 1 članica Lige narodov, bosta j [Anglija in Francija delovali za zvezo vzhodnih evropskih ' držav. Nemčija in Poljska sta ■ |že odklonili tako zvezo, toda slednjič bosta prisiljeni pridružiti so ostalim državam, ako nočet^, ostati popolnoma osamljeni. i I Ženeva, Švica, 16. septembra. — Poljska je naznanila Ligi narodov, da je zavrgla določbe versaillske pogodbo slede narodnih manjšin. i I Delegati so začudeni poslu- j šali ultimatum poljskega zunanjega ministra in delegata | dr. Beeka, ki je rekel: I — Ker se namerava vpeljati, 'splošni sistem za varstvo narod ,nih manjšin, je moja vlada prisiljena takoj odklonito, da bi Poljska sodelovala pri mednarodni organizaciji za varstvo manjšin. j S tem je Poljska zavrgla te-1 meljno točko versaillske po-1 godbe in je odprla pot drugim ; državam, da bodo zavrgle to tali ono določbo mirovne pogodbe. I Angleški zunanji minister Sir John Simon in francoski zunanji minister Louis Barthou sta z ostrimi besedami obsodila stališče Poljske, ki je s svojo izjavo javno izsilila I prelom z Anglijo in Francijo, I vsled česar bo najbrže iskala - ožje zveze z Nemčijo, ker se je i že pokazala s tem, da je skup-l no z Nemčijo odklonila Bar- - thouvov ijačrt za zvezo vzhodnih evropskih držav. >| Poljski delegat Beck je izja- j vil, da bo Poljska ostala trd- i no pri svojem sklepu, vsled če- 'jmr najbrže ne bo imela druge-i M1HAJL0FF JE POBEGNIL Sofija, Bolgarska, 15. sept. Poznani voditelj macedonskih. revolucionarjev Ivan Mihaj-loff je naglo pobegnil čez mejo na Turško s svojo ženo in nekaterimi oboroženimn tovariši. Cela drlžba se je peljala v dveh avtomobilih. Bolgarska vlada je takoj naprosila Turčijo, da ji izroči Mihajloffa. Turška pa bo najbrže izročitev odklonila, toda ga bo izgnala iz dežele in bb najbrže odpotoval v Italijo. V Sofiji je bilo aretiranih osem oseb, ker so skrivale Mihajloffa. Mihajloff je pobegnil, ker se nova vlada trdno drži svojega sklepa, da zatre v deželi rfta-cedonsko revolucijonarno gibanje, ki je posebno škodilo odnošajem z Jugoslavijo. Pred nekaj tedni so orožniki in detektivi bili Mihajloffu na sledu v južni Bolgarski, kjer se je skrival po tamošnjih gozdovih. Slednjič so mu bili tako blizu za petami, da je moral pobegniti na Turško. _ S__ LEY1ATHAN0VE IZGUBE Poveljniška ladja United States parobrodne družbe 'Le-' viathan' prihaja iz Havre in 1 .bo to zadnja vožnja paraika. j Veliki parnik, ki je bil nekdaj kralj med prekooceanski-mi parniki, je letošnje poletje j napravil pet voženj v Evropo ,in nazaj in vsakikrat z veliko izgubo. Na svoji prvi vožnji je imel izgube $143,000, na drugi pa $112,000. Predsednik parobrodne družbe P. A. S. Franklin ni povedal, ali bo parnik prihodnjo ■ pomlad zopet pričel svoje red-Ine vožnje v Evropo. NAJSTAREJŠI TOREK Adana, Turčija, 15. septembra. — Hadži Boz Agir, ki živi v vasi Mardin. trdi, da je star 154 let in da je s svojimi 143 leti postal oče sina. Prebivalci jMardina trdijo, da je bil Agir pred tridesetimi leti, ko se je ' naselil v vasi, star nad 100 let. ga izhoda, kot izstopiti iz Li- - ge narodov. j Stališče Poljske zagovorja - ;Beck s tem, da so po poljski u--, stavi zajamčene pravice na- - rodnih in verskih manjšin in ■Iso pred postavo vse enake. ^ BOD A" | "Glat Naroda" [I — Omd ud PobiUM br -S 'IfllJlIC PUBLISHING COMPANY - «"Pontlo. and a«KU in of »bay afflcwa: W W. mfc »wd. «< M I II . N—r Ywfc aty. K. Y. '6LA8 NARODA" _(Tdw »I flw P—pie)_ 1—* Iwy Day Except Sondaja mmd Holiday« la db lata idjt aa lirlli la Za New York ta celo leto $7.00 Mu III -..................*L00 Za pol leta ..................$&fiO ft pd Ml ....................$3.00 Za inocemacro aa celo leto......$7.00 h lata ..................$UO Za pol leta.................... jaiso ___Babaertptloo Yearly $6.00 Advertisement on Agreement _"Qlna Naroda" lMiaja raakl dan UraemiH nedelj to praralkor._ P>Poročil kanone angleških Vickers i >varn- To bi nikdar ne ]>ostalo znano, toda izvedelo se je, '.?r so ameriški industrijalci izgubili iiar«x"ila. Vojaški dostojanstveniki južno ameriških držav s-> r j rejemali visoke podkupnino, oziroma provizije, kar je rrkoliko bolj milo rečeno. Večkrat je prišel denar nepra-a i osebi v roke ter ni dosegel cilja- V tekem shičaju ga je 1 llo pač teba drugič odšteti. Senatna preiskava v Washingtonu je dvignila dosti prahu- V Angliji in Franciji so začeli o tem pisati najuglednejši časopisi. Angleška delavska stranka zahteva, naj se uvede v Angliji slično preiskavo. Vlade južno-ameriških republik : o pisale v Washington po natančne podatke, v namenu, da kaznujejo krivce in zaščitijo nedolžne. Dva kongresnika sta bila obdolžena, da sta nudila pravno moč neki municijski družbi. Oba sta seveda zanikala vsako krivdo, Ki jima je pa skoro dokazana. ; Vse kaže, da 4x> preiskava se precej časa trajala- Dokazi l nega materijala je dovolj, da bi vlada lahko takoj na-stopila proti krivcem, toda inerodajni krogi čakajo. Čakajo kakor vedno. i Izpremembe tako ali tako ne Ih> nobene. Odpraviti bi bilo treba vojne, ki omogočajo niunieijskiin kompanijam dobičke. Do tega je pa še daleč, daleč. Važno za potovanje. Wdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga bd tam, potrebno, da je poučen v vseh stvarsk. V sled naia dolgoletna tkuinja Vam tamoremo dati najboljia pojmnila im tudi vsa potrebno priskrbeti, da ja potovanja udobno •» hitro. Zato ae aaupno obrnite na nas ta va pojasnit*. Mi preskrbimo vsa, bodiH proknjo j d povratna 