lzbaj« vsak dan wen sebot, nedelj In praznikov.
[tfucd daily except Saturday«. Sundaya and Holidays
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški In upravnlftki prostori: 2007 South Lawndale Ava.
Office of Publication: 1657 South Lewndale Ava. Telephone. Rockwell 4004
jjj^O—YEAR
XXXVII
Cena lista je $6 00
M	m*,tcr J«nu*ry I«. IBM. «t Um dwi «Mu*
•t Chlcaio. Illinois. unJcr Ute Act at ConcroM oI March S. Mit.
CHICAGO 23. ILL« ČETRTEK. 5. APRILA (APRIL 5). 1945	Subscription $6 00 Yearly ftTEV.—NUMBER 6tt
Acceptance for mailing st spécial rate of postage provided lor in section 1103, Act of Oct. I, 1017, authorised on June 4. 1WI«
Ruska armada zavzela Bratislavo! Američani 125 milj od Berlina!
Kolone tretje ameriške armade prodirajo pro ki Berlinu in čehoslovaški meji. Britske in kanadske čete v akciji v Holandiji in severni Nemčiji. Muenster, glavno mesto Vestfalije, padel.—Tretja ukrajinska armada okupirala Dunajsko Novo mesto in prebila nemške obrambne linija v prodiranju proti Dunaju. Komunikacijske zveze med Bratislavo in Duna jem pretrgane. Rusi ujeli 75,ISO sovražnikov v treh dneh.—Zapadna obrežja Filipinskih otokov pod kontrolo ameriških sil
LONDON. 4. apr.—Druga rua-ka armada Je danea zavzela Bratislavo, glavno maato lutkarske slovaške države. Okupacijo Ja naznanil maršal Stalin v povelju dneva.
PARIZ. 4. apr.—Enote tretje ameriška armade so prodrle do o temi j s, ki Je oddaljeno 125 milj od Berlina. Oklopne kolone sa vale naprej v smeri ruskih linij po cesti Frankfurt-Lelpzlg-Drea den.
Poročilo is Švica pravi, da ao poveljniki nemških armad na za padni fronti dobili navodilo Iz Hitlerjevega glavnega ^ana, "naj odslej napraj vodijo akcije v skladju s situacijo. Is tega stana n« bodo prihajale lnatrukclje v prihodnjih dneh."
Pariz, 4. apr. — Oklopne kolone tretje ameriške armade so prodrle 19 milj daleč, ydrle v predmestja ^Gothe in dospele do točke, ki je oddaljena 140 milj od Berlina. Druge kolone ae vale naprej preko province Thu-ringije v smeri čafcaaloMaiLo meje. Te so na ozemlju, ki je oddaljeno 65 milj od Cehoslova-kije in 160 milj od ruskih linij.
Gotha leži 20 milj od Wei-marja, rojstnega mesta nemške republike, in 75 milj od Leipziga, velikega saksonskega mesta. Petdeset milj južno od Gothe so čete tretje armade okupirale Fuldo, svetišče katoliške cerkve. Druge enote so invadirale Kas-sel, središče orožne industrije, 60 milj severozapadno od Gothe. Kassel je v razvalinah. To je «lavno mesto province Hesse-Nas.suu, ima 217,000 prebivalcev in leži 165 milj južnozapadno od Berlina. Američani so razdejali zunanje utrbe in udrli v mesto, kjer so zdaj v teku ljute bitke. Nemško poročilo pravi, da je Kassel padel.
Oddelki tretje armade naska-kujejo Suhi, trdnjavsko mesto^ 6H milj od čehoslovaške meje in 168 milj od Prage, glavnega če-hoslovaškega mesta.
V Holandiji in severni Nemčiji so v akciji britske in kanad-jk< čete. Te prodirajo proti Zuiderskemu jezeru in nem-škim pristaniščnim mestom ob Severnem morju. Enajsta brit-•ska oklopna divizija je udrla v Osnabrueck, 60 milj od Breme-ria in 87 milj od Wilhelmsha-Vc'na. Izgleda, da bodo britske kanadske čete zapečatile Ha.ii'ue, Amsterdam, Haarlem
Kottcrdam, holandska mesta.
Muenster, glavno mesto Vest-i,l'l« so okupirale ameriške in but ,ke čete no ljutih bitkah z
r. c, Nemška sila okrog 90,-vojakov v zapadni Holandiji
v pasti in nevarnosti uničenja
Ih-veta ameriška armada je x ' dla Recklinghausen. sredi-" '"unicijske industrije, ki I-'r'J ("K) prebivalcev. Enote te |"rTri^1(' so udrle v Hamm, želez-■ križišče. Ta armada drži ki je oddaljeno 45 milj piinnoverja, 114 milj od |jurga in 80 milj od Bruna-Kolone devete in prve 1 ke armade ao zožile obroč "emške aile 110,000 voja-
' Porurju.
K» ameriška armada ai je i "it v Wuerzburg v pro-pu proti Nuernbergu, ki
'iOKtope do Monakova, po ' 'J' Aschafenburga. Major
nišk-
H »rt;
Jl'
Lambert, poveljnik nemške posadke, je dal obesiti dva častni ka pred kapitulacijo.
London, 4. apr. — Tretja ukra jinska armada, katere poveljnik je maršal Tolbuhin, je okupirala Dunajsko Novo mesto, središče letalskih tovarn, potem pa prebila nemške obrambne linije v prodiranju proti Dunaju. Prve kolone so že invadirale pred mestja avstrijske prestolnice.
Tolbuhinove čete so pretrgale železnico Dunaj-Benetke in cesto, ki vodi do italijanske fronte. Moskva poroča, da bodo čete tretje ukrajinske armade kmalu navezale stike z drugo ukrajin sko armado, katere poveljnik je maršal Malinovski.
Britislava, glavno mesto Slo-vakije, je obkrožena. Komunikacijske zveze med Bratislavo in Dunajem so pretrgane. Rusi so okupirali Prjevoz, predmestje Bratislave.
Moskva je naznanila okupacijo Kremnicc, deset milj zapadno od Banske Bistrice v centralni Slovaki jI. Enote druge in- tretfc? ' ukrajinske armade so ujele 75,-150 sovražnikov v Avstriji, Slovaki ji in na Ogrskem v zadnjih treh dneh.
Manila, Filipini, 4. apr. — A-meriške čete so invadirale Ta-witawi na južnem koncu Sul-skega arhipelaga, 30 milj od otoka Borneja, in dva otoka. General MacArthur pravi, da ameriške sile zdaj kontrolirajo vsa zapadna obrežja Filipinskih o-tokov.
Guam, 4. apr. — Ameriški pomorščaki so zabili nadaljnjo za-gozdo čez otok Okinawo. Zdaj kontrolirajo južni in centralni sektor otoka.
Odpor s strani japonskih sil je neznaten. Admiral Nimitz poroča, da so se pomorščaki približali Nahaju, glavnemu mestu otoka.' To šteje 66,000 prebivalcev. Znamenja kažejo, da bo kmalu v ameriških rokah.
Rudarji se morajo vrniti na delo
N Vojni delavski odbor opozoril Lewisa
Washington, D. C., 4. apr. — Veliko število premogovnikov je moralo ustaviti obrat zaradi rudarskih stavk v več krajih. Te so nastale, čeprav je bila pogod ba med rudarsko unijo in operatorji podaljšana za trideset dni.
Administracija za kurivo trdi, da je produkcija premoga padla za 40 odstotkov zaradi stavk.
Vojni delavski odbor je opozoril Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije UMWA, na zastoj v produkciji premoga. Svetoval mu je, naj stori korake, da se bodo rudarji takoj vrnili na delo.
Poročila omenjajo stavke v Pennsylvaniji, West Virginiji, Kentuckyju, Alabami, Indiani, Virginiji, Oklahomi in nekaterih drugih državah. V Pennsylvaniji počiva okrog 30,000 rudarjev. Pričakuje se, da se bodo rudarji udali pritisku in vrnili na delo.
Zveza južnoafriških držav
General Smuts pre^Uff* ustanovitev
Capetown,
Obnova produkcije civilnih potrebščin
Program za preureditev industrij
Waahington, D. C.. 4. apr. — J. A. Krug, načelnik odbora za vojno produkcijo, je naznanil, da ^c bo produkcija vseh wat civilnega blaga in potrebščin ¿obnovila v omejenem obsegu po porazu Nemčije in da bo leto pozneje v polnem razmahu.
Industrije bodo začele produ-cirati pralne stroje, radioapara-te, mehanične ledenice in drugo predmete. Temu bo sledila obnova produkcije avtomobilov. Eno leto po porazu Nemčije bo morda produkcija dosegla stopnjo leta 1939.
Krug in drugi uradniki njegovega odbora bodo odpotovali v Detroit, kjer bodo študirali na
Juina Afrika. 4.
apr.—General Jan Smuta,-predsednik vlade Južnoafriške unije, je predlagal ustanovitev zveze južnoafriških držav in formiranje konferenčnega aistema za Južno Afriko na načelu Vaeame-riške unije.
Premier je dejal, da Južnoafriška unija ne ogruža pravic, statusa in mej sosednih dežel. Vprašanje administracije zveze južnoafriških držav, če bi) ustanovljena, mora biti rešeno v zadovoljstvo vseh. Smuts se bo udeležil konference Združenih narodov v San Franciscu, Cal.
Dr. D. F. Malan, vodja opozicije, je vprašal Smutsa, kakšno stališče zavzema glede regrupi-ranja britskih kolonij v Afriki. Odgovor jc bil, da sedanji ustroj kolonij se lahko izboljša, če jc volja za kooperacijo. Sedaj je preveč administracij in število se lahko zmanjša v interesu vseh kolonij. Smuts je dejal, da je slično mnenje izrazil Oliver Stanley, minister za kolonije, v britskem parlamentu. '
Smuts je dalje rekel, da se je konferenčni sistem Vaeamcriike unije izkazal za praktičnega, Omogočil je diskuzije o reševanju političnih in ekonomskih problemov. Taka organizacija bi bila potrebna tudi v Južni Afriki.
Rumunski patrijarh hvali vlado
Bukarešta, Rumunija, 4. apr. — Patrijarh rumunake pravo-alavne cerkve Nicolim je pohvalil in blagoslovil novo vlado, katere predsednik je Petru Groza, In pozval vernike, naj Jo podpl-črte glede preureditve industrij, rajo v vseh ozirih. "Govorim Avtne tovarne, ki zdaj izdeluje-, vam kot oče in upam, da boste jo tanke, letala in drugo orožje, podpirali novo vlado, ki Je vata-bodo. ko pride čas, spet izdelo- la iz ljudstva, pravi patrijarh. vale avtomobile	I Minister vere v vladi je rov.
Urad za vojno mobilizacijo Konstantin Burducea, član unije tudi študira program glede pr«- demokratičnih duhovnikov On ureditve industrij, ki ao zdaj u- jo dobil telegram od ruakega pa-deležene v produkciji vojnega trijarha Alekaija, v katerem mu materiala, za produkcijo civil- čestita, ker Je prevzel pozicijo
nih potrebščin.
v vladi.
NAČRTI ZA 0B0 R02ITEV FRANCOSKE ARMADE
Amerika in Velika Britanija zagotovili pomoč
ČASTNIKI POZVANI POD ZASTAVO
Paris. 4. apr. — Načrti glede oborožitve, zalaganja in nasiče-vanja nove francoske armade, ki se bo pridružila onim, ki so že v akciji proti Nemcem na zapadni fronti, so sestavljeni • po izjavi, katero je objavil ameriški general Somervell. Korak, da se pridruži več tisoč francoskih vojakov zaveznikom na frontah, je bil storjen, ko je feldmaršal Rundstedt, poveljnik nemških sil, začel protiofenzivo na zapadni fronti.
General Pierre Koenig, poveljnik francoskih čet v pariš kem distriktu, je pozval rezerv ne častnike in podčastnike pod zastavo. Vsi se morajo takoj prijaviti za aktivno službo.
Somervell je dejal, da bosta Amerika in Velika Britanija preskrbeli orožje, strelivo, mo torna vozila in (drugo opremo novi francoski arhiadi. On je naznanil osvojitev programa, ki določa povečanje? produkcijo francoskih vojnift industrij. A merika bo prispevala orodje, surov material ip tehnično pomoč.
