v 0 št. 201 (15.929) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI ■ DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nn ciklostil. Od 5. do 096 A£\ 50040201 v/u 1 KOPER ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA UA, 24, AVGUSTA 1997 Sedaj jem poten kutam Vojmir Tavčar Polemike, ki jih je izval še pred predvajanjem film Renza Marti-nellija »Porzus«, ostajajo na publicistični in novinarski ravni in zaenkrat ni nevarno, da bi se izrodile v mednarodni incident. Rimska in ljubljanska vlada sta se jasno ogradili od polemik, ki sta jih zaostrila razmišljanja v Ljubljanskem Delu in takojšnja polemična replika tržaškega D Piccola. V Ljubljani so, sicer neuradno, povedali, da stališča Dela ne odražajo politike zunanjega ministrstva, italijanski podtajnik Pie-ro Fassino, pobudnik italijanskega odpiranja na vzhod, pa je jasno izjavil, da eno je debata o preteklih dogodkih, nekaj povsem drugega pa so današnji odnosi med sosose-dnima državama, ki jih preteklost ne sme pogojevati. Polemike o fojbah lani in sporni film o dogodkih v Porčinju letos obravnavajo probleme, ki so dolgo let pogojevali odnose ob slovensko-italijanski meji in zastrupljali vzdušje, oteževali sodelovanje in reševanje stvarnih vprašanj, obenem tudi preprečevali, da bi se spoprijeli s problemi sedanjosti in z načrtovanjem prihodnosti. In lahko bi jih pogojevali tudi tokrat, ko bi v Ljubljani in v Rimu prisluhnili nacionalistično naravnanim krogom. Prevladali pa sta treznost in državniška modrost, ne Rim ne Ljubljana nista hotela na tanki in nevarni led polemike o zgodovini. To je nedvomno spodbudno dejstvo, saj dokazuje, da je novo vzdušje ob meji, h kateremu je z drugačno zunanjo politiko prispevela vlada Oljke - ki je v Ljubljani našla dovzetne sogovornike -dovolj trdno in da je skupni strateški interes obeh držav tudi v vidu večje evropske integracije, krepitev sodelovanja. Politika je dokazala svojo zrelost. Sedaj jo mora tudi kultura, ki se mora angažirati v debati in jo vtiriti na tvomejšo pot od samo polemičnega ponavljanja očitkov tako kot v Se nedavni preteklosti. Samo če se bo zakoreninilo spoznanje, da je mogoče graditi nove odnose ob kritičnem odnosu do preteklosti, vendar brez postavljanja zgodovinskih resnic na glavo, bo sodelovanje ob meji kakovostno zraslo in postalo resnična perspektiva za prihodiiost. BOSNA / VEDNO BOLJ NAPETI ODNOSI V REPUBLIKI SRBSKI Plavšič - Karadzič: nevarnost spopada Pale »izobčile« predsednico - Vojsko RS grozi Sforju BANJA LUKA - Spor med predsednico Republike srbske Biljano Plavšič in trdim krilom vodstva bosanskih Srbov lahko povzroči notranji razdor v srbskem delu Bosne. Diplomatski viri, ki so želeli ostati neimenovani, so povedali, da opazovalce skrbi misel, da utegne razkol znotraj RS povzročiti nastanek dveh vzporednih držav. Zahod že od začetka spora odkrito podpira Plavšičevo, ki ima sedež svojega predsedstva v Banja Luki. Vse večji so pritiski na Pale, kjer je utrdba trdega krila vodstva RS in upravno središče RS. Mednarodna skupnost izvaja pritisk predvsem na nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, ki naj bi bil glavna ovira na poti krnim. Na 2. strani Papež se je sešel s 350 tisoč mladimi PARIZ - Udeleženci 12. svetovnega dneva mladih v Parizu so včeraj okoli francoske prestolnice sklenili "človeško verigo prijateljstva", v 36 kilometrov dolgem obroču so si za eno minuto molče podali roke. Papež Janez Pavel II. se je zvečer sešel s približno 350.000 mladimi pri molitvi na hipodromu v bližini Pariza, kjer je prosil odpuščanja zaradi pokola pro-testanstovv šentjernej-ske noči leta 1572. Na 2. strani V Trstu zaplenili sedem ton cigaret TRST - Potem ko so nedavno odkrili štiri tone pretihotapljenih cigaret, so jih agenti finančne straže tokrat zaplenili še več, kar sedem ton. Cigarete so bile v kontejnerju na VIL pomolu, v katerem so sicer najprej našli nekaj zabojev iz lepenke s plastičnimi kuhinjskimi predmeti, ki pa so služili le za kritje dejanskega tovora. Kontejner je prihajal s Cipra, na dokumentih je pisalo, da bi ga morali odpeljati v Slovenijo, vendar naj bi bil dejansko namenjen na sever Evrope, čeprav ne izključujejo možnosti, da so bile cigarete za italijansko tržišče. Finančni stražniki skušajo odkriti, kdo se dejansko skriva za prepovedano trgovino. Na 3. strani Mrzlične priprave na Kraško ohcet V repentaborski občini, kjer se bosta prihodnjo nedeljo »vzela« Nataša Rebula in Andrej Poljšak, potekajo mrzUčne priprave na Kraško ohcet. Domači fantje so začeli postavljati slavoloke, čistijo se dvorišča, vrstijo se sestanki. Dnevi Kraške ohcerti se bodo začeh v četrtek, toda nekakšna »uradna - neuradna« otvoritev bo že v sredo zvečer, ko bo predstavljena knjiga Marte Košuta o vezeninah kraške noše, še prej pa bodo v Kraški galeriji in v pokrajinskem muzeju odprli razstavo umetne obrti. Na 4. strani Dragocen prst NEW YORK - Nesreče na delu so resna in huda stvar, zato o zadevi ne gre ironizirati. Je pa res, da je bajna vsota, ki si jo je »prislužil« mlad američan zaradi odrezanega prsta, vredna omembe. 22-letni Scottie Scog-gins je bil zaposlen vnela delikatesi v mestecu Hayneville (zvezna država Alabama). S strojem je rezal salamo, ko mu je rezilo »odneslo« del enega od prstov na roki. Nesreča torej ni bila izredno huda, saj je fantu odrezalo le vrhnji del prsta. Scottie je incident prijavil sodniji in s pomočjo očitno dobrega odvetnika dosegel, da mu je izdelovalec stroja, podjetje Hobart Corporation, izplačal bajno odškodnino. Fant bo za nesrečo pri delu prejel nekaj več kot deset milijonov dolarjev, se pravi kakih osemnajst milijard lir. Po mnenju sodnika je proizvajalec vedel, da je stroj nevaren, o tem pa ni pmvilno obvestil upombnikov. Končno tudi v Trstu nov prodajni center keramike in kopalniške opreme 1000 m2 razstavnega prostora takojšnja dobava, neverjetne cene UGODNOST in STIL TRST - Strada della Rosandra 40 tel./fax 040/813719 - 813716 odprto od ponedeljka do sobote ITALIJA / PAKT PROTI BOSSIJU Oljka vztraja, Po svoboščin pa je neenoten Lider Severne lige se ni odpovedal sporazumu za Benetke RIM - Oljka vztraja, toda v desnosredinskem polu je precej odpora do predloga o paktu proti Severni ligi, ki naj bi ga sklenili obe zavezništvi zato, da bi izolirali Bossijevo gibanje. V Polu svoboščin namreč mnogi računajo, da bi se lahko povezali neposredno z Ligo Veneto, prek Bossijeve glave, vendar sta včeraj tako tajnik Lige Fabri-zio Comencini kot Bos-si zagotovila, da med njima ni nobenih razhajanj. Potrdila sta tudi namero, da prideta za upravne volitve v Benetkah do sporazuma z desnico. Predlog za pakt proti Bossiju, ki ga je spet ponudil Enrico La Log-gia (FI), je po besedah organizacijskega tajnika DSL Minnitija sprejemljiv, ker se nanaša na zaščito skupnih vrednot, kot je narodna nedeljivost. Treba je počakati na oceni Berlusconija in Finija, ki sta še na dopustu, toda tisti, ki paktu nasprotujejo, ne mislijo popustiti. Eden najbolj skeptičnih je tajnik CDU Buttiglione, ki sodi, da bi pakt služil le Oljki za ošibitev opozicije, medtem ko vodja poslancev FI Pisanu godrnja, da je praktično nemogoče izbrati med Bossijevimi domislicami in besednim zgražanjem Oljke: »Videli bomo,« pravi, »ali bodo naši periferni organi našli skupni jezik z Bossijem za kandidate, po drugi strani pa moramo počakati, da vidimo, ali bo Oljka besede podprla z dejanji in res prekinila številna lokalna sodelovanja s Severno ligo.« »Ti perentomi pozivi,« komentira podtajnik Ljudske stranke Dario Franceschini, »so le igrice. Ce kdo želi preveriti možnost sporazmna, mora začeti dialog, ne pa postavljati pogoje. Sploh pa je vse skupaj brez osnove: tako Ljudska stranka kot Oljka sta že pred časom pokazala namen prekinitve lokalnega sodelovanja z Bossijem, kajti dogovori s Severno ligo so vsi iz časa, ko še ni bilo govora o secesiji. Ce že, potem bi moral Pol svoboščin pokazati svoje resnične namene, saj je pravkar sklenil sporazum za sodelovanje z Ligo v Vicenzi.« Poskus sporazumevanja z desnico za osamitev Severne lige podpira tudi levo krilo DSL, čeprav njegova predstavnica Gloria Buffo dodaja pogoj, da »ne sme iti za taktično potezo, ampak za načelno vprašanje, za protirasistično in proti-secesijsko izbiro«. Bos-si pa medtem pošilja svoja sporočila iz »ob-servatoria« v Ponte di Legno in naznanja, da je Pol svoboščin mrtev in da ga lahko prikliče k življenju le Severna liga, ki pa bi jo vsi radi križali, ker si je ne morejo prilastiti. Danes v Primorskem dnevniku Polemika o plačah menedžerjev Zaslužijo pretirano veliko, po številu jih je daleč preveč, povrhu pa ne odgovarjajo za svoje napake - to so glavni očitki vodilnim v javnih podjetij in upravah. Stran 2 Srečanje vernikov v Vetrinju Na Srečanju treh dežel se je v Vetrinju pri Celovcu zbralo več kot 5.000 romarjev iz Slovenije, Furlanije in avstrijske Koroške. Stran 2 Na festivalu DSL o kraškem parku V openskem Prosvetnem domu je bila v okviru festivala teritorialne enote DSL okrogla miza o Kraškem parku kot priložnosti za gospodarski razvoj. Stran 3 Da integraciji, a ne brez manjšine Ravnatelj SGZ v Gorici Igor Orel ocenjuje krepitev obmejnega sodelovanja in nove načrte, v katerih je aktivno soudeležen. Stran 7 Mlad goriški znanstvenik v ZDA Vojko Bratina pripoveduje o izkušnji v centru NASA v ZDA, kjer je intenzivno sledil zadnji vesoljski misiji Discoveryja. Stran 8 DNEVNE NOVICE 2 Nedelja, 24. avgusta 1997 BOSNA / NARAŠČAJOČA NAPETOST MED BOSANSKIMI SRBI PAPEŽ V PARIZU / OB DNEVU MLADIH Vlada s Pal prekinila odnose s Plavšičevo Grožnje silam Sforja, ki naj bi zasedle Bosno »kot nacisti« BEOGRAD - Voditelji bosanskih Srbov na Palah so včeraj sporočili, da zavračajo vsakršno sodelovanje s predsednico RS Biljano Plavšič. "Z najnovejšim odlokom o imenovanju Marka Paviča za začasnega notranjega ministra je Plavšičeva jasno kršila ustavo in zakone, zato vlada ni več dolžna sodelovati s predsednico", piše v izjavi vlade Republike srbske, ki so jo danes objavili v Beogradu. Vojska bosanskih Srbov je včeraj opozorila mednarodne mirovne sile Sfor, naj se nehajo "vmešavati" v boj za oblast znotraj Republike srbske, in zagrozila z napadom. 'Naša vojska ne bo mimo opazovala propada RS in dosežkov srbskega ljudstva", piše v pismu, ki ga je generalu Sforja Cordiu Simpsonu poslal vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov Pero Golič in so ga včeraj objavili v Beogradu. Vojaško poveljstvo RS je napovedalo, da bo RS branilo "z razpoložljivimi sredstvi", če bo Plavšičeva ob podpori mednarodne skupnosti še naprej "destabilizirala in spodkopavala državo". Visoki civilni predstavnik za Bosno in Hercegovino Carlos VVestendorp je včeraj izjavil, da lahko samo Sfor ustavi "popolnoma nesprejemljivo" medijsko propagando občil, ki jih nadzom-jejo bosanski Srbi. VVestendorp je obsodil reklamni spot, s katerim srbska televizija na Palah posredovanje mirovnih sil primerja z nacistično okupacijo med drugo svetovno vojno. Pripomnil je, da ima kot visoki civilni predstavnik za BiH "pravico ukiniti katerokoli radijsko ali televizijsko oddajo", za katero sodi, da škoduje mirovnemu procesu, "hi Sfor je edina organizacija, ki mi to lahko omogoči", je dejal VVestendorp po srečanju s švedskim kraljem Karlom Gustavom v vojaškem oporišču Ljubace pri Tuzli. Iz Bonna pa je včeraj prišlo zagotovilo, da se nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič in njegovi pristaši "ne bodo izmaknili roki pravice in pravični kazni" haaškega sodišča. Bonn je tudi ponovno izrazil svojo podporo Biljani Plavšič. "Karadžiču in drugim vojnim zločincem se čas izteka in zrak okoli njih se redči", je v sporočilu za javnost, le dan potem, ko je srbska vojska zagrozila predsednici Plavši-čevi, zapisal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. "Karadžič in njegovi se bodo morali za poskuse spodkopavanja Daytonskega sporazuma zagovarjali pred mednarodno skupnostjo", je opozoril voditelj nemške diplomacije. "Bosanski Srbi bodo na svoji poti naleteli na nasprotovanje celotne mednarodne skupnosti", je dejal. "Naša podpora je namenjena tistemu ali tisti, ki bo omogočila izvajanje določil Daytonskega sporazuma. To nam je že večkrat zagotovila predsednica Republike srbske", je dodal. V Banji Luki je včeraj prišlo do napetosti, ko so pristaši Plavšičeve onemogočili, da bi prevzel vodstvo tamkajšnje televizijske postaje novi direktor, ki ga je imenovala vlada na Palah. (STA/AFP/dpa) »Veriga prijateljstva« vklenila Pariz Janez Pavel II. prosil odpuščanja zaradi krvave šentjernejske noči leta 1572 KOROŠKA / V VETRINJU PRI CELOVCU SEZONA / PROMET Srečanje vernikov 3 dežel Zbralo seje 5.000 romarjev iz Slovenije, Furlanije in avstrijske Koroške CELOVEC - Na tradicionalnem Srečanju treh dežel se je v Vetrinju včeraj zbralo več kot 5.000 romarjev iz Slovenije, Furlanije in avstrijske Koroške. Dopoldansko slavnostno mašo je vodil celovški škof Egon Kapellari, ki je v pridigi spregovoril o "velikih ranah naše družbe", o brezposelnosti predvsem mladih ljudi, o slabitvi družinskih vrednot in o vsesplošnem naraščanju nasilja. S Kapellarijem so somaševali dunajski nadškof, kardinal Franz Koenig (ki se je predvčerajšnjim mudil na obisku v Ljubljani), ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, bellun-ski škof Pietro Brollo (videmski škof Alfrede Battisti je v Parizu na srečanju mladih) in mariborski pomožni škof Jožef Smej. V pridigi je Kapellari dejal, da so problemi naše družbe v primerjavi s pro- blemi v drugih delih sveta precej manjši, vendar kljub temu niso zanemarljivi. Kristjani so zato poklicani, da si v evropskem in v svetovnem merilu dejavno prizadevajo za vzpostavitev novega socialnega reda, ki bo omogočil bolj hitro in učinkovito spopadanje s sodobnimi izzivi. "Prizadevnost, ustvarjalnost in pripravljenost na odpoved nekaterim materialnim dobrinam bodo omogočile nov red, v katerem bodo svoj prostor našli tudi številni mladi in ostareli, ki jih današnja družba potiska ob rob", je poudaril Kapellari. Kristjani se morajo dejavno upreti naraščajočemu nasilju v družbi. Kapellari je romarje pozval, naj se kot kristjani ne skrivajo, ampak naj sredi družbe postanejo dejavni zagovorniki človeka, njegove časti in svobode. (STA/APA) Zastoji ob množičnem povratku Zastoji na avtocestah in mejnih prehodih - Poziv k previdnosti RIM - Večina italijanskih turistov se vrača proti domu. Po podatkih, ki jih mrzlično objavljajo opazovalci prometnih tokov, naj bi bilo ta konec tedna (se pravi včeraj in danes) na italijanskih avotcestah več kot sedem milijonov vozil - ob tem gre omeniti, da velja v teh dneh za težka vozila prepoved vožnje od sedme do štiriindvajsete ure. 2e včeraj so se na omrežju pojavili nekateri kritični zastoji: vozniki so bili prisiljeni na upočasnjeno vožnjo ali čakanje pri obvoznicah za Milan, Bologno, Benetke ter na cestnem odseku Salemo-Reggio Calabria, ki tudi sicer veljajo za kritične točke. Poleg Italijanov, ki se vračajo iz letoviščarskih krajev, so opazovalci zabeležili tudi naraščajočo prisotnost tujih vozil, ki vozijo v smeri proti Italiji predvsem iz severnih dežel. Kilometrske zastoje so zato zabležili na največjih mejnih prehodih, predvsem s Švico in Avstrijo. Zasičeni so bili tudi mejni prehodi s Slovenijo: več kilometrov dolge vrste v obe smeri so se pojavile na Rabojezu, Pesku in Fernetičih. Do daljših zastojev je v naši deželi prišlo tudi na mejnem prehodu v smeri proti Beljaku. Danes pirčakujejo pravi naval na vse obmorske letoviščarske kraje, že včeraj pa so vozila čakala dlje časa za izstop pri Ronchisu v smeri za Li-gnano. S pospešenim ritmom delujejo vsa italijanska letališča in železnice, tako da je gužvo pričakovati tudi na letalskih terminalih in železniških postajah. Tistim, ki se kljub neugodnim napovedim odločijo za potovanje, lahko svetujemo samo previdnost pri vožnji. NOVICE Bomba na tržnici AL2IR - Po prvih vesteh je v bombnem atentatu na živinskem sejmu v kraju Medea, okrog 90 kilometrov južno od Alžira, ena oseba izgubila življenje, osem pa je bilo ranjenih. Kaže pa, da je smrtnih žrtev precej več: dnevnik »Le Soire« je včeraj poročal, da je umrlo sedem oseb. Zavrnili Priebkejevo zahtevo RIM - Rimsko vojaško sodišče je zavrnilo priziv, ki ga je Priebkejev odvetnik Taormina vložil proti odločitvi istega sodišča. Slednje je namreč že 4. avgusta zavrnilo zahtevo, da bi bivšemu nacističnemu častniku preklicali preventivni pripor. Vojaško sodišče je prišlo do zaključka, da so vsi razlogi priziva neutemeljeni. Med drugim pravi, da še obstaja nevarnost pobega, ker Priebke ni pokazal nobenega kesanja in da razmeroma krajše zaporno obdobje, na katero je bil Priebke obsojen, ne more biti merilo za presojanje potrebe po preventivnem zaporu. Ukrajinski parlament o zaplenjenih ladjah TRST - Ukrajinski parlament je imenoval posebno preiskovalno komisijo, ki bo skušala ugotoviti odgovornosti, ki so privedle do zaplembe zaradi dolgov dveh tovornih ladij, »Smimov« in »Jermo-skin« (zasidrani sta v Trstu in pripadata ukrajinski brodarski družbi »Blasco«), Tako je povedal genovski odvetnik Francesco Rizzuto, ki zastopa družbo »Blasco«. Komisija naj bi preverila domnevo, da so »domnevni italijanski in švicarski upniki« podkupili ukrajinske funkcionarje. Rizzuto je Se dejal, da bodo v kratkem uredili tudi vprašanje plač, ki jih posadke ne prejemajo že leto dni: kapinatu »Smir-nova« so že izročili 10 tisoč dolarjev za najnujnejše potrebe, ostalo bodo izplačati v prihodnjih dneh. POLETNA POLEMIKA / ZASLU2KI JAVNIH MENEDŽERJEV Je preveč plačanih preveč? Sindikati: Pravi škandal niso plače, ampak neodgovornost RIM - Po eni strani obtožbe, da jih je preveč in da so pretirano plačani, po drugi pa zagovor, da imajo kljub vsemu nižje plače kot privatni menedžerji. V teh okvirih poteka avgustovska polemika o plačah menedžerjev oziroma vodilnih mož v javnih podjetjih in upravah, ki je dobila odmev tudi v parlamentarnih interpelacijah in pri garantu za privacy Stefanu Ro-dota. Na koncu je revija Mondo objavila še četrti seznam »veleplač«, potem ko so biti v zadnjih mesecih objavljeni že trije, in to je vneslo v debato novo zmešnjavo, kajti razlike med lestvicami so v nekaterih primerih tako velike, da jim jemljejo verodostojnost. Nekatera državna podjetja so se zato odločila, da sama objavijo povprečne prejemke svojih vodilnih. Tako je Enel sporočil, da so njegovi me- nedžerji 31. julija letos prejemati povprečno 228 milijonov tir letnega bruto dohodka, medtem ko so Državne železnice izračunale, da znaša povprečna bruto plača njihovih 949 vodilnih uslužbencev 160 milijonov letno (vendar 44 vrhovnih menedžerjev zasluži več kot 290 milijonov). Tisto, kar pri objavljenih lestvicah najbolj pade v oči, pa pravzaprav ni višina prejemkov posameznega menedžerja, ampak nesorazmerja v plačah nekaterih oseb na zelo odgovornih mestih in drugih, ki imajo velike zaslužke le zato, ker delajo v javni ustanovi. To je tudi razlog, da je javno mnenje zelo razburila objava prejemkov novinarjev RAI, ki po pisanju tednika Espresso zaslužijo v povprečju 100 milijonov če so začetniki in 224 milijonov letno, če so dosegli uredniške na- slove. Za primerjavo navajajo, da funkcionarji zaslužijo manj, in sicer 210 milijonov tir na leto. Kakorkoli že, da ljudje z velikimi delovnimi odgovornostmi zaslužijo veliko ni noben škandal, nesprejemljivo pa je pretirano število javnih menedžerjev, menijo predstavniki Confindustrie, medtem ko sindikati trdijo, da je resnični škandal dejstvo, da javni menedžerji ne odgovarjajo za svoje napake. Ali z drugimi besedami, »mastne« plače niso v sorazmerju z odgovornostjo. Združenje potrošnikov Codacons pa vidi zadevo v povsem drugačni luči in meni, da so plače vodilnih nesramno visoke glede na to, da so kolektivne delovne pogodbe zamrznjene že štiri leta in da veliko javnih služb (pošte, železnice itd.) proizvaja deficite in neučinkovite storitve. Nasilje vojakov v Somaliji: spet na delu komisija Gallo RIM - Obrambni minister Beniamino Andreatta namerava obnoviti delovanje komisije, ki ji je predsedoval nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ettore Gallo glede primerov nasilja italijanskih vojakov v Somaliji. Preveriti bodo pričevanja, ki izhajajo iz dnevnika marešala karabinjerjev France-sca Aloia: ta je opisal vrsto nasilnih dogodkov med italijansko vojaško intervencijo, pa tudi svoja srečanja z Raievo novinarko Ilario Alpi, ki so jo kmalu zatem ubili skupaj s snemalcem Miranom Hrovatinom. Iz teh pričevanj izhaja, da je Alpijeva bila v slabih odnosih z vojaškim vodstvom, ker je poznala primere nasilja nad somal-skim prebivalstvom. PARIZ - Udeleženci 12. svetovnega dneva mladih, ki poteka v Parizu, so včeraj okoli francoske prestolnice sklenili "človeško verigo prijateljstva". (Na telefoto AP del ”verige“ okoli francoskega glavnega mesta) Udeleženci so si v 36 kilometrov dolgem obroču okoli Pariza ob 10.50 za eno minuto molče podali roke. To dejanje naj bi bilo po besedah organizatorjev izraz želje po spravi, prijateljstvu, miru in bratstvu med narodi. Vsi udeleženci so zapeli Beethovnovo Odo radosti. K udeležbi v človeški verigi so organizatorji povabili tudi prebivalce Pariza in turiste z vsega sveta, znamenje za potek akcije pa so pospremili z zvonjenjem vseh pariških zvonov. Ob tem je prišlo do kontestacije s strani nekaterih levičarskih skupin, ki so v verigi prepoznale prej negativne elemente (suženjstvo države v odnosu s Cerkvijo) kot pa pozitivne. Manifesten ti so se porazgubili brez incidentov. Papež Janez Pavel II. je včeraj zjutraj maševal z delegati cerkvenega mladinskega foruma, ki poteka vzporedno s svetovnimi dnevi mladih, na njem pa razpravljajo o izzivih prihodnjega tisočletja v Cerkvi in družbi. V večernih urah se je papež sešel s približno 350.000 mladimi pri molitvi na hipodromu v bližini Pariza, ob tej priložnosti pa je krstil deset mladih z vseh koncev sveta. Med snočnjo molitvijo je papež prosil odpuščanje zaradi pokola v Šentjernej ski noči. 24. avgusta leta 1572 so francoski katoliški skrajneži pobiti na tisoče protestantov. »Kristjani so narediti nekaj, kar evangelij obsoja,« je poudaril Karol Woytila. Papeževa spravna gesta, bo nedvomno olajšala srečanje s premi-erom Lionelom Josipi' nom, ki je tudi sam protestant. (STA/ANSA) OPČINE / RAZPRAVA V OKVIRU FESTIVALA UNIJA' IN NOVEGA DELA NA VII. POMOLU / V KONTEJNERJU Kraški park priložnost za gospodarski razvoj Solidarnostno pobuda za mostarsko bolnišnico Tovor tujih cigaret je tehtal kar 7 ton Sumijo, da se za prepovedano trgovino skriva mednarodna kriminalna organizacija »Kraški park kot priložnost za gospodarski razvoj« je bila tema razprave, ki se je odvila prejšnji večer v openskem Prosvetnem domu v okviru festivala Unita in Novega Dela. Gre za poletno prireditev teritorialne enote DSL za Opčine in Bane, ki se bo zaključila drevi z družabnim programom, medtem ko je sinoči bila na vrsti solidarnostna akcija za zbiranje sredstev za nakup opreme za mostarsko bolnišnico, ki se je je udeležilo še kar lepo število ljudi. Sredstva zbirajo na tekočem računu: Banca Nazionale del Lavoro - Trst - Club Api-ce pro Mostar Hospital -številka 7172 CAB 02202-0 ABI1005-8. Glede predsinočnje okrogle mize o kraškem parku gre omeniti, da je uvodno poročilo podal tržaški občinski svetovalec DSL Igor Dolenc, ki je predvsem naglasil, kako mora park postati sredstvo za razvoj Krasa in to z uveljavljanjem gospo- darskega delovanja - v prvi vrsti kmetijstva, kar pa je mogoče le v okviru splošnejšega razvojnega načrta, v katerem naj upoštevajo posebnosti teritorija, vključno z družbenimi značilnostmi. Na okrogli mizi so poročali še arh. Olga Gam-bardella, ki je med drugim ugotovila, da je okolje sad Kraškega človeka, pokrajinski svetovalec DSL Wily Mikac, ki je spregovoril z agronomskega vidika in naglasil, da je na tako majhnem teritoriju treba razvjati kvalitetne kmetijske dejavnosti, in pokrajinski odbornik Giulio Marini, ki je predvsem podčrtal nevarnost, da bi zaradi birokratskega zavlačevanja pri uveljavljanju izgubili možne finančne prispevke. V razpravo, ki je sledila poročilom, sta med drugimi posegla predsednik SDGZ Marino Peče-nik, za katerega se v okviru strategije za ra- zvoj območja Kraškega parka ne sme pozabiti tudi na druge gospodarske dejavnosti, kot sta na pr. obrtništvo in kamnoseštvo, ter predsednik naravovarstvene organizacije WWF Pesante, ki je kritično orisal deželno politiko do okolja. