I Naprositi hoče zvezine vlade, da se zavzamejo za to dejstvd in zboljšajo položaj. KAPITALISTI KRIVI. — Avstrijski konzul ICrnest Ludvig v Cleveland« je včeraj izdal posebno poročilo o položaju avstrijskih delavcfev v državi Ohio, ki so nposljeni pri rnzrih tovarnah in rudnikih. To poročilo pravi, da jc naj-i . manj 300 do 500 delavcev iz Avstrije ubitih vsak mesec po r ohioskili rudnikih in tovarnah in da znaša število ranjenih in I pohabljenih skoro 1500 vsak B|piesec, To dejstvo se ie spo-PH'ocilo avstrijski vladi v prev-5 darek. in če se ne zmanjša ta grozni položaj, bo avstrijska vlada začela pritiskati na zve-r zino vlado, da stori energične korake za varstvo delavcev. Po pogodbi med Avstrijo in tljnjenimi državami ima av- tfcttf Tttfrflfrt* ftttzrafY zvezine oblasti, da storijo potrebne korake v takih zadevah. Konzul ie dejal, da skoro vsak delavec v ohioskili tovarnah, ko se loti dela, žrtvuje svoje življenje. . Povedal je o j neki tovarni, kjer tlela do f»oc i delavcev, večinoma Hrvatov. PfcPlovakov in Poljakov, da je 'bile v tej tovarni v devetih letih , ubitih 1300 delavcev. Orožno 1! |l- Dalje je govoril konzuli W "Prepričan sem, da je Amerika dobra dežela, da imajo tukaj dobre postave. Zczina vlada ni odgovorna za toliko «čltn veskih pobojev na leto. Paa s pa so krivi človeški mesarji, kapitalisti, katerim je za življenje delavca prav toliko kot meni za proč vrženo sinotlko. Sam sem videl neki stroj v tovarni. kjer so tekom treh tednov bili ubiti trije Slovaki. Last? f niki tovarne se zato niti /menili niso. pač pa takoj nastavili dnizega delavca k stroju Go-fc^oril sem s stotinami ndov in ■ sirot. ki so prišle k meni mi P kazale svoje lačne in razširjane otroke in me milo prosile pomoči. Poslali so me v to " deželo, da zastopam Avstrijo in koristi avstrijskih podanikov in zdi ,!je mi. da najboljše \;r-sitn svojo nalago. če priobčim grozne podatke obupnega delavskega stanja. V neki to-) varni, ie vsak »lati ubit en de-1 lavec. Vendar je v Clevelan-ti*i še veliko bolje kot pa po drugih delih države." I Konzul je hodil po državi Ohio več mesecev in pregledoval delavski položaj. 'Zgornje poročilo se tiče samo onih delavcev. ki so prišli iz Avstrije, in gotovo ie. tla se imajo tudi drugi konzuli mnogo pritožiti. Konzul je obljubil da napne vse svoje sik,'da prav živahno pteoči avstrijski vladi te groz-številke ubitih delavcev, da se vsaj nekaj — ker veliko ne pričakujemo — naredi v korist današnjih delavskih sužnjev v Ameriki. — — V vsaki naselbini bi radi V ALABAMIJE NASTALA ZOPET GROZNA RUDNIŠKA KATASTROFA, KI JE ZAHTEVALA 180 ŽIVLJENJ. Katastrofa se je pripetila okoli podne v Palos rudniku blizu Birniinghama. UBOGI PREMOGARJI. Birmingham, Ala., 7. maja. — Strašna rudniška razstrelba se jt pripetila v 30 milj od tega mesla oddaljenem rudniku od Palos Coal & Coke Co. Velikanski ognjeni plamen je udaril iz rudniškega vhoda, ki je imel tako silno moč. da je na mestu ubilo rudniškega klerka. ki je stal 100 jnrtlov oddajen. Ko se je grozna nesreča pripetila, je bilo v rudniku od 15c do ]So rudarje\, katere je vse zaglavilo. Oblasti so seveda pričele poskušati vse, tla rešijo nesrečneže. 'Okoli treh popoldne so dobili na dan šele tri trupla in grozna slutnja se je takoj razširila, da so vsi rudarji v rudniku mrtvi. Rešilna de la so skoro ponehala, ker rešilno moštvo nikakor ni moglo v rudnik Ta rndokon leži rav- rudnik, kjer je pred časom na isti način zgubilo življer.je 51 rudarjev. Takoi ko se je doznaloo nesreči, so začeli prebivalci mesta Palos in Birmingham nabirati med seboj darove v podporo nesrečnim premogarskim družinam. katerim je zopet nečloveški kapitalizem zaglavi1 toliko očetov, toda hraniteljev — družine. Popoldne je dospel na lice mesta posebni vlak, ki je pripeljal s seboj osem zdravnikov. mnogo pogrelmikov in eč državnih nadzornikov iam. Prvo rešilno moštvo, ki se je spustilo v razstreljeni rudnik, je bilo takoj omamljeno od strašne soparice in strupenih plinov, da so se morali takoi .rniti. Rešitelj Rutledge je bil »rlini. ki ie prišel najdaljc. Ko-•akal je okoli 1400 čevljev daleč in kmalu dognal, tla ie drugi uliod do rudnika popolnoma azrnsen. Trupla pa st> ležala na glavnem hodniku ali pa v glavnem rovu. Med delavci v udniku iili je bHo samo 45 be lih, dočim so drugi vsi zariior-i. Palos Coal k Coke Co. je bil rep popolnoma rudeč. Zgo-lilo se ie to ob istem času. Ico je umrl angleški kralj, Xajbra se je dohremu kapitanu kai sanjalo ali pa je čutil posledice zavžitega vina, tla je pozneje videl rudeč rep kometa. Dve vojni ladiji. Washington, 8- maja. — Se-natski oddelek Z.a morske zadeve, je včeraj zatrdno sklenil, da se tekom prihodnjega leta zopet zgrade dve novi velikanski oklopnici, tločim sta sedaj že Smrt je prišla nenadoma, med angleškim ljudstvom je bil kralj priljubljen. NJEGOV NASLEDNIK. London. 7. maja. — Kralj Kdvard Vil jt- umrl *»b.tri četrt na dvanajst v petek ponoči. Njegovo smrt so prikrivali občinstvu tlt) ene ure zjutraj v soboto. \jego\ hin. Prince of Wales, je setlaj kralj, in bo prisegel že v soboto ob uri popoldne. Smrt kraljeva je prišla tako nenadoma, tla je zavladala velika žalost meti ljudstvom, pri katerem je bil pokojni kralj baje zelo priljubljen. Nastopil je vlado, ko se je bnš dokončevala krvava igra vojske z Buri v južni Alriki, i 11 umrl je ob času. ko vlada v Angliji največji politični boj med zav topniki ljudstva in meti ošabnimi lordi Pokojni kralj se je šele pred tovišče. Ko se ie vrnil, so zdravniki zgubili vsako undo, tla bi še okreval. I 'mrl je za pljučnici*. V torek in sredo preteče nega tetina je še rprav-Ijal državne posle a v četrtek sf jc ni oral vleči in v petek ponoči je preminul. O novem angleškem kralju, ki jt* drugi sin pokojnega, se zatrjuje, tla ne ve mnogo o dvornih običaji'«, o vladnih 11. stopili, da je popolnoma detro kratičnega načela, in tla rajt-ži vi tlonia v nnru, kakor bi so podajal v grozde vrtince današnje politike. O njem ljudstvo prav ničesar ne ve Skoro ni kdar v zgodovini angleških kraljev ni prišel še tako tnalo znani prestolonaslednik do prestola. Kakor poročajo angleški 'časopisi, bi sedanji angleški kralj raje zapovedoval kaki vojni ladiji ali pa nabiral poštne znamke, kakor postal kralj