Poročila, da zavezniška čete na frontah niso založene z modernim orožjem, je Somervell zanikal. Zapadnu fronta ima prednost pred frpnto na Pacifi ku pri dostavljali}« uro/ju
Generul je dulje rekel, da jo ameriški vojak najbolje oboro žen na svetu. On ima boljše orožje kot pa Nemci. Nemški tanki, motorna vozila in topovi se ne morejo primerjati ameriškim.
Dostavljanje ameriške orožjA, streliva in drugega materiala Ruaiji nl prizadoto zaradi se-dem mesečne vojne v zapadni Evropi. Ameriški parniki, naloženi z orožjem, lahko prihajajo v vodovja črnega morja in raz-lože tovore v ruskih lukah ob tem morju.
Načrt obveznega dela poražen
Udarec Rooseveltovi administraciji
Waahlngton, D. C., 4. apr. — Načrt obveznega dela Je bil izražen v senatu a 46 proti 29 glasovom. Proti Jc glasovalo 21 demokratov, 24 republikancev in eden progresivec. Slednji je senator La Follctlc iz Wiaconaina. Za načrt je glasovalo 18 demokratov in U republikancev.
Poraz načrta Je težak udarec Rooaoveltovi administraciji. Predsednik je upeliral zu sprejetje načrtu, u jc naletel na gluha ušesa. Dejal je, da sprejetje načrta zahtevajo vojni napoti proti Ja|>onski. Celo senatorji Pepper, Murray in Green, vodilni txidpornlki administracije, so glasovali proti načrtu.
Takoj po poru/u v senatu je bil aprejet predlog, naj ae načrt ponovno izroči v pretrea članom nižje in višje zbornice. Gotovo je, da ne bo odobren v aedanjl obliki.
Kongresnih Thomaaon, demokrat Iz Texasa in član odseka za vojaške zadeve, je Izjavil, da nima nobenega upanja za dosego sporazuma. Ako bi bil načrt sprejet, bi urad za vojno mobilizacijo dobil valiko oblast Ta bi lahki) "zamrznil" delavce pri bi-stvenem delu v vojnih tovarnah In na farmah 'n kontroliral upo-slevanje, Načrt je določal kazni za kršenje regulacij.
Odbor odločil v prilog delavcem
Ignoriral je staliiče kompanija
Waahlngton. D. Cm 4. apr. —
Vojni delavski odbor je upošteval pritožbe 19 delavcev proti Montgomery Ward & Co. in odločil njim v prilog. Odredil je, da mora kompanija (xmovno us-posliti dvanajst delavcev.
Odbor je ignoriral stališče kompanije, ki se ni hotela udeležiti zaslišanj o pritožbah. Montgomery Ward & Co. ne priznava veljavnost odloka vojnega delavskega odbora, ki jo bil izdan 6. junija preteklega leta.
J Odbor je s tem odlokom podaljšal veljavnost pogodbe z unijo United Mail Order, Warehouse it Retail Employees, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij. Vojaška avtoritete so prevzele trgovine kompanijo v Chicagu in šestih drugih mestih. Te so še vedno pod njihovo kontrolo.
Prizadeti delavci bodo ponovno uposleni. Vsi bodo dobili tudi plačo za čas, ki so ga izgubili po odslovltvl.
Amerika zavrgla volilno proceduro
Dogovor mad Rooseveltom in Stalinom preklfcan
...
Washington. D. Cm 4. apr. — Amerika ae jv na podlagi Roose veltove odločitve odpovedala volilni proceduri In ne bo zahteva la treh sedežev v svetovni orga nizaciji za vzdrževanje in zašči to miru. O ustanovitvi take organizacije >o razprava r}a konferenci Združenih narodov v San Franciacu, Cal. Pričakuje ae, da bo zgledu Amerike aledlla Rusija.
Rooaeveltovo odločitev je naznanil državni tajnik Edward R. Stcttiniua na konferenci a časnikarji. Ta v biatvu pomeni preklic dogovora mod Rooseveltom In Stalinom, kl je bil sklenjen na konferenci v Jalti na Krimu. Ameriška delegacija je bila v tem smislu informirana
Stettinius je zanikal govorico, da ao nastale poežkočo z Ruaijo in da bo konferenca v Sari Franciscu odložena, če bo vojna v Evropi zaključena pred 25. aprilom. "Ameriška vlada zavzema stališče, da hitri razplet vojaških in političnih dogodkov ne zahteva odložitve konference," Je dejal državni tajnik. "Konferenca je potrebna, da ao omogoči izvajanje načrtov, oavojenlh v Dumbarton Oaksu. Doslej se ni že nobena država v okviru Združenih narodov Izrekla za odložitev konference."
Po sestanku a časnikarji je imel Stettinius razgovore a |»o-alaniki Velike Britanijo, Rusije in Kitajske, katere je informiral o Rooseveltovi odločitvi. Konfe-riral Je tudi s člani ameriške delegacije. Stettinius jim je dal ra/mneti, da Je on, kakor Iloose-velt, proti odložitvi konference,
Radio Moskva je naznanil, da ni nobenega razloga za odložitev konference v San Francisco Ta naj so vrši na dohičeril datum, ker je gotovo, da bo izvršila svojo nalogo,
Nemiki letalec sestrelil ivedsko letalo
Stockholm, Avadaka, 4. apr. —-Pilot nemškega letala Je v ozračju nad južno ftvedako arsttelil švedsko letalo, katero ga je akušalo prestreči. Pilot švedskega letala ae je ubil, nemškega pa je pobegnil, Stockholmskl listi ao objavili poročilo o incidentu in ga obsodili kot kršenje švedske nevtralnoatl. ftvedska vlada bo poslala protest Nemčiji.
Domače vesti
Oblak
Chicago. — Glavni stan SNPJ je obiskala Betty Sadler, podpredsednica društva 780 SNPJ v Washingtons D. C., v spremstvu avoje svakinje Anne Miško iz Chicaga.
Nov grob v Pannl
West Newton, Pa. — Po daljši bolezni je 27. febr. umrl Jakob Krantz, star 73 let in doma iz Postojne. Zapušča ženo in otroke. Dva sinova sta pri vojakih. Pogreba se je udeležil sin August. ki služi v South Carolin!, sin Edward ae pa nahaja preko morja.
Is Clevelanda
Cleveland. -- V nedeljo Je v Euclidu umrl John Terškan, star 74 let in doma iz vasi Orle pri Ljubljani, odkoder jo prišel v Ameriko pred 42 loti. Tukaj zapušča hčer, v Genovi, O., brata, v starem kraju pa hčer in sestro.
Avto ubil dva rojaka
Chicago. — V soboto zvečer sta bila na vogalu Wolcott st. in Cermak rd. ubita dva prekmurska Slovenca od nekega avtomobila, ki je drvel z veliko brzino po Cermakovi cesti. Žrtvi sta Joseph Krampač, star 60 let, ki je bil na mestu ubit, In Peter Dominko, star 56 let, kl je umrl v bolnišnici. Oba sta stanovala na Blue Island avc.
Nova grobova v Mlnnaaotl
McKinley, Minn. -r Tukaj je umH Louia Žitnik, rojen nekje na Dolenjskem, Star je bil 69 let in član društva 175 SNPJ. Zapušča sina (pri mornarici). — Umrl Je tudi Andrej Slahtlch, pionir te naaelbino. Zapušča tri ainove in tri hčore, val odraali. Bil je znan kot dobor kovač pri več družbah, dokler ja mogel delati, Pred par loti je izgubil nogo in zdaj je dobil počitek za svoje težko dolo.
Sabotaža se širi na Norveškem
2elezniiki mostovi in naprave razdejane
London. 4. apr. — Norveški rodoljubi ao udarili naglo in nepričakovano in razbili železniške mostove, poataje In druge naprave, Sabotaža jo zavzela ogromen obseg In rezultirala v izolaciji 200,000 nemških vojakov.
Norveška vlada poroča, da je Oalo, glavno mesto, odrezano od pristanišč na Južni norveški obali. Vzelo bo več tednov, proden bodo železniško proge popravljeno.
Nemške čete, ki ao skušale zapustiti norveško krajo, da ojači-i" is^^rta^^airfi. zapadni fronti, so obtičali v |>okruJI-ni nu severni struni Osla, Besednik vlado Je dejal, da so aa-bo ter J i zadali težak udarec nemški okupacijaki sili nu Norveškem.
Huboterji ao pretrgali železniške proge in |M»rušili mostove v več krajih. Pristanišču« rneata llalden, Kredi ikstud In Moff so odrezane.
"Nemški iim|h»ii glede evuku-acije divizij Iz norveških krajev ao soizjalpvili," |»ravl poročilo. "Edino Trondhelm, loku na zapudticm obrežju, jo odprt Nemcem, toda ta je pod zavezniško pomorsko in lotalsko kontrolo, Huboterji so Invadirali celo Mandefjord, pognali z dlna-mitom v zrak železniški most in pretrgali železniško zvezo med tem mestom in T«»erisbergom "
Britšhi general ubit
na zapadni fronti
London, 4. apr. -General Tom G. Rennle, poveljnik pehotne divizije druge britake armade, je bil ubit na zapadni fronti, ae glaai uradno naznanilo. Ubil ga je drobec šrapnola, ki je treščil na tla v bližini proatora, kjer je general stal.
japonska bo 0d-nehala v brezupni borbi
Odločitev zaviti od ao-vjeteke Ruti je
VARNOST AZIJE IN PACIFIKA
London, 4. apr. —. Med diplomati in vojaškimi veičaki v Londonu prevladuje mnenje, da Japonska ne bo aledlla nacijaki Nemčiji na poti brezupnega odpora. Ona ju že zabredla v rea-no notranjo politično krizo in morda bo iskala sličen izhod kot ga je iskal maršal Badoglio v Italiji.
lato mnenje prevladuje med ruskimi voščaki o japonskih zadevah in ae omenja v diakuzljah o poteku vojnih operacij na Pacifiku. Kapitulacija Japonske so pričakuje po zaključanju voj-ne v Evropi, ko bodo japonaki militaristi in industrije! spoznali, da bi nadaljevanje vojne vo; dilo v katastrofo.
Stališče Japoncev bo v veliki mori zaviaelo od Ruaije in kaj bo ona atorila po zaključanju vojne v Evropi. Možnoat ja, da bo Moakva informirala ona japonske kroge, ki bi bili za nadaljevanje vojne In proti apre-jetju zavezniških pogojev, da ae niao odpovedali agraaljl v Ailji in na Pacifiku.
Drugi faktorji pridejo na površja, ki bodo morda liailUl odločitev. Sovjetaka Rusija lahko napovo vojno Japonaki, da zagotovi mir in varnoat v Aziji in na Pauifiku,	,
V Irfindonu m u ver Joni, de-ao bo Japonska podala in skušala rešiti, kar so bo dalo rešiti, s sprejetjem zavezniških pogojev, da se izogne vojni z Ruaijo. Na Japonskem se bodo našli ljudje, ki bodo skušali obvarovati maa-ta pred razdejanjem. To nl aa-mo mnenja britskih In ameriških krogov, temveč tudi sovjetskih.
Japonske aile na kopnem,
morju in v zraku ao atalno krhajo pod udarci. Očitno Je, da Japonska ne more nadomoatlti izgub. Njen položaj ae bo po-alabšul, ko bodo meata na japonski celini tarča dnevnih napadov iz zraka.
Delavska stranka odprla kampanjo
New York, 4, apr .—Ameriška delavska stranka Je odprla kam-
panjo, du dobi milijon podpiaov lita peticijo a pozivom na kon-gtes, naj odobri zaključke glede ustanovitve svetovno organizacijo za vzdrževanje miru, sprejeto na konferencah v I lumbal ton Oaksu, Mexico City-ju in Jalti. "Uvorjenl smo, da bodo ti zaključki omogočili uatanovitov organizacijo, ki bo zagotovila svetu varnoat, mir In blagostanje," pravi peticija.