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je debato strnil v sledeči zaključek: pomembno je udejaniti določila deželnega zakona o parkih, za kar so pristojne krajevne uprave, je dejal Budin, in napovedal, da bo v kratkem Kraška gorska skupnost določila dokončno perimetracijo Kraškega parka, za kar so že izdelali okvirni načrt, občinske uprave, v katerih območje spada park, pa bodo poskrbele za zaščito vseh področji, ki niso gradbena. Park se torej pričenja uresničevati s pozitivnim in stvarnim pristopom, ki bo zadovoljil krajevno prebivalstvo ob spoštovanju načelnih stališč o zaščiti naravnega okolja. Agenti finančne straže so v nekem kontejnerju na VII. pomolu odkrili kar 7 ton tujih cigaret: vrednost tovora in znesek dajatev, ki bi jih morali poravnati državi, dosega kar milijardo in 700 milijonov lir. Preiskovalci domnevajo, da najdba tovora sodi v širši okvir delovanja kriminalnih organizacij, ki se za svoje posle vse bolj poslužujejo tržaškega pristaniška. ki je izredno primemo zaradi svoje geografske lege (prav pred nedavnim so odkrili podoben tovor, tedaj so cigarete skupno tehtale okrog 4 tisoč kilogramov). Čeprav so za podobne prekrške predvidene precej visoke denarne in zaporne kazni, pa očitno to ne odvrača prekupčevalcev glede na prav tako visoke zaslužke. Do cigaret so agenti 19. legije prišli na podlagi natančne kontrole kontejnerjev, ali bolje, njihovih tovorov: kontrolo so opravili s pomočjo informativnega arhiva, s katerim razpolagajo operativne enote. Ugotovili so namreč, da je v nekem kontejnerju tovor, ki je z davčnega vidika manj zanimiv, a prihaja z rizičnega področja. Kontejner je bil na VII. pomolu. Agenti so raziskovali naprej, pregledali so vso dokumentacijo, ki je tovor spremljala, in ugotovih, da bi ga morah natovoriti na vlak, ki je kot domnevni cilj imel Slovenijo. Ko so svoje delo opravili, so finančni stražniki v dogovoru z osebjem carine iz novega pristanišča kontejner odprli: najprej so našli nekaj zabojev iz lepenke, v katerih so bili plastični kuhinjski predmeti, ki pa so služili le kritje dejanskega tovora, cigaret. Bile so znamke »bond«, prihajale so iz ciprske luke Limassol in verjetno so bile namenjene na sever Evrope, čeprav ne izključujejo možnosti, da bi lahko ostale na državnem ozemlju. Glede na veliko količino ter na posebno tehniko, ki so jo tihotapci uporabili, si finančni stražniki razumljivo prizadevali odkriti, kdo se dejansko skriva za prepovedano trgovino, saj po dosedanjih izsledkih odgovornost nosijo slamnati možje, ki so v tujini in ki jim je težko stopiti na prste. Prijeli pet Romunov Karabinjerji so pri Bazovici ustavili pet romunskih državljanov, ki so ilegalno prešli mejo. Po običajnih formalnostih so jih odpeljali na kvesturo, kjer bo urad za tujce poskrbel za njihov izgon iz države. Razstrelili bombo Minerci vojne mornarice so v četrtek zjutraj približno dve milji južno od Tankega rtiča razstrelili letalsko bombo, ki je tamkaj ležala še od druge svetovne vojne. Bombo je 14. t.m. našel neki ribič, bila je v globini osmih metrov in 400 metrov pred Lazaretom. O najdbi je nemudoma obvestil pristaniško poveljstvo, ki je takoj sprejelo vse potrebne varnostne ukrepe in postavilo opozorilne oznake. Za razstrelitev okrog 60 centimetrov dolge bombe so počakali nekaj dni, tako da gre veliki šmaren z viškom kopališke sezone mimo. nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka Grupa BANCA Ki ANTONIANA POPOLARE VENETA Priložnost, da vam bomo še bliže in vam nudili vedno boljše storitve. TRST 4 Nedelja, 24. avgusta 1997 POKLICNO IZOBRAŽEVANJE REPENTABOR / MRZLIČNE PRIPRAVE NA PRIREDITEV Slovenski deželni zavod že vpisuje Vpisovanje je brezplačno - Dežela FJK je v zamudi pri odobritvi vsega programa Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje še vedno ne vedo za celoten program, ki ga bodo lahko izvedli v prihodnjem šolskem letu. Po odobritvi tečajev iz Evropskega socialnega sklada je namreč Dežela v teh dneh odobrila samo delni program tečajev rednega delovanja. Glede na to, da bi se morala večina dejavnosti začeti v mesecu oktobru, lahko trdimo, da so deželni uradi letos v veliki zamudi. Poleg že omenjenih tečajev Evropskega sklada so bili zaenkrat odobreni samo tečaji za poklicno kvalifikacijo prve stopnje, medtem ko se ne ve ničesar o večernih tečajih. Stekla bosta oba druga letnika, in sicer za kuharje in uradnike; odobren je bil ponovno prvi letnik kuharskega tečaja z običajnim programom, nov pa je tečaj za operaterja na računal- niku v uradu. Ta je zamenjal prejšnjega za uradnike, ki ni odgovarjal več potrebam tržišča. Nov tečaj, ki ga je deželna komisija zelo dobro točkovala, predvideva sledeče vsebine; operativni prijemi v uradu, uporaba raznih strojev in pripomočkov v uradu, osnovni pojmi informatike in uporaba raznih računalniških programov za delo v uradu, strokovno računstvo in statistika, uporaba bančnih storitev, fakturiranje, registriranje in vodenje registrov davka IVA, poslovna korespondenca v slovenščini in italijanščini, angleščina za uporabo v računalništvu, državljanska vzgoja. Pri obeh tečajih sloni celoten program na praktičnih vajah, v drugem letniku pa je predvidena delovna praksa. Obiskovanje je brezplačno, tako kot ves didaktični material. Oba tečaja dajeta poklicno kvalifikacijo, ki se vpiše v delavsko knjižico ter omogoča tudi udeležbo na javnih natečajih. Vsekakor pa je zanje, pridobljeno na tečajih, uporabljivo marsikje. Vodstvo Zavoda vabi na tečaja vse tiste, ki so komaj zaključili obvezno šolanje oziroma tiste, ki so ga zaključili v prejšnjih letih in še niso našli zaposlitve. Tečaja sta primerna tudi za vse tiste, ki so opustili obiskovanje kake višje srednje šole, saj je starostna omejitev sedaj pri 25. letu. Vsi tisti, ki so doma in se še niso odločili, se lahko zglasijo v tajništvu Zavoda, kjer bodo prejeli še dodatne informacije. Glede večernih tečajev (predstavljenih je bilo preko trideset) pa na Zavodu upajo, da bodo lahko razpolagali z odgovorom Dežele v začetku septembra. V četrtek začetek 18. Kraške ohceti V sredo odprtje razstave in predstavitev knjige o nošah V repentaborski občini, kjer se bosta prihodnjo nedeljo »vzela« Nataša Rebula in Andrej Poljšak, potekajo mrzlične priprave na letošnjo 18. Kraško ohcet. Včeraj so domači fantje in možje začeli postavljati slavoloke, čistijo se dvorišča, vrstijo se sestanki -skratka vsi imajo polne roke dela. Kot vemo, se bodo dnevi Kraške oh-certi začeli v četrtek, toda nekakšna »uradna -neuradna« otvoritev bo že v sredo zvečer, ko bo predstavljena najnovejša knjiga Marte Košuta o vezeninah kraške noše, še prej pa bodo v Kraški galeriji in v sosednjem pokrajinskem muzeju odprli razstavo umetne obrti. Na njej bodo sodelovali »Ars Cretaria«, kamnoseško podjetje »Cafa arija«, draguljarna Malalan, Lesnina Bor, dra-gujnarna Zlat kapljica, »Zidarič Marmi« in obdelovalec kamna Pa- vel Hrovatin. Vsi ti so v okviru obrtne sekcije SDGZ izdali lično zgibanko, ki bo na voljo obiskovalcem. Ta dan bo odprta tudi razstava in pokušnja vin s kontroliranim poreklom, na kateri sodeluje 10 vinogradnikov: Joško Colja iz Samatorce, Ostrouška in Milič iz Zagradca, Martin Ušaj iz Nabrežine, Andrej Bole in Silvan Ferluga s Pi- ščancev, Euro Parovel iz Mačkovelj, Orlando iz Milj, Ladi Milič iz Saleža in Alessandro Tretjak iz Križa. V glavnem bodo predstavljene naše domače sorte - vitovska, malvazija, teran in kraška črnina - polega njih pa tudi sauvignon, chardonnay, tokaj in prošek. Za vse okuse torej, vendar je namen pokušnje predvsem ta, da se obiskovalci seznanijo s kvaliteto naših domačih vin, ki prav nič ne zaostajajo za drugimi, komercialno bolj poznanimi vini. Prav tako je treba omeniti, da so se v pripravo Kraške ohceti vključile tudi nekatere gostilne in restavracije, ki bodo od četrtka do nedelje nudila svojim gostom tipične kraške jedi. Le-te so: Daneu z Opčin, Kras, Furlan in Pod Tabrom s Cola, Križman in Škabar v Repnu, Milič v Briščkih, Gruden v Sempolaju, Sardoč v Prečniku in Ur-dih v Mavhinjah. Za jedačo in pijačo bo v času Kraške ohceti poskrbelo 7 osmič in dva kioska na repenskem trgu, kjer bodo poleg hladnih prigrizkov na voljo tudi jedi z žara in pa seveda toliko cenjeni kuhani štruklji. Na koncu naj še omenimo, da bo občina skušala poskrbeti za kar najbolj tekoč promet, toda o tem in drugem pozneje. Poziv nošam in harmonikarjem Zadruga Nas Kras in KD Kraški dom vabita vse lastnice in latnike narodnih noš, da se v cim večjem številu udeležijo 18. Kraške ohceti, naše najveCje etnografske manifestacije, ki bo v nedeljo, 31. avgusta. Zborno mesto vseh noš bo ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka, nato pa slavnostna povorka do Kraške hiše v Repnu. Prav tako vabimo harmonikarje - v nošah ali ne - da se udeležijo slavnostne povorke in s svojo prisotnostjo pripomorejo k veselemu vzdušju, kot se za tako ohcet spodobi. Hvala že v naprej! NARAVOVARSTVENIKI KNJIGE /OB KRAŠKI OHCETI Za omejitve gradenj v regulacijskem načrtu Na tiskovni konferenci je skupina naravovarstvenih organizacij - WWF, Legambiente, Italia Nostra, Polis, Acli - pozitivno ocenila stališče deželnega tehničnega odbora glede tržaškega regulacijskega načrta. Odbor je med drugim omejil stopnjo zazidljivosti na obalnem območju ter na Krasu, pa tudi nekaj drugih urbanističnih določil, ki jih je svojčas odobril tržaški občinski svet. Tehnični odbor je uveljavil načelo varstva okolja kot prvenstveno družbeno pravico vse javnosti, ki je parcialni interesi ne smejo potisniti v ozadje, menijo naravovarstveniki, ki so zato apelirali na deželni odbor, naj konec meseca dokončno odobri tržaški regulacijski načrt tako, kot ga je določil tehnični odbor, brez popuščanja interesom gradbeniškega sveta. HsALEŽ / PRI KD RDEČA ZVEZDA h Res spodbudna razstava italijanske šole od Banov Vsakokrat nas zamejske Slovence razveseli, ko med sodržavljani večinskega naroda opazimo znake odprtosti in želje po resničnem sožitju: tem bolj to velja, ko odprtost in sodelovanje ne ostaneta samo na ravni znakov in želja, temveč izražata aktivno zanimanje in spoznavanje sosedove narodnosti in kulture. O tovrstnem pristopu priča razstava, ki so jo maja lani pod mentorstvom profesorjev pripravili dijaki italijanske nižje srednje šole De Tommasini od Banov in ki bo ponovno na ogled od 27. do 31. avgusta v prostorih kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu. Razstava, ki je nastala v okviru evropskega projekta Socrates (programa, ki spodbuja rast skupne evropske kulturne zavesti), prikazuje ozemlje, na katerem šola stoji z geološkega, zgodovinskega, zemlje- pisnega in kulturnega vidika. V njem je slovenski prisotnosti posvečena prav posebna pozornost. Obiskovalci bodo tako med drugim ob geoloških značilnostih Krasa in njegove zgodovine spoznali stare legende, poslušali posnetke slovenskih pesmi in si ogledali lepote in bogastva slovenskih kraških noš. Na otvoritvi, ki bo v sredo, 27. t. m. zvečer, bo koordinatorka profesorica Gristiana Falcoz pobudo prestavila tudi v slovenskem jeziku. Glasbeni gostje večera bodo Renzo Počkar, Denis Novato in Jordan Kralj -alias Trio Venturini. Trojica glasbenikov, ki je pred nekaj meseci izdala kaseto in bo v kratkem pripravila tudi novo CD ploščo s tržaškimi in narodnimi pesmimi, bo na otvoritvi na harmoniko in orglice zaigrala izbor valčkov in polk, katerih avtor je Novato sam. Ženski svet simbolov v vezenini narodne noše Knjigo avtorice Marte Košute je izdala založba Devin - Predstavitev bo v sredo ob 20.30 v Repnu Meni so včasih pripovedovali, katera od starih gospa je imela na Padri-čah nošo, katera je bila v njej pokopana. Potem so mi rekli, da smo doma nekoč imeli dva »krpuo-na«, pa da smo jih nekomu posodili in da jih ni bilo več nazaj. Takole so mi domači pripovedovali o narodni noši. Marta Košuta, ki je pred kratkim izdala knjigo Tržaška noša in njena vezenina (knjigo bodo predstavili v sredu v Repnu), piše o narodni noši z drugačnega zornega kota. Predvsem z znanjem strokovnjaka, ki raziskuje ljudko gradivo. Pa tudi z navdušenjem nekoga, ki ima neposreden stik s snovjo, ki jo preučuje, ki sam ustvarja. Pred leti, ko se je začela urbanizacija in amerikanizacija (imenujejo jo tudi koka-kolizacija) naše družbe. je marsikdo imel nošo, ki jo je podedoval od babic, za staro šaro, kvečjemu za spomin, v najslabšem primeru za pustno šemo. Potem so se časi spremenili. Avtorica knjige že vrsto let preučuje in izdeluje narodne noše. Ob njeni pomoči so v številnih društvih priredili tečaje krojenja noš - tečajnice so jih izdelale nad štiristo, in vse so pristne, delno preslikave starih, delno nove kreacije, ki od starih predlog povzemajo vzorce, kroje, proporce. »Ljudje pogosto ne ločujejo več pristne vezenine od kasnejših motivov,« nam je v hladu kraške kuhinje povedala avtorica. »Stare vezenine so povezane z vsakodnevnim obredjem, ki je spremljalo korak za korakom življenje ljudi, in pa z jezikovno rabo. Za pri- mer: pomena vnicnjih vzorcev danes ne more razumeti nekdo, ki mu doma nikoli niso rekli: ti dam eno vnic kot Strigi! To je star obred - udarec vnic je pomenil izgon zlega iz telesa, zato so taki vzorci neke vrste zaščita proti zlim vplivom.« Primerov in razlag je v knjigi vsepolno. Delo je namreč zasnovano ne kot priročnik pri krojenju samem, pač pa kot ilustracija vsega tistega sveta, ki ga noša razkriva. »Za oblačilom stoji vsa kultura življenja,« pravi avtorica. Vprašala sem jo, kdaj in kako se je začela ukvarjati z raziskovanjem in izdelovanjem narodnih noš. »Ze zelo mlada sem se začela zanimati za etnografijo. Odkrila sem, kako so bile stare žene ponosne na žensko kulturo. Svet ženskih opravil je bil močno zaznamovan z vraževernostjo. Simbolika, ki se skriva za oblačilom, posebno seveda prazničnim, kakršno je narodna noša, me je očarala. Začela sem odkrivati pomen simbolov; nekateri so zelo stari, segajo v daljno preteklost in so skupni celotnemu indoevropskemu svetu. V vezeninah so prisotni do konca prejšnjega stoletja. To pomeni, da so takrat ljudje še razumeli pomene raznih znamenj -to izročilo se je pozneje skoraj popolnoma izgubilo.« Noša pa nikoli ni bila nekaj mrtvega, relikvija iz davnih časov; obrednost je bila povezana s praktičnostjo. Noša je polepšala dekle, ki se je Iz knjige: dekle v narodni noši moralo poročiti, njene barve so razkrivale modne tendence, blago socialni položaj: »Sredi prejšnjega stoletja so odkrili sintetično violično in rdečo barvo - takrat sta ti dve barvi postali zadnji modni krik, zato so ju tudi kmečka dekleta želela imeti za svojo nošo. Pa svila: do srede prejšnjega stoletja kmetje niso smeli uporabljati svile, zato je jasno, da je bilo to blago med njimi posebno cenjeno, ko so ga končno smeli kupovati...« Sedela sem ob ognjišču in zapisovala pripovedovanje Marte Košuto-ve. Jaz, ki obožujem kavbojke in majčke po deset tisoč lir, sem nemo občudovala vzorce in kroje, blago in vbode, vse kot iz skrinje moje preteklosti... Matejka Grgič Darila za kraški par Kot za vse odreti doslej, tako so tudi za letošnjo Kraško ohcet nekatere ustanove, organizacije in posamezniki namenih organizatorjem in novoporačen-cema darila, predvsem kot priznanje za trud in čustveno privrženost starim kraškim izročilom. Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in imame Malalan z Opčin. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine čevljev Malalan z Opčin. Poročni šopek in 200 nageljnov - darilo cvetličarne Svagelj z Opčin. Poročni kolač - darilo pekarne Cok z Opčin. Poročno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas. Grafika Lojzeta Spacala - darilo Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Monografiji L. Spacala in B. Groma - darili Tržaške knjigarne. Umetniška keramična vaza Gabrijele Ozbič -darilo Slovenskega deželnega gospodarskega zdmženja. 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze Stenski keramični krožnik - darilo delavnice umetne obrti ARS Cretaria. Enoletna naročnina na Primorski dnevnik -darilo PRAE. »Vejenca« s kraškim motivom - darilo Lesnine Bor iz Nabrežine Umetniška slika - darilo slikarja Stana Žerjala iz Boljunca Umetniška slika - darilo Rite Starman iz Ma-Ckolj. Dvoposteljna žimnica - darilo Pohištva Koršič Kdor želi kaj darovati, naj to sporoči uredništvu našega dnevnika na tel. številko 7796600, rlariln pa izroči v turistični agenciji Aurora v Ul. Milano 20. OPČINE / OB VISOKEM JUBILEJU ŽUPNIJE Bogoslužje in kulturni program Danes bo ob 9. uri maša s tržaškim škofom, nato pa odprtje novega župnijskega doma Na Opčinah se Se danes nadaljujejo praznovanja ob 375 letnici ustanovitve župnije. Danes bodo svečanosti pravzaprav dosegle vrh: ob 9. uri bo v cerkvi sv. Jerneja maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani, takoj zatem pa blagoslov novega župnijskega doma, ki ga bodo poimenovali po nekdanjem župniku Andreju Zinku. Priložnost za sklepno slovesnost in družabnost bo v popoldanskih urah, ko se bo od 17. ure dalje pred domom odvijal kulturni spored z recitacijami, petjem in glasbo; poleg domačih izvajalcev bodo nastopili tudi pritrkovalci. V prostorih novega doma bodo odprli razstavo domačih likovnih umetnikov, ki so svoja dela posvetili visoki obletnici. Z razstavo in kulturnim sporedom so se v petek zaceli trije openski praznični dnevi: v dvorani Zadružne kraške banke so namreč postavili na ogled restavrbane župnijske knjige, ob tem pa še KINO GRAD SV. JUSTA - 21.15 »Potere assoluto« i. Clint Eastvrood, Gene Hackman. Jutri 21.15 »Relic - L/evoluzione del terrore«. ARISTON - 21.15 (na prostem) »James e la pešca gigante«, r. Henry Selick. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.30, 20.15, 22.00 »Mosche da bar«, r. Steve Buscemi. EXCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Kissed«, r. Linny Stopkewich, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05 in 22.15 »Con Air« i. N. Gage, J. Malkovich. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’isola perdu-ta«, i. Marlon Brando, Val Kilmer. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’incantesimo del lago«, risanka. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, stare verske podobe in znamenja, ki so jih zbrali med župljani. Kdor si zbranega gradiva ni ogledal ob otvoritvi, bo to lahko storil vse do 7. septembra, in sicer od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ob delavnikih, ob nedeljah pa samo z jutranjim umikom - ob sobotah je dvorana zaprta. Včeraj je bila na Opčinah maša zadušnica v 22.15»Paura«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fanny money«. MIGNON - 16.00, 22.00 »Coppia privata cerca partners bisex«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Potere assoluto« i. Clint Ea-stvvood. Gene Hackman. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. S PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JER-NEJA na Opčinah vabi na PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA ob 375-letnici župnije. Koledar prireditev: danes, 24. avgusta 1997, -JERNEJEVA NEDELJA -ob 9. uri SLOVESNA PETA SVETA MASA v Čast sv. Jerneju, ki jo bo vodil tržaški škof mgrs. Evgen Ravignani ob somaševanju škofovega delagata mgrs. in kanonika Franca Vončine. spomin na župnika Andreja Zinka, ki je na Opčinah maševal v Času med obema vojnama, in na nekdanjega tržaškega škofa Lovrenca Bellomija. Od smrti priljubljenega škofa, ki se je znal približati slovenski manjšini, je ravnokar poteklo leto dni, zato so se Openci odločili, da se v dneh slavja in prazničnega vzdušja poklonijo tudi njegovemu spominu. Po maši bo BLAGOSLOV NOVEGA ŽUPNIJSKEGA DOMA »Andrej Zink« in odprtje razstave izdelkov domačih openskih likovnikov. Razstava bo odprta do 14. septembra. Ob 17. uri OSREDNJA PRIREDITEV ob 375-letnici župnije, recital na odprtem, pred Župnijskim domom Andreja Zinka »375 let pod openskim zvonom« (prof. Lučka Peterlin). Sodelovali bodo mladi pevci in recitatorji, Trobilni kvintet godbenega društva Prosek, pritrkovalci, CPZ sv. Jernej, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ Višava iz Ferlu-gov. Slavnostni govornik bo dr. Drago Stoka. Prireditev bomo sklenili z družabnostjo na prostem. KD KRAŠKI DOM vabi na predstavitev knjige izpod peresa Marte Košuta »TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA«. Knjigo, ki je izdala založba Devin bo predstavila Živa Gruden. Sode- loval bo Logaški vokalni kvartet. Prireditev bo v sredo, 27. t. m., ob 20.30 v pokrajinskem muzeju v Repnu. KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniški občini. V sredo, 27. avgusta 1997, ob 20.30 na sedežu KD RdeCa zvezda, Salež 66: Sledovi na poti k srečanju - razstava srednje šole Muzio de Tommasini iz Opčin v sklopu projekta Socrates. Sodeluje Trio Venturini, Denis Nova-to - frajtonarca, Renzo Pockar - bas orglice in Jordan Kral spremljav-ne orgljice. Razstava bo odprta do nedelje, 31. 8. od 18.30 do 20.30. z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: Četrtek, četrtek 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Su-sic). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU -sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete). OBVESTILA BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi na praznovanje Sv. Jerneja apostola danes, 24. t. m. Ob 19. uri bo gospod škof msgr. Ravignani daroval sv. mašo za slovenske in italijanske vernike. Pela bosta slovenski in italijanski zbor. Sledila bo procesija po barkovljanskih ulicah do uršulink. Igrala bo godba Sv. Barbare iz Milj. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča udeležencem letovanja v Viserbi (Rimini), da bo avtobus odpotoval jutri, 25. t. m., ob 7. uri izpred županstva v Dolini. Avtobus se bo še ustavil ob 7.05 v Boljuncu, ob 7.15 v Borštu in ob 7.20 v Burku nad Ricmanji. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo zaceli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi od jutri, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Da-nev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od jutri, 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Pe-tronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v uL sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Fei-gla v Gorici. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo od jutri, 25. avgusta, do 30. avgusta, zaprta zaradi razstave »Sledovi na poti k srečanju«. ŽPZ IVAN GRBEC (Skedenjska ulica 124) sporoča vsem pevkam, da bo prva vaja v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Obenem vabi žene in dekleta, ki ljubijo zborovsko petje, da pristopijo v zbor. ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja nove sezone 1997/98 v torek, 2. septembra, ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v ul. Ruggero Manna 29 v Trstu. Se posebej dobrodošli novi pevci in pevke! SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v JUTRANJE VARSTVO tudi prvi teden septembra (od 1. 9. do 5. 9.). Vpis možen do 28. 8. KD LONJER-KATI-NARA gosti v petek, 29. avgusta ob 20.30 Malo Tržaško Kabaretno Bando (Sara Balde, Fabbrizio Polojaz, Aljoša Saksida in Paolo Tanze) z uspešno predstavo »Tierra dentierra y libertad«. Smeh je zagotovljen! SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). KRUT sporoča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah, od 9. do 12. ure. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da sta urada v Ul. Cri-spi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je avgusta zaprta. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI je v avgustu zaprta. SKGZ obvešča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah. MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Ukmar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Irina) ter 327165 (Alenka). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore So- le F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. FOTOKROZEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I se-gni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali čr-nobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo foto-grafico isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, kliči na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. KRUT sporoča, da vpisuje za zdravljenje na Ischii od 11. 10. do 25. 10. 1997. Obenem sporoča, da je na razpolago še ena dvoposteljna soba za Chianciano Terme od 21. 