O11 je brez dvoma najin Ij žalostna oseba v vsej Vngliji. ne samo, ker niu ;e umrl oče. katerega je jako ljubil pač pa ker mora na prt stol. ki je danes v takem položaju kot le malokterikrat poprej. Pokojnega Kdvarda pa sc občno priznava kot velikega državnika, ki je ves čas svoje \lade skušal ohraniti mir in ravnotežje meti silami v Kvro-pi. Poznan je po vsem svetu. V Ameriki sc ie pred kakimi leti mudil celili šest mesecev. Prepotoval je skoro vse tležele po svetu predno jp prišel tlo prestola po kraljici Viktoriji. Kakšen- položaj nastane setlaj med evropsko politiko. je težko uganiti. Njegov naslednik nima zmožnosti svojega očeta. Radi kraljeve smrti mora tiwli ex-predsetlnik Roosevelt spremeniti svoje načrte. Sprejema na dvoru ne bo nobene« ga. in mogoče Roosevelt sploh ne pride v London, kjer so mu hoteli pokloniti častno meščanstvo. Predsednik Taft je že poslal žalobno brzojavko kraljevemu sinu, in v Canadi je gin lical posebno sejo KONZULARNO POROČILO NEMŠKEGA KONZULA GLEDE DELAV&KIH HRANILNIC V NEMČIJI. Ustanovile so se izvrstne bra nilnice, pri katerih; delavci sami odločujejo. Z MALIMI SVOtAMI. Washington, 7. maja. — konzularnega poročili, ki izhaja v tem mestu vsak teden enkrat. posnemamo sledeče: Nemški delavci so znani, tla z»ajo bolj varčevati kot vsak drugi. Iz tega se razlaga veliko število ulog v nemških bankah. Neštevilno hranilnic se jti ustanovilo zadnja leta, ki so deloma po<1 vladnim nadzorstvom. deloma pa jih nadzirajo delavci sami, ki imajo v teh hranilnicah svoje uložke. Te hranilnice sprejemajo tudi' najmanjše svote. Ker delavci naravno pri današnjem pičlem zaslužku ne morejo delati velikih ulog, je ta odredba jako dobra. Nadalje pravi poročilo la je po Nemčiji okrni 700 ura-lov. ki preskrbujejo delavcem brezplačno delo. Tijriradi pos-'jftoMl? 'nescčntL ^MvoH iho. ceni v Nemčiji bolje go li kot kje drugje, dasi imajo manjše plače kot n. pr. v Ameriki. Tam se državni poslanci vsaj deloma poženejo za delavske nadloge delavske pijavke so vedno strogo kaznovane, kar se v Ameriki ne more goditi. Pri nas na primer se ne zmenimo niti za velike rudniške katastrofe. kot se je haš pripetila v Alabaini. Nekoliko preiskave državnih nadzornikov, pa ie vst v redu. I11 10 izvira iz t« ga. tega ker delavci nimajo nikjer svojih zastopnikov niti pri državni po^avodaj'| niti prt zveziuem kongresu Naši zast/^miki se le brigajo bolj za svoje polne bi sage, kai ljudstvo misli o njim, jim jo vseeno. r parno, tla se tudi delavcem v Ameriki enkrat od • prejo oči ter bodo znali preskrbeti, da se enake nesreče kot čitamo o nji v današnjem listu. ne bodejo dogajale tako pogosto. ali pa sploh prenehajo. To se more izvršiti seveda le. kadar pride delavstvo do svojih zastopnikov in kadar pri državnih postavodajah in v kongresu ne bodo sedeli več graflerji in politiki. Mestne novice. ZOPET NESREČNA SMRT MLADEGA ROJAKA NA ŽELEZNIŠKEM TIRU NA E. 33. CESTI. Nedeljska predstava "Rokov njacev" se je odlikovala po jako številni udeležbi. ZADNJI DAN ZA GAS. Nesrečni železniški prelaz ali prehod na vzhodni ^ cesti. ki je zahteval tekom časa že desetine slovenskih žrtev, jc te dni zopet ugonobil življenje mladega Slovenca. V soboto opoldne, ko je šel 2c letni Josip Skobe čez tir. da skoči v bližnji prostor po prigrizek. ie videl preti seboj sc bližati lokomotivo: v nadi, da hode prej na oni strani ceste, kot pride lokomotiva, se požene preko tira. toda prepozno, ker stroj ga je prijel in podrl na tla, da je mrtev obležal. Pokojni ie bil star 20 let, do-ina iz vasi železno, fara Dobi-niče N. v. m. p! — Naša stara znanka, izvir na narodna igra "Kokovnjači' se je v nedeljo pojavila 11a slot Heliii- t'^riWHH 1 man Velikanski požar. 1500 lik V HLLU, QUEBEC, JE NA-STALA VELIKANSKA RAZSTRELBA GORLJIVIH SN0VIJ. 15 letni na vislicah. De Land, Fla., g. maja. — Petnajstletni dečko Inving Hancliett. katerega so porotniki priznali krivim n ni or a prve vrste, je bil včeraj obešen v tem mestu. Hanchettu se je dokazalo, da je na najbolj surovi način umeril trinajstletno Klevijo Tedder. Na truplu nesrečne deklice so dobili nad sto uhotlljajev z nožem. Deček je umoril deklico, ker ga ni hotela: "ljubiti." To dejanje je v onem času zbudilo splošno ljudsko razburjenost, in še ko jc bil dečko v ječi. je tnnožica večkrat poskušala ječo napasti in linčati mladega morilca; ven dar ga je dohitela ista sodba otl sodnije. To je igra. ki ima danes isto privlačim« moč kot tedaj, ko se je prvič uprizorila. To se je dalo dognati iz tega, ker je bila v nedeljo Knausova »Utirana nabito polna ni ker K' "Sokolu" skoro vstopnic zmanjkalo. — V sebina igre je vsako mur dobro znana, torej bi In 1o odveč ponavljati. Glavni junak igre Blaž Mo-zol, katero vlogo jc imel, kakor vedno. Pri tu. Kogoj, se jo dobro obnesel. Vidi se mu, tla igra kol bi prišel naravnost i/ onih krajev, kjer se je vse to godilo, in kakor bi sam vse dogodke v resnici doživel. Samo tupasem je govoril dvakrat ali trikrat pretiho, včasih je izpustil nekaj lepih stavkov i/, vloge in dvakrat smo opazili, da jc pristavil preveč "hudičev" v svoj govor. Sicer pa bi težko opravil Mozolovo nlogo kdo drugi tako dobro kot Kogoj. O Nandetu, igralec A-nubrus-ter, katerega poznamo že izz;1. igre "Sin." bodi rečeno, da svoje tiloge ni mogel bolje napraviti kot jt) je. \ictnu vsa čast. Obloški Tonček "rajtgttzeu" v osebi R Perdana, je bil dober konjski mešetar in rokovnjač. Govor 11111 je tekel skoro najbolj gladko izmed vseh. Jane/ Iltirgen. lanez Gaitrič, Stefan Poljak, Vernazz in Mulej so vsi izvršili svoje nloge v občno zadovoljnost. izvrstna je bila gospa Poljak o! va, ki jc nastopila v tilogi stare gospe, ki žaluje za svojim zgubljenim sinom. Tudi sodnikova hči Re-z;ka, v osebi M. Prevčeve. je dobro pogotlila svojo illogo, ki ie bila sicer majhna, kakor tudi ona Polonice, ki jo je igrala naša stara znanka Toni (Trdinova. Pozabiti ne smemo tn-tli Bojen, čevljarja, ki je moj-stersko "(likal" škornje. Ro-kovnjači so bili jako dobro ma-skirani, kakor tudi vse osebe. 