ISSN 0354 - 042 1 S L O V E N S K A P E D A G O Š K A R E V I J A 231 Januar, februar 2025 (dvojna številka) letnik XXXIV I www.didakta.si KOLUMNA mag. Barborič Vesel | SPOZNAVANJE BIOTSKE RAZNOVSTNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU dr. Kos | OBLIŽ NA RANO »RANJENEMU« SLOVESKEMU JEZIKU Rigler Šilc | IKT ORODJA ZA POPESTRITEV POUKA Seliškar Otrin UČINKOVITA PODPORA V STROKOVNI SKUPINI ZA ZGODNJO OBRAVNAVO OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Turner | UPORABA TEHNOLOGIJE PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH Pšeničnik | KAKO GAMIFIKACIJA VPLIVA NA MOTIVACIJO V UČNEM PROCESU Kotnik | ŠOLSTVO IN PRAVO mag. Petelin Uvodnik Vsebina »Didasko« v grščini pomeni učim, poučujem. Iz KOLUMNA tega izhaja tudi ime naše revije, ki že tretje dese- Pozabljene rokavice in sirota dobrota 4 tletje prinaša članke o poučevanju, izobraževanju mag. Barborič Vesel in vzgoji. Pišejo jih pedagoški delavci in delavke, ŠOLSKA PRAKSA ki črpajo iz svojih bogatih izkušenj, torej iz prakse. Spoznavanje biotske raznovrstnosti 6 V tokratni številki boste z vrtičkarji odšli v gozd v predšolskem obdobju K. Batista, N. Bedenčič, M, Seliškar, U. Ritoša, opazovat male živali, spoznali boste IKT orodja in V, Baraga in dr. Kos gamifikacijo za popestritev pouka. Obliž na rano »ranjenemu« slovenskemu jeziku I Rigler Šilc 13 meti posluh za stiske otrok in vedno poskrbeti za zanimiv pouk ni tako enostavno. Morda boste Pomagajmo kulturi – didaktična igra našli recept prav v tej reviji. Najhuje je, če otrok ne za osnovno šolo 26 Maurič čuti sprejetosti ne v šoli ne doma. Počuti se vedno bolj odtujen in odrinjen … problemi pa se večajo. MED TEORIJO IN PRAKSO IKT orodja za popestritev pouka 34 D Seliškar Otrin a bi našli učinkovito podporo v strokovni sku- pini za zgodnjo obravnavo oz. o tem, kje najti Učinkovita podpora v strokovni skupini za ključ za celostno podporo otrokom s posebnimi zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami 38 Turner potrebami, boste izvedeli v istoimenskem članku. Tudi kulturno jih je treba ozaveščati. Predstavlja- Pomen obeleževanja državnih praznikov za mo vam namizne igre, ki jih lahko naredite sami. osebe z motnjami v duševnem razvoju 43 Hovnik A vsa vzgojna znanost temelji na ljubezni do ŠOLSKA TEORIJA otrok, ki jih poučujemo, na empatiji in naši zavze- Možnost aktivne participacije staršev 48 v vzgojno-izobraževalnem procesu tosti za poklic, ki smo si ga izbrali. Pomembno je Kološa tudi sodelovanje s starši. Že Slomšek je ugotavljal, da »sta šola in dom sestrici dve, ki vsaka za sebe Kako gamifikacija vpliva na motivacijo v učnem procesu 55 hoditi ne sme«. Tudi o oblikah sodelovanja s star- Kotnik ši pišemo. Uporaba tehnologije pri osnovnošolskih K otrocih 60 ar se Janezek nauči, to Janez zna. Angleščina Pšeničnik je postala prevladujoči jezik. Posebno med mla- dimi. In naša ljuba slovenščina je mnogokrat ra- LITERATURA Kaj lahko šola stori za duševno zdravje otrok 64 njena. In potrebuje obliž. Besede mikajo, zgledi Dr. Mikuš Kos vlečejo. Če boste starši pretiravali z uporabo mo- bija, bodo to delali tudi otroci. ŠOLSTVO IN PRAVO Imenovanje ravnatelja po predlogu novele ZOFVI 74 Mag. Petelin Tudi Janez lahko spreminja svet, vendar mora začeti pri sebi. To pa je pri zakoreninjenih navadah malo težje. A se da, samo voljo moramo imeti. A Janezek je sin skrbnih staršev in v šoli ima dobre pedagoge/pedagoginje, tako da se ni bati zanj. Želim vam veselje pri branju in vas vabim, da svoje dobre izkušnje opišete in nam jih pošljete. Urednica Magda Kastelic Hočevar 3 Didakta KOLUMNA Pozabljene rokavice in škodljiva dobrota mag. Darja Barborič Vesel Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku- pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av- toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo. Naj začnem z