Več dopuatov po zmagi v Evropi
Washington, D. C , 4. apr. — Jeuti A hrumier, načelnik orga-niracije vojnih veteranov, je de-jul, du bo veliko število vojakov dobilo dopusto, ko ho vojna v Kvropl zaključena z zmago zavezniških ali. , General J. A. Ullo, adjutant armado, Je informiral organizacijo veteranov, da ae vrne domov a front do 50,000 vojukov meeečno In da ae bo število povečalo po porazu Nemčijo.
Masne eksekucije na Dunaju
London, 4. apr. Poročila Iz ft vice trdijo, da ao nactyako avtoritete odredile maane ekae-kuclje sabo ter lev in defetlatov na Dunaju. Cec 4000 oaeb je bilo ustreljenih v zadnjih dneh.
prosveta
PROSVETA the enlightenment
OLASILO IN LASTWINA SLOVEMSKE MAItODME PODPOWIE
JEDMOTE
Organ of and publish* bySloTen» Mstlooal Benefit Sedet j
Narotntna ta Zdruiana driava Msvan Chleefa) la Kanado W 00 « Pol tela. »IJ« ta itrl tela, « Chte^e «-.Mtee £*Co»7«> saeelo teto. $3.7» aa pel tola* «a too""»»"
Subscription rata.: for tha Unitad States Canada M4» P" yaar, Chicago and Cook County WJ« per tow.
fortlon countries fi.00 pov yoar.	..
Cano ogl-o' po dogovom^Hokcpisl dopko* in ¿lankov 2 do vre*ejo. Rokopkrt lli.r.rne v-blna tir^a.^^ dnSnTposmi ltd.) so *m.jo poilljatalju la v sluiaju. ¿e )• priteW
Advertising rate. on «d unto licit ad articles will not bo
•uch as stories, plays, poems, etc« wUl be returnee le sanan by nslf-addro>aed and stamp* galopo
Naslov na vsa. kar Ima stik s Ustom«
PROSVETA 3S67-69 So. Lawndale A*s« Chicago 23. Illinois
MEMBER OF THE FEDERATED PRESS
pa tu m v oklepaju na primer (April 30. 194S), poleg vaiega imena „« naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovile jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Zaroka brez poroke
Mirt
Glasovi
ČETRTEK, S. APR TT . a
• /> a
IP IZ
naselbin
Nekoč h ta se dogovorila lev in lisica, da bi bilo pafnetno in dobro za oba, če bi se pobratiinila in si napravila svoje ognjišče v skupnem brlogu. Napravila sta nekakšno pogodbo, v kateri sta si obljubila večno zvestobo in se zaeno tudi zavezala, da bosta v bodoče oba skupno hodila na lov ter pomagala drug drugemu kot najbolj idealna zukonca. Lev bo pomagal lisici pri grabljenju kokoši, lisica pa levu pri davljenju ovac. Na ta način bosta nagrabila čim več plena, ki ga bosta nosila vsak v svoj kot in se z njim mastila.
Ta pogodba je imela veljati za ves levji in ves lisičji rod. Privedla naj bi do nove pobratimije in velike prosperitete v skupnem brlogu, v katerem je lev ¿e vedno ostal gospodar. To pravico jnu je lisica tudi svečano priznala v pogodbi, misleča si seveda, da bo leva že kako prevarlla. Enake misli so rojile po glavi tudi levu. Zvitorepka mu lahko veliko koristi pri lovu, kajti bo motila ovce, ko jih bo on zalezoval. Ce se pri delitvi plena v brlogu stepeta, jo bo on lahko potisnil v njen kot. Z drugo besedo: ta pobratimi-
ja mu ne more škodovati, koristi mu pa lahko.
★ * *
Tako nekako se nam vidi tudi nova zaroka, katero so sklenili v imenu dela in kapitala Philip Murray,, William Green in Eric A. Johnston. Prva dva sta jo sklenila v imenu CIO in ADF, drugi pa v imenu Ameriške trgovske zbornice.
Po mišljenju vseh dobrih ljudi ima ta pogodba nove pobratimije med onimi, ki posedujejo le svojo delovno silo, in onimi, ki posedujejo vse industrijsko in finančno bogastvo, prinesti deželi po tf j vojni ne *am<> industrijski mir, marveč tudi splošno blagostanje. Te želje so lepe, lahko tudi krščanske, toda so brez mesa in hi vi. V realnem razrednem svetu se bodo razblinile kot sanje, ali pa se bodo izkazale kot «lepilo delavstva, predvsem pa njih voditeljev.
Ta pogodba "miru" je spisana kot načelna izjava in vsebuje sedem točk. Uflfyrà vseh so najglavnejše točke, v katerih je nagla-šeno načelo privatne lastnine in "sistema privatnega konkurenčnega kapitalizma," ki moru biti tudi v bodoče podluga vseh gospodarskih aktivnosti, za grmudenje privatnega profita, seveda. V zameno za podpiranje kapitalizma pu je delavstvu priznana pruvi-ca do organizacije in kolektivnega pogajanja.' Oby stranki tudi izražata željo po mirni poruvnavi industrijskih sporov, enako tudi po veliki zunanji trgovini, za iazvoj katere naj Amerika pomaga pri rehabilitaciji po vojni porušenih držav in zu ponovno zgrad-IIjo "zdruvegu ekonomskega «istema"-—seveda kapitalizma, kajti vu»k drug sistem je "nezdrav." Obe stranki se tudi izrekata za novo svetovno orgunizucijo za "ohrano miru."
Na podlagi tega dogovora bo orguniziran skupni odbor organizi-tanega delavstva in delodajalcev, ki bo delovul za promoviranje naglašenih principov. Odbor bo štel "15 aH 20" članov, seveda glavne voditelje CIO In ADF 1er vplivne predstavnike ameriškega kapitalizma.
* * *
Po nušem mnenju tu poskus Munayju, Greena iii'Johnstona za pobratimijo med delom in kupitaloin sliči vsem podobnim poskusom v preteklosti s strani "dobrih" ljudi. Pred več desetletji so "dobri" kapitalisti s pomočjo Gompeisa ustanovili Americun Civic Fedetation s «ličnim programom kot je ta "načelnu izjava." Namen te federacije je bil—odprava runednega boja, sevedu brez odprave razredne družbe!
Tudi namen te pobratimije med predstavniki organiziranega delavstva in kapitala je odprava razrednega boja. In ta boj se nuj odptavl na ta iyičin, da se skuša še bolj utrditi rar.ctnlno družbo! t;i cen in Murray radi svojega konservatizma tega seveda ne vidita, Eric Johnston pa hoče veljati za "liberalnega" kapitalistu, On je podoben levu v zgorajšnji btojkl. On «e zaveda, da kapitalizem nima ničesar izgubiti s takimi "i>obratimijamt,M pridobi pa lahko s tem. če ima delavske voditelje idejno na «vojl strani.
Da s to zaroko ne bo poroke, «o že pokazali voditelji Ameriške podjetniške zveze, ki je besednica velekapitala v isti meri kot je Amcrišku trgovska zbornica predstavnica malega kapitala, predvsem "free enterprizerjev" na Mam «treetu. Na «odelovanje pri sestavljanju te deklaracije so bili povubljeni tudi predstavniki Ainrtške podjetniške »veze. Nien zastopnik «e jé udeležil le prvi koufeienct. potem nič več. Nien predsednik je tudi odklonil povabilo. da se pridruži Johnstonu, (îievnu in Murruyju in podpiše dokument.
U kakšnega razloga no voditelji t>odjetniške zveze to odklonili, nam ni znano. Vsekakor pa U* da)e misliti, da velekapitulisti odklanjajo tudi vaako papirnato |M>bratimijo s predstavniki organiziranega delavstva, konaei vatlviu kakor so. In če to odklanjajo v taori|i, s) gotovo tudi v piakM zamišljajo drugačen industrijski "mir" kot Eric Johnston. Murray in Green. Iz tegu »ledi, du bo
njih načelna izjava ostalo I«* na papirju.
* * *
Kar ae delavstva tiče, take deklaracije niao v realnem življenju vtedne piškavega oreha. V razredni družbi bodo imeli le toliko pravice do organizacije in kolektivnega pogajanja kolikor si jo bodo sami priborili s svojo borbeno voljo, organizirano silo in razu mom In to ne samo na industrijskem, mar vet* tudi na političnem ■4)11. To je resnica poaebm» danes, ko politična oblast bolj in Ud, reže k»uh |toeamexniku. kakor «a bo tudi v bodoče. Kdor bo kon-Iroltral vlado, tisti bo tud« rezal kruh in delil pravico. T«» spozna nje bi bilo za delavstvo vet vredno kot tisoče deklaracij o pobra* ttmiji med delom in kapitalom, kar je v razredni družbi le slepilo.
POROČILO ZASTOPNIKA
Herminie. Pa. — To porodilo se bo največ tikalo mojega potovanja v okrožju VVheelinga, W. Va., nekaterih ohijskih naselbin, vključivši Bessemer in Shpron, Pu. Pričel sem pri rojakinji Šuštaršič, katera je ponovila Prosveto. Pripovedovala mi je o svojih sinovih in hčerki. Hčer je bolničarka v Angliji in je bila odlikovana za zvesto in vzorno službovanje. Eden sinov, po činu saržent, se že tri leta bojuje z Japonci, drugi je pri mornarici, tretji pa je prav skončal šolo v Chicagu. Tudi zet služi Strica Sama.
Marko Tekavec in Justin Mar-tinčič sta ponovila Proletarca. Tekavec mi je pravil, da dela v premogovniku, a zelo težko o-pravlja svoje delo, kajti eno nogo ima umetno. Dejal je, ako bi bilo kaj pravice, bi moral dobivati pokojnino do smrti, tako pa se mora truditi na stara leta. Justin Martinčič pa je prodal gasolinsko postajo in kupil drugi dom. To je storil, ker nima pomoči. Sin je namreč pri vojakih in se je pred kratkim izučil za letalca in je pripravljen iti v boj. Justin se bo od sedaj naprej pečal samo še s prevažanjem premoga. Povedal mi je tudi, da je sin njegovega brata Andreja iz Meadowlandsa avan-ziral za polkovnika, toda sedaj ni nič glasu od njega in vladt bojazen, da je bil ubit v bojih z Japonci.
V Strabanu sem srečal tudi Lesnikarjevega sina, ki je saržent. Nahajal se je na dopustu On je že napravil 35 poletov nac sovražnikovim ozemljem. Tudi Lesnikar je ponovil Prosveto, e-nako tudi Jos. Sajn, Pavel Posega, Fr. Tomšič, Jakob Paučič in m rs. Albenini. Tudi njen sir j« pri mornarici. Paučič je tudi še zdrav in ima odgovorno mesto. V Strabanu sem prenočeval pri Terčljevih. Mrs. Terčelj še zmirom ne more verjeti, da njen sin našel grob na dnu morja, dasiravno so bili tako ob veščeni od Vojnega departmen-<a. Menda se, je refilo iz ladje sanao nekaj višjih častnikov, ostali pa »o našli hladni grob ne dnu morja. Dotična ladja je čistila mine v japonskih vodah.
Iz Strabana sem se napotil Wheeling, W. Va. Na potu tja pa sem se ustavil najprej v Tri adelphiji, kjer sta rojakinji Gu zel in Novuk ponovili Proletar ca. Mrs. Guzel je upraviteljlca neke farme, kjer so čez poletje na počitnicah pohabljeni otroci. Todu letos ne ve, če bodo prišli na počitnice ali ne, ker je radi vojne prizadeto tudi to letovi šče. Novakovi pa imajo samo eno hčerko, a ona je zelo nadar jena in se pridno uči v šoli.
V Elm Grovu je ponovil Proletarca samec Verhovnik in prav tako vdova Peternel. Pr njen sem prenočil, kajti bilo je že pozno, da bi nadaljeval pot v Wheeling ali Bridgeport. Ona je pametna žena in je živela še v Avstriji mod premogarji, zato pozna delo strokovnih organiza cij In prav tako razume socializem. Zadnja leta pa je podpirala Roosevilta, ker je obljubi ljudstvu socialno zaščito. Rad Roosevelt! sta se malo spoprijela s Charleaom Pogorelcem, ko
je bil na potovanju. Dejala mi je, da je najbrže Charles še vedno hud, ker ji pošilui Proletarca na ime Joo in ne Jdsephine.