11 ovci jo- \ nja, potne lista, trišejo in sploh v te, kar je trn poiovanfo potrebno 9 najhitrejšem času, in kar ja glavno, sa najmanjša i **oiki. Nadriavljani naj no odlašajo do sadnjega trenutka, ker prodno bo dobi « Washing trnm povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mesoo. PMta torej takoj aa brooploSna navodila in oa^tavl jamo Vam, da bosta poceni im udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y. 1 HEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 17, 1934 POSOJILA ZA POPRAVO HIŠ ' 25,000 denarnih zavodov, raztresenih po vseh krajih te dežele, je pripravljenih dajati posojila hišnim posestnikom za popravke in dograduje. To j<* ena izmed točk ohromi lega vladnega programa, ki je nedavno stopil v veljavo, in ka-'terega svrlia je doprinesti k jVečjemu zaposlenju in istočasno zaustavili razpadanje hiš in njihovo zgnlm na vrednosti. Tekom teh let depresije so vre-liie in elementarne prilike počasi uničile nič manj kot 25 j milijonov hiš v t«»j zemlji. Bar-jVa na lesenih hišah bledi, strehe propnščajo vodo. stene in , zidovi razpoka jo — in konec je hiše. Večinoma lastniki ni-'so mogli zaustavljati to propa-•datlje, ker nimajo sredstev za I »opravlja nje. i Po načrtih najnovejšega .vladnega oddelka. Federal Housing Administration (F. II. A.), ima vsak odgovorni hišni posetnik prilik«> izposo-Idiii ni denar na svojo osclmo oapovortidst ol» razmeroma nizkih obrestih pod (»obojem, da se izposojeni dnear rabi za popravljan oziroma dogradijo nepremičnin. Federalna o-; blast je s tem rešila vprašanj«* j pomanjkanj«* kredita, in t«» na tak način, da j«- nstanoviln \\-i-tional Morltjap' Association., katerim se slavijo na razpola-' Igo potrebne vsote. Nadalje se |je dovolilo iiaro«hiini bankam !dajanje kreditni preko «l«>s*»da-injih omejitev. x | Posojila in- I »odo prihajala «lirektno od vladnih ag«-uoij. marv«*«' potom narodnih in «lr-žavnih hank, trust k otipan i j. industrija I nih hank ali hranil nie, stavbenih in posojilnih zadrug in sličnih na vsako hišo, ki I jo poseduje (kvečjemu na pet ( hiš). Posojilo se more povra-leati v inestekarno jamstvo, (mortgage) ali kakih drugih garancij. Kdino se zaht«*va. «la hišni fiosestnik p«»dpi.M- -v«»jo lastno zadolžnico. t Pre«lno se taka zadolžnica i (nota) sprejme, mora iz|M>so-| jevatelj dokazati, da je lastniki neprenii«"nine. da so davki in obresti na hipotekah pla«"*am in da nima obveznih plačil več kof svojega letnega za posojilo. On zato sprejema $1)5 in« ako želi plačati mesečno, more povračati |»o $8 na mesec. Drugih stro-iškov ni. Trgovske tvrdke in farmer-ji imajo prsi v i eo do posojila ob ist ih poirojih. Obroke umre farmer plačati sezonalno mesto v mesečnih obrokih. Vse mulaljne i»o«hitke najdejo interesenti v ilustirani brošuri "How Owners «>f Homes and Business Property "GLAS NARODA") zopet pošiljamo v do-1 morino. .Kdor ga hoče I naročiti zrn svoje sorodnike ali prijatelje, to I lahko stori. Naročnina za stari kraj stane 97. V Italijo lista ne po-siljanao. miMiUiUiUdfiiigfBfiaaiain^ Can Secure the Benefit of the National Housing Act". Ta 14booklet" se more dobiti zastonj, ako se piše na Federal Housing Administration, Washington, D. C. FLIS. Iz Slovenije« j Strela uziga. 31. avgusta se je takoj |m> 12. uri sjM-l nenadno pooblačilo in |H>javila s«' j.- nevihta, med katero je nekajkrat moč-j lio posvetilo in udarilo. Takoj, V | m »čet ku nevihte je strela U-darila v Savo, kmalu zatem pa v bližnji Stari vasi med Vidmom v gospodarsko po-slopjf posestnic«> Amalij«* Kr-liian«i\<-. Xa|Htsl<-ii(-;i. ki si' j«» v tistem hipu bas mudil v podstrešju pri krmi. je strela vrgla. že v moledujem trenutku' pa so ognjeni zublji objeli pod-' strešje, v katerem je bilo f»0 do1 SO m krme. Prestrašeni doma-' či tel* sos4*« i je s«» še rešili iz hlevov živino in svinje. Skoda je preeejšnja, poslopje pa je bilo zavsirovano le za 20,000 Din. 1 Okostje neznanega turista nad Okrešljem. 2. septembra zjutraj je priredil Drago Kralj, ravnatelj Celjske posojilnice, lov na gams«* na«I Okrešljem. V skalovju m«*«l Kamniškim sedlom in na poti proti Pasjemu sed- j hi je pogodil h'pega gamsa.1 Kmalu nato je zagledal drugega gamsa, sprožil je in misleč, da je tudi tega zadel, j«* naročil lovskemu pazniku Plesni-! ku. naj gre gamsa iskat. Plesni k pa ni naš«'l gamsa, pač pa j<* zagledal po« 1 sklanato st<*-no, stran «mI turistovske |M>ti o-kost j<» neznaiK'ga moškega. Pri mrtveeu so našli dobro o-11 ranjen o obleko in pelerino,' dva pasa in čevlje. Kn čevelj je ležal na lobanji, drugi, v ka-terem j«* tičala «>«llomljen:i no- TALENTIRANI ZIDAR jfe Fritz Kenkels iz New Yorka. Ker je bil brez dela, je prosil občino za podporo. Dali so mu potreben cement in orodje, nakar je začel s svojim štirinajstletnim sinom izdelovati kipe znamenitih / meri kan cev. Na sliki je portret bivšega predsednika Theodora Boosevelta. Vsega skupaj bo. na-pravil1 dvajset'kipov. ga, pa nekoliko vstran. Neznanec je najbrž lani strmoglavil s skalovja p«»klic;mi nemudoma v (tozdno ulico v Maribora. Pri britju si je prerezal vrat 27. letni ključavničar državne železnice Ivan Call. Nesreča se je zgodila po nepazljivosti. Le nagli prevoz mu je rešil življe-iij«*, ki mu je odt«*kalo iz prerezanih žil. Zemlja zasula hišo in mlin. 27. avgusta, okoli petih zjutraj, je začni mlinar in čevljar Martin Bergant iz Kresinvrha 27 čudno šumenje nad svojo liošo. Opazi le, «la se premika z bližnjega hriba velik plaz zemlje. Takoj je odhitel v hišo budit ženo iu otroke, ki so kar v nočnih oblekah pohiteli iz hiše in to še ob pravem času, da so si r«*šili življenje, zakaj ta plaz zemlje je nenadoma zasul vso hišo, da se ne vidi iz zemlje. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU W JlKiOSMTIIO Za f ZJI .......... Din. IM $ 5.35 .......... Din. 20« S 7JS6 .......... IMn. 3N $15.25 .......... Din. 6M fgt.ŽS .......... Din. 1 m V ITALIJO Z» $ ».35 ....................Ur 190 ....................IJr 20« M4.W ....................Ur 500 ....................Lir 1000 ..............Ur 2006 KER 8K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AU DOTA Sa isplatUo rotjUh na tako* kot sgora] navedeno, bodUl t dinarjih ali lirah dovoljajono te bolje pogoje. IKFT.ACiLA T AMntlftRIH DOLA K J IN Za taplaCIlo t 5,— mserntm ponlati..........$ 5.75 $!•— - » ..........$10.85 $15— - » .........$16.—. $2**— " " .......... $21— $<•— " w ..........$41.25 $5t-— " - ..........$&IM rrcjntnnlk dl t «tarem kraja izplačilo ▼ dolarjih. Najna rnkatOa laTriuicaM pa CaMe Lcitic ta pHsUjbiiM $1.-^ SLO VENIC PUBLISHING COMPANY "ta** Naroda" 21C WK8T 18th STREET NEW YOKE, N. Y. THE LAKQB8T SLOVENK DAILY in XT. 8. A. i Piaz se je odtrgal zaradi velikega naliva, ki je hil ponoei. Zasuta je hiša, ki je ohenem mlin v njej. Ko so pozneje sosedje za«Vli kopali, so videli, da je hiša in vse, kar je hil v njej, tako oprava in drugo, popolnoma zdrobljeno in uniee-no. Hiše ne ho mogoee več zidati na starem mestu, a tudi v hI i zini ne kaže, ker je tu velika grapa, od oheli strani obdana od velikih hribov in se je l>ati, tla hi se oh količkaj večjem deževju zopet utrgala zemlja in zasipala grajo ter vse, kar je bilo v njej. Ogenj v hmelj ski sušilnici v Žalcu. 2!>. avgusta oh 8 zve«'er je v hmeljski sušilnici g. Flajsa v Žaleu izbruhnil vsled prevelike vročine požar; ves t«*den so v sušilnici sušili hmelj zase in druge posestnike. K sreči so domačini, ko so ognjeni zublji že segali skozi okna in na podstrešje, opazili pravočasno požar. Sušilna naprava j«» vslo«! ognja pool noma uničena. Začelo je gorel i ž«' tudi traniov-je in okna. Ko je domači sin opazil ogenj, od stniliu ostr-mel, poklicani so bili gasilci in pustili so biti plat zvonn, tako da je bil ves trg pokonci. Lju-jdje so takoj prijeli za «lelo, i ženske so pridno nosile vodo in I gasile. Kmalu je prišla tiuli požarna hramba, ki je hitro stopila v akcijo ter rešila objekt. --I ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Steve Bil no vet z, 329 K. Sheridan St., Ely, Minn., 50c. Denar sprejeli in ga homo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. i I ^ - | Cena DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA I Angleško-slovensko Berilo KKGLISH SLOVENE HEADER STANE 8 A MO i $2 Naročite ga pry —. KNJKARNI GLAS NARODA'| 216 WKST IHth STUEE'f 1 NEW YORK CITY Peter Zgaga Staremu |>ečlarju so ponujali srečko dobrodelnega društva rekoč: Priredili smo loterijo za u-,bogo vdovo. Kupite vendar nekaj srečk. j — Mi je prav žal, — je o«l-jvrnil pečlar. — pri meni hi se ubogi vdovi ne godilo tdeset funtov? .Ja, pa še kaj! Ravno stoinšestdeset jih j«* imela zadnji to«len. In «»tro-ke zanemarja, da je groza, možu pa komaj vsak drugi dan skuha večerjo. In v kakšnem neredu ima stanovanje. Ne vem, če ga dvrakat na leto j>o-spravi. In za vsakim dedcem pogleda. Xj«*n mož se mi smili. No, pa kaj bi govorila ... — Kako psi kn! Otrokove skrbi so tako kratkotrajne kot je kratkotrajno veselje oilrasle-ga človeka. * f'loveku, ki ni bil še nikdar s ročen, je težko verjeti v sre-eo. * Naj bo kletka iz čistega zlata, ptič, ki je v nji zaprt, se nei bo nasitil od nje. Zdaj je napočil tisti čas, ko s<» hod«> za«Vnjali "dopisi" 7, besedami: — Jesen se je pri-bl ižnla, doba piknikov ic minila in zato je naše društvo sklenilo, da priredi svojo prvo jesensko zabavo v dvorani... itd. Tako bo šlo vse tja do meseca maja, ko se bo v "dopisih" za blestelo: — Pomlad je. tu. Naveličali smo se zabav v zaduhlih prostorih in zato je naše društvo sklenilo, da priredi svoj prvi piknik v prosti naravi... itd. "OLAS NARODA m NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 17, 1934 KRATKA DNEVNA ZGODBA j K THE LARGEST SLOVENE DAILY In TJ, 8. A. ko |K)stavo, nežen profil, skoraj žametaste lase... Jn te njene oči! Za saw j ene so v svojem vijoličastem sijaju. — Kli, vi ste sanjač! Nepo-lioljsl jiv pesnik v naši prozaični dobi.". toda v splošnem i-inato prav, ko «*ovorite o njenem zasanjeiiem pogodu, če-prav Iti bilo točneje reči, da je melaulioličeii. I'lwiga gospa Solange je namreč zelo nesrečna. — Nesrečna, pravite? Za-kaj T — Pred dvema letoma se je omožila... Ste poznali Andrea Carice? — Kako pa naj poznam ves Pariz! — No, mislil sem, ila in tudi omožila se je z njim. (hi pa ne samo da jo je brezobzirno varal, temveč je kmalu zapravil skoraj polovice njene dote... Ona, vsa razoča rana v svojih sanjali, je poskn sila končati si življenje, in ko je okrevala — ji ni preostajalo seveda nič drugega, nego zahtevati ločitev zakona. Raymond Ix'onir je bil ves h sebe pri misli, da se je mogel na svetu najti mož, ki je varal tako idealno bitje. Paul Vidal j«* uganil neizgovorjeno željo svojega mlajšega prijatelja in porabil je prvo priliko, da ga predstavi gospe Solange Car ree. In Ravmonda je očarala mlada žena, ki njen nežni smehljaj ni mogel prikriti odseva žalosti, ki je še vedno težila njeno dušo. Solange je bil pa Raymond očividno vseč, kajti pr veinu srečanju je sledilo dru-iz slučajnega |>oznanstva s<• j«* razvilo prijateljstvo, dokler ni prišel Raymond Lenoir nekega dne k Paulu Vida-lu s prošnjo, naj mu bo priča pri njegovi poroki s Solange. Zakon je bil izredno srečen. Na koliko načinov vam pomaga? 