'Omenimo naj, da je Nona v četrtem dejanju uvodno pesnico preslabo in prehitro pela. Soba v petem dejanju je bila opremljena popolnoma v neso-u, kakor zahteva igra. Na-ih vojakov je bil kaj i so Pri lem je bilo petnajst ljudi j ubitih, petdeset ranjenih; stotine podrtih hiš. r KOMET HALLEY? Ottawa, Oni., 9. maja, — Petnajst Ijitdij je bilo ubitih in petdeset ranjenih prilikoni raz strelbe pri General Explosive Co. miljo od Hulla. Vse hiše v okrožju ene milje so bile raz dejane, in podrle so se celo In še, dve milji daleč od razstrel-be, ki so ležale na drugi strani reke. Tisoče šip je bilo raz drobljenih v mestu Ottawa, ki te štiri milje od Hulla. Dežela daleč naokrog je popolnoma opustošena Velikanski oblaki dima so še bolj razburjali že itak razvneto množico. Državno poslopje Rideati I fall, je močno poškodovano, dasi leži tri milje daleč od prostora kjer se ie pripetila razstrelba. Nekateri možki, ki so spoz nali velikansko nevarnost, co se razstreli glavni inagaciu. st svarili ljudi, naj heže kolikoi daleč morejo od nesrečneg prostora. so nila ponuiiena s koreninami PRI GROZNEM V COSTA RICI JE LO ENTISOČ PETSTO LJUDIJ UBITIH. populjena s iz zemlje kot slamnate bilke vrtovi in polja so bila naenkra* popolnoma opustošena, Po razstrelbi je nastala met' množico grozna panika. L juti je so bežali na vse, kraje, ran jenci so kričali, da je kome'i zadel zemljo, otroci so «e valjali po tleh. Kmalu je prišl; policija in rešilno moštvo i> bližnjih mest. V razdejanih hi šah so dobili čez Ho ranjencev ki niso mogli ven. tako ugajali, da jih je priklicalo dvakrat na oder. Igra je, kakor se nam zatrjuje, bila "zadnjič igrana na cle-velandskem odru. In ker jc občinstvo to vedelo, se je ho telo poslu žiti te prilike in napolnilo popolnoma obširno d v rano. — V Clevelandtt se mudi Mr. Cornelij Gorup, zastopnik Tri nerjevega zdravilnega vina. — Zadnji teden je prišlo \ našo naselbino obilo Slovenki h deklet iz starega kraja, kakor tudi mladeniČev. Večinoma iz Dolenjskega. Superior viadukt začne postajati nevaren. V soboto se jt pogreznil za skoro šest palcev in raditega je nastala precejšn; zmešnjava pri prometu kar Promet je bil ustavljen 20 minut. Jsto se je pripetilo zvečer. — V soboto ;e imel v Orav'* Armory zanimivo predavanje Sir Henry Shackleton o južnem tečaju. Kakor znano, jv Shackleton prišel v bližino milj do južnega tečaja. ' — Ali ste že videli Halleyev komet? Vstanite zjutraj od pol treh in glejte proti vzhodu. Kdor ima dobre oči in ni zaspan. ga lahko vitli, ali pa naj se oboroži z daljnogledom. V več ope stih so se podrle hiše; velika beda vlada med prebivalstvom. ŠTEVILNI RANJENCI. San Jose, Costa Rica, 9. j*- Po sedanjih poročilih potresu v teh krajih se jc dognalo, da je bilo ubitih 15« ljudij, ponajveč v mestu Carta-go in v vaseh v okolici. V« kot 3000 hiš v okolici se je polnom^ zrušilo in število jencev še presega število mi vih. Baje jih leži v raznih torili okoli 2000; bolnišnice nikjer v bližini, ker prejšne se vse podrle. V mestu Ci tago so ostale samo dve U ne hiše. Dosedaj so dobili m« razvalinami okoli 500 trupel}. —o— m Naročnikom. Razposlali smo cenjeni r ročnikom Sirom Dovolj kaznovan. New Orleans. La., 10. maja. Jos. Vauthier. k« je bil preti tukajšnjim sodiščem tožen radi hudodelstva biganiije ali dvo-•zenMva.cje bil včeraj oproščen, ker je njegov odvetnik povedal da je Vauthier oče devetih ot-rrtk. ki so bili vsi pri sodbi na- novitev naročnine landsko AMERIKO". Uj da se bodo vsi oni cenjeni jaki, katerim je naročnina tekla oglasrli in poslali dva en dolar za ponovitev run ne. Od premnogih roj smo dobili zatrdilo, da se je list jako priljubil ter ga ko radi in pridno prebirajo ko glede dnevnih novic, zanimivih člankov, povesti j romanov. In z veseljem opažali zadnje mesece, kako množi število naiih naročnil kako se vedno bolj razširja ko v domačem mestu landu, kakor po vseh širnih i (žavah Unije. Pred nekako meseci je bil list razširjen 17 državah Unije, a danes že skoro najdeš povsod, ven v nekaterih drŽavah, sploh Slovenci niso To dokazuje, da ima list smer, in da je pisan v svojilt čitateljev. Kakor je znano vsakemu ših naročnikov, je treba lisi, terega se z veseljem tudi gmotno podpirati z nino, ki je jako nizka-vati se morajo delavci, luč in mnogo druzega. to be mora plačati iz nat ne in oglasov. Dosedaj oglasile ie veliko število nikov in poravnalo svojo ročnino; pričakujemo tudi ostalih, da poravnajo svoje čune. Izjavljamo pa, da vsakomu vstavimo Z D1 15. MAJA — CE DO TI NE PONOVI NAROČN1 Postna oblast ne pušča, da pošilja list na "puf\ Upamo, da se vsi cenjeni ročrnki, ki nam sedaj dol] na naročnini, zgiase v naj šem času in nas razvesele z 1 vo naročnino, sebi pa vijo še nadaljno pošiljanje lista. — Trgovcem mo v izdelavo vseh tis kakor malih plakatov, nic ali cirkularjev, govskih papirjev, 300 trgovskih in 30® kuvert DSKA IKA" in petek. — tiskovna dnižba ina: ;0: ...... $3 00 ........$3.00 /ELAND po pošti.. ____ $2.50 te številke po 3 cente brez podpisa in osob ne sprejemajo in ne , dopisi in denar r—,jjo na: f družba 'AMERIKA 19 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. indska AMERIKA' led Tuesdays and Fridays — Published bv — AMERIKA Publ. Co. (a corporation.) hig St, Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. Itead by 15.000 Slovenians rainers) in the City of Cle ind and elsewhere. f rti sing rates on request-I Cuy. Princeton 1277 R. itered as second - class ter January 5. 190Q. at the : office at Cleveland, Ohio the Act of Mar. 3. 1879." I Tue May 10. 