V Elm Grovu je ponovil Proletarca tudi Bogolin, poleg pa daroval $1 za Majski glas. Bur-nik in Krašovec pa sta ponovila Prosveto. Iz Elm Grova pa sem se napotil v Bridgtport. Naj-prvo sem se ustavil pri Joevu Šnoyu, da mi je dal potrebne informacije p naročnikih. Povedal ml je, da je njegova hčerka, ki je bolničarka, na dopustu, toda je nisem imel prilike videti, ker je bila sobota in je bila /doma. Joeva sem sicer videl še enkrat, in sicer v Društvenem* domu na BoydsviXlu, ampak radi računske revizije kluba, nisem imel dosti prilike, da bi se kaj več pogovoril z njim.
Na Boydsvillu je ponovil Pro-etarca Blaž Chesnik. Eden nje-goVih sinov je bil pri parašut-nikih, toda je bil v akciji zelo težko ranjen. Sedaj se zdravi v Angliji, drugi sin pa je pri mor narici in se rfbhaja na Pacifiku. Proletarca je tudi ponovil L. Gorenc. On je pred časom tako nesrečno padel, da mora še sedaj imeti vrat v mavcu. Frank Cerar in prav tako Krofličevi so tudi ponovili Proletarca. Cerar-jeva žena mi je dejala, da bi še vedno rada šla nazaj v staro domovino, ako bi se tam razmere kaj uredile. Ona zelo rada čita in je prišla v Ameriko po prvi ivetovni vojni.
H Prenočeval sem pri Krofliče-vih. Peter se počuti velikp bolje kot pred leti. Še vedno dela premogovniku. Med drugimi .stvarmi mi je pripovedoval, da je je nahajal v Ljubljani tedaj, ko so Nemci napadli Slovence in ubili Lundra in Adamiča. V Ljubljani je namreč delal tedaj :<ot mizar. Ena Krofličevih hčera je zaposlena v Daytonu, O., Micka pa je doma pri starših, dela pa v Wheelingu. Krofliče-v^a mama pa je še zmeraj koraj-ma in vesela in ima .vedno kaj zanimivega povedati. Obiskal sem še več drugih družin, toda nisem imel posebnega uspeha.
V bridgeportski okolici so i-meli zopet povoden j. Nekje v Bartonu se je odtrgal velik ob-
oglas v Majskem glasu in ponovil Prosveto. Tudi njegov sin dobro napreduje v službi Strica Sama, kajti postal je poveljujoči poročnik. Tudi Škofovi sinovi so še vsi zdravi in eden izmed njih je preko morja ter ima odgovorno mesto. V Bartonu je zbolel Bregant. Moral je iti na operacijo za kilo. Bolan je tudi Gros (?) že nekaj mesecev, a ga nisem imel prilike videti.
Iz Bartona sem se odpeljal v Power Point, kjer sem najprvo obiskal Matha Tuška. On je ponovil Proletarca in dal nekaj dolarjev za podporo listu ter naročil tudi pozdrav v Majskem glasu. Math, ki ima štiri sinove pri vojakih, ima sedaj poleg trgovine tudi pošto za Power Point. Pri Bogatajevih so sedaj tudi veseli, ker imajo doma sina. Menda se je nekoliko nogo pokvaril. V isti naselbini so ponovili naročnino na Proletar ca Tavčerjevl. Obiskal sem tudi druge rojake, toda jih ni veliko v tej naselbini, vzlic temu pa imajo svoj društveni ali narodni dom. S Tuškovo družino sem se peljal v Salem, O., kjer sem obiskal Mihevčeve. Toda imel sem smolo. V Salemu sem Stuš-kovemu fantu dejal naj me potegne do Mihevčeve farme, ki je tri milje od Salema ob cesti 14, ki pelje v Cleveland. Ko sva prišla tja, je fant hitro obrnil avtomobil, jaz pa sem se napotil v hišo, toda našel nisem nikogar doma. Kaj pa sedaj? Bilo je sedem zvečer. Šel sem na cesto in prosil avtomobiliste, da bi me pobrali, toda vse zastonj, nihče se ni hotel ustaviti. Ves utrujen se nato vrnem v Mihevčevo kolibo, kjer so mi domači psi delali družbo do polnoči.
(Dalje prihodnjič) Anton Zornlk, zastopnik-.
Slika kaše vojnega poročevalca JOHNA PHILLIPSA. ki se jc nahajal več tednov v Jugoalaviji z neko slovensko brigado. Tj d ga je pedlala revija Life. nedavno pa je poročal o svojih vtisih Da radijskem programu "March of Time."
"TRI SESTRE" V EUCLIDU
Euclid. O.—Progresivne Slovenke, krožek št. 3, v Euclidu se pripravljajo, da prosla^jo v nedeljo, 8. aprila, 5-letnico krožka v zadovoljstvo vseh. Ob tej priliki bo vprizorjena igra "Tri sestre", katero režira dobro poznani kulturni delavec Frank Česen.
Igra "Tri sestre" je marsikomu dobro znana, ker jo bila že večkrat igrana v stari domovini in prav tako tukaj. Toda v tukajšnji okolici ni bila vprizor-jena že od 2. maja 1. 1925. Tedaj je bila igrana v Stanešičevi dvorani v Collinwoodu, in sicer
RELIFNA KAMPANJA
Chicago. III.—Dne 14. aprila se bo pričelo po vseh krajih Ze-dinjenih držav z zbiranjem obleke in drugih potrebščin za narode, ki so prizadeti v vojni in ki najbolj potrebujejo pomoči.
Čikaški odbor te relifne agencije si je postavil gol, da zbere skupaj devet milijonov funtov obleke, čevljev, posteljnine itd. Temu odboru načeluje župan Kelly.
Od vojne prizadeti narodi silno potrebujejo naše pomoči, zato moramo vsi sodelovati v tej relifni kampanji. Kampanja se bo pričela 4. aprila in bo trajala do 23. aprila.
Odbor.
- „, ,, i za podporno žensko društvo lak, kar je povzročilo velik naliv, Woodman Circle št. 10. Takrat in napravil d^sti škode in sitno- j ge sti tamkajšnjim prebivalcem.
ni bilo Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd.
Vidite rojaki in rojakinje, da je skoro minilo 20 let in po 20 letih se pa marsikdo rad spomni, kako je bilo takrat.
Mogoče, da so bili. tedanji igralci boljši kot danes ali pa obratno. Zatorej vas vabim, da pridete igro "Tri sestre" pogledat in se boste sami prepričali, kateri igralci so bili boljši—tedaj ali danes. Morda bo kdo vprašal, kako to, da se tako dobro spominjam leta in dneva, ko je bila zadnjič vprizorjena ta igra. Spominjam se zato, ker sem tudi jaz tedaj igrala, in sicer prvič v Ameriki. Katero vlogo bom igrala sedaj, pa rajši molčim, ker želim* da pridete sami pogledat. 2elim, da bi bila dvorana Društvenega doma tako nabito polna, kakor je bila tedaj Stanešičeva. Zavedajte se, da je vaša navzočnost pri igri edino plačilo igralcem in igralkam, ki se trudijo in učijo igre. Nihče pa noče igrati praznim stolom.
Igre same ne bom opisovala, ker je to delo drugih, pripomnim pa samo to: Ko smo bili na zadnji vaji, je stopil na sredo odra Andy Božič (kovač), ki igra vlogo Franceta, in dejul: "Vsake vrste vlog sem že igral: očeta, kmeta, župana, kovača in žandarja, a sedaj pa imam prvič vlogo ženina in bom deležen enega poštenega poljuba na odru." Vsi smo se zasmejali, do-čim je Špelo, njegovo nevesto, oblila rdečica. Kako pa sc bosta poljubila, boste pa videli v nedeljo, zato ne zamudite le^e prilike.
Še enkrat vam kličem: ne pozabite priti v F.uclid na omenjeni dan, in sicer v Društveni dom na Recher ave. k predstavi Progresivnih Slovenk. Ves dobiček
. i.. .	. .	...	. .	»le predstave je namenjen za na-
Kitajski vojaki opasujejo prvo saUgalno k ami jonsko karavano. brate in sestre onkraj morja
ki ie po dveh letih In pol prvič dosegli Kilajako po novi Lldovl	^ takojšnjo pomoč. Torej je vacant!. katera je bila sgrajena Is Indije skozi Burmo. Kamijonl	ša dolžnost, da nas pridete po-(trueka) ao bili sorajenl v tovarnah General Motors Corp. po članih	gledat Na svidctlje, avtne unije UkW-CHX ' ' .. - ^ /	_^M.rion Baahel.
Frank Wačko mi je pravil, da so imeli tri pedi vode v kuhinji. Iz Bridgeporta v Boydsville so <e morali voziti s čolni. Vsa o-kolica je izgledala kot veliko jezero. Eden Blatnikovih sinov, po činu poročnik, je bil na dopustu. On uči vojake in je zelo simpatičen mladenič. Mati je zelo vesela njegovega napredka in je ponosna nanj. In katera mati ne bi bila! Mrs. Klančnik je ponovila Prosveto in Proletarca, enako rojakinja Smrdel iz Blaina. Ona je ponovila naročnino, dasiravno ji še ni potekla. .
Joe Skoff, pri katerem se prenočeval, me je peljal k Johnu Sodnikarju, ki ima gasolnisko postajo in gostilno. On je poprej stanoval v Boydsvillu, potem pa je kupil od starega Primožiča poslopje, ki leži ob cesti št. 250, katera vodi v Cleveland. Gasolinska postaja se nahaja pri Barton rd. Sodnikar je naročil
PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO
West Allis, Wis. — Bratu Kuhlu sem poslal vsoto $76, katero so darovali za pomožno akcijo sledeči po $5: Frank Kralj, Lamberth Bolskar, Anton Ujcič, družina Čerlnelich, Louis Bow-etz, Anton Erste, Frank Pla-novšek, družina Jamnik, Frank Kregel, Louis in Frances Mik-lich, Apolonia Wenzel iz Prairie Dushiena. Ostali, po številu trinajst, pa so darovali manjše vsote.
Darovalci so povečini gostilničarji, ki so člani društva št. 104 SNPJ, nekaj trgovcev in članov št. 104.
V imenu društva izrekam najlepšo zahvalo vsem skupaj in upam, da boste ob priliki zopet darovali za naše trpeče rojake v stari domovini. Dolžnost nas vseh je, da darujemo in čim več pomagamo našim bratom in sestram v križani Jugoslaviji.
Joeeph T. Turek, tajnik št. 104.
VOLKOVI TULIJO . . .
Arcadia, Cal. — To je zdaj mera in vaga. V A. D. z dne 9. marca sem čital "Poziv dobrim srcem!" Med drugim sem bral tudi te vrstice: . . ali ne bi mogli ^ricriški £lovenci pomagati in poslati pomoč za najbolj potrebne? Razumeli boste, kako bomo potrebovali po vojni zlasti inteligence. Poslali pa bi lahko preko Vatikana." Tako piše neki jezuit Prešeren iz Rima in prosi ameriške Slovence pomoči zanj in njegove tovariše, ki so pribežali v Rim, češ, da se niso hoteli pridružit* partizanom.
Zveza slovenskih župnij sedaj apelira za pomoč za te rojake, ki so se zatekli v Rim.
Vsi ameriški Slovenci, ki smo del slovenskega naroda v stari domovini, naj damo pomoč samo 30 duhovnikom in 270 njih privržencem, a tisti narod, ki je namočil zemljo s svojo krvjo in šel skozi neizmerno trpljenje, naj pa prezremo. Taka je etiko naših klerikalcev! Njim jc bolj pri srcu in več vredna peščica jezuitov v Rimu kot pa križani slovenski narod v stari domovini. Pomagajmo jezuitom v Rimu. ne pa slovenskem narodu v Jugoslaviji! To je ljube/en do svojega bližnjega! To je krščanska etika*
Ameriški Slovenci so ustanovili SANS in pomožno akcijo z namenom, pomagati slovenske-
mu narodu v stari domovini, ne oziraje se na prepričanje, torej dati pomoč narodu v splošnem, toda slovenski župniki so nato ustanovili Zvezo slovenskih župnij, in sicer z namenom, da bodo pomagali samo svojim privržencem, ostali narod pa naj pogine od lakote in bolezni. To je dvoj-na mera slovenske duhovščine
ZSŽ ima vso pravico pomagati svojim privržencem, saj ima dosti denarja, kajti ob božiču in veliki noči so kolekte bogate. Toda če bi ta reakcija imela le malo etike in ljubezni do svojega bližnjega, potem se ne bi zaletavala v SANS, ker ta ustanova deluje za ves slovenski narod v Jugoslaviji.