1U[KS. WOLK je imela električni šivalni stroj osem let. Z njegovo j Kil nočjo napravi skoro vso svojo obleko. l*red leti, ko je začela gospodinjiti, je bila razsvetljava edina električna priprava, ki jo je imela Mrs. Wolk. Potem se je naveličala težko dvigati likaluikc s peči na desko in zopet nazaj ter je kupila električni likalnik. Temu je sledil toaster, vacuum cleaner, šivalni stroj, radio, solučna svetilka, gorkOtua blazinica in »tiskalnik za gosjiodarjeve ovratnice. Naposled si je nabavila električni refrigerator in sedaj ji v tem oddelku štedi elektrika denar. Mrs Wolk se kakor tisočere druge ženske poslužuje več in več elektrike. Prvič, ker deluje zvesto iu dobro zanjo, lii drugič, ker tako malo stane. Naprimer: 1C OONI ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ VSE POPOLDNE mE NEW YORK EOISOS COMPANY • CHE UNITED ELECTRIC LIGHT ANO POWH COMPANY BROOKLYN EDISON COMPANY, INC • NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY toda kmalu je Raymond začutil, kako ga grize ljubosumnost. Ne, ni bil ljubosumen na sedanjost. Solange mu je bila zares najidealnejša žena, kakršno si je mogel želeti, toda ljubosumen je j »ostajal na preteklost, na tisetga Andrea. Na Andree Carree, ki se je bila Solange vanj prvič zaljubila, ki se je bil polastil njenega srca in telesa, ki je bil napravil skoraj še iz otroka ženo... Bil je neizrečeno ljubosumen na tega dona Juana, ki mu je o njegovi razuzdanosti pravil Paul Vidal. O, kako ga je morala Solange ljubiti, da je mogla vse to prenašati, kako ga ie morala ljubiti! Raymond se ni mogel več premagovati in tako je začel svoji ženi očitati, da je preveč ljubila svojega prvega moža, da je njena ljubezen do njega, do Ravmonda, gotovo samo senca njene prve ljubezni do tega elegantnega in razudane ga zapeljivca... Solange je najprej smeje zavračala te o-čitke, češ, kako neskončno srečna in zadovoljna je v svojem drugem zakonu, ko pa Raymond le ni odnehal s svojimi očitki, je končno resignirano obmolknila. Raymandova ljubosumnost je pa stopnjevala in ves iz sebe je ponavljal: — O, kako ga je morala ljubiti! Tako so mhiili tedni in meseci, toda Ravmondova ljubosumnost se ni nič zmanjšala. Nekoč, i>o trgovski konferenci, ko je stopal po Klizejskih po-ljili, je srečal pred hotelom Claridge Paula Vidala. Že dolgo se nista videla in Raymond se je rad odzval Vidalovemu vabilu, da bi šla na kozarček portskega v bar hotela Ola-ridge. Ko sta prišla ]»o stopnicah v bar, je obrnil njuno pozornost nase debeluhast možic, pravi dvojnik nekoč slavnega ameriškega filmskega i-gralea Fattyja. V družbi treh jiodjctnill deklet je možic naročal menda že deseti cocktail. C* i m je zogledal prišleca, jima je pomahal v |»ozdrav. Morda je poznal Paula Vidala ali pa ga je smatral za koga drugega. — Kdo pa je to, prosim? — je vprašal Raymond Lenoir: Paul Vidal se je nekam v zadregi nasmehnil in odgovoril: — To vam povem jiozneje. Sele ko sta stopila iz bara, je Paul ob slovesu pri]H>mnil : — Vprašali ste, ko -je bil... inu, Andre Carree, prvi mož... Raymond se je zdrznil in zardel. Tak je bil torej moj prednik, jo pomislil, na tega izžetega, debeluhastega razu zdanca sem bil ljubosumen? — Torej on in Solange?... Ničevost in brczjiomembnost navadnega pijanca je vrgla sen-eo tudi na njegovo ženo... Kako smešno, kako brezpomembno se mu je zdelo zdaj vse to. Raymond Lenoir se je vzravnal in zadržal korak... saj se je vračal domov rešen ne samo svoje ljul>osiminosti, temveč— kakor je to že navada — tudi svoje ljubezni. DVE SIROTI Spisal A, D. ENNERT 204 MLEKO V KAVI Dodatek mleka v kavo ne rabi samo izboljšanju okusa, tem več ima celo vrsto kemičnih in fizioloških učinkov. Kofein v kavi ima n. pr. to lastnost, da pospešuje izločevanje seči. Praški profesor Starkenstein pa je dokazal, da se z dodatkom mleka ta učinek kofeina skoraj uniči, ker ga mleko nekako eadržuje. Najbolj učinkuje kot pospeševalec sečnega izločevanja črna kava in to celo bolj nego čisti kofein. Iz tega je umljivo, zakaj o-slabi mleko tudi dražeči vpliv kave. - Advertise in in "GLAS NARODA' .■-J ' zU4 i | V trenutku, ko je zagledala na ulici viteza, jiiu je pokazala Luizo, kot da mu hoče povedati, da je že dosegla edini cilj, ki je vanj upala, in da ji zdaj, ko je zopet našla svojo slepo družico, preostaja sanig posveti njemu vse življenje, vse svoje srce brez omejitve. Potem je pa čakala, da pride doktor He bert, v nadi, da ji pove kaj o vitezu. Iiada bi bila zvedela, kako je mogel Roger pobegniti iz Bastille in kaj je počel po tem, ko je bil zunaj, da bi jo našel. Toda zdravnik je o tem molčal. In Henrika je morala zaenkrat potrpeti. Od tistega dne je prišel zdravnik k svojima varovankama samo nekajkrat in Henrika je opazila, da je zelo zaposlen. V nasprotju z vsem svojim prejšnjim početjem ni nil i vprašal po zdravju svojih varovank. Toda nobena mu tega ni zamerila. Henrika je celo mislila, da se pripravlja ne'kaj važnega za njo. Kar je sledifo, je v polni meri potrdilo njeno slutnjo. Nekega dne jo je poklical zdravnik v svojo sobo in ji dejal: — Tega, kar vam hočem j>ovedati, ne sme nihče slišati-.. Upam, da svoji družici niste povedali ničesar, kar se tičo... — Ne!