9. do 30. 9. 1997. Vpisovanja in iformacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. 3 ŽOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča suplentom, ki so vključeni v pokrajinske lestvice rednih natečajev ali tistih po naslovih in ki so pridobili diplomo za pouk prizadetih otrok, tudi potem ko je rok natečaja zapadel, da lahko vložijo na skrbništvo prošnjo za vključitev v ustrezno lestvico. Rok za prošnje zapade jutri, 25. avgusta t. 1. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da so bile na šolskem skrbništvu dne 12. avgusta objavljene premestitve za učno osebje višjih srednjih šol. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, ul. Carducci 8, je do konca meseca odprt še v sredo, 27. avgusta, od 10. do 12. ure. DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. DIDAKTIČNO RAV-NATRELJSTVO na Opčinah obvešča, da bo prva seja učiteljskega in vzgojiteljskega zbora dne 1. septembra 1997, ob 10. uri, v prostorih osnovne šole F. Bevk. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. Č6____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od jutri, 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira romarski izlet na Sv. Višarje v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj izpred cerkve. Romarska sv. maša ob 11. uri, kosilo ob 12.30. Vpisnina 50.000 lir. Kličite telefonsko številko: 226180 ali 226117 (tudi tajnica). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOLJENCEV Trst prireja v četrtek, IT. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonili žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Cicerone 8 - tel. 360324. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Plandskron, nastop izvež-banih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. št. 291078. Evropski prvakinji Tanji Romano iskreno Čestita KD Slavko Škamperle Danes stopita pred oltar in si obljubita večno zvestobo Sara in Karlo Glavina mama Anuča, papa Uči, nona Milena in družina Hrovatin vama želi nmogo skupnega uspeha na nadaljnji srečni poti E3 ČESTITKE Ob lepem uspehu na kadetskem evropskem prvenstvu čestitajo TANJI ROMANO in ji želijo še mnogo takih zlatih kolajn Darko, Magda, Jan in Jaš. Draga TANJA, veseliva se tvojih uspehov in ti iskreno Čestitava Jurij in Matej. Danes slavi svoj 17. rojstni dan BARBARA GROPAJC iz GroCane. Vse najboljše ji želijo Mirjam, Marko in PATRIK RACMAN iz GroCane je v petek, 22. avgusta, ugasnil svojo prvo svečko. Ob tej priliki mu voščijo vse najboljše mama in očka ter vsi, ki ga imajo radi. Danes VESNA rojstni dan slavi, zdravja in veselja ji želimo vsi -Nerina, Bruna, Nerina, Sonja in Nives. DIMITRIJU želimo vse najboljše prijatelji. V Križu začel vaški praznik Na vrtu Ljudskega doma v Križu se je včeraj zaCel tridnevni vaški praznik, ki ga prirejajo prosvetno društvo Vesna ter moški in dekliški zbor kriškega prosvetnega društva. Vaški praznik se bo nadaljeval v danes ob 16. uri (ob 18. uri bo na sporedu kulturni program), in v ponedeljek z začetkom ob 17. uri. Ob tem gre poudariti, da je tridnevni praznik na vrtu Ljudskega doma edini letošnji tovrstni praznik v Križu. Prireditelji zato želijo z njim poživiti vas, ob pomanjkanju sponzorjev pa tudi zbrati potrebna finančna sredstva za nadaljnje delovanje dela s pevskima zboroma. Vse tri dni bodo odprti dobro založeni kioski z domačim vinom, mesom na žaru in ribami.(A.S.) KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo 27. avgusta 1997, ob 20.30 na sedežu KD Rdeča zvezda, Salež 66 Sledovi na poti k srečanju razstava srednje Sole Muzio de Tommasini iz Opčin v sklopu projekta Socrates Sodeluje Trio Venturini Denis Novato - frajtonarca Renzo Počkar - bas orglice Jordan Kral - spremljavne orgijice Razstava bo odprta do nedelje, 31.8. od 1830 do 2030 V Prosvetnem domu na Opčinah bo od danes do nedelje Praznik Unita in Novega Dela Danes, ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri zborovanje z govoroma Miloša Budina in Uroša Korena ob 19. uri ples z ansamblom Adria Kvintet KD VESNA iz Križa priredi 24. in 25. avgusta na vrtu Ljudskega doma v Križu VAŠKI PRAZNIK Vsak dan od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom Danes, ob 18. uri bo za zabavo poskrbel \/Ucj 1&0AH Vsak večer od 20. ure dalje ples z ansambloma Free way (danes) in Status Symbol (jutri) Vljudno vabljeni! ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI pri BANIH. Danes, 24. avgusta ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop DENISA NoVATA s prijatelji ob 20. uri ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren • Delovali bodo dobro založeni kioski n LEKARNE VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 24. avgusta 1997 veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. NEDELJA, 24. avgusta 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje, Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 JERNEJ Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.33 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.40 Jutri, PONEDELJEK, 25. avgusta 1997 LUDVIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,8 stopinje, zračni tlak 1021,7 mb ustaljen, ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Ester Pace in Anna Cristina Pi-tacco. UMRLI SO: 84-letni Luigi Fort, 29-letni Fulvio Trovato, 64-letna Bruna Martinuzzi, 60-letni Giuseppe Vatta, 101-letna Antonia Perich, 87-letna Vladimira Franetich, 49-letni Euro Radini, 87-letni Francesco Fioranti, 87-let-na Evangelina Dobrilla, 89-letna Alba Saksida. TR2ASKA KNJIGARNA Trst, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 635954 - tel.+fax 635969 Vam nudi: KNJIGE, IZLETNIŠKE ZEMLJEVIDE, GRAFIKE, UMETNIŠKO OBRT SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1997/98 dva tečaja s poklicno kvalifikacijo: - dvoletni tečaj za OPERATERJE NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno). /T T - dvoletni tečaj za kuharje (1.200 ur letno). □ tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravlje-no nižjo srednjo šolo, □ obiskovanje in didaktični mate- rial sta brezplačna, □ program vsebuje veliko praktič- lih vaj in delovno prakso. - Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure. 1=1 Kam J—@ Bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski dre v. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABRE2INA drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) Ul. Baiamonti 48 SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Od PONEDELJKA, 25. do SOBOTE, 30. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Largo S. Varda-basso 1 (ex Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo Var-dabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Loterijo 21A vgusta ? 997 BARI 58 89 40 44 73 CAGLIARI 52 82 11 30 64 FIRENCE 67 33 47 12 70 GENOVA 26 74 39 60 62 MILANO 53 35 32 84 50 NEAPELJ 4 6 46 31 22 PALERMO 72 69 82 73 33 RIM 22 38 28 48 13 TURIN 45 65 10 70 49 BENETKE 76 62 ENALOHO 63 36 33 X X 2 1 X 1 2 1 X 2 1 X KVOTE 12 43.150.400,- 11 1.541.100,- 10 144.600,- Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. MALI OGLASI tel. 040-7796333 Šestdesetletni TRŽAČAN, upokojenec, ločen, prost družinskih obveznosti iščem gospo, prosto, vdovo ali ločeno, da bi skupaj, z ljubeznijo in čustvom preživela preostala leta. Po možnosti bivajočo na Krasu v kolikor sem ljubitelj miru. Ne iščem lepote, temveč ljubezen, iskrenost in poštenost resne ženske. Leta niso važna. Pisati na Primorski dnevnik, ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »iskreno čustvo«. ŠPORTNA TRGOVINA iz Goriške išče izkušeno osebo (z znanjem slovenščine) za delo v skladišču in prodaji, seznanjeno s tehničnimi novostmi športne opreme. Pismene ponudbe poslati na: poštni predal št. 20 - 34170 Gorica. OTROŠKI VOZIČEK Chicco clic clac s torbo in pokrivalom za dež prodam za 200.000 lir. Tel. 327447. PRODAJAM KNJIGE za IV. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 330798 (Elena). V REPNU pri Kraški hiši smo izgubili črnobele-ga mucka-skopljenca. Mucek šepa na zadnjo nogo, ima ovratnik in se odzve na ime Socks. Zelo vam bomo hvaležni če boste ob večernih urah klicali na št. 567876. IŠČEMO GOSPO za varstvo starejše osebe. Tel. ob uri kosila ali v večernih urah na št. 226480. TRGOVINA JESTVIN išče delavca/delavko, po možnosti s prakso. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir kg. Tel. (0481) 882413. V NOČI MED 16. in 17. avgustom sem izgubil v Bazovici pred cerkvijo že odrabljen kartonast fotoaparat. Najditelja prosim, naj poklice na št. 574954 ali na 281066. PODJETJE ZAPOSLI delovno silo, ponudbe poslati na Fax 040/227043. MEHANIČNA DELAVNICA išče rezkarja (fresa-tore) z večletno izkušnjo. Klicati na 03387794592 od 9. do 13. ure. PRODAM CLIO 1400 šport, letnik ’91, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/228610 ob uri obedov. ISCEM KNJIGE z III. razred pedagoškega liceja A. M. Slomšek ter prodam knjige za II. razred. Tel 2916062 v večernih urah. KUPIM rabljeni knjigi »I promessi sposi« in »Matematika 2 - vektorji in elementarne funkcije«. Tel. 040/572612 ob urah obedov. 2 JBL, M SERIES, sub vrooferja primerna za glasbene ansamble, prodam po ugodni ceni. Tel. 417937, v večernih urah. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! OSMICO ima odprto Trerčon Ivan v Mavhinjah, št. 42. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO v Briščikih je odprla družina Sne. Toči belo in črno vino ter nudi domače svinjske dobrote. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in črno vino. OSMICO ima v Zgoniku št. 36 Miro Žigon. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. Toči belo in črno vino. t V objemu hčere nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Angela Dobrilla vd. Berdon Pogreb bo v sredo, 27. avgusta, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul Costalunga v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Celestina in Attilio, zet Renato, snaha Miranda, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo Trst, 24. avgusta 1997 Ciao NONA ostala boš v mojem srcu Susy ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Pangerca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, g. župniku, pevskemu zboru V. Vodnik in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Dolina, 24. avgusta 1997 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali sočustvovanje ob izgubi naše ljubljene mame Štefanje Ravbar Posebna zahvala darovalcem cvetja, doktorju Igorju Guštinu, g. župniku Markuži, nosilcem krste ter cerkvenemu pevskemu zboru. Posebna zahvala sosedom Petričevim. hči Anica in sinovi Just, Srečko in Stanko z družinami Zgonik, 24. avgusta 1997 Ob boleči izgubi drage mame Štefanje Ravbar vd. Fabjan - vd. Živec izreka sinu Srečku in svojcem občuteno sožalje Slovenska skupnost iz zgoniške občine ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Radovana Doljaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, nabrežinski godbi ter vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. družina Doljak Praprot, 24. avgusta 1997 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi naše drage žene in mame Franke Kriščak por. Furlan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre duhovnikom, častitemu gospodu Viliju Žerjalu in cerkvenemu pevskemu zboru. svoja Greta, Barkovlje, 24. avgusta 1997 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin nase drage Marie Možina vd. Kralj Presrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in darovalcem cvetja, ki so jo množično pospremili na njeni zadnji poti. SVOJCI Trebče, 24. avgusta 1997 24. 8.1996 24. 8. 1997 Pred letom dni nas je zapustil naš ljubljeni Srečko Žerjal Spominjajo se ga žena Marija in hčeri z družinama LakotiSče, Boljunec, 24. avgusta 1997 26. 8. 1967 26. 8. 1997 Ob trideseti obletnici smrti drage mame Karoline Sudič vd. Fadini se jo vedno spominja sin Učo Padriče, 24. avgusta OBMEJNO SODELOVANJE / POGOVOR Z IGORJEM ORLOM (SGZ) Ob integraciji navzven ovrednotiti tudi manjšino Izkušnje s tečaja o goriških načrtih v odnosu do Evrope Javni upravitelji Gorice in Nove Gorice so na neformalnem srečanju, ki so se ga poleg obeh županov udeležili predsednik Pokrajine in predsednika obeh gospodarskih zbornic, posvetili pozornost tudi usposablanju kadrov za stike z Evropsko unijo pri izvajanju skupnih obmejnih načrtov. V ta namen naj bi v okviru snujočega se obmejnega teritorialnega pakta posvetili posebno pozornost izobraževanju kadrov tako med javnimi funkcionarji kot v gospodarstvu, ki naj bi pridobli specifično znanje za načrtovanje čezmejnih projektov in za njihovo realizacijo poslužujoč se možnosti, ki jih ponuja Evropa. To izobraževanje bo v nekem smislu nadaljevanje izkušenj tečaja, ki so ga letos spomladi priredili na družbi SDAG s prispevkom iz Goriškega sklada. Med približno dvajsetimi udeleženci, funkcionarji krajevnih uprav, strokovnih združenj, bank, podjetij, raziskovalnih ustanov, je bil tudi ravnatelj Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici Igor Orel, ki je med tečajniki kmalu prevzel vlogo “zunanjega ministra”, saj so mu zaradi zaupali vzdrževanje stikov z nogovoriško Gospodarsko zbornico. Z Orlom smo se pogovorili o izkušnji, ki utegne biti zelo plodna za vsebino sodelovanja med mestoma, saj so v okviru tečaja simulirali načrtovanje konkretnih projektov. Prav to njihovo delo je postalo osnova za projekte, ki jih bo prof. Robert Leonardi, docent na londonski “School of economics”, sredi septembra (predvideni rok 25. avgusta so podaljšali) predložil v Bruslju z namenom, da bi občini Gorica in Nova Gorica po že pridobljeni načelni podpori evropskega parlamenta bili sedaj deležni tudi financiranj neposredno iz evropskega proračuna. Zamisel za tečaj, se je porodila iz stikov z evropskim poslancem Santinijem predvsem pa ob spoznanju, da Italija zaradi nepoznavanja postopkov, birokracije in neznanja daleč premalo koristi evropska sredstva in v tem pogledu zaostaja celo za Irsko, Španijo ali Grčijo. Santini je predlagal prof. Daria Zadro iz Trenta, ki ima že izkušnje s podobnimi tečaji. Tečaj je v prvem delu zato obravnaval spoznavanje evropskih inštitucij, mehanizmov delovanja in postopkov za pridobivanje sredstev. Posebno zanimiv pa je bil drug, praktični del, med katerimi so po delovnih skupinah simulirali razne projekte za preoblikovanje obmejnega gospodarstva, zato da bi nadomestili 3 tisoč delovnih mest, kolikor ocenjujejo, da bi jih Gorici izgubili z odpravo carinskih pregrad ob vstopu Slovenije v Evropo. V tem sklopu so obravnavali načrte za preoblikovanje blagovnih terminalov na obeh straneh meje, za preobrazbo malega in srednjega obmejnega podjetja, za prometne zveze med mestoma, skupne javne storitve, servise gospodarstvu, načrte za okolje, projekt za skupno turistično ovrednotenje bojišč 1. svetovne vojne in še marsikaj. Kot vidimo, gre za projekte, ki niso abstraktni, pač pa predstavljajo ogrodje bodočih tesnejših vezi med Goricama. Pri vsakem projektu, nam je pojasnil Igor Orel, so simulirali ves postopek od začetne zamisli, njenega razvoja, preverjanja učinkov do evidentiranja izvajalca, priprave postopka za financiranje iz evropskih sredstev in iskanja kofinan-ciatorja, saj Evropa prispeva največ polovico zneska. »Izredno zanimiv je bil nazadnje enotedenski obisk v Bruslju«, pripoveduje Orel, »kjer smo predstavili zaključni projekt Gorica 2001, ki je zajel glavne skupne načrte in razne podprojekte, ki smo jih izoblikovali. Srečali smo se s predstavniki evropskih inštitucij, jim prikazali naše delo in bili deležni pohval. Manjkalo je le še to, da bi nam dodelili prispevke...« Teh seveda še ni, ker je slo za simulacijo, a ne povsem. Opravljeno delo, obogateno in usklajeno s podobnimi načrti iz Nove Gorice, predstavlja že dokaj konretno osnovo za realne načrte, ki jih prof. Leonardi (ki je tudi sam sodeloval kot vodja praktičnega dela tečaja) v teh tednih pripravlja za predložitev evropskemu parlamentu. Ena od pomanjkljivosti, ki jo je Orel ugotavljal na tečaju, je bila odsotnost Pokrajine in s tem povezano pomanjkanje večje koordinacije med javnimi upravami, saj večina projektov presega raven obeh mest in torej pristojnost občinskih uprav. Prav v tem pogledu je zato pomembno dogovarjanje, ki se je začelo z novo pokrajinsko upravo in naj bi v kratkem privedlo do čezmejnega teritorialnega pakta. V tem okviru naj bi se ustvarili tudi ugodnejši pogoji za pravilno vrednotenje prisotnosti manjšine. Tako prof. Zadra kot Leonardi, ugotavlja Igor Orel, sta vedno poudarjala, da je prisotnost manjšine močan adut, ki mu Evropa pripisuje velik pomen in daje zato prednost financiranjem na območjih, ki jih označuje prisotnost manjšin. Pogoj pa je, da se premostijo nacionalistično obarvana politična trenja v Gorici: integracija mora biti dvojna, navzven v odnosu do sosednje stvarnosti čez mejo, a tudi znotraj same goriške skupnosti, kjer mora biti manjšini omogočena polna integracija. GORICA / OD ČETRTKA DO NEDELJE Folklorni festival posvet in sprevod Napovedanih je 8 skupin z vsega sveta Premoščene težave s prizorišči nastopov Na Battistijevem trgu se bodo jutri začela dela za postavitev odra in drugih naprav za 27. Festival svetovne folklore, ki bo v Gorici od 28. do 31. avgusta. Nastopi bodo na odprtem v četrtek, petek in soboto zvečer. V primeru slabega vremena ne bi smelo biti težav, kot nam je včeraj potrdil predsednik organizacijskega odbora pri združenju Pro loco Sergio Pie-monti. Zupan Valenti je namreč podpisal dovoljenje za izjemno uporabo dvorane UGG (ki sicer ne ustreza vsem varnostnim predpisom), vendar le za 500 gledalcev. Upati je torej, da bo vreme zdržalo in da pokrajinska komisija za nadzor nad prizorišči javnih prireditev, ki je po nedavni smrtni nezgodi v šotoru na gradu še poostrila kriterije, ne bo imela pripomb na račun struktur na odprtem. Drugih organizacijskih težav ne bi smelo biti, nam je včeraj zagotovil Piemonti. Folklorne skupine iz Peruja, Mehike in Španije so že pripotovale v našo deželo, kjer bodo pred nastopi v Gorici imele še nekaj gostovanj. Skupina iz Litve je imela nekaj birokratskih težav z vizumi, ki pa so, kot se zdi, premoščene, edini vprašaj ostaja še za turško skupino. Morala bi redno pripotovati v torek ali sredo, ker pa so v prejšnjih letih Turki že nekajkrat odpovedali zaradi raznoraznih težav, je Piemonti previden. Folklorni festival bo tudi letos potekal po že uteženih tirnicah in bo obsegal troje prireditev: večere folklornih plesov s sodelovanjem osmih skupin iz prav tolikih držav, sprevod folklornih skupin po mestnem središču, na katerem bo skupno sodelovalo 21 plesnih ansamblov in godb, ter mednarodni posvet o ljudskem izročilu, ki bo letos glede na sodelujoče izvedence še posebno kakovosten. Festivalski spored bo kot rečeno od četrtka, 28., do sobote, 30. avgusta na Battistijevem trgu (ali v bližnji dvorani UGG). Prvi večer bodo nastopile folklorne skupine iz Burgosa (Španija), Djakarte (Indonezija), Vilniusa (Litva) in Lime (Peru); drugi večer so napovedane skupine iz Ankare (Turčija), Dorgalija pri Nuom (Italija), Nižne (Slovaška) in Saltilla v pokraji- ni Coah (Mehika). Na sobotnem večeru se bo občinstvu ponovno predstavilo vseh osem skupin. Na tem večeru bodo tudi izbirali najboljšo skupino, ki ji bodo podelili simbolično nagrado “Goriškega gradu”. Zmagovito skupino bo razglasila komisija novinarjev, ki bo pri tem morala upoštevati učinkovitost posameznih nastopov prevsem na osnovi odziva občinstva. Množični folklorni sprevod po goriških ulicah bo letos že 32. po vrsti in bo kot vedno v nedeljo popoldne. Poleg osmih na festivalu nastopajočih skupin bodo na njem sodelovale še mnoge goriške in furlanske skupine, godbi iz Celovca in Lienza (ki bosta dopoldne imeli koncert pri ljudskem vrtu) in slovenska skupina Karol Pahor iz Pirana. Ožjemu krogu izvedencev in ljubiteljev bo namenjen posvet na temo Ljudske tradicije, premoženje, ki ga gre varovati in zaščititi, ki naj bi bil letos po zasedbi sodelujočih še posebno kvaliteten. Posvet bo v soboto v občinski sejni dvorani. Na sliki: božanstvi Rama in Shinta v plesu Ramayana z otoka Bab, ki ga bo v okviru svojega programa izvajala skupina iz Djakarte na Indoneziji H POKRAJINA / NAPOVED ODBORNIKA MININA UNIVERZA / TEČAJ ZA PREVAJALCE V GORICI NOVICE Prijava kurišč bo enostavnejša Prihranek za družine do 25-30 tisoč lir Slovenščina prvič med glavnimi jeziki Prijave na sprejemni izpit le do 29. t.m. Bralci se gotovo še spominjajo neskončnih polemik med prejšnjo pokrajinsko upravo in zvezo potrošnikov Federconsu-matori glede zapletenega postopka izvajanja zakona o nadzoru nad kurišči. Novi pokrajinski odbornik Minin je včeraj napovedal bistveno poenostavitev postopka in s tem občutno zmanjšanje finančnega bremena pa tudi sitnosti za lastnike kurišč. Na osnovi zakona 10/91 mo-raj lastniki usposobljenemu tehniku zaupati pregled kurišč, tehnik pa izroči potrdilo o ustreznosti. Prejšnja uprava je določila, naj nato občani vložijo samoprijavo z izpolnitvijo obrazca z zahtevnimi tehničnimi podatki, priložijo kolek za 20 tisoč lir in vse skupaj s priporočenim pismom dostavijo na Pokrajino. Poleg tehničnega pregleda naj bi vsak moral plačati 35-40 tisoč lir. Odbornik Minin namerava poenostaviti zadevo. Združenju obrtnikov bo predlagal, naj bi kar sami tehniki izpolnili obrazec za Pokrajino, uporabnik pa bi neposredno tehniku plačal 10 tisoč lir, s čemer bodo krih tudi strošek za 5 tisoč vzročnih pregledov, ki jih bo v skladu z zakonskimi predpisi naknadno izvedla Pokrajina. Prihranek za vsakega občana naj bi torej znašal 25-30 tisoč lir, izognili pa bi se tudi dodatnim sitnostim. Minin tudi napoveduje, da bo skoraj zanesljivo podaljšan rok 15. oktobra, do katerega naj bi vložili prijave kurišč na Pokrajini. Poleg tega bo pokrajinska uprava na Deželi preverila možnosti prispevkov, s katerimi bi se dodatno zmanjšali strošek za družine s posebnimi ekonomskimi težavami. Na triletnem diplomskem tečaju za tolmače in prevajalce, ki ima sedež v Gorici in deluje v okviru Videmske univerze, bodo letos uvedli poučevanje slovenskega jezika. Pobuda je nastala iz želje, da bi okrepili stike in sodelovanje med našo deželo in Slovenijo, in to na trgovskem, tehničnem, ekonomskeem, turističnem in literarnem področju, pri tem pa so seveda potrebni dobri prevajalci in tolmači. Uvrstitev slovenskega jezika med glavne predmete tečaja skupaj z angleščino in nemščino je zato pomembna odločitev, je poudarila ravnateljica fakultete, profesorica Marisa Sestito, še posebej v mestu, kot je Gorica, ki je stičišče različnih kultur in jezikov. Od leta 1994 sta na tečaju bila glavna predmeta angleščina in nemščina, letos pa bo tudi slovenščina. Študij traja tri leta, temelji pa na zaprtem številu vpisov: skupno je na razpolago 60 mest, po 20 za vsakega od treh jezikov. Tečaj traja šest semestrov, prvi trije so skupni za tolmače in prevajalce, ostali pa so diferecira-ni in specifični za vsak naslov. V okviru tečajev bodo študentje opravili tudi staž v tujini. Didaktična dejavnost obsega tako približno 1.500 ur pouka, od teh 600 namenjenih delu v laboratoriju in poskusni delovni dobi. Fakulteta za tolmače in prevajalce ima sedaj svoj sedež v Ul. Brig. Pavia 25, ki je tudi primemo opremljen z multimedialnimi laboratoriji, že naslednje leto pa se bo preselila v nov, večji sedež v Ulici Diaz. Interesenti imajo čas le do petka, 29. avgusta, da vložijo prošnjo za sprejemni izpit, ki bo predvidoma 9. septembra v Vidmu. Za informacije in predvpise naj se javijo v tajništvu tečaja v Gorici (Ul. Brass 22 - tel. 33869) ali pa v tajništvu za študente v Vidmu (Ul. Mantica 3 - tel. 0432/556680). Koncert samospevov v izvedbi pevca in pianista iz Argentine Mlada glasbenika iz Argentine se na turneji v Evropi ustavila tudi v Gorici in ponudila Večer samospevov. Center za glasbeno vzgojo Emil Komel vabi v torek, 26. avgusta, ob 20.30 na koncert opernega pevca Luke Debevca Mayerja in pianista Christiana Usciattija. Debevec je nadarjen pevec, ki se uveljavlja v opernem svetu. V pretekli sezoni je pel glavno vlogo v Mozartovi Čarobni piščali v gledališču Colon v Buenos Airesu. Koncert bo v komorni dvorani centra Lojze Bratuž. Na programu so samospevi iz klasičnega repertoarja: Schubert, Duparc, Faure, Mahler, Strauss. Praznik vaške zavetnice v Dolu Cerkvena skupnost v Dolu bo danes praznovala vaško zavetnico Marijo Kraljico. Praznovanje se bo začelo s sveto mašo ob 18. uri in nadaljevalo s kratko družabnostjo v kletnih prostorih nove cerkvice na Palkišču. Na praznik in družabno srečanje so še posebno vabljeni Doljani, ki so se preselili širom po svetu in ki se bodo ob tej priložnosti lahko spet srečali med sabo in s krajani, ki so ostali doma. Neplačan račun, povrhu še nož Pil je obilno, na koncu pa nič plačal. To je 25-let-nega Hrvata, ki živi v Ul. Baiamonti in je tu redno zaposlen, stalo prijavo sodstvu. Včeraj okrog polnoči je zapustil Pub underground v Ul. Lunga, ne da bi poravnal račun. Prišli so policisti, ki se jim vidno vinjeni fant ni upiral, pač pa jim je mimo izročil dolg nož, ki ga je imel, pri sebi. Zagovarjati se bo moral zaradi nošnje orožja, vinjenosti in neplačanega računa. GORICA / IZKUŠNJA VOJKA BRATINE V CENTRU NASA PRI VVASHINGTONU 3 OBVESTILA Mlad slovenski znanstvenik sledil poletu Discoveiyja Bil je v ekipi, ki je v Padričah izdelala vesoljski teleskop Uvstar V torek, 19. avgusta, je po enodnevni preložitvi zaradi slabega vremena pristal v Floridi v Kennedyjevem vesoljskem središču ameriški vesoljski raketoplan Discovery. S teleskopom Uvstar, ki je bil izdelan v laboratoriju “Carso” v raziskovalnem središču pri Padričah, je šestčlanska ameriško-kanadska posadka med svojim poletom opravila vrsto tehnoloških testov in posnela več kot sto tisoč fotografij. Med znanstveniki, ki so odpotovali iz Trsta v Ameriko, da bi sledili delovanju teleskopa, je bil tudi 28-let-ni Goričan Vojko Bratina, ki je po maturi na klasičnem liceju Primoža Trubarja pred dvema letoma diplomiral iz fizike na tržaški univerzi. Vojko je že med pripravo svoje diplomske naloge sodeloval z znanstvenim parkom v Padričah, zdaj pa ga s centrom veže enoletna delovna pogodba. Z njim smo se pogovorili o nastanku teleskopa in o izredni delovni izkušnji v Ameriki. »Teleskop Uvstar je sad skupnega dela univerz v Trstu in Arizoni, ki že vrsto let plodno sodelujeta. Prav znanstveniki iz Arizone so si prvi zamislili satelit Voyager, enega izmed prvih satelitov, ki je opazoval sončni sistem. Teleskop Uvstar - ime je kratica za “ultra violet spectograph for astro-nomical research” - pa so načrtovali že pred desetimi leti, še preden je vesoljska ladja Shuttle doživela znano tragedijo. Po tej nesreči, v kateri je izgubila življenje celotna posadka, so morali Američani vse projekte načrtovati znova, tako da so tudi teleskop začeli graditi ponovno leta 1993 v sodelovanju s centrom v Padričah. Uvstar je prvič poletel leta 1995. Bil je poskusni polet, predvsem test za tehnologijo, obenem pa je predstavljal dober trening za ves laboratorij. Tedaj je prišlo do okvare. Letos je bil teleskop že drugič v vesolju, deloval pa je tehnično brezhibno, morda tudi zato, ker smo bili znanstveniki bolj izkušeni, saj smo se veliko naučih iz napak prvega poleta in smo tako lahko izvedli primerne spremembe. Tudi naša skupina je bila številnejša: bili smo v sedmih, med temi trije novinci. NASA je za teleskop Uvstar obljubila v teku tega desetletja še tri polete: prvi bo prihodnje leto oktobra, za druga dva pa datumov niso še točno določili.