Slovenski narod v domovini še ni bil nikoli toliko potreben pomoči kot je danes, zato moramo iti naprej z našo akcijo, oz-kosrčno reakcijo pa prezrimo. Toda prišel bo čas, ko se bomo spomnili te dvojne mere naših "velikih kristjanov." Narod bo spoznal, kdo je kdo in si zapomnil, kdo mu je pomagal ob uri njegovega najhujšega trpljenja.
V uredniškem članku v AD z dne 10. marca pa piše Gabrov-šek o malikih, češ, da slovenski naprednjaki verujejo v malike kot so Tito itd. Ne vem kaj je Gabrovšek, ali je kapucinar, jezuit ali kaplan, vem le, da ima pravico maševati in vem tudi, da je demagog prve vrste. Ce kdo verujeje v malike, so to katoličani: po kolenih se plazijo okoli svojih lesenih malikov, a zaeno verujejo v papežovo nezmotljivost ter ga častijo kot Boga. Ali ni to malikovalstvo? V tako malikovalstvo naprednjaki ne verujemo, ampak dajemo priznanje ljudem kot so Tito, "Stalin, Roosevelt, Kristan, Adamič, ker oni delajo za zboljšanje razmer vsega človeštva. Da. mi spoštujemo ljudi, ki so spoštovanja vredni,'vi pa kar imejte svoje malike, kajti če te izgubite, potem boste izgubili vse.
Rev. Černe, ki je prišel iz sU-re domovine, je povedal tri resnice: da se tu preganjajamo za oslovsko senco, da so partizani j s Titom na čelu pravični in pošteni ter v resnici pomagajo narodu in da i*r»a stric J"» močno roko, s katero bo P01™' gal tudi Slovencem do lepštg» življenja.
Pisec ne da rad priznanje človeku, če ga osebno ne pozn..m. i posebno duhovniku ne, t<di Cernetu gre vse priznanje m čast, ker jc povedal resnico, ker je Černe povedal resnico. J* rovtarski župnik iz Newbur«w udaril po njemu.	1)1
za rovtarskega župnika, da h' ne preveč repečil, kajti in»Jv liko masla na glavi in kdor n« z maslom na sonce, sc mu kaj neprijetnega^lil vera, kakšno vlogo j
pri slovenski banki.
John FlllP*
d. m**:
■ on igral
WHERE THE FUEL GOCS
AN AIRPLANE ENGINE •p its own weigh* lo im abone 2 honra.
IZ UBADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3tW W.Sttk Straat Chicago. I1L
Ralifna «keija WRFASSD Meseca februarja je Vojni re-
,iini fond Američanov južnoslo-Lkei>a porekla prejel iz raz-h vTrt $72.434.21 za takojšnjo narodom- Jugoslavije. Skupni nabrani prispevki v gotovini tekom prvih pet mesecev Suvanja znašajo $403.762.73. Razni prispevki v marcu so znašali nad $40,000. kar znacidase nabrana vsota bliža POL MILIJONU DOLARJEV.
Do 30. marca je bilo od naše strani prejeto in odposlano v ewyorski urad $80,263.48, kate-o vsoto so .nabrale SANSove jxxjruznice ali pa darovale organizacijo in posamezniki.
Zadnji teden v marcu smo prejeli največji prispevek od e-dine SANSove podružnice v Kanadi, štev. 90 v Kirkland Lake, Ont., znesek $200 kanadske valute, oziroma $177.49 ameriške vrednosti. Obenem je ta podružnica plačala tudi $52 članarine. Za pomožno akcijo so darovali: Po $25 Anthony Kraje; 30 $15 Ivan Žužek, Frank Meie, loe Balkovec, Frank Lovšin, <jck Kuzma in Maks Skube;
$10 Frank Račič, John Sterk, Matija Špehar in Martin Novak; jo $5 Anton Gliha, Dominik Maček, Frank Pust, John Mal-. č, Rudolf Brozovič, Franc Te-kavec in Alojzij Žagar. Pet dru-jih rojakov je prispevalo vsoto 110 (po $1, $2 in $3). Vsem tem darovalcem, kakor tudi nabira-teljem naša iskrena zahvala.
Ta teden nas je v uradu prijazno iznenadila naša zavedna rojakinja in glavna odbornica SANSa sestra Helena Kušar in izročila za pomožno akcijo ¡53.25. Med slamnikaricami in delavci pri tvrtki Sebastian Hat Co., kjer je uposlenih veliko na-ih slovenskih žensk in deklet, je nabrala vsoto $33.25, družba je darovala $10, a mrs. Kušar pa je dodala še iz svojega žepa 10. M. Vesel je darovala $5, pet oseb po $2, sedemnajst po 1, pet oseb pa manjše vsote. Tajnik podružnice štev. 54 v 5outh Chicagu, brat Jakob Br-javac, nam je poslal ček za ¡25.00. Anton Skul je daroval John Levstik iz Roselanda pa $20.00. Tajnik je tudi izrazil upanje, da se bodo mogoče prebudili še drugi rojaki v omenje-ii naselbini in izdatno podprli
0	potrebno akcijo.
Pri podružnici štev. 25 v Chi-ajju je darovala sestra Marion
1	um $25.00. Denar je izročil jnik lokalnega pomožnega odira brat Louis Zorko. Sestra rum je že večkrat prej prispela večje vsote, bodisi za pomožno akcijo ali za SANS.
frank Lipar, Hyndsville, N. Y., nam je poslal za relif vsoto $10, obenem pa tudi $5 članarine za sebe in svojo hčerko Florence. Oba sta postala člana-t-large.
Dr. Frank J. Kern iz Cleve-landa, naš častni odbornik in pnden podpiratelj SANSa, nam
)' poslal $50, da ga obrnemo ^ najpotrebnejši namen. Kot travnik je dr. Kern zelo zahlen h svojimi pacijenti in se m mo^el udeležiti seje SANSo-^ i lavnega odbora. Za Veli-" n"< se je SANSa spomnil na Wo efektiven način.
Narodna kampanja sa oblačila
*es mesec april se vrši po

vseh krajih Amerike nabiranje oblačila, obuvala in odej za reveže vseh delov sveta, kjer se vršijo krvavi boji. Imenuje se United National Clothing Col lection for War Relief IN NA-ČELJUJE JI znani industrialec Henry J. Kaiser. Cilj te kampanje je 150 milijonov funtov oblačila in obuvala. Pri delitvi bo upoštevana tudi Jugoslavija
Mi priporočamo našim rojakom, da se po svoji možnosti od zovejo apelom in prispevajo u-porabno obleko ali čevlje. Obenem apeliramo, da se pridružijo onim, ki so se prostovoljno priglasili za sortiranje in pakiranje nabranega materiala in jim pomagajo.
Geslo kampanje je: What can ycu spara that thay can waar?
Olade revija "Liberation"
SANS je naročil večje število iztisov revije "Liberation," v kateri so slikani razni prizori iz Jugoslavje, a največ iz Skaveni je. Iztisi bodo poslani na tajni ke vseh naših podružnic in bodo naprodaj.
Če si kateri izmed čitateljev naročiti to revijo, nam naj poš Ije denarno nakaznico za 50 cen tov in poslali mu bomo iztis na ravnost na dom. To velja za naselbine, kjer ni SANSove podružnice. ,
Obletnica invssija Jugoslavija
Dne 6. aprila bodo minila štiri leta, odkar je nemška in italijanska drhal prihrumela nad Slovenijo in Jugoslavijo in pričela na debelo uničevati slovenski narod. Vsa znamenja kažejo, da bo po štirih letih križe-vega pota in Kalvarije stara domovina osvobojena — mogoče že v nekaj tednih. Upajmo, da bo tako.
V	mnogih krajih Amerike se bodo tedaj vršile večje ali manjše prireditve v.prid stare domovine. Naše misli bodo poletele nazaj v rojstne kraje, k našim sorodnikom, znancem in prijateljem. Slavili bomo one, ki so se tako odločno uprli sovražni pohoti, trpeli, krvaveli in umirali za svobodo svojega naroda; obžalovali pa bomo one, ki so v najhujši uri svoje domovine mislili le na sebe in so se tolike spozabili, da so sovražniku celo pomagali v borbi proti svojim lastnim bratom. Za te nesrečneže bo dan osvobojenja Slovenije dan pogubljenja. Kajti sodil jih ne bo samo slovenski narod, temveč vsi zavezniški narodi, ki bodo obračunali z izdaji-cami.
Na naše člane apeliramo, da vse take prireditve v velikem številu posetijo in se trpinov v stari domovini spomnijo tudi s finančnimi prispevki.
Važne prireditve se vršijo v raznih krajih, tako 14. aprila v Brldgaportu. Ohio, 7. aprila v St. Loulau. 29. aprila v Chicagu ln Strabsnu, maja meseca v La Sallu itd.
Če bo mogoče, bomo skušali pripeljati na te prireditve tudi govornike iz stare domovine, ki se bodo udeležili delavske konference, mladinskega kongresa in pa mednarodne konference v San Frančišku.
Mirko G. Kuhal, tajnik.
V	Prosvatl so dnevne svetovna ln delavska veatL AH JU» čitata vsak dan?
Amariiki vojski čistijo nako precej rasblto nemško mssto sad* njih ostankov Hitlerjeva "nepremagljiva" armada.
Bitka pri Drazgošuh
Domača fronta
Kljub
V**J propagandi sa uvadanja pr lall naga dala. Ja v daiall
Office of War Information Washington, D. C.
I AM AN AMERICAN DAY
Washington. — "I Am an American Day/' slavnost državljanstva Zedinjenih držav, bo praznovana v vseh občinah dežele na dan 20. maja 1945. Po-svečana bo pred vsem onim državljanom, ki so bili naturalizi-rani šele nedavno in so postali polnoletni, ter bo obenem tudi prilika, ob kateri se bodo vsi Amerikanci iznova zavedli idealov ameriškega državljanstva.
Slavnost "I Am an American Day" je bila ustanovljena s kongresno rezolucijo, sprejeto v maju 1940 in je objavljena vsako leto s proklamacijo predsednika, kateri so pozvani vsi uradi vlade, federalni, državni in lokalni, da sodelujejo z najrazličnejšimi lokalnimi javnimi, vzgojnimi in patriotičnimi skupinami vsake občine v svrho prireditev, ki pospešujejo razumevanje državljanskih pravic in dolžnosti: • »m h
Lani so bile prirejene ceremonije priznanja državljanstva v skoro 800 občinah, a prisostvovalo jim je skoro 3 milijone o-seb. Letos računajo, da bodo priredile občine v preko 1000 krajih ceremonije priznanja državljanstva. Približno 2,000,000 oseb, mladih mož in žena je doseglo starost državljanske odgovornosti in državljanskih pravic teku preteklega leta. Preko tega pa je bilo še 366,000 mož ln žena, rojenih v tujini, naturali-ziranih v preteklem letu. Do zdaj je bilo naturaliziranih 102,-149 članov oboroženih sil, med njimi 11,493, ki so bili naturali-zirani na bojiščih v Evropi, severni Afriki, na Srednjem vzhodu, v Perziji in na Tihem oceanu.
•
PET ZAHTEV STRICA SAMA
Washington. — Vlada mora zahtevati ta teden od svojih dr-žavljanev, da:
Izpolnijo eno od 2,100 važnih mest v 50 tovarnah, ki izdelujejo raketne granate. To novo orožje je potrebno v rastočih količinah.
Poiščite skupaj s svojimi sosedi prazne prostore zs skupna vrtove. Od 26. msrca nsprej bo vaš lokalni ration board sprejemal prošnje za dodelitve dodatnega bencina za obdelovanje vrtov zmage.
Dajte popraviti vsak ie uporabni avtomobilski obod, da ne bo prišlo do resnega poloma avtomobilskega prometa.