vprašanjem, kaj naj stori prizadev- Gre za vprašanje, v kolikšni meri je običajno člo- na in prijazna učiteljica v zimski šoli v naravi, ko veško ravnanje, ki nas vodi k temu, da z vsemi se znajde pred naslednjo težavo ali bolj sodobno, spremljevalnimi efekti pridige, zoprnije in morali- pred izzivom – šestošolec, smučarski začetnik, se ziranja, stečemo po pozabljene rokavice, tudi pe- po dvajsetih minutah končno znajde oblečen, z dagoško ustrezno in vzgojno smiselno. zapetimi smučarskimi čevlji in celo s primerno zapeto čelado na glavi. Ves ta proces je bil za uči- Torej, menim da je pedagoško popolnoma ne- teljico resna vaja potrpežljivosti pri učenju veščine ustrezno, da otroku ne pomaga, da ga naspro- smučarskega oblačenja. Ni samoumevno vedeti, tno »daje v nič«, zanemarja temeljna spoznanja da so klipsnice na »pancerjih« nastavljive, da smu- vzgoje, ne kaže niti kančka opevane ZKP (zdrave čarske hlače nikakor ne sodijo v sam smučarski kmečke pameti), da je produkt naše, odrasle le- čevelj, da morajo biti vsa oblačila lepo poravna- nobe in pokroviteljstva ter da resno uničuje naš na v plasteh, posebno nogavice v trdem objemu šolski sistem. Dodala bi še, da v naši poti v drugo plastike. Ko je smučarski kandidat končno videti nadstropje in iskanju rokavic ni resnične prijazno- pripravljen, pa se izkaže, da so nujno potrebne ro- sti in še manj pomoči. kavice nekje v sobi, v drugem nadstropju. Temelja kakršnekoli resne vzgoje sta zgled in iz- Prva misel večine človeštva, bi bila, da naj v špor- kušnja. Ta dva procesa veljata in delujeta v vseh tno plastiko odeto in že kuhajoče bitje, hitro pove, razvojnih stopnjah, celo pri odraslih, in v vseh kul- kje naj bi rokavice bile in prizadevna pedagoginja turah. Upoštevaje zapisano, je trenutek, ko otroka bo skočila gor in mu jih prinesla. Razlog je pred- z našim tekanjem v drugo nadstropje oropamo vsem ta, da je dosedanji postopek že vzel drago- možnosti izkušnje popravljanja svoje pozabljivo- cenih 20 minut in smučarska skupina kandidata sti, resno ogrožamo njegovo pravico do razvoja že čaka pred domom. Pomembno je tudi to, da veščine skrbi zase in osebnostne rasti. Neugodje običajen človek nima več potrpljenja za ponovi- ob slačenju, hoji po stopnicah in ponovnem obla- tev. Ker je zadeva res zoprna, je primerno šesto- čenju, bi nedvomno prispevalo k aktivaciji otro- šolcu povedati, da tako res ne gre, da se mora na škega, človeškega gona po izogibanju sitnostim rokavice spomniti kar sam in da res ne bomo ni- in nepotrebnemu delu. Kar bi ob nekaj ponovi- koli, prav nikoli več šli v njegovo sobo po njegove tvah privedlo do boljše uporabe možganov že v pozabljene rokavice. Resnost lahko dokažemo še sobi, ko je čas pripravljanja na smučanje. Prido- z nekaj slabe volje in malo povišanim tonom, pri- bljena veščina na primeru pozabljenih rokavic, bi tiče tudi bolj zoprn izraz na pedagoškem obrazu. gotovo koristila še na kakšnem drugem življenj- skem področju. Ker gre pri pozabljenih rokavicah Zdajle, tri dni po vrnitvi in z doživetimi kar nekaj za vsaj dve pomembni stvari, in sicer skrbi zase variacijami na omenjeno situacijo, si bom dovolila in popravljanje svojih napak, je zadeva v bistvu problematizirati nakazano pedagoško rešitev. Za- življenjskega pomena. Vso to korist smo z našo deva velja tudi za pozabljene čelade, smučarske intervencijo otroku odvzeli, neugodje, ki bi izšlo iz karte, copate, ki so ostali doma, ter nepreverjeno posledice, pa zamenjali z odnosnim, emocional- ustreznost velikosti na šoli izposojenih smučarski nim neugodjem naše sitnosti, očitanja in pridige. čevljev. Če se bo šestošolec naslednjič spomnil na rokavi- 4 Didakta ce, se ne bo zaradi skrbi zase in popravljanja svoje Kar mene kot profesionalno pedagogijo posebej malomarnosti. Na rokavice se bo spomnil, da se skrbi, je nekakšna »postaršenost« šole – proces, ko izogne našemu zoprnemu obrazu in našemu po- se šola ne zanaša več na lastno vzgojno znanje in kroviteljstvu. moč. Včasih je močen vtis, da šola pri načinu upora- bljene vzgoje bolj sledi staršem kot lastni strokov- Sicer obstaja še možnost, da gremo po rokavice, nosti. Kot bi nekje po poti pozabili, da je šola samo- se pravi popravljamo otroške napake, tudi brez si- stojna entiteta z lastno dinamiko, ki je pomembno tnosti in očitanja, z dobro voljo. Da smučarskemu drugačna od družinske. Zato se lahko otroci v šoli kandidatu dobrodušno povemo, da naj drugič res vedejo, delujejo, zelo drugače kot doma. Dinami- sam poskrbi za rokavice, da mu zdajle izjemoma ka v razredu ima popolnoma svoje značilnosti in naredimo uslugo. Saj vemo, kako se je težko sleči se močno razlikuje od družinske. Ravno tako kot in obleči, pa še skupina ga čaka. O učinkovitosti te učiteljica ni mama, tudi oče ni učitelj. strategije ni vredno porabljati črnila, delno deluje pri cca. 7 % visoko sodelovalnih otrok in ti se naj- Ni naključje, da šole, ki so uspele ohraniti lastno verjetneje sploh ne znajdejo v takšnih situacijah. šolsko identiteto, strukturo, prepoznavnost in se- veda moč, otrokom, svojim učencem, lahko po- Zgoraj opisani vzgojni obrazec servilnosti odraslih nudijo več. Pogosto od njih tudi več pričakujejo, do otrok se je zelo močno vpletel v sodobno druž- kar je za otroke seveda pomembna dobrobit. Saj bo. Začelo se je na domovih, ko so pred kakšnim le, če nekdo verjame vate, lahko uresničiš svoje desetletjem generacije staršev pričele nekakšno potenciale. Četudi greš najprej v sobo po poza- tekmo o ugajanju otrokom in neobremenjevanju bljene rokavice. Servilnost je mogoče na prvi vtis le teh. Razlogi so kot navadno kompleksi, gibljejo res udobna, mogoče je celo videti prijazna, dol- se med slabo vestjo zaradi odsotnosti, nepotrpe- goročno pa kaže vzgojno brezbrižnost in nemoč. žljivostjo in lenobo. Kot sem že zapisala na dru- Bodimo dobri do otrok in jih pošljimo po poza- gem mestu, vzgajati pač ni lahko in ni za mevže. bljene rokavice. 5 Didakta ŠOLSKA PRAKSA SPOZNAVANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU: Živali gozdnih tal – majhne, manj znane in manj priljubljene, a pomembne Karmen Batista, Neža Bedenčič, Manca Seliškar, Ula Ritoša, Vandelina Baraga, študentke Pedagoške fakultete, Univerze v Ljubljani in dr. Marjanca Kos, dipl. biol. in prof. biol., docentka za biologijo v izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Stik z naravo je velikega zelo pomemben za celostni razvoj otrok. Oblikovanje pozitivnega odnosa do živih bitij je eden bistvenih ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. V pro- jektu smo otrokom približali živali gozdnih tal, ki so splošno manj znane in manj priljubljene od otrokom bolj znanih gozdnih živali, kot so medved, lisica in srna, a so zaradi svoje vloge pri kroženju snovi in pretoku energije pomembni dejavniki gozdnih ekosistemov. Otroci so jih v gozdu lovili v lončke, jih opazovali, določali, se o njih učili, upodabljali z naravnimi mate- riali ter podoživljali v ustvarjalnem gibu. V prispevku predstavljamo dejavnosti, primerne za predšolske otroke drugega starostnega obdobja in učence prve triade, analiziramo njihovo izvedbo ter podajamo zaključke. UVOD nega odnosa do narave pa je tudi eden bistvenih Stik otrok z naravnimi okolji in živimi bitji v njih ciljev v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj. je zelo pomemben za njihov celostni razvoj. Kajti Ti cilji med drugimi vključujejo spoznavanje biot- zgodnje otroštvo je ključno obdobje, v katerem se ske raznovrstnosti v različnih življenjskih okoljih. V oblikujejo temeljne vrednote in odnos do sveta, našem projektu smo želeli otrokom približati goz- vključno z odnosom do živih bitij in narave (Kahn dne živali. Pa ne tiste, o katerih otroci največkrat in Kellert 2002, Wilson 2012). Oblikovanje pozitiv- slišijo ali jih vidijo v slikanicah in filmih (lisico, ve- Slika 1: Prihod v del gozda, kjer smo raziskovali (Foto: Stane Klemenc, tudi fotografije v na- daljevanju) 6 Didakta verico, zajca, srno ali volka) – saj je možnost, da bi domišljija pričarala tudi zvoke medveda … Sledilo te ob enkratnem obisku gozda lahko spoznavali v je vprašanje: »Katere živali živijo v gozdu?