« Kako pa deluje teleskop in katere preizkuse ste z njim opravili? »Uvstar ima svoj sistem avto- premikanja. Premika se tri stopinje, v sebi ima tudi sestav, ki kompenzira nihanje raketoplana in tako omogoča zelo točne meritve in jasne fotografije. Teleskop, ki je bil tristo kilometrov nad nami, smo lahko vodili z zemlje. Raketoplan se je vrtel okoli zemlje eno uro in pol, v enem dnevu se je tako zavrtel šestnajstkrat okoli zemeljske oble, kar je omogočilo vrsto meritev in nešteto fotografij. V zadnjem poletu smo testirali tehnološko plat teleskopa, to se pravi optični sistem in sistem avtopre-mikanja, osredotočili pa smo se tudi na znanstveno področje, kjer smo vzeli v pretres ultravijolične radiakcije, predele vesolja, kjer se rojevajo zvezde ali pa prostore, kjer se nahaja kozmični prah. Raziskovali smo še Jupitrov sistem in repatico Hale-Bopp v sodelovanju z državnim raziskovalnim centrom iz Rima (CNR).« Kako je potekal delovni dan v Ameriki? »Naš center je bil blizu Wa-shingtona, kjer smo bili zaposleni dva tedna in pol, Discovery so izstrelili na Floridi, medtem ko je bil operativni center v Houstonu. Delo je bilo zelo utrudljivo in naporno. Prve dni so v glavnem potekale simulacije. Po izstrelitvi raketoplana iz Floride smo sledili operacijam 24 ur dnevno, razdeljeni v tri delovne skupine. Vsaka je sledila poletu po devet ur dnevno, zatem se je šele pričelo obdelovanje podatkov in drugo znanstveno delo, tako da smo vsak dan preživeli v centru tudi do petnajst ur. Na znanstvenem področju je bilo sodelovanje med nami zares odlično. Ameriški sistem dela je nedvomno različen od italijanskega. Američani dosti bolj zaupajo sposobnostim mladih ljudi, tudi starejši izvedenci so bolj odprti do mladih in jim radi prisluhnejo. Dokaz tega so bili mladi znanstveniki, ki jim je bila zaupana odgovorna naloga koordinacije informacij med našim in operativnim centrom.« Kaj pa v bodoče? Ali se bo sodelovanje z izvedenci iz Arizone še nadaljevalo? »Seveda. Ameriški znanstveniki so na tem raketoplanu imeli dva inštrumenta za opazovanje zemeljske atmosfere. Njihove tehnološke dosežke in ugotovitve mislimo združiti z našimi, novi doprinosi pa naj bi služili vesoljski postaji, ki je že v načrtu. Amerika, Rusija, Japonska, Evropa in Kanada so namreč podpisale mednarodno pogodbo vesoljske agencije. Junija naslednjega leta naj bi prišlo do graditve vesoljske postaje> ki bo stalno orbitirala okoli Zemlje. Nanjo bodo nato pošiljali razne inštrumente za najrazličnejše meritve in preizkuse, med katerimi bo morda tudi naš teleskop. Ob sklepu bi poudaril še naslednjo ugotovitev: ko smo končno dokazali dobro delovanje našega teleskopa, se veča tudi zanimanje ostalih inštitucij za znanstveni center v Padričah. Upamo, da bo tako prišlo v bodoče do še večjega sodelovanja z ostalimi italijanskimi znanstvenimi zavodi.« Toliko o tej izkušnji. Kdor želi izvedeti še več lahko pobrska po Internetu na naslovu http://athe-na.area.trieste.it. Na slikah: Vojko Bratina in znak misije Discoveryja ŠTEVERJAN / V ČETRTEK BO SLAVJE PRI KARAREVIH KINO MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča, da bo v torek, 26. avgusta, ob 20. uri skupna pevska vaja v Braniku. SKLAD M. CUK IN KD SOVODNJE obveščata otroke, ki so se vpisali v poletni center in vse, ki bi se še radi vpisali, da bo zbirališče jutri, 25. avgusta, v Kulturnem domu v Sovodnjah med 8. in 9. uro. POLETNO SREDISCE za otroke iz Laškega v organizaciji SKRD Jadro bo delovalo od 1. do 13. septembra v Romjanu. Učenci osnovne in dijaki nižje srednje šole se lahko prijavijo pri odbornikih društva ah pri učiteljici Sonji Božič, tel. 412084. Organizacijski sestanek s starši bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na sedežu društva Jadro v Romjanu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da se bo v soboto, 6. septembra, ob 8.30 v športnem centru Danica na Vrhu pričel 2. turnir v balinanju za ekipe upokojencev, memorial Milko Paulin. Sodelovale bodo ekipe z Vrha, Standreža, Sovodenj, Solkana, Nove Gorice, Šempetra, Renč in Sežane. Tekmovanja se bodo vršila na Vrhu ter na balinišču v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo do konca avgusta ob sredah popoldne zaprta, ostale dni pa bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek od 15. do 18. ure, torek, četrtek in petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo s prihodnjim tednom spet odprta kot običajno ob pone- • deljkih in sredah od 15. do 18. ure. KNJIŽNICA DAMIR FEI- GEL do 12. septembra posluje po poletnem umiku: vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah zaprto. Knjižnica bo zaprta od 4. do 22. avgusta. PRISPEVKI Marija Peric iz Dola daruje 30 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje. V počastitev spomina Bruna Lovisinija damje skupina prijateljev iz bara “Da Antonella” 407 tisoč lir za združenje “La Salute”. 90 let Leopolde Škorjanc vd. Koren Pogumno in z velikim dostojanstvom je prenašala nelahke življenjske preizkušnje Leopolda Škorjanc vd. Koren bo v četrtek, 28. avgusta, pospravila devet križev in si naložila desetega. Leopolda izhaja iz števerjanske kmečke družine, ki ji domačini pravimo pri Kararevih. V družini Marije Filipič in Ivana Škorjanca se je rodilo 11 otrok, štirje fantje in sedem deklet. Slavljenka je bila deveta po vrsti. Od vseh bratov in sester je še sama ostala. Tako kot mnoge družine v Steverjanu so Kararevi bili v tistih časih med redkimi posestniki, ki so se preživljali samo s kmetijo. Življenje ni bilo rožnato, kot bi si človek predstavljal danes, ko imamo lepe kmetije, motorizirano orodje in še kaj. V tistih časih je bilo treba marsikaj obdelovati ročno, zato je bilo mnogo več truda kot danes. A kljub temu je Leopolda skupaj s sestro in bratoma našla čas, da je bila aktivna v domačem pevskem zboru, bodisi v prosvetnem kot v cerkvenem. Leta 1915 dmžina, kot vse druge iz Steverjana, v begunstvo, najprej do Grgarja, potem v Bruck. Vrnili so se v pomšeni dom 1. maja 1918: bili so druga družina v vasi, ki se je vrnila iz begunstva. Dom je bil porušen, preživeli so nekaj časa v skednjih in barakah, nato so si zgradili nov dom na Bukovju. Leopolda se je za nekaj let zaposlila v tekstilni tovarni v Podgo-ri. Leta 1933 se je poročila z domačinom Jožetom Korenom. Obdelovala sta kmetijo baronice Tacco in sta morala pridelek deliti na polovico z gospodarji. V zakonu sta imela štiri otroke, tri hčerke in enega sina. Leta 1943, marca, je mož odšel v partizane, Leopolda pa je ostala sama na kmetiji. Lahko si mislimo, kako so nanjo gledali gospodarji, oblast in tudi nekateri vaščani, ker je mož odšel v partizane. Zena je marsikaj prestala. V aprilu 1943 so fašisti moža ujeli in ga zaprli v Trstu v koronej-skem zaporu. Po razpadu fašistične Italije je mož peš prišel domov, a takoj spet odšel v partizane. Kljub delu in skrbi pa smo jo vedno videli na raznih prireditvah in shodih, ki so se vršili v času vojne. Bila je aktiv- na tudi pri ženskem zboru AFŽ v Steverjanu, ki ga je takrat vodil pok. Anton Sošol. Avgusta 1950. je mož tragično umrl in je spet bila prizadeta, tako da si ne moremo predstavljati muke in trpljenja mlade matere, saj je najmlajša hčerka imela komaj tri mesece. Kljub težkemu življenju jo najdemo vedno dobre volje, nasmejano in polno življenja. Kot je bila sama s štirimi člani družine aktivna v društvu, smo pred leti imeli kar vse tri hčerke pri pevskemu zboru Briški grič, sin pa je večkrat tudi kandidiral za volitve na listi Občinske enotnosti. Ob častitljivem življenjskem jubileju, ko ji bodo v četrtek čestitali hčerke, sin z družinami in pet vnukov, se čestitkam pridružujemo vsi, ki cenimo in spoštujemo delo naših prednikov. S.R. GORICA vtitoria 1 18.00-20.10- 22.20 »Con air«. L Nicholas Gage in John Malkovich. VTITORIA 3 18.00-20.00- 22.00 »Go now«. R. M. Win-terbottom. Dobitnik nagrade S. Amidei 1997 za scenarij. CORSO 16.30-18.00-20.00-22.00 »II ciclone«. : ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH M. ROJEC, Ul. I. Maja 32, tel. 882578. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. HI Armata 58 Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturno društvo “Briški grič” Steverjan nnhiirt Kulturni dom Gorica uuuiju Gostilna Dvor na ogled gledališke predstave v beneškem narečju “USAK MINUT JE NA PALANKA” Gostilna Dvor-Števeijan, 28. avgusta 1997, ob 21. uri. Vstop prost! V slučaju slabega vremena bo predstava v domu na Bukovju. FU RAZSTAVE V MIRNU je v veroučni dvorani ob župnijski cerkvi na ogled zgodovinska razstava ob 750-letnici prve omembe mirenske župnije, ki je nekoč zajemala tudi Ru-po in Peč. Razstava je odprta do 7. septembra (delavniki: 18-20, nedelje 9-10 in 11-12). S______________IZLETI SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 31. avgusta, na približno 50 kilometrsko vožnjo z gorskim kolesom na Pokljuko: z vlakom iz Nove Gorice do Bohinjske Bistrice, nato z gorskimi kolesi v smeri Srednja vas, Uskovnica, Pokljuške planine, Pokljuška luknja (ogled), Bled; povratek z vlakom. Informacije pri Alešu (tel. 21057) in Marti (tel. 22164). KD OTON ŽUPANČIČ prireja za elane otroškega pevskega zbora in prijatelje celodnevni izlet v Gardaland v ponedeljek, 8. septembra. Informacije in prijave pri Lo-redani, tel. 21417. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 15. do 22. avgusta 1997. RODILI SO SE: Giada Chersovani, Riccardo Saveri, Maria Sole Costanzo, France-sco Tomadin. UMRLI SO: 79-letni upokojenec Oronzo d’Elia, 90-letna upokojenka Agata Calo vd. Perrucci, 87-letna upokojenka Giovanna Lau-renti vd. Stibel, 75-letna upokojenka Ernesta Devetag por. Devetag, 76-letni upokojenec Aldo Miculin, 71-letna upokojenka Laura Campus vd. Pausi, 82-letni upokojenec Giuseppe Valen-tinuzzi, 83-Ietna gospodinja Bernardina Grion vd. Coraz-za, 76-letna upokojenka Li-liana Volusi por. Glede, 80-letna upokojenka Emilia Fu-ser, 57-letni upokojenec Antonio Sfiligoi, 90-letna gospodinja Stefania Andlovič vd. Canziani, 85-letna upokojenka Onorina Bressan vd. Zonch, 85-letni upokojenec Fiore Grion, 88-letna upokojenka Pace Bianca Valentinis, 82-letna gospodinja Maria Giaiotti. POROČILI SO SE: špediter Claudio DelPOrco in uslužbenka Laura Podbersig- OKLICI: inženir Davide Zorzenon in slaščičarka Barbara Zoff, časnikar Igor Devetak in fotokompoziterka Silvia Klainscek, trgovec Roberto Franco Cigognini in trgovka Alessandra Di Biaggio. podjetnik Piergiorgio Castel-lani in natakarica Chiara Sajiz. POGREBI Jutri v Gorici: 10.00, Antonia Caligaris iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori; 10.20, Te-resa Semoli por. Cilino iz splošne bolnišnice v Tržič; 13.15, Silvio Verzegnassi iz splošne bolnišnice v Rudo. Zlatarna Šuligoj Gorica, ul. Carducci 49 Posebne ugodnosti , ob stoletnici j —z--- Jama pod Kotlom druga najgloblja JAMARSKO ODKRITJE NA KRASU Krasoslovje in jamarstvo sta se rodila in razvila ra našem Krasu. Zato pogosto imenujejo podrocj med Trstom in Postojno Klasični Kras. Sem so prihajali študirati kraške pojave znanstveniki in raziskovaci z vsega sveta. Tukaj sta bili dolga desetletja najgloblja in najdaljša jama na svetu, in sicer Labod-nica pri Trebčah s 329m globine in 20km dolge Postojnske jame. Tudi po odkitju drugih kraških področij širom po svetu, ter daljših in globljih jam, kot jih premore Kras, predstavlja Tržaški Kras za jamarje vsega sveta, še vedno to, kar predstavlja Starim dnom. Izkušnje kažejo, da se vhodna brezna pogosto končajo z dnom, ki ga pokriva velika količina grušča, ki zapira vsako nadaljevanje. Edino možnost za nadaljevanje predstavljajo okna v steni brezna. Zato so raziskovalci pregledali steno nad " končnim breznom ” in, kot v priročniku, našli nadaljevanje. Sledi vrsta stopenj, ki jih je težko opisati, ker vsakih nekaj metrov menjajo obliko in razsežnosti, saj je jama od tu naprej nastala ob razpoki, ki jo je voda različno razširila na več mestih. Siga pa je nekatere dele razpoke ponovno zadelala. Seznam najglobljih jam na Krasu: l.Jama Skilan (pri Bazovici) 370 m 2 Jama pred Kotlom (Slavnik) 362 m 3.Labodnica (pri Trebčah) 350 m S.KaCna jama (pri DivaCi) 280 m S.Divja jama (Tušar) 266 m 6 Jama mrtvih (Globojnar) 264 m Z.Skocjanske jame 250 m 8 Jama na Hudem Ietu( PadriCe) 242 m 9 Jama v begunskem taborišCu(PadriCe) 232 m 10. Lipiška jama 230 m Meka za muslimane. V stoletju in pol, odkar raziskujejo na klasičnem Krasu, (trenutno jih tu deluje okoli 500), so jamarji odkrili oziroma raziskali okoli 3.000 jam, vendar med temi le kakih sto presega globino 100 m, okoli 15 jam presega globino 200 m in le dve, poleg Jame v Kotlu, presegata globino 300 metrov. Zato je odkritje globokega brezna na Krasu prava redkost. . Podvig je nedavno uspel elanom Jamarskega društva Dimnice iz Kopra in članom Jamarskega odseka SPDTrst, ki v nasprotju z jamarsko tradicijo, po kateri se jamarji zapirajo vsak v svoj klub, že dolgo časa delajo skupaj, kot da bi pripadali eni sami organizaciji. Rezultati tega sodelovanja niso izostali: lansko poletje so odkrili najgloblje vhodno brezno na svetu: 640 m globoko Vrtiglavico na Kaninu. Sedaj pa so na Slavniku odkrili eno izmed najglobljih brezen na Krasu. Jama pred Kotlom je, kot mnoge druge jame, dobila ime po kraju, kjer se odpira, to je po veliki kotlini, na pobočju Slavnika, z imenom Kotel, pred katero se nahaja. Vhod ima dimenzije 4m x 4m in je zato od vedno znan domačinom iz Prešnice, ki so lastniki okoliških zemljšč. V preteklosti je zato jama doživela vsaj dva obiska, ki pa sta se zaključila na globini 90 m, kjer se jama navidezno konča. Prvih deset metrov se spuščamo po strmi steni, ki jo deloma pokrivata blato in razpadajoče listje, ki se vsipata v jamo. Nato se pričnejo navpične stopnje, katere prekinjata le dve kratki, strmi Polici. Na globini 70 m dosežemo ravno polico, pokrito 2 gruščem, ki se po desetih metrih prevesi v 15 m globoko brezno, kjer se jama navidezno konča s Prvim ali Prva odprava se je končala na globini okoli 150 m, ker je zmanjkalo opreme, saj nihče ni pričakoval, da bi utegnila biti jama tako globoka. Naslednja odprava je sledila breznom navzdol in na globini okoli 240 m dosegla neprehodno razpoko, kjer se je ustavila tudi naslednja, tretja odprava. Jamarji so tako dosegli Drugo dno. Merilci, ki so počasi napredovali za navdušeno raziskovalno ekipo in nato še raziskovalci, ki so ob povratku gledali za morebitnimi nadaljevanji, so pri globini 160 m opazili, daleč v razpoki, luknjo, ki je tudi močnejše svetilke niso utegnile razsvetliti. Četrta odprava je s pomočjo elektro-pnev-matičnega vrtalnika speljala po navpični steni prečnico in dosegla odprtino, za katero sta se odpirala dva vzporedna brezna nedoločene globine. Sledila je peta odprava, ki je raziskala globlje brezno in dosegla globino 276 m, kjer se je jama brezupno končala v grušču in podornih skalah. Jamarji so tako dosegli Tretje dno. Naslednja, šesta odprava je pregledala še nekatere odcepe in ugotovila, da vsi pripeljejo v že znane dele. Ostala sta nepregledana le še dva odcepa, ki pa po svoji legi nista vzbujala upanja za večja okritja. Ker je zgledalo, da je jame konec, so jamarji takrat seznanili javnost s svojim odkritjem in proglasili Jamo pred Kotlom za četrto najglobljo jamo na Krasu. Kljub skromnim perspektivam, so se raziskovalci lotili odcepov. Takoj pod vhodom, na globini 20 m so, v treh ekskurzijah, razširili ožino, iz katere je močno pihalo in prišli v novo, 75m globoko brezno, ki se pri globini 95 m priključi že znanim delom. Pot skozi novo odkrito brezno nekoliko olajša pot do dna, saj se jamarji tako izognejo kamenju in blatu, ki se rada prožita v gornjem delu vhodnega brezna. Sledil je ogled okna, ki se je odpiralo v steni brezna, na globini 215 m, nad Drugim dnom. Z nihanjem so dosegli vhod s premerom enega metra, kateremu sledi strmo špranjasto brezno. Velike količine mastne rdeče gline so namigovale, da tu ni perspektiv. Kjub temu so se spustili navzdol in dvajset metrov nižje se je jama končala s kratkim vodoravnim revčkom. Dno rovčka je bilo pokrito s kosi razpadajoče sige. Podroben pregled sten in dna ni dal nikakršnega rezultata, kjub temu so se prisotni lotili odstranjevanja kosov sige na tleh. Po sorazmerno kratkem delu se je odprla špranja, ki so jo hitro razširili. Sledilo je 10 m globoko brezence, ki je pripeljalo v dvoranco, na dnu katere se je odpiral ozek, neprehoden meander, ki je postal cilj naslednje odprave. Prvo ožino so prisotni kmalu prebili, vendar je sledila takoj nato druga. Tudi to in še naslednjo so kmalu prebili, nakar se je meander tako zožil, da ni bilo nobenega upanja, da bi si tu izsilili pot naprej. S tem je bila izčrpana tudi zadnja možnost za nadaljevanje in prisotni so pričeli pospravljati opremo. Prva dva jamarja sta že pričela plezati iz jame, ko sta za seboj zaslišala bučno kričanje, ki je naznanjalo odkritje velikega brezna. Med širjenjem ožin so prisotni, ki so čakali pred ožino, večkrat pregledali stene in dno dvo-rance, v kateri so delali, zato sta jamarja, ki sta se že umikala iz jame, mislila, da ostali s kričanjem dajejo duška razočaranju nad tem, da se je jama končala. A ni bilo tako. V že večkrat pregle- dani steni, je na višini dveh metrov jamar opazil vdolbino, ki se je na videz končala slepo. Kljub temu je spezal vanjo in opazil, da se nadaljuje z ozkim rovčkom; ki se je prav tako navidezno končal po nekaj metrih. Kjub temu se je splazil vanj in na koncu skozi sigovo pregrado opazil velik prostor. Nekaj udarcev s kladivom in pred presenečenim jamarjem je zazijalo brezno večjih dimenzij, ki ga je, po metanju kamenja, previdno ocenil na vsaj 50 m, kar je vzbudilo upanje, da je jama globlja od 300 m. Naslednja odprava je prišla breznu do dna. Meritve so pokazale, da je globoko 83 m in da je skupna globina jame 333 m. Na dnu pa je nadaljevanje zapirala ožina, iz katere je vspodbudno pihalo. Na naslednjih dveh odpravah so udeleženci ožino pretolkli in prišli do trimeterske stopnje z vodo na dnu, kjer se je jama navidezno končala. Medtem, ko je prvi, napredujoči jamar zaman iskal nadaljevanje na dnu stopnje, je drugi opazil, da se skozi podorne skale nad njim vidi črno. Previdno je pričel odstranjevati kamenje in kose razpadajoče sige. Kmalu se je odprl prehod navzgor. Sledil je kratek, špranjast rov, preboj še ene ožine in pred jamarji je zazijalo brezno. Pomanjkanje opreme pa je prisililo prisotne k umiku. Teden kasneje se je nova odprava spustila v to, 30 m globoko brezno in dosegla dvoranco, kjer je podroben pregled tal in sten naznanil, da je jame konec. Meritve pa so pokazale globino 362 m, to je 8 m manj od najgloblje jame na Krasu: brezna Skilan pri Bazovici in 12 m več od svetovno znane La-bodnice pri Trebčah. I oo 2 00 3 00 3 50 Najgloblje jame na Krasu Labodnica pri Trebčah (- 350 metrov ) V prvi polovici prejšnjega stoletja je prebivalstvo Trsta naglo naraščalo. Pomanjkanje vode pa je ogrožalo nadaljni razvoj. Rudarski strokovnjak Anton Lindner je skušal, na lastno pest, poiskati vodo v bližnjem zaledju Trsta, zato je raziskal številne jame. Nazadnje se je lotil kopanja in širjenja ožin pri Trebčah, kjer je po deževju močno pihalo iz votline. Za delo je najel številne delavce, ki so po skoraj enem letu dela, dne 6.aprila 1941 dosegli vodni tok na dnu jame. Po pripovedi je dno prvi dosegel jamski delavec iz Trebč Luka Kralj, ki je kasneje tragično umrl pri podobnem delu v Jami v Griži (Jama Mrtvih). Merjenje jame je opravil inž. Fer-cher iz rudnika v Idriji, ki je z rudarsko tehniko izmeril, da se je tedaj gladina vodnega toka v merjeni točki nahajala 329,91m pod vhodom in 15,17m nad povprečno morsko gladino. Metoda in oprema, ki ju je Fercher uporabil omogoča do centimeter točne meritve. Večje napake so lahko le posledica človeške napake. Kasnejše meritve, so dale podobne rezultate. V zadnjem obdobju so v Labodnici opravili potapljači številne potope. Ce doseženo podvodno globino prištejemo globini jame nad vodo dobimo skupno globino jame, ki znaša 350m. Glede na to, da so globinomeri (pod vodo) precej točni, lahko upravičeno sklepamo, da realna globina jame odstopa od uradne kvečjemu za nekaj deset centimetrov. Labodnica je sestavljena iz vrste sto-pnjastih brezen, ki na globini 273m dosežejo, v ogromni dvorani, vrh peščenega griča. Po pobočju griča pelje pot do vode. Jamo upravlja tržaška S.A.S., ki je brezna opremila s kovinskimi lestvami, tako, da lahko jamo obiščejo tudi neja-marji, ki obvladajo hojo po zavarovanih planinskih poteh (ferrate). Jama Claudio Skilan (-370 metrov) Jama se odpira v gozdu med Bazovico in mejnim prehodom v Lipici. Prvotni vhod je imel premer nekaj centimetrov. Ker je iz njega rahlo pihalo so se člani jamarskega društva C.Debeljak lotili kopanja in širjenja. Po šestih mesecih vstrajnega dela so skozi dva brezna, na globini okoli40m dosegli 400m dolg rov, ki ga je zapirala glina. Ko so to ostranili, se je odplo mogočno, 140m globoko brezno, ki je raziskovalce pripeljalo v ogromne rove. Do sedaj so jamo raziskali v dolžini nad 6km in dosegli globino 370m, kar predstavlja največjo globino na Tržaškem Krasu. Raziskave so še v teku. Jamo upravlja G.G.C.Debeljak in je dostopna le jamarjem, ki obvladajo običajno jamarsko