Hranite in uporabljajte večkrat vse vreče iz papirja in o-mota. Pomanjkanje celuloze naznanja naraščanje pomanjkanja papirja za civilne potrebe.
Pomagajte Rdečemu križu Ogromni program za pomoč našim vojakom je popolnoma od-viaen od prostovoljnih prispevkov za If4.\ nsjmanj 200 milijonov.
POLICIJSKA URA
Washington. — Paul V. Me-
ne delavcem nočnih obratev vojne industrije, sorodnih obratov in važnih civilnih podjetij, izvzete določb policijske ure ob polnoči. To pa ne sme privesti do tega, je poudaril McNutt.'da bi tvorila izjemo podjetja, ki dajejo hrano pred vsem ljudem,
ki iščejo zabave.
•
"ZAKON ŠTORKLJE"
Washington. — Dr. Martha M. Eliot, pomožna načelnica urada za otroke v ministrstvu za delo, je poročala o priliki druge obletnice sprejetja zakona v kongresu, ki je določil v to svrho prve kredite, da je prejemalo v teku prvih dveh let poslovanja programa za porode in nego dojenčkov tri četrt milijona žen in dojenčkov, pripadajočih članom naših oboroženih sil, nego odgovarjajočo temu programu. Dr. Eliot je dejala, da je skupni znesek kreditev tega zakona "štorklje" zdaj že blizu $70,000,000, tako da "plačuje Stric Sam zdravnika in stroške bolnišnice približno vsakemu šestemu otroku, rojenemu v teh časih." Dr. Eliot ceni, da je skrbel program za porode in nego dojenčkov že za približno pol milijona dojenčkov, dočim jih je približno 200,-000 na poti; nega zdravnika, bolnišnica in bolničarka, vse to je preskrbljeno materam v času, ko nosijo, pri porodu in še šest tednev po porodu. Razven tega pa je skrbel program tudi za 75,000 bolnih otrok. Dojenčki imajo pravico do nege skozi vse
svoje prvo leto življenjs. •
PAZITE NA STROJE *
Washington. — J. A. Krug, ravnatelj War Production boarda, poziva gospodarje hiš, lastnike avtomobilov, farmarje in mehanike, naj dobro pazijo na vse svoje stroje in jih dobro mažejo, da jim bodo trajsli skozi vso dobo vojne. Dejsl Je, da je treba posebno psziti na naslednja pravila:
Glejte, da bodo vali stroji delali; ščitite jih pred vremenom in rjo; redno popravljsjte vse hišne nsprsv«; dobro mažite vse krogljične ležaje; delajte skupinske vožnje in posojajte svoje naprave; prodajte stroje, katerih ne potrebujete.
POLITIČNI SESTANKI
Washington. — War Committee on Convention* ja odgovoril na vprašanje nacionalnih komitejev demokratske in republikanske stranke da so lokalni shodi vsake vrste dovoljeni brez vsakega pooblastila ali prošnje; pogoj je le. d« ne pride ns shod A0 osah it drugih kra-
več kot jev, ležečih Izven metne cona.
dotiČne pro-
ZNAMKE ZA BENCIN
Washington*— Dna 22 marca so postsle znamke A-15 es bencin veljsvne. Vask kupon A-15 je vreden 4 galone do 81 junijs; sedanja vrednost kuponov A o-stane nespremenjena. OPA zopet opozarja avt<>mobllisto in prodsjalee, da morajo biti kupo-
Božič 1941. Visok sneg je pokrival Gorenjsko. Cerkve so bile zaprte, polnočnlce ni bilo. Gastapo je ie posegel s krvavo roko med ljudi. Po ulicah so udarjali trdi koraki pruskih patrol, pt izoianih cestah so vozili kamioni in tanki. Ljudje so se zapiral) še pred policijsko uro v stanovanjske isdajalci ao se vlsčili okrov vogalev in prežali na besede.
Pri sv. Miklavžu nad Skofjo Loko pa je bila slovenska pol nočniea. edina na Gorenjskem. Cerkev je bila, natlačeno polna. Drobno zvonenje je plavalo v dolino. Svoboden pozdrav zasužnjeni zemlji.
"Reši nas Nemcev ..so pro sili ljudje in s solzami v očeh gledali partizane, ki so prepevali božične pesmi. • Nad cerkvijo je stal na straži partizan.
Nikoli ne bo tu Prus gospodar!
•	a •
"Se do pomladi izselite 70,000 Slovencev, ti kraji morajo biti spet nemški," se je glasila zapoved Gauleiterja Kutschcra. Preplah je zajel ljudi. Gestapo j« bil na delu. Ponoči Je vdiral v stanovanje ln odpeljaval družine, dolgi vlaki so vozili v internacijo^	i	,,31
Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Avtomobili, ki so vozili pregnance, so pričeli naenkrat vosi-ti pruske vojake. Skozi Kranj so korakale kolone SS-ovcev, is Celovca so pripeljali topove.
V škofjeloških hribih so se pričeli boji.
•	• •
Pod robotu Jelovce, v prelepi Selški dolini, med pašniki in visečimi njivicami, sredi hrušk in čreŠenj, so čepele Dražgoše, prijazna vas z dobrimi ljudmi. Zdaj je visok sneg zamedel vsa pots. Kljub temu so se od vseh strani zbirale partizanske edl-nlce in iz osvobojenih Draigoft in Pečevja napadali postojanke. V ljudeh v dolini Je bilo pričakovanje, Šepetaje so se pozdravljali meščani: "Partizani . . . Dražgoše . . . Pečevje . . . Svoboda , . ,M
Vsak dan so silile ivabske pa-trole proti Dražgošam. Vračale so se s krvavimi glavami, vedno več je bilo krlžev na kranjskem pokopališču. Partizani, ki jih Je vodil španski borec Jože Grego-rlč in Jim je bil polltkomlsar Stane Žagar, učitelj iz Dobrsve, zavrnili vsak napad. Toda
so
vedno nove kolone so prodirale od vseh strani. Od Radovljica, od Krope, od Škofje Loke, okrog 15,000 Prusov in Madžarov je grozilo Dražgošam.
» • •
'n	lamorctv ln šensk na ratpolago sa dalo v vojnih Nutt, ravnatelj War Manpower j ni primerno indorsirsnl, ds se
»«"uairis.h. toda so Jim vrst« saferts-poaabno samoraklm dels*, komisij«- je na/r,;,nil, da bodo j prepreči ne/akmito pmdsjanjc
restavracije, ki dajejo le joatvl-l kuponov. OWL
M*
Dne 9. januarja, še pred dnem se je pričel napad. Zagrmelo je 14 topov, ki so Jih privekli švu-bi, žvižgale so mine in zalajale strojnice. Svubi v belih plsičlh so pijsni nuskakovsll partizanske položaje. Toda ti so bili kot zid. Izza mej pod vasjo, izza skal ln hiš so se oglslale partizanske puške ln prevračale Pru-se v sneg.
Nad Rudnem so imeli Primi postavljen top: Ostrostrelec Bri-co, ki Je podrl Svuba na 400 metrov, je izbral pripravno mesto. Strel se je zlil med rsfall, Svuh pri topu se je zvrnil v sneg. Top je umolknil. Priskočil Je drugi, toda strel iz Bricove puške ga je položil poleg prvega. Svubi so besneli, toda do topa ni mogel nihče. Gestapovci so z brzostrelkami silili vojske nsprej. "Nemogoče!" je kričal nad njimi oficir, kateremu so pošiljali vojake v smrt. V prepiru Ja Ge* stapovec vzdignil brzostrelko in pobil upornegs oficirja.
Pod večer so spolzela po sne* gu psrtizanske smučarske pa* trole. Nensdoma so sa pojavili v belih hsljsh med Svabi, zala« jalu je strojnica in drzni napadalci so izginili v noč. Prepis* šeni so sa stiskali Svsbi, divje so preklinjali Gestapovci.
Css ps ja bil obupno mrzel, 30 stopinj mrsza ja bilo. Žene in dekleta Iz vssi so nosila partizanom ns položaja čaj ln jedi. V domu Je govoril Žagsr in rib-vduševsl borce in vsščane.
Drugi dan se je zsčel napad znova. Z vso silo so se zsgsnjall S vabi. tods do partizanskih |>o-ložajev niso mogli. Tri strojni-šks gnezda Jih niso pustila blizu. Henrik Biček, Mslu Krmelj in Tonček, trije mitrsljozci leže z vročičnimi obrazi za strojnks-mi. Ne vidijo ln ne slišijo dru-gegs kot Pruse v belih hsljsh, ki drve proti nJim, se opotekajo, krlče jurišajo ln padsjo pred njihovimi strojnicami. Trije ml-trsljezrf ln 300 mrtvih Svsbov.
Pesem o junaštvu, ki ne bo nikoli pozabljeno. Od treh juna kov živi le ie Tonček, gorenjski junak. Iz boja v boj, iz nupada v napad hiti, skozi vedno nov» zasede se prebija in vedno več je zarez na njegovi puški — zs vsskega Svaba ena.
Kdor gre skozi Dražgoše, sc ustavi pri Bičkovi skali. Tsn sta bila v zasedi brata Bičku proti katerim so zaman podile obupane Svabe gestapovske br sostrelke. Zaman so se zaganja II Svsbi proti njuni strojnici, d« skale niso prišli. Tedaj je bi) ranjen Henrik v glavo in noge "Ubij me," je prosil brate. "Ne!" Je govoril brat. "Moraš, drugače me dobe Sva. bi.M
Brat je molčal in streljal Ir streljal. In ko ni mogel več, j< izpolnil bratu željo.
Skala je dobilu ime po bratih Bičkova skala. Večen spomenik junaštva, zvestobe in bratovski ljubezni. „
Popoldne Je bil boj na vrhuncu. Rafali in streli so se zlivali v eno samo grmenje, Svabi so ie pridrll do partlzunskih položajev. Tedaj so partizani vzeli roke bombe ln jih pregnali nazaj.
Ponoči Ja odšel v dolino ml-tralJezeč Tone. S seboj Je imel deset tovarišev. V kozolcu so taborili Svabi. Naenkrat so zadr-drule strojnice, bombe so napravile iz vsegu skupaj krvavo gmoto. To Je bil Tone s svojo desetorico.
Tretji dan so se oglasili topovi Is vseh strani. Nemci so napadali z novimi silami. Med straŠ* nim strojnlčnim ognjem so se partizani umikali med porušenimi hišami. Zvonik Je bil ie davno podrt. V mraku si Je utirala partlzansku vojska pot v Jelovico. Prebili so obroč. Pet-nsjst Jih je ostalo v Draigošah, 15 ln 1,200 Prusov, ki so ostull ns bojiščih, TI so ležali krvavi ln trdi v snegu. Kot drva so Jih nslagsll na sani ln jih vozili v dolino. Ponoči so Jih propelja-vali na pokopališče. Kljub temu so izvedli ljudje o partizanski zmagi. Drsžgoše so bile geslo uporu v tistih dneh.
$1
so zajeli ljudi, so jih odpeljali s seboj, 4h pa*so jih zažgali s hi-iami vred. Starčke, žene in o-troke. Nato so podgane zidove razstrelili in kamne zravnali z zemljo.
Draigoš ni bilo več. Uničil Jih je nkuputor, kot je uničil na stotine vasi na naši zemlji. Ljudje so hirali po taboriščih, v duhu so gledali cvetoče črešnje okrog hiš in temne gozdove na Jelovici in umirali s hrepenenjem v srcih.
Toda partizani so ostali, vedno več jih je bilo, zaman jih je ikušal uničiti okupator. Streljal ie talce v Begunjah in obešal judi na kole sredi mest. # Toda i por je naraščal. Glas o* bojih / Dražgošah je šel po vsej zem-ji, dvigal je zavest ljudi, jih zpodbujal in hrabril, Kutschera «voje naloge nI iz->olnll. Bitka v DraŽgoiah trt •se, ki so sledile, so mu to preprečile.
• • *
To Je bila največja bitka in •muga slovenskih partizanov. Tri leta je od takrat. V neprodanih bojih, so popadali drai-joškl Junaki, komaj deset jih je tstslo.