-., ne!... je vzkliknila Henrika; razumela je takoj, na kaj doktor namiguje. — Dobro torej, nisem se zmotil... Zdaj torej razumete, čemu sem vas klical sem. Govoriti hočem z vami o vitezu de Vau-d rev j u in njegovem stricu grofu de Lime-resu. Pri grofoveni imenu se je dekle zdrznilo in njena malo prej še rdeča lica so poble-dela. Zdravnik je ni pustil, da bi se zatopila v mračne mis'i. — Gotovo ste razumeli, drago dete, — je dejal z očetovskim glasom, — da ni bil moj namen samo to. da bi vas skril pred policijo- Nikar se tako ne tresite; trdno namreč verujem, da se bo posrečilo to, kar bi rad za počel z vami... Poslušajte me torej dobro, da boste prav razumeli, kaj pričakujem od vas. P<»veseliili oči je Henrika čakala, kaj ji bo zdravnik povedal. Zdelo se je, da išče doktor Hebert primerne izraze, kako bi pripravil dekle previdno in počasi na to, kar ji je hotel povedati, da bi se preveč ne prestrašila. — Drago dete, — je spregovoril z mehkim glasom, — vas položaj bi bil postal kmalu neznosen, če bi ne bili našli sredstev, da ste rednim potom dosegli milost in svobodo. Pri besedi "milost" je Henrika dvignila glavo- — Kaj sem pa storila, da bi morala, prosit i milosti ? Mar sem zločinka ! Zdravnik je žalostno prikimal z glavo. — Naj ste se pregrešili ali ne, obsojeni ste bili. — Obsojena i Kdo me je pa obsodil i Po vejte mi, prosim! Saj nisem stala pred nobenim sodnikom- Zgrabili so me in odvlekli v Salpetriero. Kaj je do voljeno obsoditi človeka brez zaslišanja, brez dovoljenja, da bi se smel zagovarjati ? S svojo zdravo pametjo je Henrika dobro razumela, da je niso prav sodili. In njen duh se je upiral pri spominu na nasilje, za grešeno nad njo. Presenečen nad njeno zdravo pametjo je zdravnik nekaj časa molčal- Njegov sklep se sicer ni mogel omajati, vendar pa zato ni imel nič manj mučnega vtisa, da sili tako nedolžno prositi milost, ponižati se pred možem, ki je bil tako brezobzirno zlorabil svojo uradno moč. Henrika je čakala drlrte, ogorčena pri misli, da so ravnali z njo "kot z vlačugo, ki za njo ni sodišča in ki jo z vsa pravico kar takoj za pro- Razumela je končno, kaj ji je hotel zdravnik povedati in zakaj je okleval; in silna v .svoji kreposti je dvignila glavo. Zdravnik je pa prišel ta čas na sredstvo prepričanja, ki naj bi vse doseglo. — Drago dete, — je dejal. — ne bova poskušala doseči za vas milost za ceno vašega i Ljubiteljem | leposlovja | i Cenik knjig vsebuje mnogo le- /J i . pih romanov slovenskih in tu- ) j 1 jih pisateljev. Preglejte cenik I V in v njem boste našli knjigo, ki V vas bo zanimala. Cene so zelo tt zmerne. g Knjigarna | "Glas Naroda" j . ' V • £ • LJUBOSUMNOST V pariškem hotelu Claridge,! čigar dvorana je znano zbira-, lisce evropskih filmskih nnig-natov, kakor se nazivajo mednarodni trgovci s filmi, med katerimi jih je devetdeset od j >to >?ališk**£?i |M»r«*kla, se zbira na |M»|Mili se iz njega mogla vrniti znova ponižana- — Seveda ne, »lete moje. To zagotovilo in pa zaupanje, ki mi ga izkazujete, vas bo j gotovo napotilo, da'boste storili to, za kar j sem se v vašo korist odločil... Grof de Li-' nieres ne sme več dvomili o tem, kaj ste storili, da spravite k pameti njegovetra nečaka. .. In edino sredstvo... Henrika je pogledala s svojimi otožnimi , očmi zdravnika, kot da ga hoče vprašati, kakšno sredstvo je to. I — Je to. — je nadaljeval zdravnik, — da •greste h grofu 111 mu pojasnite... , --laz g — Da. vi: da mu pojasnite vse, prav vse. kar se je zgodilo med vami in njegovim nečakom. Povedati mu morate, kaj vse je vam mladi plemič obljubljal iu kako ste ga kot siromašna delavka zavrnili. Opisati mu morate, kako je vitez pred vami prisegal, da bo premagal vse ovire, da postane vaš mož. Končno mu morate tudi povedati, kako ste bili aretirani..- — Saj mi ne bo verjel, lie bo mi hotel verjeti. — je odgovorila Henrika vsa obupana. — Boste že našli primerne besede, da ga prepričate. Mar so'ze v vaših očeh ne dokazujejo. da morate hiti samo nedolžno krepostno dekle, vredno spoštovanja vseh poštenih ljudi In pravim vam, drago dete, grofje v takih primerih dober sodnik... Ko bo vas zagledal. ko spegovorite ž njim, vam bo verjel. Henrika si* je vsa tresla od razburjenja, '-*i ga ni mogla premagati. Čutila je, da .-e* je zavzel za njo in jo rešil sramote. — Pa naj bo, — je dejala, — storila bom . tako, ker mislite, da je ta korak potreben. Zdravnik je prijel Henriku za roko, da bi se ji zahvalil. Tako je hotel pripraviti ubo-,go mučeiiico na zadnjo preizkušnjo. Dotlej je šlo Henriki res samo za to, da bi dokazala grofu, da odklanja ponudbe viteza de Vaudreya. (Dalje prihodnjič.) "Q L A B H A E O D A" ______ NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 17, 1934 ^ . __THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. ~I / Katino oče se izdajo, ko reče smeje: — Sedaj vem, kako to pride, da vaš gospod brat vedno najde pravo l»esedo za mojo mater. V njegovi navzočnosti se nidkar ne čuti v zadregi- — In v moji družbi, upam, tudi ne več dolgo. — To upam. Torej na svidenje, gospodična Danilea. Daniela si obe svoji sobi Ipeo opremi ter vedno stopa k 1 oknu, da gleda po vrtu. Kako lepo mora biti tukaj poleti, ko vse zeleni in evete Tukaj ni tako kot v kakem velikem me-stup. Sedaj pa je ležala tenka snežena odeja. Točno ob petih gre Daniela doli. Peljejo jo v lepo, prijazno sobo. Pred ogniŠčem, za katerim je bila skrita osrednja kurjava, je bila lepo pogrnjena miziea. Ravnateljeva gospa