tehniko. Merjenje jam Za razliko od Labodnice, ki so jo merili z rudarsko opremo, na centimeter točno, merijo jamarji jame z običajno jamarsko merilno opremo, to je z meter-skim trakom, kompasom in naklonome-rom. Jamarstvo je v glavnem ljubiteljska dejavnost, zato tudi merilna tehnika, ki jo jamarji uporabljajo odgovarja potrebam jamarjev. Vestna uporaba te tehnike omogoča, da je končna napaka pri merjenju manjša od 5 odsto. Ta točnost je več kot dovolj tudi za večino tehničnih posegov v jami in okolici. Le v izrednih primerih pride v upoštev tehnika, ki so jo uporabili pri merjenju Labodnice, vendar je ta uprabna le v širših rovih in breznih. Globine in dožine jam, ki jo jamarji izmerijo ne preverja nihče. Globino in dolžino, ki jo jamarska organizacija sporoči javnosti vzamejo ostali jamarji na znanje. To je omogočilo, da so v preteklosti številne jame namerno proglasili za dosti večje kot so v resnici bile. Glede nato, da večje jame, jamarji radi obiskujejo, pride resnica kmalu na dan. Zato je namernih potvorb zelo malo. Človeške napake pa so številne in pogosto tudi velike. Da gre za napake in ne za sleparijo pa je razvidno iz napak v določanju smeri ( kompas), ki merilcem ne samo ne prinesejo nobene koristi, temveč močno otežkočajo iskanje povezav z morebitnimi bližnjimi rovi ali jamami. Stojan Sancin Naši otroci rišejo in pišejo Z--- . Od 28. julija do 6. avgusta je kakih 30 otrok in mladostnikov bilo v domu šolskih in obšolskih dejavnosti v Fiesi na aktivnih počitnicah, ki jih je priredilo vodstvo Di-najškega Doma Srerčka Kosovela iz Trsta. Dejavnosti v Fiesi, ki jih je koordiniral Drago Gherlani, je potekala v pomorskem duhu. Glavni cilj je bil, da bi mladi spoznali obalni pas in morsko okolje kot sestavni del bivanjskega in naravnega prostora. Program je bil dejansko osredotočen predvsem na kopanje, popestrila pa ga je vrsta zanimivih razvedrilnih možnosti. Se zlasti je mlade udeležence letos navdušil tečaj jadranja z optimisti, zanimivi pa so bili tudi ogled Piarana in tamkajšnjega akvarija, izlet z ribiško ladjo in vse ostalo, kar so prireditelji ponudili mladim gostom. Vse je prispevalo k zabavi in dobremu počutju, o čemer pričajo tudi risbe in spisi, ki so jih najmajši pripravili za razstavo, nato pa nam jih poslali v objavo. MU mosh ' $>es Z barko V soboto smo šli z ribiško ladjo Zlatoperko. Kapitan je ustavil ladjo sredi morja, da smo lahko skakali v vodo. Na ladji smo pekli sardele in jih jedli za večerjo. Shamira Na plesu Letos smo na letovanju v Fiesi. Zjutraj se zbudimo ob 7.30, malicamo ob 8.00, kosimo ob 13.00, večerjamo ob 18.30. Zvečer gremo plesat v Bernardin. Zadni dan smo plesali do 22.30 Zelo smo se zabavali. NEDELJSKE TEME Naši otroci rišejo" in ■ v ■ pišejo Taborniški ogenj V ponedeljek, 4. avgusta smo po večerji šli za hišo in zakurili ogenj. Jaz sem bila v skupini z Lucre-zio, Shamiro, Anjo ,Valentino, Jasno in Darjo. Ogenj so kurili tudi fantje. Dobile smo 8 točk, fantje pa 10. Karin JADRANJE Letos smo imeli v koloniji v Fiesi tudi tečaj jadranja. Vsak dan razen v nedeljo smo se s kombiji odpeljali v Piran do kluba Morgan Optimist. Prvi dan smo bili v osmih. Najprej smo se preoblekli v kopalke, nato smo si nadeli rešilne jopiče in šli v štirih na veliko jadrnico, v štirih pa na motorni čoln. Potem smo e zamenjali: tisti, ki so bili na jadrnici, so šli na motorni čoln, tisti s čolna pa na jadrnico. Tu nam je učitelj razlagal, kako moramo voziti. Nato smo nekaj dni vozili z optimisti, sedmi in zadnji dan pa spet z jeliko jadrnico. Ob koncu je vzgojitelj dal vsakemu majico od kluba, meni, ki sem bila naj- pridnejša je dal tudi klobuček. iz UT l LaUO _ ' « •emem* mam* v—' v a ^ -v/ v^\y '— Soline V Sečovljah zraven Fiese so soline. Neki gospod nam je povedal, kako so pobirali sol in jo prodajali. Tam je živelo 227 družin. Ostalo je le nekaj porušenih hiš, muzej, veliko ptic in rastlin. Tam je zdaj naravni park. Jasna Sveta jama Legenda o sv. Socerbu pripoveduje o mladeniču, ki se je za časa rimljanov skril v Jamo, ker je bil kristjan. Takrat so Rimljani preganjali kristjane. V jami je živel dve leti. Imenoval se je sv. Socerb. Ker je bil svetnik, se jama imenuje Sveta jama. V jami je oltar. Se danes v jami mašujejo in lahko se v njej tudi poročiš. Jama je odprta ob nedeljah do dveh. Lucrezia NEDELJSKE TEME STALEN LOV NA ATLETSKE SVETOVNE REKORDE Nedelja, 24. julija 1994 _____________NEKDAJ SO TEK NA DOLGE PROGE KROJIH EVROPEJCI Ceh Emil Zatopek je bil svoj danes Gebreselassie in Kenijci Zgodba naj bi bila bolj ganljiva, ker je Haile Gebreselassie Etiopijec, torej iste narodnosti kot Abebe Bikila, prvi afriški tekač, ki se je uveljavil kot bosonogi zmagovalec olimpijskega maratona leta 1960 v Rimu in uspeh ponovil štiri leta kasneje. Takrat obut v skladu z napredkom, ki se je v tistih letih obetal črni celini. Kolikokrat so od tedaj afriški atleti ob-tekli svet? Koliko imen se je nenadoma pojavilo na samem vrhu in prav tako hitro izginilo? Koliko žalostnih zgodb skrivajo blesteči časovni pokazatelji na semaforjih stadionov? Klasičnega kolonializma ni več in tudi lov na sužnje je bil na primer v vzhodni Afriki odpravljen pred približno poldrugim stoletjem, tamkajšnji ljudje pa se sedaj večkrat sami ponujajo za sužnje. K temu jih sili beda. Pojem, ki združuje lakoto, bolezni, pomanjkanje izobrazbe, sušo. Vzhodna Afrika (Etiopija, Kenija, severna Tanzanija) nudijo baje idealne pogoje za naravno prilagajanje ljudi k vzdržljivosti. Visoka nadmorska lega, suho podnebje, veliko gibanja v naravi (preprosto povedano: hoja namesto vožnje v avtomobilu), hrana z zelo majhno količino maščob so dejavniki, ki postavijo v tekih na dolge proge atlete iz tistih krajev v določeno prednost. Če temu dodamo še željo po uveljavitvi (tudi gospodarski), po potrebi, da se s tekom pomaga tudi izredno številni družini in da se sploh premosti tisto osnovno in povsod prisotno bedo, se preko modernega športnega treninga in uravnane prehrane dobi vrhunske tekače. hi tekačev iz vzhodne Afrike, predvsem iz Kenije, je danes toliko, da niti ne opazimo, ko včerajšnje zvezde jutri ni več. Novi in novi tekaški »vucumpia« se podajajo s trebuhom za kruhom, naletijo na vestno in brezvestno okolje, ki jim nudi ob atletiki tudi možnost za delo in izobrazbo ali pa enostavno izžema njihov organizem, dokler je zmožen ustvarjah dobiček. Kenija in Etiopija sta si močno različni pri upravljanju svojega športnega kapitala. Prva je predana popolnemu »neolibe-rizmu«, v katerem si vsak pomaga, kot ve in zna. Adetska zveza ima le toliko moči, da pred velikimi tekmovanji organizira izbirne tekme, ki določijo reprezentanco. Kdor na njih ne nastopi, je izbrisan iz seznama, morda pa je približno v isti dobi nekje v Evropi dosegel vrhunski čas. Ze nekajkrat se je izkazalo, da so voditelji Kenijca Komen in Tergat sta Gebreselassiju »ukradla« rekorda Ko sta bili obe strani že v tiskarni, pa se je zgodil »čudež«, ki pa je očitno v tem dvoboju med etiopskimi in kenijskimi tekači nekaj povsem običajnega. Haile Gebreselassie je bil namreč samo devet dni dvojni rekorder. Krono sta mu na atletskem mitingu za veliko nagrado v Bruslju v petek zvečer snela njegova »sovražnika« iz Kenije Daniel Komen in Paul Tergat. Komen je v teku na 5000 metrov s pomočjo »zajcev« Marnja in Keina dosegel čas 12:39,75, na dvakrat daljši razdalji pa je Tergat tekel 26:27,85, pri čemer je do svetovnega rekorda prišel s fantastičnim tekom v drugi polovici proge. Prvih 5 kilometrov je namreč pretekel v 13:18,5, nato pa je očitnio vključil Turbo motor in drugo polovico pretekel v 13:09,3. Gebreselassie je v tem rekordnem bruseljskem večeru bil le opazovalec. Odločil se je namreč, da poskusa Komenu iztrgati Se rekord na 3000m. Ni uspelo, dosegel je samo najboljši letošnji rezultat na svetu, nato pa je prišla še hladna prha z dvema odvzetima rekordoma. Toda atletske sezone še ni konec in zato tudi še ni padla zadnja beseda. Na naslednjih mitingih bo Gebre zagotovo skušal ponovno zasesti prestol. Ce mu bo uspelo, pa bo treba Se videti. tamkajšnje zveze načrtno pobirah »desetino« od atietov v zameno za dovoljenja za nastope v tujini. Etiopija kaže precej več organiziranosti, ki izhaja iz časov, ko je tam vladal strog vojaški režim. Etiopskih tekačev je veliko manj in skromnejša je tudi raznolikost po panogah, po kakovosh pa v povprečju le malo zaostajajo in imajo občutno daljšo »življensko« dobo. Za vse sicer velja geslo, da so najprej tekli, da so lahko jedli, sedaj pa jejo, da lahko tečejo. Na nivoju Etiopije je tudi Maroko. Atletska zveza je dobro organizirana, vrhunski šport služi očitno tudi kot politična podpora kralju, Maročani pa so dobro razviti v številnih panogah. Samo slučajno so sedaj drugi malo pred njimi. Z rekordi je sedaj najbolj aktualen Haile Gebreselassie, ki je v dobrem mesecu uresničil dvojko na 10000 in 5000 metrov. Ob znatni specializaciji je dvojka v isti sezoni velika redkost. Prvič je to na primer uspelo Paavu boljšim Zatopkom za minuto in 14 sekund (približno 420 metrov) v teku na 10000 m, Nunni za Gebreselassijem (po 73 letih) za tri kroge, Zatopek za Gebreselassijem (po 43 letih) za dva kroga. Napredek tekov na dolge proge, ki so v bogatem svetu postali zelo modemi, ko so se ljudje začeli zavedati, da se utapljajo v maslu, je v zadnjih 25 letih privedel do zelo kakovostne baze tudi v športnem pomenu. Tako se beleži danes tisoči rezultat (vsak tekač je v tem seštevku lahko udeležen z več rezultati) nekje pri 13:23 na 5000 m in pri 28:05 na dvojni razdalji. Največji osebni doprinos k izboljševanju svetovnega rekorda na 5000 m je v ceh športni karieri doslej zabeležil Vladimir Kuc (SZ) z 22, 2 sekunde. Sledita mu Clarke (18, 6) in Gebreselassie (13, 4). Na 10000 m premočno vodi Nurmi (51, 4) pred Clarkom (38, 2) in Zatopkom (27). Hkrati pa je staremu rekordu na 5000 m največ odščipnil Anglež Moorcroft (12, 6), na 10000 m pa Clarke (34,6). Nurmiju leta 1924,15 let kasneje pa je bil uspešen njegov rojak Maki. Na vrsti je bil nato Emil Zatopek (1954), devet let za njim taktično nespretni Avstralec Ron Clarke, v olimpijskem letu 1972 pa je podvig uspel Virenu. Gebreselassie je oba rekorda dosegel že leta 1995. V vseh vmesnih obdobjih je bilo seveda doseženih še veliko več svetovnih rekordov tudi od istih atletov, ki so bili uspešni le v eni ah drugi panogi. Nepošteno je delati primerjave med vrednostjo nekdanjih in sedanjih vrhunskih tekačev. Vsi so v svoji dobi dosegli največ, kar se je tedaj lahko doseglo. Vseeno je zanimiv podatek, da bi najboljši Nurmi po 30 letih zaostal za naj- Tekste za obe strani je pripravil Bruno Križman Na fotografijah Na 12. strani: levo zgoraj Haile Gebreselassie, spodaj Daniel Komen in Paul Tergat ob rekordnih znamkah, desno zgoraj Lasse Vinah. Na 13. strani: levo zgoraj Paavo Nurmi, desno Vladimir Kuc, spodaj avtor prispevkov z Emilom Zatopkom v Tokiu leta 1964 NEDELJSKE TEME Nedelja,24. avgusta 1997 DANES PA JE V POPOLNI DOMENI AFRIŠKIH TEKAČEV_ čas znan kot lokomotiva, predstavljajo ekspresni vlak STALEN LOV NA ATLETSKE SVETOVNE REKORDE Zanimivo je, da sega prvi zabeležen Cas v teku na 5000 metrov toCno 100 let nazaj. George Tou-quet-Daunis je 31.10.1897 v Parizu tekel v 16:34, 6. Na dvojni razdalji pa je 32:35, 0 pred 150 leti tekel Anglež VVilliam Jackson. Ta Cas je bil dosežen na tekališCu hipodroma. Prva od mednarodne atletske zveze priznana rekorda sta iz leta 1912, ko je na 01 v Stockholmu Finec Johannes Ko-lehmainen najprej zmagal na 10 km s časom 31:20, 8 (46 skund pred drugouvrščenim), dva dni kasneje pa še na 5 km s 14:36, 6, le desetinko pred Francozom Bouinom. Pravi heroj tekov na dolge proge pa je bil Finec Paavo Nurmi, ki je z uro v roki sam nadzoroval ritem svojih tekov. Zgodovinski dan je bil zanj 10. julij 1924, ko je v razmahu dobre ure na 01 v Parizu najprej zmagal na 1500 metrov in nato še na 5000. Nurmi je tedaj osvojil zlato tudi v krosu in v ekipnem tekue. Na podvig v istem dnevu pa se je pripravljal celo sezono, ker tedaj še niso upoštevali muh atletov in zaradi njih spreminjali urnikov. V svoji karieri je Nurmi popravil kar 20 svetovnih rekordov na razdaljah od 1500 do 10.000 metrov. Prvega je dosegel 1. 1921, zadnjega pa 10 let kasneje. Leta 1925 se je kar 5 mesecev mudil v ZDA (dolarji so tudi tedaj dišali!) in v 55 tekih doživel samo dva poraza. Enkrat je imel težave z želodcem, drugič pa je nastopal na njemu neustrezni razdalji 880 jardov. Newyorški Madison Square Garden je imel tedaj zmogljivost 10 tisoč gledalcev in vsakič, ko je bil predviden nastop Nurmija, se je kaj kmalu pri vhodih pojavil napis »sold out« (razprodano). Iz ZDA se je Nurmi vrnil precej bogat, vendar tudi zdelan. Na Finskem je še danes pravi bog. Pred olimpijskim stadionom v Helsinkih so mu postavili spomenik. Prvi, ki je 5000 m pretekel pod 14 minutami je bil Šved Gunder Hagg (13:58, 2 leta 1942). Vojna je preprečila temu atletu, ki je bil rekorder tudi na 1500 m, da bi se tekmovalno uveljavil. Na obzorju pa je že bila zvezda Emila Za-topka, ki si je leta 1949 pritekel svoj prvi rekord na 10.000 m. Pet let kasnje se je Čeh kot prvi spustil pod 29 minut na 10.000 m (28:54, 2), svoj zgodovinski podvig pa je zabeležil na OI v Helsinkih, ko je osvojil zlate kolajne na 5000, 10.000 m in v martonu. V atletski zgodovini je bil samo Finec Lasse Viren blizu takega uspeha. Ob dveh zmagah pa je bil v maratonu samo peti. V 50. letih in po dobi Zatopka so bile vodilne osebnosti Angleža Chataway in Pirie, Madžar Iharos in Sovjet Vladimir Kuc. Tekmovalno je bil slednji najboljši in na OI v Melbournu (1956) osvojil oba dolga teka. Zadnji rekord 13:35, 0 na 5000 m je dosegel 1. 1957 v Rimu. Tudi Kucu so v rodni Ukrajini postavili spomenik. Avstralec Ron Clarke je bil izrazit tekač na Cas, ko pa je šlo pre-venstveno za zmago, se je zmedel. Kot prvi se je krepko spustil pod 28 minut na 10 km, njegov izkupiček pa je samo bron iz Tokia. Kipchonge Keino je bil Afričan, ki je po martoncu Abebeju Bikili dal afriškemu gibanju nove dimenzije. Ni bil sicer izrazit tekaC na daljše proge in dosegel je samo en rekord na 5000 m, drugje pa je osvojil dve zlati na OI. Med zadnjim rekordom Gebreselassija na 5000 m je med »zajci« tekel tudi mladi Martin Keino, sin legendarnega Kenijca. Morda bomo o njem še slišali. Izjemen match-winner je bil Lasse Viren, policaj iz mesteca Myrskyla. Tako je na OI v Miinch-nu med finalnim tekom na 10 km pri 4500 celo padel. Brez panike pa se je pobral in v nekaj krogih zaostanek izničil. Na koncu je zmagal in tudi dosegel nov svetovni rekord. Večkrat so ga ob- toževali »krvnega« dopinga. Sam je zatrjeval, da je mleko severnega jelena njegov edini di-ping. Po drugi strani so znani podatki o treningu tega atleta v letu 1972, ko je vsak mesec pretekel poprečno 612 kilometrov. Zadnji tekaC, ki je na OI osvojil oba teka, je bil Mirtus Yfter (Etiopija) leta 1980 v Moskvi. Ne glede na okrnjeno udeležbo na teh igrah, je bil Yfter (Etiopija) tedaj najboljši tekač na svetu, nikoli pa ni dosegel kakega rekorda. Viren je bil v bistvu zadnji tekač, ki je zmogel izjemne časovne in tekmovalne dosežke na obeh razdaljah. Za njim je prišla do izraza vse večja specialzacija, morda tudi načrtno ustvarjanje dvojnih herojev zaradi ustrezne možnosti honorarjev. Številne sicer odlične tekače iz Kenije in Maroka pa je trenutno zamrznil Haile Gebreselassie. Razvoj svetovnega rekorda na 5000 in 10.000 m 5000 m tekaC v drugi polovici štedil moči in po 9. kilometru je za 13:13,0 Puttemans (Belg) 1972 Clarkovim rekordom zaostal za celih 10 sekund. Vse in še 13:12,9 Quax (N. Zel) 1977 nekaj več je nadoknadil v zadnjih 1000 metrih. 13:08,4 Rono (Ken) 1978 Zanimiv je tudi pregled Časov teka na 10000 metrov. Iz 13:06,20 Rono (Ken) 1981 odločno počasnejše druge polovice so se sedaj te spreme- 13:00,42 Moorcroft (VB) 1982 nile v neverjetno hitre. Navedenih je nekaj delitev slovitih 13:00,40 Aouita (Maroko) 1985 tekov: 12:58,39 Aouita (Maroko) 1987 Nurmi (1924) 14:52,6 + 15:13,6 12:56,96 Gebreselassie (Et) 1994 Zatopek (1954) 14:27,6 + 14:26,6 12:55,30 Kiptanui (Ken) 1995 Clarke (1966) 13:45,0 + 13:54,4 12:44,39 Gebreselassie (Et) 1995 Viren (1972) 13:43,9 + 13:54,5 12:41,86 Gebreselassie (Et) 1997 Ondieki (1993) 13:28,0 + 13:30,4 12:39,75 Komen (Ken) 1997 Gebreselassie (1995) 13:21,7 + 13:21,8 Hissou (1996) 13:26,0 + 13:12,0 10000 m Gebreselssie (1997) 13:16,7 + 14:14,6 27:30,8 Bedford (VB) 1973 Drugi polovici zadnjih rekordov sta očitno taki, da bi se z 27:30,5 Kimobvva (Ken) 1977 njimi lahko zmagalo na marsikaterem SP ah na OI celo na 27:22,4 Rono (Ken) 1978 5000 metrov. 27:13,81 Mamede (Fort) 27:08,23 Barrios (Meh) 1984 1989 Atletske tablice 27:07,91 Chelimo (Ken) 1993 Vsi atletski rezultati so lahko ovrednoteni po tablicah. 26:58,38 Ondieki (Ken) 1993 Nekoč so veljale »finske« tablice, zadnja obdobja pa so 26:52,23 Sigei (Ken) 1994 madžarskega izvora. 26:43,53 Gebreselassie (Et) 1995 V poljudnih izdajah je sedaj zgornja meja kakovosti pri 26:38,08 Hissou (Maroko) 1996 1300 točkah. 26:31,32 Gebreselassie (Et) 1997 S Časom 12:41,86 na 5000 m je Gebreselassie kot prvi pre- 26:25,87 Tergat (Ken) 1997 segel to mejo in njegov Cas velja 1320 točk. Za primerjavo nekaj svetovnih rekordov v drugih panogah Zadnji kilometer v nekaterih rekordnih tekih na 10000 m: je rezultat, ki bi bil potreben za 1320 točk: Nurmi - 30:06,2 (1924) 3:01,0 (?) 100 m 9,84 = 1215 toCk 9,62 za 1320 Zatopek - 28:54,2 (1954) 2:46,8 200 m 19,32 = 1299 točk 19,22 za 1320 Clarke - 27:39,4 (1966) 2:40,4 800 m 1:41,24 = 1227 točk 1:39,70 za 1320 Viren - 27:38,4 (1972) 2:29,2 1500 m 3:27,37 = 1247 točk 3:25,38 za 1320 Bedford - 27:30,8 (1973) 2:41,4 3000 m 7:59,08 = 1207 točk 7:46,40 za 1320 Ondieki - 26:58,38 (1993) 2:38,8 Višina 2,45 = 1218 toCk 2,52 za 1320 Hissou - 26:38,08 (1996) 2:36,0 Palica 6,14 = 1246 točk 6,27 za 1320 Gebreselassie - 26:31,32 (1997) 2:36,3 Daljina 8,95 = 1237 točk 9,23 za 1320 Izreden je pravzaprav dosežek Virena iz leta 1972 v final- Pri ženskah sta na nivoju 1300 točk svetovna rekorda v nem teku na OI v Munchnu. Iz taktičnih razlogov je finski teku na 3000 min v troskoku. Poskusite prekolesariti pet ali deset kilometrov Veliko atletiko se navadno gleda po televiziji, prave vrednosti rezultatov pa dojemamo predvsem izvedenci. Največkrat je komentar reporterja usmerjen pretežno v sam vrstni red, v uvrstitev domačega atleta, v denarni sklad in v banalne »zanimivosti« in večkrat izmišljene anekdote. Formalna velika tekmovanja (olimpijske igre ali svetovna prvenstva) so največkrat le odskočna deska za zahtevo po višjih honorarjih. Na teh je važna le zmaga, skoraj nic pa teh- nični dosežek, ki pa nikakor ne more biti prav slab, ker tekmuje vsa svetovna elita. Pravi lov na rekorde v tekih na srednje in dolge prage pa nudijo mitingi, M označujejo dobo približno mesec dni po velikih tekmovanjiL Rekord v teku na 5000 metrov v Zii-richu je eden tistih res izrednih dosežkov, o katerem se velja razmisliti. Etijopec Haile Gebreselassie je 5 kilometrov pretekel v 12:41.86, dober mesec dni prej pa dvojno razdaljo v 26:31,32. Kaj pomenita ta časa? Pomenita, da Gebreselassie preteče na krajši razdalji vsak kilometer poprečno v 2:32, na daljši pa v 2:39. Pomenita tudi, da je med svojima rekordoma Etiopijec pretekel zadnjih 1000 m v 2:30 oziroma v 2:36. Ce imate nekaj Časa in vsaj dostojno kolo, poskusite prevoziti 5 ali 10 km v času, ki jih je Etiopijec dosegel le s svojimi nogami. Tistim, ki so vsaj nekaj trenirani, bo uspelo, na koncu pa bodo nekoliko zadihani. Drugi bodo po neuspehu še bolj občudovali dosežke tekačev. V 50. letih je bil Emil Zatopek imenovan tudi za lokomotivo. Gebreselassie inKenijci so danes v pravem pomenu ekspresni vlak »pendolino«. FURLANIJAJUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexander Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Miramarski grad - Luči in zvoki odvijal Mednarodni festival folklore:danes, 24. t. m., v Centi, ob 10. uri masa, ob 11.30 sprejem na občini, ob 16. uri koncert godbe na pihala Mu-sikkappelle iz Fridolfinga, oh 17. uri mimohod nastopajočih skupin, ob 21. uri večer prijateljstva, srečanje z nastopajočimi; jutri, 25. t. m., ob 21. uri bo v Lignanu v Areni Alpe Adria nastop vseh skupin; v torek, 26. t .m., v Centi, ob 21. uri, v parku osnovne Sole »O. Marinelli«, zaključna prireditev mednarodnega festivala folklore. Jutri, 25. t. m., v torek, 26. t. m., in v sredo, 27. t.m., ob 21.00 in 22.15 »Miramarski cesarski sen« Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: danes, 24. t. m., ob 21.30 film »Potere assoluto«. Jutri, 25. t. m., ob 21.30 film »Relic« V nedeljo, 31. t. m., ob 21.30 film »Cosa fare a Denver«. CENTA (VidemT Mednarodni festival folklore Do 26. t. m. se bo v Centi, Vidmu in v Lignanu ___________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 25. t. m., ob 21. uri Dobrodelni koncert zabavne glasbe - Gospel Caravan. V četrtek, 28., v petek, 29., v soboto, 30. in v nedeljo, 31. t .m., ob 21.30 slovenska premiera filma »Izgubljeni svet - Jurski park H.« Režija: S. Spielberg. V glavnih vlogah nastopajo: Jeff Gol-blum in Juhane Moore. KOROŠKA LIBUCE MoPZ Kralj Matjaž: danes, 24. t. m., ob 11. uri opoldanska zabava s Triom Pavlič. Libuško žegnanje - sodelujejo razne kulturne skupine in plesni ansambli. SVEČE Pri Adamu: v nedeljo, 31. t. m., ob 19. uri otvoritev 17. slikarskega tedna s predstavitvijo sodelujočih umetnikov. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA b" °dPrta od 18 30 do 20 30 TRST Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) V torek, 26 L m., ob 20.30, ob 21.30 m ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan umik za ogled muzejev) na sporedu koncert sopranistke E. Pecorari in kitarista F. Casciobja Na programu Britten, Absil, Yuquihiro in Beherend. Poletje pri Sv. Ivanu V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fragole«, nastopila skupina »Baldassi, Minca e Parlan-ti Trio«. Na sporedu skladbe, ki gredo od jazza do brazilske avtorske glasbe. Grad Sv. Justa - Triestate V torek, 26. t. m., ob 21.30, koncert skupine »Nick Becattini & the serious fun«. Ob 23. uri latinskoameriška glasba - Sabor de la Noche. V sredo, 27. t. m., ob 22. uri glasba v živo s skupino »GiuliaPellizzariBallaben«. V četrtek, 28. t .m., ob 21. uri celovečerni koncert pevke Marie Rei. V petek, 29. t.m., in v soboto, 30 t.m., ob 22. uri disko glasba z Paolom Zippom in Robertinom. V četrtek, 4. septembra, ob 21. uri koncert blues skupine »James Thompson & Stefano Franco«. V petek, 5. septembra, s pričetkom ob 21. uri bo na sporedu grški večer. Na voljo bodo tipične grške jedi in seveda tudi glasba. SALEŽ Poletni večeri v zgeniški občini Od srede, 27. t. m., do nedelje, 31. t. m., bo na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu na ogled razstava »Sledovi na poti k srečanju«, ki so jo oblikovali dijaki in profesorji Državne srednje šole »M. de Tommasini« z Opčin na projekt Socrates. Na otvoritvi razstave, ki bo v sredo, 27. t. m., ob 20.30, sodeluje Trio Venturini: Denis Novato - frajtonarca, Renzo Počkar - bas-orglica in Jordan Kralj - spremljavne orglice. Razstava VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Sottoportico Comune, bo v torek, 26. t. m., nastopila skupina »Nevio Za-ninotto Quartet«. LIGNANO Arena Alpe Adria V soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom prestavil Andrea Boccelli. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 24. t. m., ob 21. uri Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. Jutri, 25. t. m., ob 21. uri bo na sporedu večer posvečen operni pevki M. Callas. Filharmonični orkester iz Izraela in zbor Arene iz Verone bo pod vodstvom Zubina Mehta izjvajal Verdijevo Mašo za Rekvijem. V torek, 26. t .m., ob 21. uri Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran V petek, 29. t.m., se bo ob 21. uri na Velikem trgu predstavila turška skupina »Hoel-derlin Express«, v soboto, 30. avgusta, pa slovenska skupina »Zoran Predin & Sukar«. PIRAN Križni hodnik V petek, 29. t. m., ob 21. uri bosta v okviru ciklusa Piranski glasbeni večeri nastopila jazz pianist Renato Chicco in godalni kvartet New Strings. V primera slabega vremena bo koncert v soboto, 30. avgusta. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Jutri, 25. t. m. bo dr. Lorenzo Michelli vodil obisk Palače Revoltella ter orisal njeno zgodovino. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). PIRAN Galerija Meduza 2: do 26. septembra bodo na ogled dela Španske slikarke Marise Casado. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ____________KOROŠKA________________ CELOVEC Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8J: do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava sbk in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. BOROVLJE Boroveljski grad: do 26.10. je na ogled Deželna razstava ’97. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 1. JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.11), Portogruaro (5.54), Mestre (6.45), Benetke (7.05). 5.39 (IR) Tržič (6.01), Portogruaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke (7.41). 6.00 (IC) Tržič (6.22), Portogruaro (7.01), Mestre (7.54) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 6.53 (R) občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogruaro (8.11). 7.22 (E) Tržič (7.46), Portogruaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke (9.19). 8.02 (IR) Tržič (8.24), Portogruaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke (9.59). 8.28 (IC) Tržič (8.50), Portogruaro (9.27), Mestre (10.20) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno. 10.02 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Benetke (11.59). 12.02 (IR) Tržič (12.24), Portogruaro (13.05), Mestre (13.49), Benetke (13.59). občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 12.38 (R) 12.58 (D) Tržič (13.22), Portogruaro (14.05), Mestre (14.49), Benetke (14.59). 14.02 (IR) Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 14.23 (R) občasna vožnja, Tržič (14.51), Portogruaro (15.57). 14.54 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan in nato v Sestri Levante. 15.02 (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.07), Mestre (16.51), Benetke (17.00). 16.02 (IR) Tržič (16.24), Portogruaro (17.05), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 16.28 (IC) Tržič (16.50), Portogruaro (17.27), Mestre (18.20) - nadaljuje v Rim. 17.02 (D) občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogruaro (18.17). 17.29 (E) Tržič (17.51), Portogruaro (18.39), Mestre (19.22), Benetke (19.32). 17.37 (R) Tržič (18.03), Portogruaro (19.12), Mestre (20.14), Benetke (20.23). 18.02 (IR) Tržič (18.24), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Benetke (21.14) - nadaljuje v Lecce. 19.08 (E) 19.32 (R) občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogruaro (20.55). 20.02 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.05), Mestre (21.49) Benetke (21.59). 20.31 (E) Tržič (20.54), Portogruaro (21.32), Mestre (22.42) - nadaljuje v Ženevo. 22.26 (E) Tržič (22.49), Portogruaro (23.32), Mestre (0.36) - nadaljuje v Rim. URA VRSTA SMER 2.01 (IR) Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37). občasna vožnja, Portogruaro (5.10), Tržič (6.06). 6.30 (R) 7.01 (D) občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). 7.20 (E) iz Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). 7.54 (D) Portogruaro (6.47), Tržič (7.28). 8.46 (E) iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21). 9.32 (E) iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogruaro (8.22), Tržič (9.07). 9.58 (IR) Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogruaro (8.53), Tržič (9.34). 11.55 (E) Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogruaro (10.49), Tržič (11.31). Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogruaro (12.53), 13.58 (IR) Tržič (13.34). 14.58 (IR) Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogruaro (13.53), Tržič (14.34). 15.31 (R) občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 15.49 (IC) iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom. 16.23 (D) Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogruaro (15.17), Tržič (15.59). 17.06 (IC) iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogruaro (16.03), Tržič (16.42). 17.58 (IR) Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogruaro (16.53), Tržič (17.34). 18.50 (R) občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22). 18.58 (IR) Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogruaro (17.53), Tržič (18.34). 19.58 (IR) Benetke (18.02), Mestre (18.11), Portogruaro (18.53), Tržič (19.34). občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Porto- 20.49 (D) gruaro (19.27), Tržič (20.25). 20.58 (IR) Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogruaro (19.53), Tržič (20.34). 21.34 (IC) iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič (21.10) - vozovnica z dodatkom. 22.10 (IC) iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogruaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom. 23.01 (R) Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). 23.59 (E) Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), Tržič (23.34). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.07 (R) občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm 6.45 (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič (6.39). (6.17). 5.49 (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15). občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm 7.29 (R) občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.02). občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič 6.20 (R) 7.46 (D) (7.34). (7.23). 7.17 (IR) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22). 8.23 (R) občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič 8.12 (R) občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm 8.30 (D) (7.56). (9.38). občasna vožnja, Videm (7.27), Tržič (8.07). 8.17 (D) občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35). Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). 8.37 (D) občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.14). občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič 9.17 (IR) 8.38 (R) 10.10 (R) občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01), Videm (11.36). 9.26 (R) (8.11). občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič 11.17 11.30 (IR) (R) Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22) občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm 9.41 (IR) (8.59) občasna vožnja, Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič (9.18). 12.17 (R) (12.56). Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43). 9.53 (IR) občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30). 13.17 (IR) Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22). 10.41 (R) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič 13.30 (R) občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (10.16). (14.58). 11.38 (R) občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič 14.10 (R) občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (11.11). (15.36). 12.41 (IR) Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). 14.17 (D) občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm 13.38 (R) občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica (12.47), Tržič (15.29). (13.11). 14.30 (R) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm 13.43 (D) občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (15.58). (13.16). 15.17 (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22). 14.41 (IR) Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18). 16.07 (R) občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm 15.13 (R) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (17.32). (14.46). 16.17 (R) občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm 15.38 (R) občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (17.31). (15.13). 16.45 (R) občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm 15.42 (R) Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15). (18.09). 16.41 (IR) Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). 17.17 (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22). 17.38 (R) občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič 17.42 (R) občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06). 17.41 (R) (17.11). občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič 18.17 18.30 19.17 20.15 (R) (R) (IR) (D) Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43). občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). 18.33 18.41 19.28 (R) (IR) (R) (17.16). občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05). Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18). občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.01). 21.17 (IR) Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). 19.43 (R) občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). 20.22 (R) (19.18). Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55). 20.41 (IR) Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18). 21.43 (D) Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18) 22.41 (IR) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18) 1.02 (R) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.16 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak _________________ŠKODLJIVCI_____________ Oljkarji naj se zavarujejo pred napadi oljčne muhe Na Tržaškem deluje strokovna služba za varstvo pred oljčno muho Spet je leto mimo in spet ob tem Času smo oljkarji nekoliko zaskrbljeni, kako bo potekala letošnja letina. Zaradi nenadne pozebe v lanskem decembru letošnja letina ne bo obilna, zato bodimo toliko bolj pozorni na kakovost bodočega olja. V tem Času se oljke debelijo in so nabuhle, posebno letošnje poletje, ko se ne moremo pritoževati, da nam manjka dežja. Tako nabrekle oljke so še posebno občutljive na napad oljene muhe. Ker je oljkarstvo važna kmetijska panoga v naših krajih in ker bo kmalu Cas, ko bomo morali biti pozorni na morebitni napad njenega najhujšega škodljivca - oljene muhe (Bactrocera oleae), bomo temu posvetili nekaj veC pozornosti. Kako jo prepoznamo - Vsi oljkarji dobro vemo, kako hude posledice ima lahko hud napad oljčne muhe na kakovost olja. Poleg tega, da ima olje povečano kislinsko stopnjo in postane zlahka žaltavo, je tu še indirektna škoda zaradi odpadanja po-pikanih plodov. Mariskateri oljkar pa oljene muhe po videzu ne prepozna. Prepoznavost oljene muhe je bistvene važnosti, da ugotovimo, ali je res prisotna v našem oljenem gaju. Oljena muha je le za kak milimeter manjša od navadne hišne muhe in je živahnejša. Oci ima velike in zelene, telo je temnorjave barve in ima belkasto trikotno liso na hrbtni strani. Krila ima bolj prozorna in razprta. Na skrajnem robu se nahaja temna pika. Pri samici se zadek konca z leglom, s katerim samica polaga jajčeca. Pri samcu pe je zadek okrogel. Slika nam bo vsekakor v korist, da se muho naučimo opazovati in prepoznati. Ciklus oljce muhe - Samica odlaga jajčeca v plodove, iz katerih se po par dneh izležejo belkaste ličinke. V plodu se ličinka hrani z mesom in v rovu Pušča iztrebke. V rove se Čestokrat naselijo razne glive, katere so glavni vzrok zmanjšanja kakovosti olja. Odrasle ličinke se zabubijo in po približno 10 dneh se pojavi nova generacija muhe. Razvojni ciklus generacije muhe je različno dolg in je predvsem odvisen od temperature: pri 25 stopinjah C traja 28 dni, pri 20 stopinjah C pa približno 40 dni. Na podlagi raziskav na področju tržaške pokrajine in slovenske obale so strokovnjaki ugotovili, da imamo pri nas 2 generaciji, izjemoma 3. Prva generacija se pojavi v avgustu, slednja je po navadi zelo omejena in skoraj nepomembna. Izjemoma se je Čezmerno razmnožila leta 1991, ko je napad presenetil nepripravljene oljkarje, kot posledica je bila ogromna škoda na pridelek tistega leta. Druga, najvažnejša se pojavi v septembru in to moramo vedno slediti, pa Čeprav škropljenje velikokrat lahko opustimo. Ta generacija se pojavi okrog sredine septembra, vendar je njena prisotnost od leta do leta in od kraja do kraja. Tretja generacija se pojavi pozneje, a se zaradi nizkih temperatur po navadi ličinke ne razvijejo. Zato je ta generacija le delna. Najbolj izpostavljene lege napadu oljene muhe so ob morju, zato morajo oljkarji, ki imajo nasad v miljskih hribih še posebej paziti. V višjih in notranjih legah se muha po navadi manj razvije, tako da lahko škropljenje večkrat opustimo. Napad oljene muhe prepoznamo po ubodu. S povečevalno leCo opazimo Cmi mali madež v obliki enakokrakega trikotnika. Na manjši stranici trikotnika opazimo nekaj mm dolgo zarezo. Ce skrbno odrežemo zelo tanko plast ob svežem vbodu, lahko s pomočjo leCe opazimo tik pod njem skoraj milimeter dolgo jajCece, ki je belo in podolgovato. Kako ukrepamo - 2e nekaj let se tudi pri nas uveljavlja integrirano varstvo. To je skupek različnih tehnik in načinov, s katerimi nadzorujemo in varujemo rastline. Pomaga nam, da določimo pravilen trenutek škropljenja. Na ta način se izognemo tradicionalnemu načinu škropljenja, s katerim nekateri oljkarji še škropijo po koledarju »na vsak naCin«, in torej tudi tokrat, ko ni potrebno ali ob napačnem Času. Za določitev pravilnega Časa škropljenja, se poslužujemo feromonskih vab, ki vsebujejo posebno snov, da privablja samce muhe. Vabo postavimo že na začetku septembra ali na oljeno drevo, ki leži nekako na sredini oljenega nasada. Na spodnjem delu vabe je lepilo, na katerega se muhe uje-mejo. Ulovljene muhe preštejemo enkrat na teden. Ko opazimo 10 - 15 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk homogeno po vsej krošnji drevesa. Ce na svaj 10 odstotkov plodov opazimo vbod oljene muhe, moramo škropiti. Oljke lahko nadzorujemo tudi brez namestitve feromonskih vab, vendar je to bolj zamudno, ker je treba vsaj 200 oljk na drevo prešteti enkrat tedensko. Proti oljeni muhi uporabimo sredstva na podlagi dime-toata (ROGOR 40, 15 - 20 gramov škropiva na 10 litrov vode), fenthiona (LEBAVCID), fenitroti-na (FENITROCAP), deltametrine (DECIS) in druge. Škropiti moramo zelo hitro, ko so ličinke še na površju. Ko se namreč zvrtajo v notranjost ploda, ni veC pomoči. Ce napad oljene muhe ni moCan, hako tadicionalne insekticide nadomestimo z vabo na podlagi hidroliziranih beljakovinskih vab (pri nas je v prodaji BUMINAL), ki privablja muhe. Temu dodamo kak močan zgoraj navedeni insekticid (npr. ROGOR). Na 10 litrov vode pomešamo 1 del Buminala in 20 -30 gramov insekticida. S tem preparatom škropimo zid, deblo ali le del drevesne krošnje, po možnosti na južni strani tako, da škropimo le 10 odstotkov drevesa. En liter te mešanice zadostuje za 5 do 10 dreves. To uporabljamo tudi kot preventivno metodo, medtem ko s klasičnim škropljenjem uničimo tudi razvijajoče se ličinke. Na ta naCin se izognemo direktnemu škropljenju plodov, obenem pa močno zmanjšamo porabo škropiva. Kor posledica temu je bolj zdravo olje in manj okuženo z insekticidom. Ze nekaj let deluje na tržaškem področju strokovna služba za varstvo pred oljčno muho, ki že sedaj enkrat tedensko nadzoruje vse predele naše pokrajine, kjer je pristona oljka. Oljkarje zato obveščamo, da bo služba v primeru hujšega napada to pravočasno najavila, tudi preko našega dnevnika. Dotlej oljkarjem ni treba ukrepati. dr. Magda Sturman Kmetje in lovci: težko sožitje s parki Strokovna kmetijska revija Informatore agra-rio poroča v svoji zadnji šrevilki 31/97 o težkem sožitju med kmetijsko dejavnostjo in narodnimi parki. Pred kratkim je namreč Dežela Lazio odobrila zakonski osnutek, ki predvideva na površinah, ki spadajo v zavarovano območje (aree pro-tette) nesprejemljive omejitve za kmetijsko dejavnost, pastirstvo ter lov. Vsled tega so se množične manifastacije kmetov pred deželno palačo udeležili tudi lovci, ki so, Čeprav iz različnih razlogov, izralili svoje nezadovoljstvo nad omenjenim zakonskim osnutkom. Predstavnike obeh kategorij, in njihovih stanovskih organizacij je sprejela deželna komisija za kmetijstvo, kateri so udeleženci protestne manifestacije predstavili sledeče zahteve: tako kmetje kot lovci naj bodo zastopani v upravnih organih parkov; voditi je treba politiko, ki vzpodbuja kmetijstvo v nasprotju z dosedanjo, ki mu postavlja številne težave in zapreke: vzpostaviti je treba neposredno povezavo med deželnim načrtom za parke in deželnim načrtom za lov. Predstvniki vsedržavnih stanovskih organizacij so zahtevali prost razvoj kmetijstva kot ekonomske dejavnosti, ki ustvarja dobrine in je istioCasno nenadomestljivo sredstvo za varstvo okolja. Poudarjeno je bilo tudi, da je nesprejemljiva zahteva tistih, ki zagovarjajo tradicionalno kmetijstvo, kajti ne gre pozabiti, da je kmet podjetnik in mora v svoje delo vnašati tehnične in tehnološke novosti, ki jih narekuje sodoben naCin kmetovanja. Spoštovanje tradicij pomeni v proizvodnji, in pri tem ni kmetijstvo nobena izjema, korak nazaj za nekaj desetletij, kar je za vsakega podjetnika nesprejemljivo. Tako kmetje kot lovci so v svoji izjavi soglašali o potrebi po varstvu narave pod pogojem, da se površine lahko smortno koristijo za kmetijstvo, pastirstvo in lov. Tudi ta protestna akcija je ponoven dokaz, da je kmetijstvo, ob nepravilnem in nezadostnem upoštevalju njegove specifike, in važnosti tako gospodarske kot naravnovarstvene, močno izpostavljeno nevarnosti prevarikacije interesov drugih kategorij. Zato morajo biti kmetje soudeleženi, ko se odloča o usodi njihove zemlje ter se morajo vsi ostali, ki kakorkoli koristijo teritorij prilagoditi potrebam primarnega sektorja, ne pa obratno. KORISTNI NASVETI Kompost: kaj je in kako ga pripravimo 7 r\TTr\ o/Szvt-n i 1 t-i tr Iz 11 i ~r-»11 -i -rvi ni-i-i lz-«-x-rv-i-i y-x . 1 1 i —"G T.— — J — ~ -31 • 1 * * * _ __ J 1 ' - . 111 I * T >N • 1 1 • • 1 V domačem vrtu in v kuhinji imamo vselej velike količine organskih odpadkov. To so razni olupki, semena, korenčkovi listi, nadzemski deli krompirja, pokošena trava itd. Vso to organsko maso, ki je je včasih res ogromno, je tudi pametno, da jo nekako spet povrnemo zemlji. Skoda bi bila, da bi vse to vrgli v smeti in s tem izgubili veliko organske snovi in mineralov, ki smo jih prej odvzeli zemlji. Zato se v zadnjih Časih po domačih vrtovih vedno bolj uveljavlja kompost, tudi zaradi tega, ker je hlevski gnoj vedno težje dobiti. Kompost je organsko gnojilo, ki nastane s preperevanjem ciganskih snovi. Pri kompostiranju se s pomočjo talnih bakterij, glivic in drugih organizmov iz organskih odpadkov tvori humus, ki je v zemlji izrednega pomena, bodisi za ohranjanje rodovitnosti tal, kot za izboljšanje prehrambenega stanja povrt-nin. Kaj lahko kompostiramo - Kompostiramo lahko vse odpadke iz vrta in iz kuhinje. Sveža snov, kot so trava, odpadlo listje ali ostanki vrtnin, se zelo hitro razkrojijo. Zagovina, lubje, veje kot ostanki obrezovanja dreves pa za prepe-revanje potrebujejo dalj časa, saj vsebujejo celulozo in lignino, dve zelo obstojni organski spojini. Na kompostni kup lahko denemo vse kuhinjske ostanke, kot so ostanki hrane, jajčno lu- pino, kavno usedlino, pa tudi prah. Iz vrta denemo na kup ostanke zelenjave in sadja, cvetače, slamo, plevel. Pri slednjem moramo paziti, da ne semeni, saj se veliko semen med kompostiranjem ne razgradi. Lahko dodamo tudi gnoj. Poleg organskih snovi lahko odlagamo na kompostni kup tudi anorganske odpadke, kot je pepel, ki vsebuje veliko kalija, ah apno. Apno dodajamo le v manjših količinah in sicer 3 do 4 kg na kubični meter. Apno pospešuje sproščanje dušika, kar zmanjšuje hranilno vrednost komposta. Na kompostni kup ne smemo odlagati: pločevink, stekla, plastike, strani Časopisa, skratka vse, kar ni organskega. Tudi ne smemo polagati snovi, ki vsebujejo ostanke raznih škropil, težkih kovin in drugih škodljivih snovi. Niti ne dajemo kompostirati rastline paradižnika, paprike in jajčevca, ki so okužene s tobačnim mozaikom, kot tudi kapu-snic, ki so okužene z golšavostjo kapu-snic. Slednji dve bolezni preživita visoke tekperature, ki se tvorijo na zažetku kompostiranja. Kako pripravimo kompost - Prostor za kompostiranje naj bo zaščiten pred vetrom, soncem in dežjem. Za kompostiranje uporabljamo preluknjane posode, saj za razkrajanje potrebuje masa veliko kisika. Najbolje je, da imamo dve posodi ali veC. V prvi zbiramo organske odpadke in ko jih je odvolj, so že lahko deloma razgrajeni. To maso premešamo in damo v drugo posodo. Posode so lahko plastične ali iz metala, s približno kapaciteto 200 litrov in s pokrovom. Spodaj naj ima prazno dno. Dobimo jih tudi v prodaji v ta memen. Posodo nekoliko dvignemo od tal in jo denemo na rešteke, da tudi od spodaj pride kisik. Posode so lahko tudi lesene, ki jih sami naredimo. Lahko pa tudi pripravimo kompostni kup, brez posode, za katerega pa moramo razpolagati z večjim prostorom. V tem primeru lahko sproti dodajamo nov matreial na eno stran kupa, ne da bi morali deliti različne faze kompostiranja, ali pa najprej zberemo posebej material, ki ga potem dodamo na kup. Iz kupa se bodo na ta način preselili mikroorganizmi potrebni za kompostiranje. Tla, kjer leži kompostni kup, naj bo po možnosti prepustna, da se voda po moCnem dežju ne zaustavlja in obenem da se organska masa dobro razgrajuje. Da kompost hitreje prepereva, je priporočljivo dodajanje nekoliko starega kmposta ali rodovitne prsti, in sicer med vsakim 20 cm visokim stratu-som organskega materiala. Na ta naCin pridejo na kompost začetni mikroorganizmi, da se razkrajanje zaCne. Dodajanje pa ni vedno nujno potrebno. Ce v kompostu prevladujeta slama in žago-vina, ki sta uboga z dušikom, dodamo ; 'ptT. snovi bogate z dušikom, kot so mladi pleveli, kakošji gnoj, ali pa nekaj uree. Veje, lubje in drugi material je najbolje, da pred kompostiranjem sesekljamo, da se hitreje kompostira. V ta namen lahko uporabljamo namenski strojček. Tudi dmgi material je dober, Ce prej sesekljamo s škarjami ali sekiro. Zelo važno je, da ni kompost ne prevlažen in ne presuh. To preverimo tako, da odpadke stismeno v pest, ki morajo ostati skupaj, ko pest razpremo. Ce je kup prevlažen, dodamo pepel, zemljo ali drugi suhi material. Prevlažen se večkrat skisa in nanj pridejo mušice. V tem primeru dodamo apno. Ce pa je presuh, ga zalijemo z vodo, v kateri lahko raztopimo nekaj uree. Kompost nato pokrijemo s tankim slojem prsti, nato s slojem slame ali s folijo. Bolje je, da je sloj prepusten za zrak. Kup mora imeti vedno dovolj zraka, da se primerno razgrajuje. Ko opazimo, da posebno na sredini ni dovolj kisika, ga premešamo. Na začetku se temperatura najprej poviša na 45 do 50 stopinj Celzija, kasneje pa tudi do 70 stopinj. Večina škodljivcev in povzročiteljev bolezni se ob teh temperaturah uniči. Po 10 dneh se temperatura zniža in takrat nastopijo glive in deževniki. Glive sproščajo veliko encimov, da celuloza in druge težje razgradljive snovi razpadejo. Slednje spoznamo po sivo -beli prevleki na kompostnem kupu. Po enem mesecu se že tvorijo stabilne molekule humusa. V prodaji obstajajo tudi pripravki, ki pospešujejo kompostiranje. Po približno 6 mesecih je kompost dokončan, a to je precej odvisno od različnih faktorjev. Ko je dokončan, ima duh po gozdni prsti in je temno rjave do Črne barve. Da preverimo, ali je kompost zrel, lahko naredimo poizkus s vrtno krešo, ki jo sejemo na kompost. V 5 dneh se že tvorijo listki in Ce kmalu nato pobledijo, kompost ni še zrel. Zato moramo počakati še vsaj 4 tedne. dr. Magda Sturman NOVICE V italijanskem pokalu drevi Triestina doma s Sandonajem TRST - V okviru drugega kola italijanskega pokala za C ligaSe se bo Triestina drevi ob 20.30 na stadionu »Nereo Rocco« pomerila s Sandonajem. Tržačani so na Četrtkovi tekmi s Padovo (zmaga z 1:0) pokazali, da počasi prihajajo v formo. Stanje Ancilotta brezupno RIM - Zdravstveno stanje košarkarja rimskega Tele-marketa Davida Ancilotta je praktično brezupno. Se naprej je v globoki komi in zdaj so že vsi prepričani, da ga lahko reši samo Se čudež. Na ženskem touru Luperini še naprej v vodstvu NICA - Avstralska kolesarka Juaniota Feldhan je slavila v 11. etapi ženskega toura od Canneta do Nice (113, 6 km). Fabiana Luperini je vCeraj osvojila 16. mesto in obdržala vodstvo v skupni uvrstitvi. Ivaniševič in Chang izpadla LONG ISLAND - Na teniškem turnirju na Long Islandu (330.