'io Vol III lev senatorjev. idnevom moramo cita-►čila o velikanski korup-tvnih in zvezinih ume-senatorjev. Obravnave dan za dnevom; ti čed-itorji, ki za svojo brez-:čejo mastne plače na iso nikaki ljudski zasto-isi se jili plačuje iz lju-javnega denarja. Se-l so voljeni od postavo-držav. Ljudstvo ni-^nobene besede. ; pa grafterji čutijo ne-»rezskrbne, da lahko in goljufajo, kar se j tri vsi senatorji se nika-čutijo dolžni odgovar-ldstvu za svoje grehe, mnogo časa od tega, ko ihajala iz države Missis-l raznovstna poročila o " je bil izvoljen senator ter. Volitev se je vršila kupovanjem. itorske zbornice niso se ir ukrenile kaj koristnega lošno ljudsko blaginjo. rji so večinoma zastop-bogatih expressnih družb, ;ih trustov in kompanij, ka-čuvajo pri vseh napadih, je bil senator Pratt kriv, rezina vlada ne dobi postili jate v večjega obsega oskrbo, pač pa se mas-lepimi dohodki expresnc j| katere je senator Pratt zagovarjal v senatni ne samo, da zagovarjajo : in druge kompanije, da lkupovati se dajo ob priliki, da jim več nese. se pa pobijajo delavci logovih rovih, kadar se odpravo bednega stanovskega stanu, tedaj mol-senatorji, docim delavst-10 kriči na pomoč. Te-treba spregovoriti dobre v prid siromaku. Ta-► ti senatorji, prej ne bo konca samolit i senatorjev, dokler se lo slednji volili naravnost istvu in tako zastopali pojedine države v kon-tedaj, ko bodo čutili, jih je volilo ljudstvo, da ni-vec voljeni po kapitalistič-mogotcih, tedaj se bodo lili in čutili, cla čuva nad ljudska roka. ki jih bo strahovati, če treba. Ko-ije in goljufije pri volitvah ile, ves politfčen poji se popolnoma spreme-;uaukro-tiran lenient ar, nepridiprav, rev še. smrdljivo Kljjza ( !) farš-lrc> sem čutila, da je bil to le silen veter, ki me je iz roga vrgel. Toda pajek, ki ic na rogu sedel, trdi: to pa /c ne. ni ne melodije, ne silnega vet- ! airfpak le tresljaji so sedaj l»'dj nagli, sedaj bolj počasni, vsaj sem jili dobro čutil! <3<>e živalici imata prav s svojega strokovnega stališča, toda iu>-bena ni imela razumnosti za melodijo Ali vzemimo, popotnik je sredi Afrike izgubil zvezek not. Najde ga navaden divjak, mislil bo, to je snopič suhih listov. Ilotentot, ki je morda že v zvezi z Evropejci, bn spoznal, da je to papir; kolonist da so note; izobražen glasbenik pa bo v teh notah videl morda Mozartove ali He-ethovenove kompozicije. Kavno tako. pravi Baer. je s premišljevanjem duhovnega; kdor nima nagnjenja in razuma za spoznavanje duhovnega, naj ga ne raziskuje, pa naj tudi o njeni sodi. zadovolji naj se s svojim lastnini "jaz". Da, pri-, rodoslovec je nekako opravičen postati ufo meji duhovnega ker tukaj preneha sigurna pot njegovega opazovanja in popolnoma ga zapuste njegovi zvesti vodniki, mera, tehtnica in uporaba zunanjih čutil I«c pravice nima trditi: ker jaz ni-jčesar ne vidim in ničesar meriti ne morem, gotovo tudi nič ne obstoji: tudi ne sme trditi, le to obstoji kar je telesno in se more meriti, tako imenovano duhovno izvira iz telesnega in je njegovo svojstvo ali njegov pridevek. V tem slučaju bi ravno tako sodil kakor Ilotentot, ki je le točke in črte videl, ne pa glasbo, ali kakor učeni pajek, ki je štel tresljaje roga, ni pa cul melodije." Te besede pravi Wasuiaun. naj prevdarjajo vsi oni, ki z Haeckeloin, Riichnerom i 11 drugimi niatcrijalisti trdijo, da je 'človeška duša prazna sanjarija in to zati. ker je nad njihovo jako enostransko razumevanje prirodnih pojavov preveč vzvišena. Ker je pa človeška duša od živalske bitno različna in ne tvarinsko duhovno bitje, zato se nikakor ne more razviti iz živalske duše. ampak je naravnost ustvarjena. Se glasoviti W allace, ki je darwinist, isto trdi. Vendar se mora pa šele onda reči, da je bil človek ustvarjen. ko se je duša spojila s telesom vzetim iz zemlje. Toda ni nam znano, da li je telo neposredno od Boga narejeno iz že ustvarjene iti do got6ve stopinje razvite tvarine, ali pa le posredno. Prvo se dozdevno bolj vjema s svetim mom in vito tu tU večina bogo-slovcev tako misli; drugo je pa tudi mogoče in dopustno, vsaj je za pojem stvarjenja človeškega telesa potrebno le to, da je I!og ustvaril prvo snov in tej snovi dal zakone, po katerih se je i/ nje razvilo človei< ko telo. ' .; gotqvo ne verno. Wasmann pravi;. "Moglo bi se pritrditi onemu, ki bi dokazoval, da je začetek človeškemu telesu od Boga ustvarjena prastanica in bi bili torej najstarejši predniki človeka organizmi, ki so i-nieli življenje proste stanice; po/neje st> bili živalska bitja, ko je organsko življenje bolj napredovalo in se je razvilo živčevje s čutili ter je v njem postala počutila duša: po tej duši se je organizem še bolj izpopolnjeval posebno v. večini razvojem možgan, dokler ni postal sposoben, da sprejme duhovno dušo in z njo vse življenje. Tudi pri tej hipotezi bi bil človek postal človek še le v trenutku, ko mu je bila duša ustvarjena; Poda tudi 11a prej-njili razvojnih stopinjah ni bil nikoli naravnost rastlina ali živili. ampak razvijajoči se človek..." Tako bi se morda moglo misliti stvarjoje človeka; toda ,d misli do resničnosti dejstva samega je še neizmerno daleč. Zalo se pa sedaj vprašamo, da li se je človek po svojem telesu morda vendar le iz živalstva razvil ? Jeli razvoj iz živalstva dokazan? \Ta katerem stališču stoji v tem oziru znanost sedaj? I laeekelijanec W iedersheim je leta iKKj napisal knjigo o 'človeku. To njegovem bi bil človek sestavljen jedino iz delov, ki so živalskim podobni ali iz živalstva preostali: ni ga skoraj organa v človeku, katerega Wiedcndieim ne bi porabil v dokaz, da se je človek i a živalstva razvil Da. prav natančno do najneznatnejših po« tez nam opisuje svojega precl-fcloveka. kakor da ga je z lasti niini očmi gledal. Toda vse to je gola domišljija; noben dokaz ni pristen in veljaven, kakor sta Hainan in Ranke v svojih delih točno dokazala. Zato se nam s temi sanjarijami ni treba pečati. (Dalje prihodnjič.) -o— Iz stare domovine. KRANJSKO. Spomenik Lundru in Adamiču prepovedan! Združeni na-, rodni odbor je predložil dne .7. avgusta 1900 "c. kr." o-rajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico osnutek nagrol. nega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru s proš-11 jo, naj ta osnutek odobri in izda oblastveno dovoljenje za postavite v spomenika. Na to vlogo ui bito nobenega odgovora, pač pa se je privatno ob-, vestilo odbor, da oblast nima nobenih pomislekov proti osnutku. Na to je odbor izročil izvršitev spomenika kiparju Svitoslavu Peruz/.iju. Dne 7. marca 1910. se je urgirala rešitev vloge z dne 27. avgusta kkh). in te dui je dobil "Zdru« ženi narodni odbor" uradno obvestilo, da 4e. kr." okrajno gavarstvo dovoljenja za postavljeni«' spomenika ne mor« dati. Obenem je v tem uradnem dopisu rečeno, da se odbor svari, da bi oddal izvršitev spomenika. preden bo oblast izdala definitivno dovoljenje, da se sine ta spomenik postaviti na grobu Adamiča in Lundra. S tem je toliko rečeno, kakor da vlada sploh ne bo dala do-« voljenja, da bi se spomenik postavil na pokopališču! S ceste Po Gruberjevi cesti je šel delavec J. Gradišavski. ko.so v prekopu ravno hoteli ustreliti. Čuvaj je Gradišavs-ki ja ustavil in ga