Toda Titova armada nadaljuje njihovo delo, novo življenje klije na osvobodenih krajih. Tudi v Draigoiah bodo kmalu vzcvetele črešnje, med zelenimi travniki v bregu bodo zrastle nova hiše. Pod Bičkovo skslo pa bodo sedali otroci in si pripovedovali pravljico o draigoš-klh Junakih.
Tumo.
Slovanski poročevalec,"
19, januarja, 1945.
• • •
Nemci so pridrll v vas. Kar
SLUŽBA HIŠNIKA
S tam sa nasnanja« da )• Is-prssalano maato hišnika v glav* nam uradu SNP?. Kogar voaall tako dalo. naj sa namudoms prt* jlasl bodisi po talafonui Ročk-«vali 4904. sil pa pismeno. V pismu Ja treba navesti sdrsvstveno •tsnjo In starost, ta ima dmlino ln mogoč« kaka lskuinje v tam poslu. Slulbo Jo treba nastopiti takoj. Vso nadaljno Informacija v svasl s lam so dobi prt podpl ssnamu.
V. CAINKAR. gl. predsednik.

m
ss-
NERABLJENI
"VACUUM" ČISTILCI SO NUJNO POTREBNI!
Sedaj, ko so tovarnarji zaposleni z vojno produkcijo, postaja pomanjkanje električnih naprav vsak mesec hujše. Več ln več žensk, ki delajo nu vojnih delih in ki obenem opruvljajo tudi domača hiina dela, neobhodno potrebuje "Vacuum" čistilca, pralne stroje, likalnike, pečene« in drugo uelo-hranllno opravo.
Torej bodite jiati ijotičan delilec. Spravit« skupaj vse električne naprave katerih ne rabite, in Jih zamenjujte zu VOJNE znamke pri vašem trgovcu električnih naprav, On vzame tudi stare, pokvarjene nupruve, Jih popravi In spravi v delavno stanje.
Zapomnite si, VI s tem pomagate nekomu, ki po-trebuje te nuprave - vojne znamke pa bodo pomagale k zmagi vojne,
0	P O M n A : Commonwealth Kri lauf 1 Company fir k upu ja obrabljenih H«kin<nih naprav jta prodajo, ampak I« k vtnu--
1	jim pomus* MkuAkim tigov-rrm v ti*m putrijod^m-m nu-¿rtu.
COMMONWEALTH EDISON
COMPANY
RDEČA KOKARDA
Roman iz velik« francoske revolucije
STANLEY WEYMAN
(Nadaljevanj«)
Po teh besedah je zmajal z glavo, kakor bi se bil zdajci spomnil, da je preveč govoril, ter naglo odšel. Na svoje vprašanje po gospodu de Geolu in Butonu sem zvedel, da tudi onadva nista dobila sob in sta odšla k "Francoskemu grbu"; ker mi je pa samemu prijalo, da se ju začasno iznebim, sem sprejel gostilničarjevo ponudbo in sem si postlal v obednici, kakor sem vedel in znal.
Edina skrb in zagonetka, ki mi v tem trenutku ni dala miru, je bilo Louisevo vedenje ter čudna, nenadna izprememba, ki sem jo bil opazil pri njem. Izprva ves srečen, da me vidi, in poln nekdanjega prijateljstva, se je bil mahoma obdal s hladnočo in sovražnostjo, ki se je zdela še gospe Catinotovi tako neverjetna, da je ostrmela nad njo. Kar groza se je izražala v njegovem vedenju. Ali bi bilo mogoče, da bi bila ona umrla? Da bi bila Deniza . . .? Moj duh se je uprl tej misli. Trepetaje sem vstal z ležišča in begal po sobi do belega dne^ Slišal sem vse: klice nočnega čuvaja, bitje ufcflf zfoP niku in zdaj pa zdaj nagle korake, znakeYazbur-jenja, ki je vladalo po megtu. Toda meni je bilo malo do Fromenta, do rdečih, belih in trobojnih kokard; vse druge misli so mi rojile po glavi.
Hiša se je naposled predramila, toda jaz sem moral čakati do poldne, da se vrnem h gospe Cstinotovi. Dotlej sem se potikal po mestu in ogledoval stare zgradbe. Toda te stavbe, ki bi me bile ob vsakem drugem času napolnile z občudovanjem, danes niso mogle prikleniti mojih oči; in z nič večjo pozornostjo me ni navdajal pogled na gosto množico, ki je mrgolelo po 'ulicah ter se ustavljala pred krčmami in lepaki na zidovjih. Moje misli se niso mogle odtrgati od Louisa in od moje ljubezni. Ob prvem udarcu dvanajste ure sem potrkal na vrata gospe Ca-tinotove; ko je udarilo zadnjič, sem stal pred njo.
Le en pogled sem vrgel na njeno obličje pa mi je zastalo srce in beseda zahvale mi je zamr< la na ustnicah. Tudi ona je bila videti zmedena. Izprva sva le molče gledala drug drugega.
Naposled sem se po lili nasmehnil in napravil miren obraz.
"Vidim, gospa, da imate zame zle novice," sem izpregovoril.
"Res se bojim, da ne bi bile prehude za vas," je odvrnila s potrtim glasom. "Zakaj prav za prav nimam vobče nikakih."	»
"A vendar pravi pregovor: 'Nič novic je dobra novica,' sem dejal, ne vedoč, kako naj jo razumem. '
Ustnice so ji vzdrgetale, toda njene oči so ostale pobešene.
"Ne, gospa," sem povzel, čuteč, kako se mi krči srce, "saj ni mogoče, da mi ne bi imeli ničesar sporočiti. Ako ne drugega, mi vsaj lahhko poveste, kje morem govoriti z gospo de Saint-Alais."'
"Ne, gospod, ne morem vam povedati," je rekla s tihim glasom.
"In tudi ne tega, zakaj je postal gospod Louis mahoma tako sovražen nasproti meni?"
"Ne, gospod, tudi tega ne. In prosim vas," je živahno dodala, "če ste res plemič, prizanesite mi z nadaljnjimi vprašanji. Ko sem vas povabila, da pridete danes k meni, sem še upala, da bom mogla kaj storiti za vas. Kakor vidim zdaj, ne morem dati ničesar razen bolečine."
"In to je vse, gospa?"
"To je vse," je odvrnila z zemahom roke, ki je bil zgovornejši od njenih besed.
Se enkrat sem vrgel oči po sobi, nato sem
se obrnil proti vratom. A sredi poti sem se premislil.
"Ne;" sem vzkliknil strastno. "Nikamor ne pojdem, ne da bi preje slišal vse! Le kaj bi utegnili vedeti, gospa, da vam je tako zaj>e-čatilo usta? Kaj se snuje zoper njo, da se ne upate povedati? Govorite, gospa! Pozvali ste me k sebi, da mi nekaj razodenete. Ni dvoma, da je Uko."
Toda ona me je samo očitajoče pogledala.
"Gospod," je dejala, "ako molčim, molčim samo v vašo korist. AH naj bo to moja nagrada?"
Bil sem premagan. Brez besede sem odšel.
Ledeno razočaranje, ki mi je v prvem trenutku napolnilo dušo, se je kmalu izpremenilo v skelečo bol. Kakšen je utegnil biti vzrok te iz-premembe gospe Catinotove? Kaj so ji bili odkrili? V čem je bila skrivnostna nevarnost, ki je vplivala nanjo in na Louisa, da sta se bila odvrnila od mene kakor od kužnega bolnika?
Nekaj časa sem se vdajal črnemu obupu. To-da solnce, ki je preplavljalo ulice, me je kmalu na manj temne misli. Nimes vendarle ni bil tako velik, da bi bilo v njem nemogoče najti človeka!
Ko sem nekoliko oživel ob tej tolažbi, se je zdajci vzdignil za mojim hrbtom silen hrup: vpitje mnogih glasov in nagli topot nekaj stotin ljudi. Ozrl serti se in zagledal gosto množico, ki se je pomikala proti meni, mahaje z višnjevimi prapori, razpeli in banderi, «a katerih so bile naslikane Odrešenikove rane. Nekateri so prepevali, drugi kričali, a malone vsi so vihteli gorjače in drugo orožje. Izprevod se je naglo ; bližal, razlivaje se po vsej širini ulice; da bi se 1 ga ognil, sem stopil pod neki obok, ki mi je ponujal zavetje.
Z glušečim vpitjem so drli mimo mene. Videl skoraj nisem drugega kakor gozd razburjenih rok, mahajočih nad zagorelimi obrazi; a za trenutek sem vendar ujel z očmi trojico mož, ki so mirno korakali sredi gneče, čeprav so bili baš oni vzrok vsega trušča. Tisti, ki je stopal v sredi trojice, je bil Froment. Eden izmed njegovih dveh spremljevalcev je nosil talar, drugi, človek s predrznim obrazom, pa je imel klobuk bojevito potisnjen na uho. Za njima se je vrstilo do tri ali štiri sto glav ljudi, izmečkov mesta, beračev, vddkbjakih zlikovcev in drugih ljudi brez pravega poklica.
Ko
sem se naveličal gledati, sem opazil zraven sebe človeka, v katerem sem po čudnem naključju spoznal tistega, ki mi je bil snoči pokazal gostilno "Pri Louvru". Vprašal sem ga, aH ni ta, ki Je šer pravkar mimo, gospod Froment.	»H «čf ' 1 "
"Da, da," se je zarežal. "On sam—in pa njegov brat." •
"O, njegov brat? Kako mu je pa ime?"
"Nekateri ga imenujejo Fromenta Sirokoust-nika."
"In kam so namenjeni?"
"Danes bodo razgrajali pred protestantsko
cerkvijo," je trpko odvrnil. "Jutri pobijejo okna. Pojutrišnjem, ali vsaj kakor hitro bodo imeli toliko poguma, bodo pregnali vernike in nastanili v božjem hramu svojo posadko iz Montpellierja. Nato pridejo begunci iz Turina, upor bo popoln in preganjanje protestantov se prične iznova. Čudne stvari boste videli, ako Cevennci ne posežejo vmes."
"Kaj pa župan?" sem vprašal. In narodna straža? Ali bodo mirno gledali vse to?"
"Župan je rdeč," je kratko odvrnil moj so-besednik, "in dve tretjini straže takisto. Saj boste videli."
(Dalje prihodnjič.)
Spomini Krištofovega Pepčka
Josip 8uchy
Kako je Jerebov Matija zaklad kopal
(Nadaljevanje.)
Ni je bolj idilične doline, kakor je ona, ki se raztezu ob bregovih deroče Nevljice vse tju do pobočja zamekinjskih gričev in holmov. Potok sam na sebj s svojim žuborenjem in tajinstve-nim šumenjem, okrsjna cesta, ki vodi do sem In ki se tu l<*t v več potov in »tezs, okrašenih z znamenji in razpeli, kozolci, lične kmečke hiše, čijih okenca krasijo gsvtroie, rožmarin in nagelj, — znak, da biva v hiši brhko mlado, rdečeličho dekle —, vss ts slika idile na kmetih ti seie globoko v srce in dušo.
Tod je prebivsl stari Jerebov Matija, pristna kmečka «rca, o-benem z ženo Katro In sinovo-ma. Venomer je tehtal in tuhtal, kako bi se vendsr /< izkopal iz dolgov, ki so mu grenili življenje.
Nekegs torks je prišel po o-pravkih v mesto ter v Droikovi
gostilni sedel že dve debeli uri. Pil ni bogvekoliko, saj mu nI neslo, zastonj pa tudi ni hotel (Misedati v oštariji, češ. da ga ne bodo purgarji morebiti še o-brekli, da se hodi k njim le gret in počivat. Nak. tega pa ne. Zato je sedel že pri tretji četr-tmki cvičku in pomakal vanj ovsen kruh. ki gu je prinesel s seboj.
Tedaj so se odprla vrata novemu došlccu. Vstopil je v vezo štembov Pepe, .znan purgar-
*ki navihanec in dovtipnež, po poklicu ključavničar in hišni po-sestnik, seveda s pravico do kor-poracijakega premoženja. Le-ta mož je s svojimi, malimi. večno mehkajočimi očmi takoj našel piedmet svojim burkam in dov-tipom. "Dober dan, oča. no kaj p* pri vaa novega? Kaj ute denar prinesli v šparkaso?" — Stari Jereb je rarenčal nekaj nerazumljivega, hlastno izpil kozarček ter trešči) z dlanjo ob mizo, da »e je Štembov kar «pogledal. "Kaj me boš, raca purgarska, i/praševala Riti želodec ti.