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) sta v Četrtfinalu izpadla prvi nosilec American Michael Chang in drugi postavljeni igralec Hrvat Goran Ivaniševič. Osmi igralec turnirja Avstralec Patrick Rafter je Changa ugnal s 6:4, 3:6, 6:1, veliko presenečenje pa je pripravil dvajsetletni Spanec Juhan Alonso, ki je Ivaniševiča izločil s 7:6 (7:4), 3:6 in 6:3. Adonso je šele na 72. mestu na lestvici ATP, na glavni turnir pa se je prebil iz kvalifikacij. V polfinalu bosta igrala tudi peti nosilec Spanec Carlos Moya, ki je izločil Nemca Marca Kevina Goellnerja s 6:4 in 6:4, ter šesti nosilec Šved Thomas Enqvist, ki je bil še osmič v karieri boljši od Američana Ričheyja Reneberga. V Atlanti Testud - Davenport ATLANTA - Na ženskem teniškem turnirju v Atlanti z nagradnim skladom 450.000 ameriških dolarjev se je Francozinja Sandrine Testud v zaključno partijo turnirja uvrstila po zmagi v dvoboju s tretjo nosilko Hrvatico Ivo Majoli s 7:5 in 6:3. V drugem polfinalnem obračunu je četrta nosilka Američanka Lindsay Davenport premagala Južnoa-friCanko Amando Coetzer s 6:2 in 6:4. Davenporto-va je na turnirju, ki poteka na olimpijskih prizoriščih v Stone Mountainu, na dobri poti, da ponovi uspeh, ki ga je dosegla na OI v Atlanti leta 1996. Tedaj se je ovenčala z zlatim odličjem. Obvestilo ŠK KRAS - namiznoteniški odsek organizira POLETNI NAMIZNOTENIŠKI KAMP za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od 1. do 5. septembra, od 9. do 17. ure. vpisovanje in ostale informacije v tajništvu društva, tel. 229477 v sredo, 27. t. m., od 16. do 17. ure in v petek, 291. m., ob 10. do 11. ure. SZ DOM vabi igralce letnikov ’81, ’82 in ’83, da se udeležijo prvega treninga jutri, 25. avgusta, ob 18. uri v Dijaškem domu v ul. Montesanto. V primeru slabega vremena bo trening v Kulturnem domu. SZ DOM organizira kamp minibasketa od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra. Vsak dan od 15. do 18. ure: igra, video NBA in družabnost na igriSCu Dijaškega doma, Svetogorska, 84. Informacije na tel. št. 537525 (Marko). NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI sporoča, da bo odhod združenih ekip začetnikov Brega, najmlajših Gaje in naraščajnikov Primorja na skupne priprave v Tolmin jutri, 25. t.m. ob 8.30 izpred trgovine Papy šport na Proseku, cesta 202. Prosimo točnost. KKBOR obvešča, da bo skupni sestanek in prvi trening letnikov ’78, ’79 in ’80 jutri, 25. avgusta, ob 19.30 na stadionu 1. maj. SZ SLOGA in SD BREG sporočata, da so tečajniki nastanjeni v hotelu Peca v Mežici, tel. 00386602-35123 ob uri obredov. SD KONTOVEL - odbojkarska sekcija prireja od 1. do 12. septembra 1997 na igrišču na Konto-velu odbojkarski tabor za dekhce letnikov 85 in mlajše. Vadba bo potekala od ponedeljka do petka od 9. do 16.30. Vpisovanje v ponedeljek, 1. septembra, neposredno pred začetkom tabora. SZ GAJA - nogometna sekcija obvešča, da bo zbor igralcev in predstavitev združene ekipe najmlajših za sezono 1997/98 v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30 na Športnem centra gaje na Padričah. Sledil bo trening. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgonišld telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Irma) ter 327165 (Alenka). Zubero končno tudi Špancem priplaval zlato Slavil je na 100 hrbtno - Tretja zmaga Aleksandra Popova SEVILLA - Predzadnji dan evropskega plavalnega prvenstva v Sevilli je prinesel veliko slavje Španiji. Na 100 m hrbtno je namreč slavil domaCi plavalec Martin Lopez Zubero in s tribun je po njegovi zmagi, še bolj pa med nagrajevanjem, dolgo odmeval znani »Ole!« Španski plavalec je slavil z razmeroma skromnim časom 55, 71, vendar je bilo to dovolj, da je za 17 stotink prehitel Izraelca Eithana Urbacha in Rusa Vladimira Selkova. V finalu je nastopil tudi Italijan Emanuelle Merisi, ki pa ni bil tako uspešen kot na dvakrat daljši razdalji, kjer je osvojil srebro. Tokrat se je moral zadovoljiti z nehvaležnim Četrtim mestom. Svojo tretjo zlato kolajno na tem EP je osvojil Rus Aleksander Popov (22, 30), ki je bil tudi na 50 prosto prehiter za konkurente. Srebro je za Veliko Britanijo osvojil Mark Foster (22, 53), bron pa Francoz Julien Sicot (22, 78). Zato pa so se Francozi veselili zlate kolajne že v naslednji disciplini, in sicer 200 m delfin. V finišu je bil najmočnejši Francoz Franck Esposito (1:57, 24), pred Ukrajincem Denisom Silan-tijevim (1:58, 48) in Britancem Stephenom Parryjem (1:58, 78). Pri ženskah je do prese-netijivega razpleta prišlo na 200 m mešano. Rusinja Ok-sana Verevka (2:14, 74) je namreč svoj osebni rekord popravila za več ko tri sekunde in predvsem z izvrstnim plavanjem v prsnem slogu pustila za seboj glavno favoritinjo Slovakinjo Martino Moravco-vo (2:15, 02) in 15-letno Ukrajinko Jano Klockovo (2:15, 03). Na 200 m meša- no sta plavali tudi Alenka (2:22, 12) in Nataša (2:22, 94) Kejžar, ki sta dosegli 23. in 24. čas. Najdaljša ženska disciplina 800 prosto je minila v znamenju dvoboja zmagovalke Nemke Kerstin Kiel-glass (8:34, 41) in drugouvrščene Nizozemke Carle Geurts (8:36, 14), medtem ko je bron osvojila druga Nemka Jana Henke (8:39, 93). Italijanka Anna Simoni je plavala dobro in s časom 8:49, 57 osvojila 6. mesto. Nemčija je bila najhitrejša tudi v ženski štafeti 4x100 mešano (4:07, 73), pred Rusijo (4:09, 04) in Veliko Bri-tamjo (4:10; 31). Slovenska štafeta v postavi A. in N. Kejžar, Slapšak in Sparavec je s Časom 4:18, 26 postavila nov državni rekord, toda to je zadostovalo le za deveto mesto. PLAVANJE / EVROPSKO PRVENSTVO r NAMIZNI TENIS / PREDKOLO POKALA NANCY EVANS h Barnaul iz Rusije v petek v gosteh pri Krasu Generali O nasprotnicah se še ne ve veliko Prav kmalu bomo lahko spet videli Kraso-ve prvoligašice za zeleno mizo. V petek, 29. avgusta, bo namreč prva postava Krasa Generali gostila v predkrogu evropskega pokala Nency Evans postavo Aksent Barnaul iz Rusije. Kot je znano, so Zgonicanke pod vodstvom kitajskega ternerja Ge Keja zasluženo osvojile ekipni državni podnaslov v italijanski ženski namiznoteniški ligi Al ligi, potem ko so v finalu izgubile s prvakom Castellano. S svojimi uvrstitvami tik pod vrh italijanskega namiznega tenisa si krasovke že vrsto let zagotavljajo nastope v tem prestižnem mednarodnem tekmo- Trener Ge Ke že razmišlja o Rusinjah (Foto Kroma) vanju, pri Čemer pa je treba tudi spomniti, da so se morali pri Krasu zaradi finaCnih težav nastopom na mednarodni sceni nekajkrat tudi odpovedati. O ruski ekipi zaenkrat vemo le to, da jo sestavlja pet igralk v starosti od 19 do 28 let. (J.J.) FORMULA 1 / DANES VN BELGIJE Villeneuve iz »pole position« Micahel Schumacher (Ferrari) je dosegel tretji čas kvalifikacij ATLETIKA / HITRA HOJA Po zmagah na SP se je Fabio Ruzzier izkazal še v Belgiji Čeprav si je po zmagah na svetovnem prvenste-vu v JAR naš hitrohodec Fabio Ruzzier privoščil (zasluženi) počitek (vsega 3 dni), se je rade volje odzval vabilu belgijskega prijatelja-veterana Roberta Schouckensa, ki je preteklo nedeljo organziral že 23. izvedbo tekmovanja v hitri hoji na 20 km veljavno za »Grand Prix de Binche«. Nastopilo je kar 73 tekmovalcev iz 8 držav, med katerimi so bili tudi nekateri udeleženci SP v Atenah. Start je bil ob 15.00 s temperaturo okoli 40 stopinj Celzije in cela proga pod soncem. Ruzzier se je odlično odrezal, saj se je uvrstil na končno 5. mesto, za zmagovalcem Madžarom Czukorjem (18. v Atenah na 50 km), Belgijcem Nicquejem (v Atenah di- skvalificiran 500 m pred ciljem na 50 km, potem ko je bil med dvajseterico), klubskim kolegom Defendentijem ter Francozom Nuttinom. Za sabo pa je pustil bivšega svetovnega mladinskega podprvaka Belgijca Le-roya ter madžarskega državnega reprezentanta Borcszaka. Med veterani pa je bil Ruzzier prepričljivo prvi, saj je dru-gouvršCenemi Italijan Fortunati za njim zaostal kar 7 minut. Ruzzierja čakata v septembru dve tekmi za državno klubsko prvenstvo (na 20 km v Pratu ter na 30 km na Sardiniji), za konec sezone pa bo nastopil še na odprtem avstrijskem državnem prvenstvu, ki bo 26. oktobra blizu Dunaja, kjer bo branil naslov, ki ga je lani osvojil v Spittalu. SPA FRANCORCHAM-PS - Kanadčan Jacques Villeneuve (Williams-Re-nault) bo na današnji veliki nagradi Belgije v formuli ena na dirkališču v Spa Franchorchampsu dirko pričel s prvega startnega mesta. Iz prve vrste bo dirko začel še Francoz Jean Aleši (Benetton-Re-nault), takoj za njima pa se bo proti cilju pognal vodilni v skupnem seštevku letošnjega prvenstva Nemec Michael Schumacher (Ferrari), ki bo v drugi vrsti skupaj z Italijanom Giancarlom Fisichello (Jordan-Peugeot). Schumacher, ki ima po 11 dirkah tri točke prednosti pred Villeneuvom (na sliki AP), je v zadnjih petih letih v Spaju trikrat zmagal, bil enkrat drugi, eno zmago leta 1993 pa so mu zaradi kršenja pravil odvzeli. Leta 1992 je na veliki nagradi Belgije tudi prvič v karieri stal na najvišji stopnički. TAKO NA STARTU 1. vrsta: Jacques Villeneuve (Kan/Williams-Re-nault) 1:49, 450 (povprečno: 229, 189 km/h); Jean Aleši (Fra/Benetton-Re-nault) 1:49, 759; 2. vrsta: Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 1:50, 293; Giancarlo Fisichella (Ita/Jordan-Peugeot) 1:50, 470; 3. vrsta: Mika Hakki-nen (Fin/McLaren-Merce-des) 1:50, 503; Ralf Schumacher (Nem/Jordan-Peu-geot) 1:50, 520; 4. vrsta: Heinz Harald Frentzen (Nem/Williams-Renault) 1:50, 656; Pedro Paolo Di-niz (Bra/Arrows-Yamaha) 1:50, 853; 5. vrsta: Damon Hill (VB/Airows-Yamaha) 1:50, 970; David Coulthard (VB/McLaren-Mercedes) 1:51, 410; 6. vrsta: Johnny Herbert (VB/Sauber) 1:51, 725; Rubens Barrichello (Bra/Stewart-Ford) 1:51, 916; 7. vrsta: Gianni Mor-bidelli (Ita/Sauber) 1:52, 094; Jamo Trulli (Ita/Pro-st-Mugen-Honda) 1:52, 274; 8. vrsta: Gerhard Berger (Avt/Benetton-Re-nault) 1:52, 391; Shinji Nakano (Jap/Prost-Mu-gen-Honda) 1:52, 749; 9. vrsta: Eddie Irvine (Irs/Ferrari) 1:52, 793; Jan Magnussen (Dan/Stewart-Ford) 1:52, 886; 10. vrsta: Mika Salo (Fin/Tyrrell-Ford) 1:52, 892; Ukyo Ka-tayama (Jap/Minardi-Hart) 1:53, 544; 11. vrsta: Jos Verstappen (Niz/Tyrrell-Ford) 1:53, 725; Tareo Marques (Bra/Minardi-Hart) 1:54, 505. NOGOMET Juventus zasluženo osvojil letošnji supeipokal Juventus - Vicenza 3:0 (0:0) Strelca: Inzaghi v 49. in 56., Conte v 81. minuti JUVENTUS: Peruzzi, Birindelli, Ferrara, Montero, Pessotto, Conte, Zidane (v 75. Peechia), Deschamps (v 82. Tacchinardi), Di Livio, bizaghi, Del Pie-ro (v 75. Padovano). VICENZA: Brivio, Mendez, Viviani, Ca-nale, Stovini, Coco, Schenardi, Di Carlo, Baronio, Ambrosetti (v 62. Beghetto), Luiso. TURIN - Nogometaši Juventusa so zasluženo osvojili letošnji superpokal, v katerem se vsako leto pomerita državni in pokalni prvak. V prvem polčasu se je Vicenza še dokaj uspešno upirala, v nadaljevanju pa je bilo srečanje odločeno že po enajstih minutah. Za to je poskrbel predvsem Filippo Inzaghi z dvema zadetkoma, ko je spretno izkoristil vrzeli v nasprotnikovi obrambi. V 49. minuti je po predložku Pessotta z leve strani najprej zadel vratnico, Brivio je žogo nato samo odbil, pri njej pa je bil spet najhitrejši Inzaghi in jo potisnil v mrežo. Pd dragem zadetku je bil podajalec Conte, najboljši strelec lanskega prvenstva pa je žogo prestregel z volejem in še drugič premagal nemočnega Brivia. Rezultat je z lepim zadetkom v 81. minuti zaokrožil še Conte. Na drugi strani Peruzzi praktično ni imel dela ODBOJKA / VAL TUDI V BI LIGI NE MISLI BITI OPAZOVALEC Plesničar Prva ekipa naj bo katalizator za mlade Odhod Mateja Černiča pustil vrzel - Ob okrepitvah tudi skrb za vzgojo lastnih igralcev - Trener Paolo De Marchi Trener De Marci (drugi z leve) bo izbral dvanajsterico za BI ligo (Foto Bumbaca) r NOGOMET / ZDRUŽENE EKIPE n Nekaj novosti pri sodelovanju na mladinski ravni Po končani lanski sezoni in napredovanju Vala v Bi ligo je bilo v odbojkarskih krogih na Goriškem (pa ne samo tam) največ govora o tem, kje bo v naslednji sezoni igral mladinski državni reprezentant Matej Černič. Po dolgotrajnem nategovanju vrvi, kjer si je Val, ki ima tudi v višji konkurenci ambiciozne naCrte, povsem razumljivo prizadeval, da bi Matej še leto ostal doma, mladi igralec pa je na vsak način želel v A ligo, je Černič prestopil k Al li-gaši Jeans Hatu iz Bologne. S tem pa je v vsrtah Vala nastala velika vrzel, ki je pri Valu za zdaj še niso zapolnili. »Pri društvu smo veseli, da se je Mateju izpolnila Zelja in je našel ugleden prvoligaški klub, za kate- rega bo igral v naslednji sezoni. Toda nam je ta odhod, do katerega je prišlo konec julija, povzročil precej težav. V tem počitniškem obdobju, predvsem pa v tako kratkem Času, je namreč težko iskati primemo nadomestilo, še posebej če se ve, da je bil Matej lani naš najboljši sprejemalec in tudi najbolj učinkovit napadalec,« je za uvod v pogovor povedal športni direktor Vala Ivan Plesničar. Pa vendar je pri vas precej novosti... »Mislim, da je najveCja novost povratek Rayana Graunerja (letnik 1978, 191 cm), ki je pred štirimi leti odšel v Padovo v A ligo, nato pa prenehal z igranjem. Lani je sicer igral v Moši, upam, da bo zdaj BI liga zanj dovolj velik motiv, da spet začne s polno paro. K nam je prišel tudi Giancarlo Sni-dero, ki ima za seboj desetletno igranje v A ligi in bo konkurenca Beltra-meju in Coli na centru, Čeprav vsi trije lahko igrajo tudi v diagonali s podajčem.« To pa niso edine novosti... »Na prvem treningu, ki je bil v začetku tega tedna se je zbralo 17 igralcev, ki vadijo pod vodstvom novega trenerja Paola De Marchija. Ob že omenjenih so tu praktično vsi lanski igralci z izjemo seveda Mateja Černiča in Marchesinija, k nam je prišel tudi mladi igralec Pallavola TS Ruggero Vi-sciano, s prvo ekipo pa trenira tudi nekaj per- spektivnih mladincev. V prihodnji sezoni morata namreč biti v ekipi tudi dva igralca U 18. Ob Vi-scianu bo to še Boris Jelen. Na poskusu je tudi 22-letni Bolgar Boris Kroumov (194 cm), ki je nekaj let igral na jugu Italije. Ker je bil prvič (še kot otrok) registriran v Italiji, z njegovo registracijo ne bo problemov, Ce bo ostal z nami. Na vsak naCin pa ostaja vodilo naše politike še naprej to, da skušamo vzgajati igralce. Zato smo se tudi odrekli Marchesi-niju in se na podajaškem mestu odločili, da obdržimo Simona Černiča in vključimo še Stefana Ri-gonata, ki je letos rešil probleme v službi.« Torej imate trenutno še preveč igralcev... »Trener bo izbral dvanajsterico, pri Čemer je še vedno odprto vprašanje enakovredne zamenjave za Mateja. To bi lahko bil Ezio Piccinin iz Maniaga, kar pa bo znano v naslednjem tednu. Glede ostalih, ki ne bodo prišli v poštev za prvo ekipo, pa bodo nekateri igrali za SoCo, nekateri pa bi lahko odšli k Slogi, saj bomo v D ligi z našo drugo ekipo igrali izključno z mladinci, ki jih bosta vodila Stefan GotiC kot prvi trener in Rado Lavrenčič kot pomočnik, oba pa bosta delala v tesnem sodelovanju z De Marchijem, ki je odgovoren tudi za mladinski sektor. Na splošno smo precej okrepili sodelovanje s SoCo, s katero bomo imeli tudi novo skupno ekipo under 13, dogovorili pa smo se tudi, da bo SoCo v novi sezoni treniral Senad Begič, bosanski trener, ki je veC let treniral v Kopru, živi pa v Trstu.« Kako poteka vadba? »Trenutno treniramo v Standrežu, kasneje pa se bomo preselili v goriško športno palaCo, kjer bomo igrali tudi prvenstvene tekme. Zaradi obveznega zategovanja pasu letos na priprave ne bomo šli, vendar pa tudi v Gorici treniramo dvakrat dnevno, tako da glede pripravljenosti ne bi smelo biti težav. Seveda bomo igrali tudi prijateljske tekme, nastopili bomo v pokalu, pred začetkom prvenstva pa načrtujemo v Gorici moCan turnir, na katerem bosta poleg nas nastopila italijanski Al ligaš Jeans Hatu iz Bologne, slovenski prvak Salonit in morda še kdo.« Bi bo finančno precej bolj zahtevna. Ste te probleme že rešili? »Finančna sredstava so vedno velik problem, saj je naše delovanje zelo obsežno, poleg moškega pa imamo tudi ženski sektor. Kmečka banka nam je že potrdila sodelovanje tudi v naslednji sezoni, z bratoma Miklus (Imsa, La Goriziana) pa se tudi dogovarjamo, da bi ustanovili pool sponzorjev, s katerim bi utrdili predvsem delovanje na mladinskem področju, ki mora biti še naprej rezervoar za našo prvo ekipo, pri Čemer mora naša prva ekipa postati nekakšen katalizator, ob katerem se bo združevala celotna naša mladinsaka dejavnost.« (rg) Jutri bodo na že tradicionalni nogometni tabor odpotovale v Tolmin naše združene mladinske nogometne ekipe s Tržaškega, in sicer začetniki Brega, najmlajši Gaje ter naraščajniki Primorja. V Tolminu se bodo mladi nogometaši, ki jih bo skupno približno 40, skupaj pripravljali na bližajočo se sezono 1997/98. Prisotni bodo tudi trenerji vseh treh ekip ter njihovi spremljevalci. Treningi bodo v jutranjih in poznih popoldanskih urah v tolminskem dijaškem domu, kjer bodo naši nogometaši tudi bivali do sobote 30. avgusta. Letos je prišlo pri tržaških združenih ekipah do nekaterih sprememb. Začetniki bodo letos pod okriljem dolinskega društva Breg, kjer jih bo treniral Vinko Hafner, ki je v zamejskih krogih dobro poznan. Po zadnji zelo uspešni sezoni bo ekipa najmlajših ostala pri Gaji pod strokovnim vodstvom trenerja Rajka Zežlja, ki je v prejšnjem prvenstvu in v sezoni zmagal vse, kar se je dalo in se tako s svojimi varovanci res izkazal. Novost predstavlja tudi ekipa naraščajnikov, ki bo nastopala pod imenom pro-seškega Primorja. Nov pa bo tudi trener Marjan Babuder, ki se bo prvič preizkusil kot trener na klopi. Poleg tega velja omeniti, da bosta Breg in Primorje tudi letos imela cicibane, medtem ko bodo mladince imele ekipe Primorja in Vesne, v tej kategoriji pa bo imela svojo ekipo tudi nova združena ekipa Zarja Gaja 1997. Torej se nam obeta kar zanimiva in tudi po kakovosti dokaj bogata mladinska nogometna sezona, ki se bo pričela v oktobru. (d.gr.) KOŠARKA / CEZ MESEC DNI ŽE ZAČETEK V C1 LIGI Jadran nad probleme z vsakodnevnim delom Trener Vatovec lahko računa na lansko jedro brez Arene in Rebule - Še nejasnosti glede telovadnice _________KOŠARKA / C2 LIGA BO ZAHTEVNA_______ Domovci zdaj polnijo akumulatorje Trener bo še naprej Livio Semolič - Jedro ekipe lansko z nekaj zanimivimi novostmi Pri Jadranu sezona 1996/97 zaradi izpada iz B lige in še posebej zaradi drugih neprijetnih dogodkov, na katere niso mogli vplivati, prav gotovo ne bo zapisana na najbolj vidnem mestu. Toda pri vodstvu naše združene košarkarske ekipe niso dolgo objokovah usode, temveč so si raje zavihali rokave in se lotili dela za naslednjo sezono, v kateri bo Jadran igral v C 1 ligi. Čeprav težav ne manjka, in to hudih, pa ekipa resno trenira že od ponedlejak, fantje pa se pod vodstvom novega oziroma starega trenerja VValterja Vatovca na Stadionu 1. maja (v balonu in na prostem) potijo šestkrat tedensko. Ta ritpm bodo ohranili vse do začetka prvenstva. »Pravzaprav je naš najveCji problem v tem, da še zdaj ne vemo, kje bomo trenirali in igrali. Trenutno nam je na pomoC priskočil Bor, toda kmalu bo tudi sam potreboval prostore za vadbo,« je zaCel kratek pogovor Jadranov odbornik Peter Žerjal. Kaj je z dvorano pri BrišCikih? »Pristaniška družba je dvorano do nadaljnjega zaprla. Sami pri tem ne moremo storiti ničesar, saj je treba tu rešiti vprašanje lastništva in upravljanja celotnega objekta. To bi morali prevzeti drugi. Kdo bo to, za zdaj še ni jasno, upam pa, da se bo vse uredilo do konca avgusta.« Na kakšno ekipo bo Vatovec lahko računal? »Razen Christiana Arene, ki je odšel v Čedad, in Rebule, ki zaradi delovnih obveznosti ne more redno trenirati in bo zato zaigral v eni od naših ekip v nižji ligi, bo ekipa ostala enaka kot lani. Ostal bo tudi Sandi Rauber, za katerega se je v zadnjem Času precej govorilo, da naj bi prenehal z igranjem, ali pa se preselil drugam. Zdaj trenira devet elanov, ob njih pa še nekaj mladincev.« Kakšen pa je kratkoročni program dela? »Vsekakor bomo za zdaj ostali na Stadionu, kjer bomo 30. avgusta tudi odigrali prvo pokalno tekmo proti Ar-diti. Povratno srečanje bo 6. septembra v Gorici in Ce bomo uspešni, nas Čaka 13. in 14. septembra Cetveroboj zmagovalcev za ligaški pokal. Nastopili bomo tudi na Domovem turnirju K2Sport, 19. in 20. septembra bomo nastopili še na enem turnirju, nato pa nas 27. septembra že Čaka prvenstveni Start v Gl ligi v Sacileju. Od občnega zbora je minilo že nekaj časa, nimate pa še predsednika. Je kaj novega?. »Konkretnih novosti s tem v zvezi še ni. Mislim pa, da bi moralo biti novo ime prvega moža društva znano že v kratkem.« (rg) Košarkarji Doma so se z začetkom pravkar končanega tedna zaceli pripravljati na novo sezono, v kateri bodo branili barve zamejske košarke v C2 ligi. Nastop v višji ligi bo gotovo zelo zahteven in da ne bi šlo samo za kratko izkušnjo, so se dela lotili zelo resno. Trener za fizično pripravo je od letos Giorgio Grassi, ki je zadnji dve leti skrbel za telesno pripravljenost Pallacanestra Gorizie. Treningi potekajo v naravi, fantje pa so zelo marljivi. Na klopi bo tudi letos ekipo vodil Livio Semolič, Dom pa bo tudi letos ob svojem imenu imel znamko Rob Roy, saj bo ta firma sponzorirala ekipo tudi v naslednji sezoni. »Prvih deset dni bo vadba posvečena izključno telesni pripravi, nato pa bomo zaceli v telovadnici z žogo,« nam je povedal Livio Semolič, ki je tudi dejal, da večjih sprememb v ekipi ne bo. »Jedro ostaja isto kot lani. Novost predstavljata Fabrizio Campanello (letnik 1976, 196 cm, branilec), ki je predlanskim že igral za nas in pa nadarjeni Egon Govi (letnik 1980, 193 cm, krilo), ki se po nekajletnem igranju v mladinskih selek- cijah P ali. GO vraCa v matično društvo. Zelo pomembno okrepitev predstavlja 204 cm visoki center Andrea Guameri (letnik 1972), ki je pred leti z mladinci tržaškega Stefanela skupaj s FuCko, De Polom in Sartorijem osvojil italijanski mladinski naslov. Nato je igral v Cremoni v B2 ligi in z ekipo napredoval, zadnji dve leti pa zarai služenja vojaškega roka in službene zadržanosti ni igral. Letos pa se je preselil v Gorico.« Ob raznih prijateljskih in trening tekmah bo prvi uradni nastop novega C2 ligaša na tradicionalnem Domovem turnirju K2Sport od 8. do 13. septembra. Turnir bo letos Četrti po vrsti, na njem pa bodo poleg Doma nastopili še Gl ligaši Jadran, Italmon-falcone in Ardita ter C2 ligaši Itala Gradišče, Manzano, Pom in slovenski B ligaš Nova Gorica. A RAI3 m, slovenski program popravila TV - VCR antene - SAT . Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040) 214871 J ® RAI 1 7.30 8.00 8.30 9.55 13.00 13.30 14.00 15.35 15.55 18.00 18.10 19.50 20.00 20.35 20.45 22.20 23.00 0.00 Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Mareo Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Le simpatiche canaglie Aktualno: Mednarodni dan mladine, vmes maSa, Angelus in papežev blagoslov (prenos iz Pasriza) Aktualna oddaja: Poletna Linea verde - Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: La Domenica in... degli italiani Komitini filmi TV film: Marco Polo (zgod., It. ’81, r. G. Mon-taldo, i. Ken Marshall, Burt Lancaster) - 4. del Dnevnik Film: Baree, il mezzosan-gue (pust., Fr.