je že sedela v udobnem naslonjaču. Kati pa stoji pred njo in polni skodelice. — Pridite, gospodična Daniela, pridite k nam. Mati že prav zadovoljno sedi, — pravi Kati z nasmehom. Daniela stopi bližje. — O, kako lepo je tukaj, — pravi smeje in poljubi roko gospe j, ki jo ji je ponudila, p^ jo hoče naglo umakniti. — Prosim — pustite to — moje roke so trde in raskave. Toda Daniela trdno drži njeno roko. — Zato ko te roke vredne tem večje časti, milosti ji va gospa. To ni samo običajno olika, da si jo pritisnem na svoje ustnice. Vaša gospodična hčerka mi je povedala, da so te roke pridno in neumorno delale. Z negotovim pogledom se gospa ozre v Danielin obraz. — Težko se privadim na vse te nove stvari in navade, gospodična Falkner. Moj mož pravi, da je to nazadnjaško in nerodno. Toda ni mi iiosobno lahko, ako se moram na stara leta kaj novega uriti. — Prav nič se vam ni treba učiti, milostljiva gospa. Taka gospa, kot ste vi, mora vodno in povsod ostati sebi zvesta. — Toda če imamo v hiši kako odlično družbo — visoki gospodje delničarji s svojimi soprogami, med katerimi je tudi nekaj plemenitašev in drugi odlični možje — potem jim moram vendar skušati biti enaka. Daniela smeje zmaje z glavo. — Zakaj.' Družba, ki pride v vašo hišo, se mora ravnati po vas. Vi v svoji pripro>ti dobrotljivosti. s svojjm dobrim' srcem,^ ki je nad vsako priučeno visokostjo, ostanite vedno, kakoršna ste. Potem imate za vsako družbo pravilno obnaša-! nj^, tudi za najltolj visoko. Kati Danielo hvaležno jiogleda. ' ! — Ali sedaj vidiš, mati, sedaj slišiš še tudi od koga dru-gefa Samo meni nočeš nikdar verjeti. — Mislila sem. da me hočeš samo tolažiti. Kati. ker se ne morem kar tako vživiti v visoke običaje. Ali res mislite, go-' spod i čn a Falkner. da s«, ne l»o nikdo spodtikal nad mojim navadnim meščanskim obnašanjem, kadar imamo kako odlič- ■ nejšo družbo? — Prav gotovo ne. milostljiva gospa. (Jospa, tako mirne-go značaja, kot vi. ne more biti nikomur v spodtiko. — Vedno sem v taki zadregi, zlasti, kadar sem sama v vi-' soki družbi. Moj mož in moja hči sta vedno tako zaposlena vi tifrib slučajih. I — Sedaj se vam ni treba prav ničesar več bati, milostljiva gospa. Za vsak slučaj bom vodno poleg vas, ako morata vaš mož in vaša hčerka biti kje drugje. In vse se bo samo lepo razvilo. Tn tedaj vas bom podpirala, ne da bi kdo kaj opazil. ? Oči stare gospe veselo počivajo na Danieli. — Vi znate jako dobro dati upanje stari ženi. Kati zadovoljno posluša in medtem reže duliteeo potico. — Prosim, vzemite, gospodična Daniela, — jo sili. j Tn Daniela se posluži ponudene sladčice. Vse tri se prijazno razgovarjajo in gospa Herderjeva je vedno bolj zadovoljna in vesela. Tn ko Daniela s porednim nasmehom vzame že tretji kos, se gospej zadovoljno zategne obraz. — Tako le domače piti kavo se mi zdi mnogo prijetnejše, kot pa čajanka, ki je seda i v navadi, — pravi Daniela. Stara gospa veselo prikima. — m'fiJ'm tudi jaz. kajti vedno se najrajše držim sta-rih navad. Tn še danes bom za jutri sama spekla zopet potico. 21. poglavje. Daniela se je popolnoma vživila v Herderjevo hišo in ne da bi se zavedala, je postala poleg domače hčere središče Iler-I derjeve družine. Brez gospodične Daniele sploh ni več mo«do iti Povsod je morala biti poleg. Ako sta si Kati ali njena ma-' li hoteh kupiti novo obleko, ako si je gospodar kupil nove! kravate, ali če je bilo treba v hiši kaj prenarediti — povsod je morala Daniela biti poleg s svojim nasvetom. Tn obe de-1 kleti sta si med seboj dajali spodbudo. Daniela se je zopet na-i učila veselega mladega življenja in brezskrbnega smejanja I kar je v svojih prejšnjih dveh službah že skoro pozabila' Kati I pa je bila vesela, da je imela pri sebi človeka, s katrim je mogla govoriti in se šaliti. I V pričetku decembra je bila v Herderjevi hiši določena' velika slovesnost, za katero je bilo razposlanih mnogo vabil, ne samo na delničarje podjetja, temveč tudi Štefanu in Bozu. I Ker je moral Herder v važnih trgovskih zadevah odpo-j tovati, sta Daniela in Kati pripravili vse in sta delali vse tako veselo in brezskrbno, da se tudi gospa Herderjeva ni pravnic bala velikega večera. j Nekega dne, ko je šla gospa Herderjeva pri odsotnosti« svojega maža nakupovat in sta bili Daniela in Kati. zaposleni z ročnimi deli. se priglasi dr. Falkner. Oospoda doktorja kar pripeljite, — reče Kati naglo. Xato pa zardi in pravi nekoliko v zadregi Danieli: — Oprostite, če sem vas prehitela in sem vašega brata1 tn-sem povabila. Mogoče želite sami ž njim govoriti. V temi slučaju se takoj umaknem. » Tada Daniela jo pridrži. Vedela je, da s tem Bozu napra-l ▼i veliko uslugo in najbrž Kati tudi. j Prosim, ostanite tukaj, gospodična Kati. Moj brat in! n imava nikakih skrivnosti. v »v (Dalje prihodnjič.) " - i KAZNENEC JE PRIPRAVLJAL UPOR J»ZH"li državah so na dnevnem redu. Govorniki pozivajo stavkarje k vztrajnosti ter jim dajejo navodila, kako se morajo vesti v tem ogromnem boju med delom in kapitalom. Pričajoča slika je bila vzeta pred avditorijem v Charlotte, X. («*. ~ ZBOROVANJE TEKSTILNIH STAVKARJEV SLOVENIC PUBLISHING CO. I TRAVEL BUREAU ,, 5 n< WEST 18ta STREET NEW lOKK, M. T. Jfflfej&fiai, , j j PldlTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, Rl- A I ; ZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-\ TC VANJE šibki fgl SHIPPING tM §gf NEWS y% KRETANJE PARNIKOV ZA MFiFC SEPTEMBER. »'<24. 19. septembra: I*i"«'x. Rnosevrlt v Havre .