ni pustil zaradi nevarnosti naprej. Ker se niu pa ni pokoril, sta se zgrabila in je čuvaj udaril Gradl-šavskija s palico po glavi ter rja telesno poškodoval. — Surov berač — Beračil je na pri munqr priiel drvar K| Cimtr-itiam ga* je Drnovšek brtz vi roka napadel, ga udaril s pestjo po nosu tako, da je začel krvaveti. Naposled mu je odtrga! kos .srajce in ga napodil s kamenji, — Služkinja Marija B. if tožila nekega hlapen zaradi rffizaljenja časti. lv<$ jo je dotiiil na domačem, dvo-riščUjJroljt1 Minil v prsa. da jc padla. Ležečo na tleh je pn začel suvati s škornji in biti j pestjo po glavi, rekoč: "Jaz bom z&pct, ti pa crkni" Služkinjo je rešil iz mučnega položaja nek trgovski sotrudliik. Pfi pijači zaboden. Pri prodaji vina posestnika Kosa v Ločni tnerl St. Petrom in Rti (lr.lfovein sb zaklali* vrlega mladeniča Josipa Medveda, p. d. Sovanovega. starega 20 let Zločinec je neki zloglasni Jer-ščev iz Uroda pri Kandiji. ka terega iščejo orožniki. Josip Medved je bil miren, nadarjen ter ukaželjen mladenič mirne nartive ter veleposestnika sin, Na ženitovanju umrl. V če. trnek dne ji, aprila se je poro* til v Bršljinu pri Novem mestu gostilničarjev sin Drenik. V petek zvečer je bil na ženi-t o vanju tudi t a mošnji trgovec Jan. Nep. Pikel. Ko si je ravno »tel prižgati cigareto, so naenkrat zgrudi od kapi zadet mrtev na tla. Pri svojih so vaščanih in znancih jako priljubljeni mož je bolehal že več le*. a je vzlic temu se vedno skrbno in vestno opravlja! svoje posle. Dvanajstletna požigalka. Kakor znano, je izbruhnil 15. at prila dopoldne požar v hlevu posestnika Ivana Dežtnana v 11 nI 11 pri Radovljici. Požar je vpepelil šest hiš in pet gospodarskih poslopij ter zahteval tudi človeško žrtev. S11111 je takoj padel 11a 1J let staro Dež-matiovo pestunjo. Marijo Bren-kuš iz Zg, Besnice pri sv. Jo*< tu, da je namreč zakrivila nesrečo. Izginila je takoj po izbruhu požara in je bila v kritičnem času sama doma. Kakor se poroča, je dekle samo priznalo, dA je nalašč zažgala, ker so jo puUili samo doma ter ji izročili varstvo otroka.' ki ni hotelo zaspati. Delavstvo v Medvodah. Iv Medvod se poroča: Okoli sto delavcev bo vsled požara brez dela. Štirje delavci so šli v Podgoro. na Koroško v papirnice. Dr. Sušteršič je interveniral pri direkciji na Dunaju, da bi delavce porabili v papirniških tovarnah. Direkci« ja je obljubila to storiti. Trije delavci so prišli v oljarno. V kaznilnici v Begunjah je dne 20, aprila umrla poletna Friderika Zeller. ki je 1. ioq<> zakrivila /nani umor na Se-merniku. Pred porotnim sodiščem v Ljubuu na Stajers< kem je bj|a obsojena na vislice. a cesar ni podpisal smrtne obsodbe, ki se ji je potem u-premenila v dvajsetletno ječo. Dolgotrajna jetika je pretrgala njeno kazen. Njena sestra Marija Zeller. ki je bila sokri-va umora, je v ženski kaznilnici v Schwazu na Tirolskem. Nagla smrt. V Kranju je berač Stefan Krč iz Predoselj dne 22. aprila prišel k Tepkov-cu v gostilno, sedel k mizi in hipoma umrl 300 izseljencev došlo iz Amerike. — Izselniški parnik *Kar-pathic* je priplul iz Amerike v Trst s 300 izseljenci, ki se vračajo v domovino. Več kot polovico jih je Hrvatov. Umrl je v Litiji zasebnik g. Franc Humer. V Planini je umri 22. aprila zjutraj daleč na okoli znani posestnik in krčmar Fran Mejak. Pokojnik je bil vrl narodnjak Še iz Vilharjevih časov, zvest pristaš in mnogoletni odbornik tukajšnje čitalnice. STAJERSKO. Mlad samomorilec V Mariboru se je 15 letni trgovski vajenec Krenn, ki stanuje pri svojih striših, poskusil usmrtiti« Ustrelil se je s puško v senca. Težko ranjenega ,so prepeljali v bolnico. Učil se je pri mariborskem trgovcu Letingu, ki je sumil, da mu je nezvest. Nastavil mu je past, v katero se je Krenn Kap je zadela oficijala oKroz nega sodisŽa v Mariboru Karla Pernovšek, očeta finančnega komisarja v finančnem mi-nisterstvu dr. Karla Dernovše-ka- Tvarl Defiiovšek je prišel od pogreba svojega svaka Antona Pavliča iz Ljubljane domov v Maribor, kjer ga 'jft po dohodu takoj zabela kap na možgane. 5.7 • * J®. V konkurz je pHšef Kaiser trgovec z mešanim blagom in gostilničar v Majšpergu. Nesreča na železnici. Ko je nesla dne 20. aprila 21 letna Veronika Sinodič iz Dobovca, ki je služila pri (»rebencu v Trbovljah. škaf. vode čez železniško prog6 pri novem predoru v Trbovljah, jo je nenadoma podrl vlak po tleli. Xesre piici je vlak odtrgal pol glave, stopajo desne noge in ]i zlomil levo roko. Avtrijski sistem. K davkariji v Sevnico je premeščen iz Maribora asistent Suske. fanatičen Nemec, za uradovanje med Slovenci popolnoma nezmožen človek. V Avstriji je pač tako: Slovenske uradnike med Nemce, kjer so vsega pomilovanja vredni sužnji, nied Slovence pa nemške uradnike, ki delajo pod vladno zaščito pangermansko propagando, * Cesar Franc Jožef se odpove prestolu? — Helgrajska "Politika" prinaša senzacionalno vest. da se namerava odpovedni cesar Franc Josip prestolu 11a korist prestolonasledniku Francu Ferdinandu. — Zagrebški listi pa so dobili od svojih dopisnikov na Dunaju poročilo, da je bilo pretekle dni odrejeno v dunajski in bu-dimpeški denarni kovnici, da se začno takoj kovati denarji s sliko prestolonaslednika Fran 'erdinanda. Na teh novcih bo letnica 19» 1. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bo avstrijski cesar kmalu odpovedal prestolu. Bržkone se bo to zgodilo koncem leta po sestanku nemškega cesarja Viljema in avstrijskega cesarja. mi|t!l1illitlill.iii|l!tliin|i:lllIii|!lBi|iillilHl!ltl!llltllliiIi4i -Zastonj- V vsakem žaklju Forest King moke. > yrpO^il w katerimi dobite po- hižtvo za NrvoJ dom. Napišite (»voje ime — izrežite to in posaljite nam iti mi vam pošljemo katalog naših daril. The Weideman Flour Co. W. 53rd St. & Big i R. R. ' Ime. Naslov, (Pišite natančno) FranBernik Najbeljšu slov. GOSTILNA v Clovelandu, O. 3829 St. Clair ay. iamittiiiiitiiiiiiiiritiiiiiiiitiiiiitiiiiiiitiitjtiifaHiHiijuaj EXPELLER Pri svinjenju, odrti- Biiab, sploh prenapor-njenju tniilc, pri reT-tnatizmu, nevralgiji in mar« enkratno enakih težkočah jfae oc nje s pain expeller Dobt ne v vneli lekarnah po aflc in HOc P. Ad Rlchter * C«. 