Šment te nosi!" — "No, no oča saj vas ne mislim potegniti. Pa ko že vidim, da ste slabe volje, vam nekaj povem." Jereb se je nezaupljivo ozrl ter molčal "Oča, pri vas imate šac zakopan!" — "Kaj blebetaš, šleva ne umna, te uščenem, primaruha, da boš kar zvezde videl." ~ "Kakšen pa ste, za božjo voljo, dajte si vendar kaj dopovedati, potem še le govorite. Ce pravim. da je pod tistim vašim kozolcem tam za mekinjskim bor-Štom šac zakopan, je tako in z Bogom. Plačam!" Na videz o-gorčen je odšel. Kmalu za njim se je vzdignil tudi stari Jereb, kateremu zadeva z zakladom ni Šls več iz spomina.
Štembov Pepe Je imel dva vajenca v svoji obrti. Tema je naročil, naj nekaj dni zapored pod Jerebovim kozelcem ob dvanajstih po noči prižigata razno-bojne bengalične lučee.
Drugega dne je Štembov stopical po neveljski cesti blizu Jerebe» ve hiše ter venomer črtal s palico križe v cestno blato — toliko časa, da je Jerebovo pozornost naae obrnil. Nadaljeval je svojo pot vse tja do Jerebovega stoga, se ustavil, vzel iz žepa mero ter začel meriti ves prostor pod kozelcem. Jereb ga Je lovil z očmi.
MASHNO TO TAXI PAST in tha crucial battle for Goch, heavily fortified German front-line road center, a tank armada halts while orders to move on are awaited. It is in Goch that the Scots bass been carrying on ooe of the most important battles of the new Western Front campaign while the Canadians and British smash at Dulsburg, western portal of tha freat arsenaL British official photo.	—* "	.....t
Pripomnim kar tu, da je bila pred dobrimi petdesetimi leti fn tudi pozneje, morda je še dandanes, med našim prostim ljudstvom ukoreninjena vera v zakopane zaklade. Pripovedovali so, da tam, kjer je šac zakopan, večkrat v mesecu opolnoči gori luč in da je o božiču mogoče zaklad dvigniti. Treba je pa pri tem ravnati zelo oprezno, nihče se ne sme pritakniti posode zakladom in tudi govoriti ne sme. To je staremu Jerebu seveda bilo vse dobro znano.
Štembov je še tisto noč poslal oba svoja fanta pod kozolc. Točno z zadnjim udarcem neveljske polnočne ure se je začelo pod njim svetlikati sedaj v zeleni, sedaj v rdeči in modri barvi. — Odsihdob je bil Jereb uver-jen, da se mu Štembov ni nala-al. Bil je prepričan, da mora Itembov prav natančno vedeti, kako je s šacem in teden pred božičem ga je obiskal na njegovem domu v mestu. Dogovorila sta se, da se na sveti večer oglasi Štembov pri Jerebu in da pojdeta potem skupaj zaklad kopat.
Napočil je sveti večer. Štembov je res prišel. — Ko je odbila enajsta ura na vaškem zvoniku, je Jereb iz hleva potegnil svojo staro sivko-ter se v spremstvu sinov in Štembova napotil do kozolca. Že od daleč jim je migljala spreminjasta lučka. .
Štembov je že pred mečem zakopal pod kozolc velik, tesno zaprt lonec, ki ga je napolnil z ne posebno blagodišečo gnojnico. Lonec je bil podoben tistim, kakor jih na kmetih rabijo za kuho svinjskega futra.
Ko so prišli pod kozolec, je luč ugasnila, le tam izza me-kinjskega boršta se je začul sovin klic.
Jereb je začel kopati ter je kmalu dospel do trde plasti. Sedaj je grebel še skrbneje, naposled je skozi ročaje lonca potegnil vrv in to pritrdil na jermena, s katerih pomočjo bi potem sivka lonec izvckla iz jame.
Krava se pa le ni ganila. Tedaj je Jereb, spozabivši se, zaklicali hi!, nakar je sivka lonec potegnila iz luknje. Na drogo-
svojem Pepetu. Polno nagelj nov je viselo z okna nad brajdo.
Nočilo se je, ko se je Pepe počasi in oprezno približal hiši. Sezul si je čevlje in se pričel vzpenjati po latnikih navzgor. Že je dospel do nageljnov, ko se — zlomi trhla poprečnica, na kateri je ravno stal vasovalec. V strahu je z roko prijel za nageljne, da se je z ropotom porušila ograjica pod oknom, kar je seveda porazno učinkovalo na ves ta toliko negovani cvetni o-kras. Pepe sam pa je, hitreje nego navzgor, dospel na tla in sicer z glavo naprej, da je videl vse zvezde.
(Dalje prihodnjič)
Razni mali oglasi
vih so potem šac zmagoslavno nesli v hišo.
Ker je pa Štembov preokorno postavil lonec na mizo, se je od krhnilo dno in po mizi in sobi se je razlila smrdeča gnojnica.
"Zakaj niste molčali, očka, zakaj ste zaklicali "hi", sedaj pa imate na mesto zaklada —-—
Smola pri vasovanju
Cenetov Pepe je bil zavber in podjeten fant. Tudi priljubljen v družbi zastran svojih dovtipov in drugih čednosti. Seveda je od takrat steklo že precej Bistrice v Savo in Save v Črno morje. Čas pač hiti.
Pepe je v tisti kvartopirski družbi, ki jo je redno vsak večer posečal, pravkar napovedal pagat, ko se odpro vrata ter se v gostilni pojavi milo ličece no-votrške krasotice, Rakovčeve Tilke. Po pravici povedano, je Pepe že davno skrivaj vrgel oko na Tilko, pa doslej še ni imel uspeha.
Ni čuda, če je bil pri igri precej raztresen, skratka, izgubil je pagata v svojo škodo in v velikansko vesel je drugov, ki so Pe-
peta zaradi tega zbadali na vse mile viže.
Tilki, ki je bila v spremstvu staršev, je vidno ugajala zadre-! ga zalega junaka, zakaj oči so ji škodoželjno odsevale v neobi-j čajnem sijaju, kay je seveda po- ] vzročilo, da se je Pepe le še bolj zatelebal v dekleta. Prisedel je k Rakovčevim.
Beseda je dala besedo, liter je romal na mizo za litrom, da so' naposled postali vsi prav židane1 volje. Tilka je napela vse re-l gistre ženske zapeljivosti, ki je| ob takih prilikah vsem Evinim' hčeram svojstvena.
Je že moralo tako biti, ker, drugače se Pepe ne bi bil upal, že takoj prihodnji večer vasova-ti pri Tilki.
Rakovčevi sn stanovali v prvem nadstropju predmestne hi-j šice. V pritličju je stari Rako-vec prodajal mešano robo. Zadaj za hišo se je po latnikih, ki so bili v obliki okenc postavljeni ob zidovju. ovijala trta.
Nad latniki je bilo okno, za katerim je spala lepa Tilka ter (morebiti — kdo ve?) sanjala o
Houseman Wanted
We wish to announce thai there is a vacancy in the position as houseman In headquarters building of the Slovene National Benefit Society. Those Interested shall apply either by calling Rockwell 4904 or in writing as soon as possible, giving Information as to. the family, age and< health and possible expert-•n<5f^! iB^JiJWtfcsni. The position la to be ¿¡¡led at once. For sll further information in this connection kindly inquire at the office of the undersigned.
V. CAlNKAR. President.
Dekleta
in žene
dobe dobro delo v moderni pe-kariji na debelo. Čisti prostori in lahko delo. Dobra plača. Delovne ure si lahko sami izberete. Oglasite se pri:
Farm Crest
ČETRTEKj^apd,t ^ POMOČNICE ZA ZAKt^T
Stalno začasno delo. p^
edila in pomlvalke posod* * 6erih, nedeljah in piazmkih bv* dela. Oglasite se v Z * <* Office, 3rd floor	tni|j|,J>«*«
MARSH AL L FIELD & C0 I
nagradF
ako nam naznanite nekoga kl L dobro karo na prodaj au ^ kupim vašo karo in vam $50.00 posebej v gotovih ^
TeL Sealey 0C07
Po uri P. M-Juni».^
FARMA NA PRODAJ
Proda se 240 akrov obsegaj farma, polje izorano in p^/an Proda se brez strojev in bril! vine. Pet sobna hiša s pritličjem voda v hiši in druga po^J stala, hlevi itd. 3>* miJ* mesta in železnice. Proda se Z
zmerni ceni. Tel. v hiši_15 p 1?
Pišite za pojasnila na naslov lastnika: John Banovcc R r 1 Friendship, Wis. _(Adv
Bakery
4550 West Jackson St., Chicago
DELO DOBE
HIŠNICE "JAN1TRESSES"
Ženske za čiščenje
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ura zvecar. Vojno nujna industrij».
Rabimo tudi pomočnica v jedilnici
VPRAŠAJTE pri:
ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
;FAMOUSlClOSEvSHAVESIBy Barber.Sol
MiWLY-Mß* JSSIM C/mUK, FM HIN
uns Ai TER SrtTH, WAS NCI ASIO D6A0, SUT r CHASLtS FINKI PHYSICIAN in ATTKNCMNCt. SI- f
TO ACCÍfT TMI MATH VlftOtCT. fCR 2 MOUW.MI B&ATUiO INTO TMi MouTM AND «NAUV «VIVIO TMi OAdV.
'(■TV
T/£
ÜJt ET-	MI uta a ALI vf-
AND STiu KCKftld. WULl ON fATftûL t*«iS -bSSCD A MMft AT HIM. HUM Si£ Nfi fT LASO AT MrS FW, CAVÍ IT A MifYv tfOC-TM« Mit$Al ORoWfO BCTWKM TXf HUNS
L AND tmopto:: ...


i


BARKER SOI SAYS:
f NOT ©VI« YtT/ «a
[stay on voue mi joe." > •

TISKARNA S.N.P.J.
■prejema vas
v tiskarsko obrt spadajoča dela
' Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskirnt .... Cen« smerne. unUsko delo prvs vrsti
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
¿657-59 S. Lawndale Avenue . . Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklepu 12. redna konvencije se lahko naroči na list Proirsio Is prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov la ena družina k eni ouoi-nini. List Proeveta slana sa vas enako, aa ¿lana ali nečlane M 00 m eno letno naročnino. Kei «a člani ša plačajo pri asesmenlu 11 JO u tednik, m Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI viroks. rs«, da Ja li»i pradrso ss člana SNPJ. List Proeveis Je vaša lasiaias to
družini »«kdo. ki bi rsd čiial Ust vsak dan. e J5S ,io,~kak<>»" hitro kateri teh članov prenehs biti ¿1« SNPJ, uil če se preseli pnrf/>d družine in bo zahteval sam svoj tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, kl je tako »kup« naročena na dnevnik Prosveto, lo takoj naznaniti upravniitvu Itota. in obenem doplačati dotično vsoto liatu Proaveta. Ako tef« «• stori, tedaj nora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku.
Cena listu Proaveta )ei Za Združ. države ta Kanado fl.00
1	tednik In
2	tednika In .____
2 tednike in......
4	tednike in____
5	tednikov la. ..
3.60
2.40 1.26 nič
Za Chlce«o ir okolico !• r ¡*
1	tednik in------ - - $
2	tednika in________________ J "
} tednike In-----------------J J
4 tednike In — - H! « tednikov in
•9.00
lil
Za Evropo je. ..
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vaoto dsnarjs Moner Order ▼ pismu ta al naročite Prosveto. llsL ki ie t s is isstoia»
PROSVETA SNPJ,	v
285* So. Lawndala Ara. Chlcago 22. IU.
Priloženo pošiljam naročnino aa Ust Preeveto veoto S-----—
1.	Ime----------ČL društva --------
Ifaalor m,	________-—
Ustavita tednik la «a pripišite k moji naročnini ed sledaM članov oso je družlaet
1----------------------& društva št —--
2.	------------------------& društva št-----
4. ----------------------------------A društva št--—
I.-----------------a
Nov naročnik Q