\>w York v Hamburg 20. septembra: X! ;iji'slic v Ct.erlmurg 22. septembra: Cham plain v Mavre Brrcnftaria v t'hc-ttx>iirg Satu rti ia. v Trst 25. septembra: Stat«-ndam v Itouaiicnp aur \ie- ?6. septembra: Mauritania v Cherbourg Washington v Havre Albert l:a!lin v Hamburg sej»teml»ra: Bremen v Kremen 29. septembra: Conte di Savi-.a v f.fnoa lie de France v Havre 3. oktobra: Afpiitania v Ohort.ourjr Deutschluntl v llamburR I'res. Har.linpr v Havre 5. oktobra: Olympic v Cherbourg 6. oktobra: Paris v Havre Kurnjia v Bremen SI. LniiiM v llamliurg Vulcanla v Trsi 10. oktobra: Alanha.tan v Havre Hamburg v Hamburg Iterenguria. v Ciierb«.iirg 12. oktobra: MaJ«-sti»- v Cherbourg 13. oktobra: I«ifaye|te v Havrt I£ex v Genoa Viendam v Boulogne mir Mer 17. oktobra: f l*r,-s. Itoosevelt v Havre New York v iiamL-uig 19. oktobra: Statemlam v lioulngnc aur Mer 20. oktobra: Hrenien v Itraineu !!<• <1» France v Havre 24. oktobra: \\ i^hlneton, Havre .\ uitania v CberU'Urg 25. oktobra: AT'm-rt Hal in v Hamburg 26. ' ktobra: O'yn ;»ic v Cherbourg 27. oktobra: K iropa v Hremen C! amplan v Havre C- nte < ut.Hilitafid v Hamburg I^HhA MirnTfiMii 1^7 dni do JUGOSLAVIJE m NA GORNJIH BRZO PARMKIH Khsprr.sni vlak oh firemen In Kuropa v Bremerhaveu zajanx'l udobno potovanje do IJIKLIANR Ali potujte s priljubljeni- f* a ■ ■ ■ jj D 11 C mi eksprf-nimi parniki: w L U jVl D U d DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna odplutja z d^- Izbonie železniške zveze bro znanimi kabinskimi 9 od Cherbourga, Bremena paruiki ali Hamburga /a pojasnila vprašaji« lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0Y l1"" 57 BROADWAY, NEW YORK =HI Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem MoHtveri i k e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki: SVETA l*RA v platno vez...............90 v fino usnje voz ..........1.50 v najfinejši' usnje voz____1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DlJŠO v platno voz...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI (iI.ASOVI v platno vez...............80 v usnje vez ..............1.20 v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez ____1.60 KVIŠKU SRCA v iniitirano usnje vez.......00 v usnje vez ...............80 v finy usnje vez..........1.— v najfinejše usnje vez____1.20 v najfinejše usnje tnla vez 1.50 v i»el celluloid vez.........1.20 NEBKSA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.50 v najfinejše usnje t rila vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez.....1.— Slava Bogu. a mir ljudem fina vez.................1.50 najfinejša vez.............1.60 Zvonfce nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienar, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v bolo kost vezano........1.10 Come l"nto Me v platiiire vezano .........30 v lielo kost vezano......7. .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Ke.v of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano .......1,50 Catholic rocket Manual: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ......1.40 KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. i nje vse trojice nevarnih zločincev na središče nevarno. Lakner, ki je bil radi padcu hudo ranjen, je sedaj že povsem zdrav. Vsi trije čakajo na nadaljno usodo v posebno zavarovanih prostorih, uklenjeni v težke verige. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" Pančurja pa radi umora veša-la. Obtožnica je bila vsem trem že izročena. Imajo setlaj časa 8 dni za pritožbo. Če je ne vložijo, se bo vršila razprava proti njim sredi septembra. Razprava bo najbrže v sami kaznilnici, ker bi bilo prepeljava- hodu prišli kaznenci nazaj v poslopje ter čakali pred celicami, da jih zopet zapro, je Lak-ner ncopaženo v. izvijačem i/.-vil tri vijake iz ključavnice na svoji celici ter jili nadomestil s krajšimi, ki jih j«- prej iz-j vil iz okna. Ko se .je potem paz- j nik odstranil, je z lahkoto vdrl! iz celice, ker vijaki ključavnice niso držali. Xa isti način je izpustil tudi Pančurja, nakar sta se oba skrila v umivalnici. Kamen sta zavezala v Lakncr-jevo brisačo. V tem trenotku so se začule na hodniku stopinje. Prihajal je paznik Pelerin, ki je začuden obstal preti odprto Pančurjevo celico. Se preden pa je moffel natančno dojeti položaj, sta planila oba zločinca iz umivalnice, eden ^a je zgrabil za vrat, dru,i?i pa udaril s kamnom po ^lavi. Nesrečneža je zadelo več udarcev, ki so mu zdrobili lobanjo. Obsojenci v sosednjih celicah so slišali zamolke udarce in vzdihe, nato pa pridušen vzklik: — Udari še enkrat! — Nato pa je stokanje zamrlo in slišati je • i l»ilo le še hropenje smrtno zadetega paznika. Oba beguna' sta imela samo še toliko časa, da sta vzela Peterimi ključe, s katerimi je Pančur izpustil fjombarja iz celice. Medtem je namreč narednik Fr. Butolen začni v svojo pisarno sumljiv šum, rožljanje ključev in pridušeno stokanje ter je skočil I na hodnik. Sklical je naglo paznike, ki so navalili na begunci. Tjombar je lilinil neved-'nost ter je planil proti paznikom z vzklikom: "Enega so u-l»ili!