2IS PcxH St. Nrw York. KORK TIP CIGARETE. Pomislite! Deset cigaret s kork tipom in z bogato dišečim tobakom za 5 centov. Največja vrednost med vsemi drugimi cigaretami Kakovost kot jo more doprinesti le naša dolgoletna skušnja in mnogo lagodnosti. Prodajajo se povsod. The American Tobacco Co. Ill Fifth A v*., New York City Cuy. Tel. Central 1391 L. 5384 St. Clair ave. JOSIP J ARC . SLOVENSKI JAVNI NOTAR. (Notary Public). Marsikateri je prliel v Zjedinjene države, ne da bi zadoetll v Avstriji vojaiklm dolžnostim ir) teli mogoče v par letih zopet videti svoj rojstveni kraj pa se boji -kazni — Oa ne bode Imel nI kake zapreke ali kazni, naj se obrne do mene, in preskrbim mu vse potrebno. — Izdelujem pooblastila, pobotnice, dolina pisma, oroinje, potrdila, z Jedno besedo vsa v notarski posel spadajoča dela. — Za pravilno, točno in polteno delo jam£lm. Uradne ure v delavnikih od 6. do 8. ure zvečer, v nedeljo od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldan. 8 Vi nas poznate. Izvršujemo vsa fotografična naročila. iispMkiim 1841 Euclid A v«. «l M » m 1111111111 nun 1 11 it 111111111 n 11.1 mi t mini 1111IIII111 i III111II1 H^ AKO AKO AKO parobrodni listek ^ AKO pošilja* denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, katera ti hitro in polteno postreže * Frank Sakser Co. 6104 St. CUtr Ave. pLBVBLAND, OHIO potnješ t §taro domovino, kupi Frank Sakser Co* 6104 St. Clair Arm. CLEVELAND, OHIO želiš svojega sorodnika,ženo ali kakega dragega is starega kraja vzeti v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek pri £ Frank Sakser Co. 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO želiš svoje trdo prislnžene novce »iarurno in obre-NtonoNuo naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vlog-e do dne dviga, obrni se na Frank Sakser -Co. 6104 St. Clair Ava. CLEVELAND, OHIO pa poslušaš ljndi, ki dragjrie svetujmo in naletiš slabo, m K • ■ jčV r: == . i i i '............—= Domu. življenja sibirskih izseljencev. Poslovenil Podravski. —I - Bila je jasna, poletna noč. Mesec je svetil tiho in veselo; zalival s svojim srebrom polje in ceste, presinju! s svojimi žarnici gozde, pozhrčeval reke. V taki noči je skozi duri neke ba-_ rake skrivoma izšelk Siomka, ifkodrast, bled fantiu, imajoc ka-k kih ednajst let, se ogledal, prekrižal ter se zakadil na vso moč v smeri prM.i p?jju, od ko* ' «ier se je pričenjala tako imenovana, "ruska cesta." Boječ se, pokopališče. Siomka se fe spominjal še tega. kako se je jokal in prosil, naj ga puste domu, toda prisilili so ga živeti tu v baraki, kjer so ga hranili s kruhom in kislimi juhami ter mu zmerom govorili: "Nt se prišla vrsta na-te." Celo njihov gospodar Aleksander Jakvolevič. ki je vsem za-ovedoval, je zabičal nanj ter mu naročil, nai ostane tukaj, ako pa ga ne bo ubogal, da ga laje potegne za lase. In Siomka je vstal ter se žalostil. Z njim so prebivale v baraki še tri deklice in eden fantek, katere so pustili tukaj stariši ter odšli v s ve t, toda ti otroci so bili še premajhni, tako da se r.i mogel ž njimi igrati in se zabavati. Pretekli so dnevi in tedni in Siotnka je tičal še vedno v sovražni mu baraki, ter ni smel nitf za korak odrti od nje. Na-■ posled mu je jelo to presedati. Saj je vendar ondi pna cesta, )0 kateri so prišli iz Rusije!.. Iko ga ne spuste z lepa, pa jim uide skrivoma! Ali ga mar 'držijo?... In zopet zagleda re-ko Uziuplo, rojstno vas Belo, zopet zagleda Malaska, Vasila, in Mutka, svoje prisrčne prijatelje, pojde k gospe Afrozini Jegorovni, k otrokom duhovnika, pri katerih raste mnogo visenj jabolk, fi Dasiravno je strah, da ga u-jamejo, dalj^f časa pridrževal f Siomka, je 'Fendar koprnenje: zagledati svojo reko, svoje tovariše in vas —• bilo tako veliko in zapeljivo, da je zatajivši v duhu svoje priljubljene sanje, izbral ugoden čas, vkradel sc iz barake ter bil popolnoma srečen z zavestjo, da se vrača domu. Zdelo se mu je, da nikjer ni tako lepo kot v Beli in likjer na svetu ni tako zale reče kakor je Uziupka. Mesec se je že bližal zahodu; fie se jc danilo, toda Siomka je se zmerom korakal po cesti sr-joc va-s\ sveži jutranji zrak radujoč sc, *la se z vsakim corakom bolj bliža svojemu iilomovju. -II.-ti, da vse, kar le neš, z nobeno novostjo. Prehodili so po njej na tisoče vrst jetniki, rožljajoč s težkimi verigami, kopali in rili v temnih rudnikih njeno notrarojost, u-miraii v njenih ječah; po ce.'• tali so st veseli oglašali zvončki ognjenih trojk, po 'kajgah' so se skrivali ubegli prestopniki. boreči se z zverino, ali po-žigajoči naselbine: portekje živeči se od miloščine, katero so si izprosili v i ni elm Kristusovem : tolpe izselnikov prihajajo iz Ru-o j \\ innetou je ujetnika med-privezal ob neki voz. ibrenji ga obkrožijo in psti-&>V* Ja/- Pa PreIH>dini, ker ' govor, ki sem hotel imeti ujetnikom, je bil tajen. Salo Wirtneton ostane pri me- :\Veller gleda temno pred se-ti Seveda nisem pričakoval, nai kdovekaj važnega pove, ir sem pričakoval, da mo-zvem vsaj nekoliko od-iz katerih lahko skle-n na druge podrobnosti. nekaj minut ste pri Weller." začnem, E niste imeli časa. da P*"«~ položaj ; po- lji ?" 7* odpre usta, da odgovori, pa jih hitro zopet zapre Najbrž je prej več povedal kot mu je bilo ljubo. Konečno pa vendar reče : "To je nekaj, kar ^as ne zanima." "O, ravno m.sprotno, vse kar mi vi poveste, me nrizre-t-eno zanima; saj sem vendar sam skusil, da se tudi zelo zanimate /a mojo osebo, torej je tudi 11 ro j a dolžnost, da vas vprašam, kako se vi in v^.