-Kanada ’94, r. A. Selignac, L Jeff Fahey, |acques Heber) Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Film: Joe Kidd (vestem, ZDA 72. r. J. Sturges, i, Clint Eastvrood, Robert Duvall, John Saxon) Dnevnik Dokumenti: 500 ljudstev - Zgodovina indijanskih plemen NoCni dnevnik, zapisnik. RAI 2 6.50 7.00 7.40 9.00 9.05 10.10 11.30 11.35 13.00 13.30 16.30 16.35 18.25 18.30 20.00 20.30 20.50 22.30 23.25 23.45 0.10 Variete: Videocomic Nad.: La Traidora Film: Tre ramazze in fuo-ri gioco (kom., Fr. 73} 10.05 Dnevnik Avtomobilizem F1 Nedeljski Disney: Risanke, 11.00 nan. Zarek lune za Dorothy Jane Dnevnik Varieteja: Scanzonatissi-ma, 12.05 Cercando cer-cando Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori Avtomobilizem Fl: VN Belgije Vremenska napoved Film: Rita la zanzara (kom., It. ’66, i. R. Pavone, G. Giannini, Turi Ferro) Vremenska napoved Nan.: Marshall Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Corte d’Assise -Primer Landau (i. J. Grol-Imann, R. Lengyel) Nan,: Law and Order Dnevnik, vreme Rubrika: Protestantizem Film: Prigionieri di Satana RAI 3 Variete: Fuori orario Koncerti Telecom Italia Šport: Univerziada Dok.: V kraljestvu živali Film: Ivanhoe (pust, ’52, i. R. Taylor, E. Taylor) Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Glasba: XIX Girofestival Šport: EP v plavanju, 17.45 Univerziada, 18.30 Kolesarstvo Vreme, dnevnik, deželne vesti Aktualno: On the Road Blob 20.45 22.30 22.55 23.55 0.05 0.35 1.15 2.30 Nad.: Un pošto al sčle (i. Ida Di Benedetto) Dnevnik, deželne vesti Šport: Športna nedelja, vmes mountain bike (EP) Dnevnik, vreme Šport: Univerziada Variete: Fuori orario Film: Naufraghi sotto co-sta (dram., It. ’92, i. S. Ferilli, Tony Palazzo) Film: La donna del te-nente francese (dram., ZDA '81, i. L. Baxte) g? RETE 4 ITALIA 1 Nan.: Wings, 6;30 Sodnik ponoči, 6.50 Z odprtim srcem, 7.40 Burk, 8.30 Pregled tiska, 9.00 Christy MaSa Dokumenti, vmes (11.30) dnevnik Nan.: II cliente Dnevnik Tg4 Film: Mačiste ali’ inferno (pust. It. '62) Variete: Viva Napoli TV film: Passioni sul pal-coscenico (drami, ZDA ’95, i. R. Wagner) Dnevnik in vreme Film: Belli ffeschi (kom.. It. ’87, i. Lino Banfi) Film: II grande ruggito (kom., ZDA ’81, i. Noel Marshall, T. Hedren) Pregled tiska Film: L’ arte di arrangiar-si (kom., It. ’54, r. L. Za m pa. i. A. Sordi) @ CANALE 5 H I® Pni Na prvi strani Nan.: Love Boat - Sanjska ladja (i. Gavin McLoad) Nan.: Cosby induga (i. Bill Coshy, Rita Moreno), 11.45 Nonno Felice - Jaz vem, da ti veš, da jaz vem (i. Gino Bramieri) Otroški variete, vrneš nan.. in risanke ter varieteja Bim Birni Bam Variete: Cittadini dej mondo, 9,30 TV film Bar-nev, 9.55 La nostra invia-ta Manuela, risanke Variete: Sorridi, c’e Bim Bum Bam, risanke £0 Nan.: Phenom j Šport: Grand Pri.x I Odprti studio gjj Variete: Re p er una notte : (vodi Gigi Saimrii) SP v kolesarstvu Nan.: Ravenl8.30 Star Trek Odprti studio, vremenska napoved, 19.50 Fatti e misfatti Variete: Karaoke Film: Robin Ho o d - La leggenda (pust., VB '91, r.: J. Irvin, i. Patrick Ber-gin, Uma Thurmaii) Film: L’ allenatore nel pallone (kom., It. ’84, i. L. Banfi, Gigi in ikndrea) Film: M is e v v Brothers (krim., ZDA ’96, i. Leo Rossi, Pat Morita) Italija 1 šport Ciak News Film: II boia di Lilla (pust., It. ’52, i. R. Brazzi) Slovenija 1 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Risana nan.: Čebelica Maja, 9.15 nad, Med vetrom in vodo Na vrtu Koncerti za mlade: L. Bernstein (23. odd. pon.) Dok.: Rojen med divjimi živalmi (zadnji del) Kmetijski sejem Gornja Radgona Poročila Igre brez meja - Kranj Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Film:Rudi Rilec - Dirkla- ni pujs (Nemčija 1995, i. Iris Berben, U. Muhe) Obzornik Nan.: Otroški svet (ZDA, i. J, Duffy, G. Clooney) Po domače Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme Šport, Zrcalo tedna Kamra OCetje in sinovi Poročila, vreme Poletna noč. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 27. del), 22.50 nan.: Stranski učinki (Kan., 9. epizoda) Slovenija 2 Euronews TV igra: Dopust (Alenka Goljevšek) Tedenski izbor: V vrtincu Poletna noč. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 26. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kan., 8. epizoda) Opera: Othello (Giuseppe Verdi) Šport: EP v plavanju (posnetek iz Seville) Teniški magazin Šport od A do 2 SP v poletnih smučarskih skokih (posnetek iz Hinterzartna) Dnevnik, vreme Šport Včeraj, danes, jutri Slovenski magazin Nad.: Jakovo otroštvo 8VB, 5. del) Dokumentarec: Prelomni trenutki zgodovine (ZDA, 3. del) Šport v nedeljo. Poznano in priljubljeno iz novoletnih koncertov v portoroškem avditoriju Slovenski magazin # TELE 4 i Koper Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Dogodki in odmevi Euronevvs Freddi) Košarkarska tekma EP v plavanju (neposredni prenos iz Seville), 17.45 Euronevvs Dnevnik Film: Non ti pago Kam vodijo naše stezice Nan.: Robinsonovi Madame & Monsieur Vsedanes - TV Dnevnik, vreme TV film: La ciociara Dokumentarec Nan.: Dragnet, 20.00 Vesolje je, 20.30 Globus (dram., It. '89. r. Dino Risi. Košarka Vsedanes - TV Dnevnik, vreme i. Sofia Loren, Sidney FBI, 23.00 Non slamo mi- Istra in, 21.45 Nan.: Joe Forrester, 22.30 Musiche Penny, Andrea Occhipin- ca americani Histria jazz ti, Robert Loggia) Film: Dollor Faust us TV Dnevnik-Vsedanes, vreme Film: Toth d’ Arabia (kom.. It. ’64, i. To to, N. Navarro, G. Rigaud)) Nan.: Caro maestro (i. Marco Columbio, Elena Sofia Ricci, 3. del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: II quizzone (vodita Gerry Scotti in Laura Freddi, 6. oddaja) TV film: Crociera senza ritorno (thriller, ZDA ’89, r. Robert Lewis, i. Cliff Robertson, Susan BIakely, R. Springfield) Nočni dnevnik Nan.: Dream - On, T.,30 Maledetta fortuna Pregled tiska O MONTECARLO 19.30, 22’.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Nanizanka: bonside Film: Un sorriso per vi-vere (dram., ’81) ^ Film: Alla fiera per un marito (glas., ZDA ’62) TMC Race/Crono Strogo osebno Film: Nebbia sulla mani-ca (kom.) ZDA '54) Nogomet: Slovaška-Ceška OVEN 21.3. - 20.4.: Dopusti se iztekajo. Nabralo^ se vam, je veliko dela. Ne precenjujte svojih sposobnosti. Ceste se lotili Še neutečenih poslov, si vzemite zanje dvakrat veC Časa kot ponavadi. BIK 21.4. - 20.5.1 Čustveno se boste umirili. Morebitne napetosti v odnosih boste veliko spretneje premagovali, kor boste bolj samozavestni. V poslih bo prišla do izraza vaša gospodovalna narava. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Nestabilna čustva vas bodo pehala iz ene skrajnosti v drugo. Sem in tja boste nezadovoljni prav z vsem in takrat bo v vaši družini res neprijetno. V veselje vam bodo otroci. RAK 22. 6. - 22. 7.: Pred vami je dinamičen teden. Pri delu boste ustvarjalni. Vaše sodelavce boste očarali. Pri dogovorih pa nikar ne obljubljajte nemogočega m ne verjamite ljudem na slepo. Z" A Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Besede, besede; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17,05 Reportaža; 17,35 Minute za; 18.05 Igra; 18.38 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.30 Prometne informacije; 13.00 Športno popoldne, zimzelene melodije, novice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poroči- la; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.18 Izbrana proza; 13.05 MePZ Brevis; 14,05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Iz komornih opusov; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Vreme, cestne informacije; 7,45 Ali ljubite klasiko?; 8.00 OKO obveščajo;8.30 Jutranjik; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du,jes?l; 14.30-19.00 Glasba in šport; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnoze-lenih T. Priča; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9,00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;ll.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17,00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oaer: Zmajeva princesa (D. Pertot, r. L. Lombar); 10.30 Veselo po domače; 11,00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Monodrama: Spomini nekega lorda (S. Šembera, i. A. Pregare); 15.00 Z naših prireditev: 3. revija kraških pihalnih godb, nato Glasb, predah; 17.05 Izbor iz okroglih miz; 18.30 Kratki časi; 18.45 Zabavna glasba; Napovednik. Radio Opčine ) 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (Monika Novak); 18,00-18.30 Za vesel konec tedna. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaše misli se bodo v prihodnjem tednu vrtele okoli denarja. Toda nikar ne perižkušajte Svoje sreče. Posle, ki se vam ponujajo, dvakrat preverite. Stavite le na dobre karte. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Ta teden boste uspešni. Preživeli ga boste aktivno. Uredili boste marsikaj, kar vam je ležalo na duši. Čas je primeren za reden pregled pri zdravniku. V ljubezni boste imeli iniciativo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Hitro se boste utrudili, vsaka obveznost bo velik napor. Sprostili se boste ob partnerju in prekipevali od nežnosti, O vsem, kar vas teži, se pogovorite z osebo, ki ji zaupate. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V svoje življenje bi radi vnesli večje spremembe. Zastavite si majhne in dosegljive cilje. Preveliki cilji človeka le izmučijo, ostane pa na istem mestu, kot je bil. STRELEC 23.11.-21.12.: Delo se kopici, zadnji Cas je že, da se ga nekoliko resneje lotite. Na delovnem mestu lahko pričakujete zaplete. Ljubezen: vsak dober odnos sloni na prijateljstvu, brez strasti ne gre- KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Delo vam bo v veselje, lotiti se ga boste z obilico navdušenja. Ljubezen: partner se bo moral prilagoditi vašemu poslovnemu in družabnemu življenju. VODNAR 21.1. - 19. 2.: Bodite odprti za nasve-ste drugih ljudi in o njih razmislite, preden se postavite na zadnje noge. Ljubezen: obeta se vam romantična avantura. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Veliko boste razmišljali o odnosih z drugimi. Bodite tisto, kar ste. Ljudje, ki vas imajo radi, vam bodo stali ob strani. Nekdo, M ste mn še posebej pri srcu, vas bo denarno podpiral. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Gustav 20.30 TV DNEVNIK ® RAI 1 6.30 6.45 9.45 11.30 11.35 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 18.00 18.10 18.25 19.50 20.00 20.35 20.50 22.40 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00. 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Titolo di studio: nonno (kom., ZDA ’85, i. Art Carney, C. Makepea-ce, J. Burroughs) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Umor na prvi strani (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Er Piu - Storia d’ amore e di coltello (kom., It. '71, i. A. Celen-tano, Claudia Mori) Mladinski variete Poletni Solletico, vmes nan. risanke Tintin, I fantasti-ci quattro in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Dnevnik Komični filmi Nan.: Hai paura del buio? -Ali se bojiš teme? - Zgodba spalne sobe, 18.55 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara Film: II mistero della si-gnora scomparsa (krim., VB '80, i. Elliott Gould, Angela Lansbury) Nogomet: Atletico Madrid - Inter, vmes (23.20) dnevnik RAI 2 6.35 7.00 7.45 9.30 10.00 10.10 11.45 12.00 13.00 13.30 14.00 15.25 16.15 17.20 18.10 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 22.30 0.00 Variete: Videocomic Nad.: La Triadora Jutranji Go c art: risanke, 8.30 L’albero azzurro, 9.05 TV film: Lassie Zidovska kultura Aktualno: Sereno varia-bile Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik Dok.: V kraljestvu narave Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Film: Camille Claudel (biog., Fr. ’88) 17.15 Kratka poročila Nan.: VVolf, policaj v Berlinu Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualno: Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: V pričakovanju odd. Macao Večerni dnevnik Nan.: Amico mio (i. K. Bohm, M. Dapporto) Film: Camilla (kom., ZDA ’94, i. J. Tandy) Dnevnik, vreme, šport RAI 3 6.00 8.30 9.30 10.30 12:00 12.05 14.00 14.30 15.20 17.55 18.25 19.00 20.00 20.20 20.50 22.30 22.55 0.30 1.10 1.15 Jutranji dnevnik Nan.: Bird, la legge del cuore Šport: Univerziada Aktualni odd.: Tempo futuro, 11.00 Tema Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Blue jeans Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne: atletika, 16.30 univerziada Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Variete: Un gioco a... TV film: Friends Professione natura (vodi Sveva Sagramola) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Misteri, 23.30 Mbcer dokumenti Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: Univerziada §5 RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Nad.: Lasciati amare Otroški variete, vmes na- TV film: Nord e Sud nizanke in risanke M (dram., ZDA ’85) Nan.: Mc Gyver, 10.25 Nad.: Vendetta d’ amore. Professione vacanze 10.00 Perla n era, 10.30 I Šport studio, 12.25 Odpr- due volti deli’ amore, ti studio, 12.50 Fatti e 11.00 Regina, 11.45 Mila- misfatti gros, vmes (11.30) dnev- Nan.: Happy Days nik Variete za najmlajše: Nan.: Hiša v preriji Ciao Ciao Parade in ri- Dnevnik sanke Variete: Chi c’e c’e al sole Variete: Mai dire TV Nad.: Sentieri - Steze g™] Nan.: Hercules Film: Tormento (dram., Variete za najmlajše, risanke, 17.25 L/incredibi- It. ’50, i. Y. Šanson) Kviz: OK, il prezzo e giu- le Debby sto! - Cena je prava Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Dnevnik in vreme Helene in njeni prijatelji KM Variete: Game Boat - Kriza (i. Helene Rolles). Variete: Campioni di ballo Odprti studio, vreme. RTE Film: Pasqualino Sette- 18.50 Šport studio bellezze (kom.. It. 75, i. Nan.: Baywatch G. Giannini, F. Rey) Variete: Karaoke Pregled tiska Odprti studio (vodi A. Film: Sette volte sette Cecchi Paone) (kom., It. 68) Aktualno: 8 mm - Prime Time (vodita Alessia Mar-cuzzi in Paolo Brosio) S CANALE 5 Glasba: Jovanotti TV film: Trappola al cen- tro della terra (dram., ZDA '95, i. Vincent Spa- Na prvi strani, vreme no, Kate Vernon) Nan.: Love Boat, 10.00 Fatti e misfatti Bionska ženska, 11.00 Nogomet: Goals Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice TELE 4 Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful 16.45, 23.00, 1.30 Do- TV film: Quante volte an- godki in odmevi cora 1’ amore (dram., Amando ZDA ’96, i. Teri Polo, Košarka Corbin Bernsen) Zoom Nan.: Sisters - Sodni dan Dnevnik v nemščini (i. George Clooney, Sela Poletni šport Ward) Košarka Nan.: Komisar Scali, Poletna športna oddaja 18.15 Časa Vianello Kviz: 6 del mestiere? (vo- dita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) ® MONTECARLO Dnevnik TG 5 rol Variete: Paperissima sprint (vodi Michelle Hunziker) 19.25, 22.35, 1.15 Dnev- Film: Miami Supercop -1 nik poliziotti deli’ ottava Nan.: Professione perico- strada (pust., ZDA ’85, i. lo Bud Spencer, Terence Film: L’ ispettore genera- Hill, Richard Liberty) le (kom., ZDA ’49) Dnevnik Nan.: Switch Film: Platoon (vojni, R£2 Variete: Zap Zap ZDA ’86, r. Oliver Stone, Strogo osebno i. Tom Berenger, VVillem RflR Nogomet: Torino - Como Defoe), vmes (0.00) dnev- RjR! Film: 11 ladro del re (pu- nik st., ZDA ’55, i. D. Niven) Nan.: Dream On iia Film: Grazie, Mr. Moto Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Otroški svet (ZDA, 11. ep.) Kmetijski sejem - Gornja Radgona Utrip Zrcalo tedna Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Videostrani 14.10 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 17.45 18.40 19.05 19.15 19.30 20.05 21.00 21.55 22.30 22.40 23.05 23.50 0.20 Tedenski izbor: Kamra, 15.05 Očetje in sinovi Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Otroški program: Radovedni Tacek: Pika Dokumentarna serija: Mejniki (Nemčija, 13.) Nanizanka: Jake in debeluh (ZDA, 21. epizoda) TV igrica: Lingo Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Nadaljevanka: Oliverjeva popotovanja (Igrajo Alan Bates, Sinead Cusack) TV konferenca Odmevi, vreme, šport Kmetijsko živilski sejem Poletna noC. Avstralska nadaljevanka: Pacific Drive (28. epizoda) Nan.: Stranski učinki (Kan., 10. epizoda) Videoring Videostrani 9.00 12.25 13.35 14.05 14.20 14.35 15.20 16.30 17.20 17.45 18.35 19.25 19.30 19.57 20.05 21.05 21.10 21.40 22.30 Euronevvs Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Evromuzika ’96: Spoti (ponovitev) Šport: Atletika (finale pokala Slovenije) Cestno hitrostna dirka po Gorjancih Tedenski izbor: Šport v nedeljo Poznano in priljubljeno iz novoletnih koncertov v portoroškem avditoriju Nadaljevanka: Jakovo otroštvo (VB, 5. del) Poletna noC. Avstralska nadaljevanka: Pacific Drive (27. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kanada, 9. epizoda) Dokumentarna serija: Sedem Čudes sveta (ZDA, zadnji del) Včeraj, danes, jutri Dnevnik, vreme Šport Razvedrilna oddaja: Karaoke Kmetijsko živilski sejem Mladinska nadaljevanka: Bratovščina sinjega galeba (7. del) Dokumentarna oddaja: Vesoljci (VB, zadnji del) Brane Rončel izza odra SHS Koper 15.00 16.35 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 21.15 Euronevvs Film: Katera bo ta prava? (ZDA '82, i. K. Black, W. Tepper) Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Športni portreti Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet Risanke: Super Book Dokumentarna oddaja: Beyond 2000 Vsedanes - TV dnevnik, vreme Nan.: F.B.I. 22.30 22.45 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Studio 2 šport TV dnevnik Vsedanes, vreme Slovenija 1 5.00, 6,00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00.17.00.18.00.23.00,Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...,-19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30.14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Glasba ob 5-ih: Evropop; 17.35 Obvestila; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov - Rončel; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00,Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 13.30 Zborovska glasba; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Promenadni koncert iz Londona: Škotski simfonični orkester; 22.30 Komorni studio; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8,00,8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Reggae; 11.00 Intervju; 11,30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba in informacije; 19.00 RD RASLO; 20.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15.8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.16.30.17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Locandina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poletne melodije; 8.30 Na počitnice; 9.30 Izbrani listi; 9.40 Revival, 10.10 Koncert: Komorni zbor Ave; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči M. Sosiča (T. Gogala, 15. del), nato Zabavna glasba; 12.00 Zelena eko-magija, nato Soft mušic; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasbeni predah; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kavarna Bratuž; 15.00 Shalom, Izrael (dnevnik s potovanja, prip. Tereza Srebrnič) 16.00 Made in England: spoznavajmo angleški svet; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Gioacchino Rossini; 18,00 Nova obzorja: Človek in tehnologija na robu 2. tisočletja; 18.20 Bom in U.S.A.; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20,30 Loža v operi - Un palco ali' opera. , Primmld dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER A. . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA N 6 66 -% X \ C A DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.54 Dolžina dneva 13.33. PLIMOVANJE Danes: ob 1.45 najvisje 14 cm, ob 7.28 najnižje -23 cm, ob 14.12 najvisje 20 cm, ob 21.13 najnižje -22 cm. Jutri: ob 3.07 najvisje 4 cm, ob 8.10 najnižje -11 cm, ob 15.13 najvisje 25 cm, ob 23.11 najnižje -22 cm. Z \ \Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenijej SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Proces proti Clintonu bo 26. maja 1998 VVASHINGTON -Vztrajni Pauli Jones je naposled uspelo postaviti na zatožno klop prvega državljana Amerike. Federalna sodnica Susan VVebber VVright je namreč določila, da se bo proces proti Billu Clintonu (na posnetku AP) zaradi spolnega nadlegovanja tožiteljice začel 26. maja 1998. Kot je znano, se obtožbe Jon-sove nanašajo na leto 1991, ko je bil sedanji ameriški predsednik guverner države Ar-kansas. Sodnica je torej sprejela obtožbe o spolnem nadlegovanju, zavrnila pa je obtožbo o obrekovanju. Tožiteljica je namreč zahtevala zadoščenje tudi za to, ker naj bi Clinton z zanikanjem obdolžitev oškodoval njen ugled. »Upam, da bomo ta primer rešili v petih, šestih dneh, saj ne verjamem, da bi se lahko zavlekel,« je komentirala VVrightova. Na včerajšnji preliminarni avdienci so se odvetniki obeh strani dogovorili s sodnico za koledar procesa, Jonsova pa je izjavila, da je zadovoljna, ker gre zadeva naprej. Govoric o privatni poravnavi spora ni hotela komentirati, Clintonovi odvetniki pa so potrdili, da se jim zelo mudi in da Američani odkrili fluorirano galaksijo NEW YORK - V bližini središča Rimske ceste, kakih dvajset tisoč svetlobnih let od najbližjega zobozdravnika, plava redek oblak plinov, v katerem so znanstveniki s satelitskimi posnetki odkrili sledi vodikovega fluorida. Sicer ga ni dovolj, da bi pritegnil zanimanje proizvajalcev zobne paste, zato pa na moč zanima astronome. »Tokrat smo v medzvezdnem plinu prvič odkrili ta element iz skupine ha-logenov,« je povedal David Neufeld, astronom z univerze John Hopkins v Baltimoru. Medzvezdni plin je neverjeten kemijski laboratorij, v katerem se temperature gibljejo okrog minus 220 stopinj Celzija, molekule pa so razporejene mnogo redkeje kot v kateremkoli vakuumu, ki ga je sposoben ustvariti človek. Znanstveniki upajo, da bodo z raziskavami fluoro-vodika v plinski meglici odkrili še neznane lastnosti fluo-rovih spojin. Če nič drugega, bodo izvedeli kaj več o izvoru tega elementa, je pojasnil Neufeld. Razen vodika in helija, ki sta nastala v velikem poku, so vse kemične elemente ustvarile zvezde, bodisi za časa svojega življenja ali ob svoji ognjeviti smrti kot supernove. Odkritje, do katerega so se Neufeld in njegovi kolegi s kalifornijskega inštituta za tehnologijo in inštituta Max Planck za radijsko astronomijo dokopali s pomočjo infrardečega spektro-metrskega observatorija, bodo objavili v oktobrski številki strokovne revije Astrophysical Journal Letters. (STA) Superodpomo bakterija . . ATLANTA - Ameriška vlada je sporočila, da so naleteli na doslej neznan stafilokok, za katerega vse kaže, da je odporen tudi na najmočnejša zdravila in lahko zato po mnenju strokovnjakov postane neobvladljiv. Dr. VVilliam Jarvis, epidemiolog v Centru za nadzor in zaščito pred boleznimi (Centers for Disease Con-trol and Prevention), meni, da se bakterija lahko pojavi na različnih krajih. Bakterijo staphylococcus au-reus so prvič izolirali maja letos na Japonskem, in sicer pri nekem štirimesečnem otroku. Bakterija je skoraj povsem odporna na vancomycin, ki je najmočnejši antibiotik proti tovrstnim bakterijam. Julija pa so jo našli v telesu nekega moškega iz Michigana. Bolnik je zaradi ponavljajočih se okužb pri ledvični dializi pol leta jemal vancomyci. Da bi uničili omenjeno bakterijo, ga zdravijo s kombinacijo zdravil, ki vsebuje tudi vancomycin, je povedal Jarvis. Epidemiolog je tudi pojasnil, da je nova bakterija redka in da ne sme odvrniti ljudi od iskanja oskrbe v bolnišnici. Dodal je tudi, da večina ljudi ni v nevarnosti, da bi se okužili z omenjeno bakterijo. Kljub temu so bile ameriške bolnišnice povabljene, naj bodo pozorne na morebiten pojav bakterije. (STA) Odkrili, zakaj kofein poživlja NEW YORK - Jutranja skodelica kave deluje poživljajoče zato, ker kofein blokira sprejem kemičnega sporočila v določenem možganskem središču, so pokazale najnovejše raziskave francoskih, belgijskih, švicarskih in britanskih znanstvenikov. Sporočilo prihaja iz substance, imenovane adenozin, ki jo proizvaja človekovo telo in je odgovorna za vrsto učinkov. Možganske celice reagirajo, ko se molekula adenozina pripne na celično strukturo, imenovano receptor. Znanstveniki so izvajali poskuse z mišmi, ki niso imele enega od štirih receptorjev adenozina. Testi so pokazali, da na miši brez receptorja kofein ne deluje poživljajoče, temveč celo zmanjšuje njihovo telesno aktivnost, kar dokazuje, da kofein deluje prav zaradi sposobnosti preprečevanja dostopa adenozina do možganskih celic. (STA) Matematika, mamila in prostitucija DALLAS - Sest profesorjev matematike na neki gimnaziji v predmestju Dallasa so začasno suspendirali, ker so svojim dijakom zastavljali naloge v zvezi z mamili, nasiljem in prostitucijo. Profesorji v Času suspenzije ne bodo pre-jemah plače, čeprav se opravičujejo, da je bil namen nalog pokazati dijakom, da imajo tudi profesorji smisel za humor in da vedo, kaj se dogaja v realnem svetu... (STA) Policija zalivala tudi marihuano OSLO - Ko je policija »zaplenila« nasad marihuane v norveškem mestu Kristiansand, se ji ni bilo treba bati naporne akcije - marihuana je bila namreč zasajena kar na policijski zelenici. Policiste je na marihuano opozoril nek mimoidoči. »Nisem dvomil, za kaj gre. Listi so precej karakteristični,« je dejal vir informacije. Policija je nato odšla na zelenico, izkopala rastline in plen sama sebi zasegla. »Najbrž se bo stvar nekaterim zdela smešna,« je pripomnil vodja pohcijskega oddelka za narkotike v Kristiansandu. (STA) Marihuana ogroža strojevodje JOHANNESBURG - Strojevodje na vlakih Južnoafriške republike so od delodajalca zahtevah, naj jih zaščiti pred oblaki dima marihuane, ki »uhajajo« iz potniških kupejev. Pritožujejo se, da so prisiljeni vdihovati dim marihuane, kar jim povzroča probleme. Državni železniški prevoznik Metrorail je zaradi vse pogostejših pritožb že začel nameščati močne ventilacijske naprave na vlakih. Ker je nameščanje ventilacije zamudno in tudi drago, Metrorail razmišlja, da bi problem omilil tako, da bi oddelke blizu strojevodje razglasih za nekadilske. (STA)