** Pančur se je ustarašil ter pobegnil v svojo celico. Lak nor pa jo izdrl ubitemu pazniku sabljo ter so obupno postavil v bran. Ko je videl, da je vse zaman, se je vrgel iz fdrugega nadstropja v globino I ter priletel na 2 cm debelo ši-(po na tleh. Sipa je šla na drobne kosce, njegova glava pa je ostala cela. J Oil obdolžencev priznava samo Lakuer svojo krivdo. Pravi, da je nameraval obleči paztiikovo uniformo, nato pa odvesti kaznenee na dvodišče, Jod koder bi bili lahko pobegnili. Pravi pa, da je zadal smrtni udarec pazniku Pančur, do-čim ga je on zgrabil za grlo in 'mu pozneje mašil usta, ko je iiia tleh ležeč liropel. Verjetno pa je da sta udarjala po nesrečni žrtvi oba. Pančur zanika vsako krivdo, enako tudi Lom-jbar. Slednji pri umoru neposredno ni bil sokriv* pač pa je vedel in odobraval nameravano dejanje. Pri zaslišanju je Lakner izjavil: "Imel sem namen Peterina samo onesvestiti, da bi mu vzel uniformo in ključe, mislil som si pa, da je svoboda boljša, če tudi je on umorjen". Državni" pravdnik predlaga v obtožnici za Lombarja kazen radi pobega, za Laknerja in da je bil Lakner pripravljen to storiti. Potem bi prišlo do obnovo postopanja in Lombar-ju bi se bila morda namera posrečila. Poleg toga pa je tudi Lombar koval načrte za nasilen jxibeg ter je govoril nekaterim sojetnikom, da hi bilo treba ubiti kakega jaznika in s pomočjo njegovih ključev pobegniti. Pančur, ki je imel samo 1(1 let ječe, ni sicer sani koval kakih nevarnih načrtov, bil pa je o vsem obveščen ter pripravljen sodelovati. Vedeli so pa za nameravan udar tudi drugi, v samotnih celicah zaprti najtežji zločinci in očividno se je v kaznilnici že dolgo skrbno pripravljal velikopotezen upor, ki je imel namen o-svohoditi najhujša in najnevarnejše zločne ter jim vrniti svobodo. Bil jt1 zgolj slučaj, da se je namera kaznenceiu ponesrečila ter se je na ta način preprečilo strahotno krvopre-litjo, ki bi bilo neizogibno, če ne bi bilo vodstvo zavoda posebno pazilo na oddelek B (tako se imenuje trakt, v katerem sedijo najnevarnejši zločinci). Snovanje načrtov jo bilo pnz-niškemu vodstvu in upravi kaznilice dobro znano ter so radi tega dali napraviti na Laknerjevo celico* poseben zapah. Paznik Peteri 11, ki je nadziral ta trakt, pa je dal ta zapah zapirati samo ponoči, kar so jo izkazalo za usodno. Vso izvedbo načrta je prevzel Lakner. Dogovarjal se je o tem s Pančurjom v času obeda, ko'so bilo linico na celičnih vratih odprto; celici Laknerja in Pančurja sta bili namreč nasproti ona drugi, ločeni torej le po hodniku. Lombarju pa so med časom izprelioda dostavili jetniki pismena sporočila. Najprej si je Lakner oskrbel iz kupa smeti košček pločevino, s katero jo odvil tri vijake iz. opornika pri oknu. Vijake j t* shranil, železen opornik, s katerim jo okno v času zračenja ])odprto, pa je zbrusil na onem koncu v obliki dleta, oziroma izvijača za vijake. Kaznenee, ki je bival v sosed-ji celici, je več dni slišal, kako Lakner brusi železo na radiatorju centralne kurjave. Nato si jo oskrbel kamen za orožje. V ta namen jo vzel svojo odejo ob času izprelioda s seboj na dvorišče, ter prosil paznika, da jo smo na soincu izprašiti. Iz-tepal je odejo poleg zidu, kjer jo kap tlakovana v širini pol mo4ra z rečnim kamenjem. Na prostoru, kjer je izpeljan do kapi strešni žleb, jo cement meti kamenje izpran in tu je pregrnil Lakner odejo na soln-ce. ("oz nekaj časa jo je spet zgrnil, z odejo pa jo odnesel no-opaženo pest debel kamen iz tlaka. Ko so po opoldanskem spre- I Maribora poročajo .'»(>. avgusta : Dogodek upora v mariborski kaznilnici, ki so je odigral 4. julija, je ljudem še v živem s|K)ininu. Najnevarnejši kaz-nenci. obsojenci na dosmrtno ječo, so se uprli, hoteč pobegniti, ter je pod udarci njihovih zločinskih rok izdihnil paznik Ivan Peterim Nagel nastop paznikov je preprečil nameravani pobeg Ivanu Lak-nerju, Stanku Pančurju in .Josipu Lombarju. Sedaj je sot 1 na preiskava, ki jo je vodil preiskovalni oddelek mariborskega krožnega sodišča v kaznilnici končana in državno tožilstvo je sestavilo proti onienje-lii trojici obtožnico. Sodna ' preiskava je prinesla na dan ' zanimive podrobnosti namera-j vanega pobega nevarnih zločincev in ]>otankosti o izvršenem strašnem zločinu. Mladi, komaj 23-lotni Lakner, ki jo sedel v kaznilnici od leta lttil radi umora župnika Kušarja v Meigšu. Od sedet i hi moral 20 let ječe. Neprestano je mislil na beg ter ga Štirikrat zaporedoma skušal izvo-jsti. Dno 14. oktobra 1931 so je 'skril na dvorišču v smetišnico. kjer jo nameraval ostati do in** jči in nato preplezati ograjo. V noči na 1. januar 19.'?21 je z vi-trihom, ki si ga je sam napravil, ml pri svojo celico ter v drugič poskušal srečo. Takrat je imel kot orožje pri sobi kos železa, ki ga je iztihotapil iz mizarske delavnice, ter jo bil trdno odločen, da se dokoplje do svobode tudi po truplih. V tretje je pa zopet ponovil po |skus 14. januara 1934. Prino-•sol je z dvorišča s seboj v kro-'jaško delavnico 1 kg težak ka-jinen, s katerim jo nameraval napasti krojaškega delovodjo jFekonjo in potem zbežati. Vse j tri poskuse mu je pa čuječnost paznikov preprečila. Kljub te-,mu pa ni prenehal snovati in j tako je napravil načrt tudi za .usodni zadnji poskus, j Lakner, Lombar in Pančur so se spoznali že v ljubljanskih .preiskovalnih zaporih. Že ta-ikrat so se med seboj dogovarjali, da bodo poskušali vse, da I si priborijo pot v svobodo. Lombar, ki jo bil zaradi u-'mora krošnja rja Vojniloviča J obsojen na dosmrtno ječo, jo o • nameravali pobega samo govo-[ril, poskusa pa ni napravil nobenega. Pač pa se je trudil, da bi na legalen način prišel na svobodo. Nagovarjal jo Laknerja, naj bi on prevzel nase (krivdo zločina, radi katerega :je bil sam obsojen, ter ga jo slednjič ros tako daleč spravil js svojim sugestivnim vplivom, t ■ r1 aročite ste na "(i L A 8 NARODA " največji slovenski dnevnik a * Združenih državah. -