ši tovariši počutite. Kako je "kaj v \lmadenu? Ali so delavci že pod zemljo?" "Da," odvrne skoro nehote. "Ali že delajo?" "Ne." "2e vidim: najprvo morajo postati krotki in se privaditi strupenemu plinu v jamah Lakota in žeja sta hude: in lakota in žeja bo naredila uboge delavce pokorne." Ker Wellec. molči sprevidim, da sem govoril pravilno: čez Vrfctek čas pa iiadaljujem: "Kako vam ugaia vaše stanovanje v Almndenu? Ker nameravam vas zopet tja prepeljati. in ker je stanovanje zelo skri'o. je v vašo korist, če mi natančno poveste lego vašega stanu." Sedaj pa odvrne hitro, trenutno: "Niti v glavo mi ne pade kaj tacegra." "Homo videli. \li ste šli sami iz Alniadena?" "Da," odvrne hitro, "laz se pa spominjam, da ste nekaj namignili nazaj, ko sle pobegnili." "Zmotili ste se' Mogoče sem slišal kak šum in pogledal nazaj." "Mogoče. Toda zakaj str tako nazaivnsko kričali, ko ste bežali pred nami?" "Iz---strahu!" "Ne vrjamem.?ker če priznali'. da ste ^e bali. vas lahko i-menujem bojazljive«. Jaz mislim. da e ni imel. Najbrž je drugo puško spotoma druzemu vzel. Kdo je ta drugi, hočemo kmalu zvedeti. Jahajmo naprej " In ko tako nadaljujemo s po-< tovanjem. se sled kmalu predeli , dvojna sled. ki nam je prihajala nasproti, je vodila proti severu, docitn se je vila druga sled, posameznega jezdeca proti vzhodu. Zopet poi* sled vodi v Almaden?" vpasam igralca za seboj. f "Ona. ki kaže proti vzhodu," odvrne. "Toda vi morate videti, da je prišel W eller s svojim spremljevalcem od severa." "Ker sta ukrenila od pravega pota vstran. Imela sta že svoj vzrok. la sta krenila vstran." "Meni se zdi. da je ta vzrok v zvezi z drugo puško. Jahajte naprej! Jaz pa hočem slediti severni sledi, in moj mladi brat. Ju m a - Shetar, naj me spremlja." V galopu dirjava po travnati planoti, da čimpreje doseževa svoj načrt. K sreči nisva bila od pravega mesta dosti oddaljena, kakor so kazale znamenja. Da pa dam priliko tudi mlademu Mimbrenjtt si nekoliko razbistriti um, ga vprašam: "Kmalu se vrneva. Iz česa spozna to moj mladi brat ?" Dečko pogleda še ostreje za sledjo, za ktero sva jahala in odvrne: "Ničesar druzega ne vidim, kot kar sem videl do sedaj." "Moj brat ne sme gledati na zemljo, pav- pa proti nelm." Pri tem pa pokažem proti nebu. kjer je bilo videti sedem, osem temnili točk: kmalu so plavale nižje, kmalu višje ali pa krožile skupno. "Uff! To so jastrebi!" zakli-Iče. "Držijo se skupaj na enem mestu, ker so zagledali mrhovino pod seboj." "Ne, ne mrhovino. Kjer jastrebi zagledajo mrhovino, se takoj spustijo nad njo, Tu pa krožijo še vedno v zraku, kar priča, da bitje, nad katerega se hočejo spustiti, se živi." Ivo prideva bližje vidiva še več jastrebov, ki so sedeli v krogu na tleli, in v krogu je bilo neko truplo. "Človek!" za kliče Mimbren-jo. "Umorjenec. mrtvo truplo!' "Truplo ni mrtvo. Da je človek mrtev, bi ga jastrebi že davnej razkosali. Oseba se je morala še. pred kratkim premakniti." i Se predno prideva do mesta, zlete jastrlni proč. Ko prideva do nesrečnika, zadrživa konje iu poskačeva na tla. "Sveta nebesa1" zakričim, ko pogledam človeka. "Ali je mogoče ? Kden izmed onih je, katere hočemo rešiti," nadaljujem. ko pokleknem, da pre-iščem ranjenca. 1.1 i I je 11 crkni In kakšen je bil? Obleka razcapana, ali od >oja ali pa od kaj druzega. Dobil je udarec na glavo, ki je zatekla do čela, ki je bilo rudeče krvavo. Če je bila zdrobljena kost. nisem mogel videli. Ko začnem glavo preiskovati, je moralo Herknla močno zaiioleti. ker glasno zakriči in se vzpne z gornjim životom. Kakor hitro pa spustim roke od rane, je bil zopet miren in tih. "Nazaj morava." rečeni. "Tu ni obstanka za nas. Pred vsem moramo dobiti vode." "Toda če spotoma umrje?" "Torei ^i lahko misliva, da bi tukaj tudi umrl. Jaz ga u-zamem k sebi na koAja." "'Tega velikega moža ?" "Moram, ker drugače ga ne prineseva k našim ljudem." Hilo je silno naporno dvigniti golijata na konja: glasno je kričal ves čas, toda zavel se ni. Ko je bil srečno naložen, pa poženeva konja v galop, dasi je morala moja žival nositi precejšno težo: Ilerkul je sedaj itilmil in ležal počez čez kon-a. Ko prideva do naše čete, ni bil utrujen samo moj konj, pač ia tudi jaz. Seveda so se vsi začudili, ker sva prinesla tako breme Vse se drenja, tla pride čim bližje ranjenca. I'.dini W ume-tnu ostane miren. Z ostrini pogledom zavrne drenjajoče se ljudi, nakar mi pomaga ranjenca položiti na tla. in začne ikoi preiskovati rano. Pomagati mu 111 bilo treba, ker Apač se je razumel na enake stvari bolj kot izkušen zdravnik. "Kost ni zdrobljena.' reče fčez kratek čas. "Mož bo žive', iče premaga mrzlico. Dajte mi vode!" Vozniki jo imeli W innetou v i želji. Ko je bil obvezan in dobro oskrbljen mu priredimo na vozu leži-šče, nakar se poda vsa četa. neprej. Kdor bi pričakoval, da me bo spotoma W innetou vprašal po ranjencu, hi se zelo zmotil. Apač gleda premišljujoče v tla. Poznal sem njegov obraz. Trudil se je. da pravilno razvozlja zagonetko z ranjencem brez moje pomoči. Čez nekaj časa dvigne glavo: zadovoljni izraz njegovega obraza mi pove. da je sedaj na čistem, radi tega ga vprašam: "Moj brat si je sam razlo-fžil, kar bi jaz lahko storil. Kdo je ranjeni?" "On spada k bledoličnikom. ki so bili od Meltona presle-parjeni." "Na vsak način. On je bil edini, kateremu sem povedal svoje sumnje." "In on je tudi edini, ki je pobegnil svoji usodi. Old Sha-terhandu je seveda znano, kdo je bledoličnika ranil." "(Votovo. Weller in njegov nepoznani spremljevalec; druga Wellerjeva puška je bila lasi ranjenega llerkula." " Torej nam lahko pove. kd< ie bil drugi Wcllerjev sprem 'jevalee, ko se zopet zave." "Ali pride kmalu k sebi?" "Ne vem. Hledoličnik je velikan, toda ima zelo trdo čre pinjo; vsak drugi bi bil od u darca umorjen. Kost je cela. toda kdo ve, v kakšnem položaju so njegovi možgani. Zelo bi mi bilo ljubo, če bi se zavedel in mi povedal, kako je v Almadenu. ker je bil tam." (Dalje prihodnjič.)* — Kadar iščete svojega so-rodnika, brata, sestro, očeta, mater ali svojega prijatelja, pišite na naš list, da denemo o-glas v list. Ker je list povsod razširjen, bo vaš sorodnik ali prijatelj se kmalu oglasil. Cena oglasu je 25 centov vsakokrat. —. - :-- Drustvenioelasi. Slovensko telovadno in podporno društvo "Slovenski Sokol", ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob j uri poji. v Knausovi dvorani. Za sprejem mora hiti vsak kandidat vpisan po kakem bratu Sokolu. Sprejem in plačevanje deškega in dekliškega naraščaja od 1 — J lire pred gl. sejo. Telovadne vaje: 1. oddelek za deški naraščaj od 7 — K ure; III. oddelek od H — 10 ure zvečer vsaki tore'.* v tednu. II. oddelek dekliški naraščaj od 7 — H ure zvečer vsak petek v tednu. Vaje v korakanju vsak drug torek od meseca aprila naprej do konca septembra. Starosta- jos. Kalan ir_>8 K. 63. St.; tajnik: Prance Hudo-vernik 6u8 St. Clair ave: blagajnik: 1 vo S peli tik, 6013 St. Clair ave. dr. zdravnik: Dr. J. M. Seliškar 6127 St. Clair ave. Društvo sv. Janeza Krstnika ima svojo redno sejo, vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih i St. Clair ave. N. K. Predsednik John Avsec, 394° St. Clair ave. g!, tajnik, Anton Oštir, 6131 St. Clair; Anton O-cepek, zastopnik, 1065 East 61 cesta. — Rojaki se vabijo k o-bilnem pristopu. K. K. podporno društvo Pr. Srca Jezusovega ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. u.ri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto i<)io so: predsednik Fr. Knafelv, 1154 E. 60. Street; podpredsednik: J. Kraševec. I. tajnik: Stef Brodnik. 1096 E 64 St.; II. tajnik: M. Oblak; blagajnik: John Levstek; odbornika: John Pekolj, Anton "Zupančič in John Golob; zastopnik: Josip Božič 5107 Scot ave. Collin wood, O.; vratar F. Prelogar. Društveni zdravnik J. F. Sehmoldt, 5132 Superior-Njegove uradne ure: 7—8 zv. Društvo "Sloveniji" ima sv o-je redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, v prostorih na 3048 St. Clair Ave. N. E. - Kdor želi rajnik Frank čeme 1308 East ^5th St.: blagajnik Frank 5pt» ko. 3504 S1- Clair Ave. N. E.: društveni zdravnik Dr. J. /JM Seliškar- Urad 6127 S(t. Clair ave. N. E. Slovenska Nafodna Čitalnica. Prostori na 1113 Norwood Rd. vogal Glass ave. Preds. Jos. Zele. glavni tajnik Mih. Lah, 1268 E. 55. blag. J. Požun 1164 E. 61st St. Knjižničar K. Rogelj 1165 E. 6ist cesta in Ivan Lah 6030 St. Clair ave. čitalniški fkolektor. Knjige se izposojujejo v nedeljo od 9. doii. dop v četrtek od 7. do 9. ure zvečer. Novi udje se sprejemajo pri mesečni seji vsak prvi četrtek v mesecu K. S. P. društvo sv. Barb*. re št. 6, spadajoče h glavni po staji v Forest City, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v Stockes Hali, John Clrdina. V društVo se sprejemajo člani od 16. do 45 leta. Vstopnina po starosti Bolniške podpore se plača $7 na teden in to takoj po vstopu Uradniki za leto iqto: Predsednik John Gornik; 6105 St Clair ave. podpredsednik Anton Oštir: prvi tajnik: Mihael Jalovec, 6424 Spilker ave.; II tajnik Jos. Žakelj; blagajnik Anton Ulčakar; odborniki: A11 ton Benčin, Mike Vintar, Jo* Sintič; vratar: Jns. Venčin; zastavonoša Anton Starič. Pojas nila dajeta predsednik in pr(vi tajnik. Društveni zdravnik dr J. M. Seliškar. — Društvo sv. Vida št. 25 K S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nede Ijo v mesecu v Knausovi dvo rani. Predsednik: Mike Setni kar. 6131 St. Clair Ave.; tajnik los Rus, 1306 F.. 55. cesta društveni zdravnik: dr. J. M Seliškar, 6127 St. Clair Ave. Člani se sprejemajo od 16. d< 45 leta. Plača se $500.00 ali $1000.00 usmrtnine in tedenska bolniška podpora. Novovpisan član mora prinesti zdravnišk list pred društveno sejo k taj niku, ki ga pošlje vrhovnenu zdravniku. Ako ga ta potrdi društvo pri prihodnji mesečni seji gl.^uje o sprejemu. Isto velja za članice. SAMOSTOJNO K. K. P. Dr. Sv JOŽEFA. Redne mečeta« aeje detrto nedeljo r mesecu ob 2. url pop. 1 Knausovi dvorani, 6131 8t Clair Av» — Vstopnina od 18.—30. leta 11.10; od3A.—35. leta $2.00; od 31.—40. lata $2.50. — Predaednlk Frank Meinar 81«, 1061 B. 62nd. 8t.. tajnik Prank K odmeri, 6428 Metta Are. N. H., dr sdravnlk dr. J. M. 8eli«kar, 6127 St Clair Ave, — Rojaki ae vabijo k • blhtemu pristopa. Slovensko katoliško ^odporno druitvo Sv, Aloj*ij» ima svoje redne mesečne seje vsako četno nedeljo popoh v meseni in redne vaje vsal drugi torek ob 8. uri zvečer Knausovi dvorani. Predsednik: John Gornik, 6113 St- Clair Ave.; podpredsednik: Anton Anzlovar, 1284 E. 55,th St.,; blagajnik: Joseph Gornik, 6105 St. Clair Ave.^ tajnik in načelnik: Math. KI 1571 Contant Ave. Lakewc Ohio. Vsa pojasnila daje drustvenil tajnik. j "i Slovensko mUdeniiko društvo Ž. M. Božje ima svoje red-T ne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, v mali Knausovi dvorani ob 2 uri popoldne Predsednik John Kuhar, 3830 St. Clair ave; t. tajni* Josip t( Glavič, 6401 Metta ave; načel- 1 nik Jakob Zele. Ker daje to društvo v slučaju bolemni lepo podporo, $6.00 na teden, se vabi vse slovenske mladeniče k obilnem pristopu Kranjsko žensko pod. društvo sv. Srca Marije ima svoje j mesečne seje vsak dri.gi četr- J tek v mesecu ob pol osmi uri ' zvečer v mali Knausovi dvorani. Uradnice za leto 1910 soi Marija Mihelčič, predsednica. Ivana Pelan, 6030 St. Clair ave tajnica, Marija Strniša, blagaj-ničarka. V društvo se spreje-majo od starosti 17 do 30 leta se plača $1.50, od 30 do 45 leta se plača $1.75 pri vstopu. Pri mesečni seji svečana se je sklenilo, da se sprejemajo druŠtve-nice tudi iz Nevvburga in Col-linwooda. Rojakinje se vabi-jok obilnem pristopu. 8.marionpl — Društvo sv. Frančiška, št A 66. K. S. K, J. je sklenilo pri* svoji zadnji mesečni seji, da bode sprejemalo člane vstopni- i ne prosto in sicer le za tri mesece. Sedaj ima vsak lepo .» priliko, ki še ni pri nobenem 3 drušrvu, da pristopi k gori ime- , nova nemil društvu in se zavaruje za življenje in bolezen. Mesečne seje so v Perzovi dvorani na R. 70th St. Vpiše se pa lahko pri tajniku J. Perko, 6914 Grand ave, ali pa pri predsedniku 3632^/2 Hamilton ave. • 24—33 — Slavnim društvom vseh ' Jednot se priporočamo v na* , ročila raznih tiskovin. Na raz- | pola go imamo zahvale številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo1^ unijske delavce. Delo jako fi- ) no. trpežno, cene nizke, kakor nikjer drugje. J VELIKA ZALOGA VINA. V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do- 1 mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah. Ena vrsta.........................$18.00 barel, ( Druga vrsta........................$20.00 barel. 1 Posoda velja $1 50. R^irki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite ] in nikjer po tako nizki ceni. , : *cakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj 1 odpcšljem vino. i MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS, COLLINWOOD, O. i ^-H-H« g'**!'* e, t E. A. SCHELLENTRACER, LEKARNAR. 3361 St. Clair Ave. N. E. Govorimo slovensko. Sednj je najboljši čas, da rabite dober kričistitelj. Ničesar boljšega kot Schellentragerjev krvni in pljučni prenovitelj. 50 In $100 ena steklenica. f it; ifcii it-»u tn umi 1 rn a« m iiuii m m mitim«n mm uj 'it n; u tu m mm trni! K » 1 V. K C Č E R A , :: f 5403 Broadway dr' ^ S«1 priporoča Slovencem in sloveiiHkim nalooiierjem 2 v nakup izvrstnega' grenkega vina (Bitter Wine) |H In fine grenčice, (Bitters). " Imam najboljšo in največjo zalogo teira blaga v-mestu. Cene nizke, bla$o Izvrstno.