« Otroci neposrednem stiku, zelo majhna. Odločili smo se, so naštevali splošno znane živali, kot so veverica, da jim bomo približali živali, ki bodo zagotovo tam jež, medved, lisica, volk in zajec. Potrdili smo, da in jih bodo lahko spoznavali z neposredno izku- naštete živali res živijo v naših gozdovih. Nato smo šnjo: jih ulovili, opazovali od blizu, se jih dotikali in jih povabili, naj se ozrejo naokoli in povedo, ali vi- čutili na rokah in na koncu seveda tudi izpustili. To dijo kakšno žival. Skoraj malo razočarani so vsi dali so na splošno manj znane, nekatere od njih tudi negativen odgovor. Nadaljevali smo: »Čeprav jih ne manj priljubljene živali. Zaradi svoje ekološke vloge vidimo, zagotovo prav tukaj živi mnogo različnih so pomemben člen prepletenih prehranjevalnih gozdnih živali, s katerimi se lahko srečamo. Otroke verig, ki omogočajo kroženje snovi in pretok ener- smo povabili, da jih skupaj spoznamo in odvrnili so, gije, ključni dejavniki gozdnih ekosistemov – živali da si tega želijo. Razkrili smo jim, da se te živali skri- gozdnih tal. V prispevku predstavljamo dejavnosti, vajo v gozdnih tleh, pod listi, debli in kamni in da primerne za predšolske otroke druge starostne bo potrebno raziskati okolico in jih poiskati. Brez skupine ter učence prve triade, analiziramo njiho- skrbi jih lahko raziskujemo z rokami, ker nobena vo izvedbo v skupini predšolskih otrok ter razpra- od talnih živali v teh gozdovih ni nevarna za ljudi. vljamo o izhajajočih izsledkih in zaključkih. Lov drobnih živali gozdnih tal PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI IN NJIHOVE IZVEDBE V osrednjem delu naravoslovnega dne smo otro- Naravoslovni dan smo izvedli s skupino otrok vrtca ke razdelili v skupine po pet otrok, vsako pod vod- Mojca, enota Tinkara v Ljubljani, starih pet do šest stvom ene študentke. Vsaka skupina je odšla v let. Najprej smo zasnovali dejavnosti, primerne svoj kotiček gozda, vendar skupine niso bile zelo razvojni stopnji mlajših otrok, ob katerih bi otroci oddaljene druga od druge. Najprej smo otrokom aktivno, s čim več neposrednih izkušenj in tudi ob demonstrirali, kako se poišče in ulovi živali gozdnih igri, spoznavali talno favno gozda. Predhodno smo tal (Slika 3). Poiščemo jih tako, da pozorno pogle- gozd, kjer je potekal naš naravoslovni dan, dvakrat damo tja, kjer se velikokrat skrivajo: pod vejami, samostojno obiskali in podrobno raziskali. V kon- kamni, trhlim lesom, pod lubjem, odgrnemo od- kreten prostor smo umestili načrtovane dejavnosti padlo listje ... Poudarili smo, da moramo ob lovlje- in za otroke pripravili gradiva s točno tistimi orga- nju in opazovanju živali ves čas res skrbno paziti, nizmi, ki živijo v tem gozdu. Gozd je slabe pol ure da jih ne poškodujemo, saj so to nežna živa bitja. hoda oddaljen od vrtca, naš raziskovalni kotiček pa Ko najdemo primerno mesto, počepnemo, pripra- je bil pretežno raven del mešanega gozda, bogat vimo lonček ter vejo, listje ali kamen na hitro od- z rastlinstvom, živalstvom ter naravnimi objekti in maknemo in pozorno opazujemo. Če zagledamo materiali. Naravoslovni dan smo izvedli v mesecu žival, jo poskusimo hitro ujeti v lonček, da nam ne maju (Slika 1). uide in pri tem res pazimo, da je ne poškodujemo. Po demonstraciji in navodilih smo otrokom razde- Začeli smo v igralnici, kjer smo otrokom napove- dali, da se bomo odpravili v gozd ter se pogovorili o primernem vedenju v prometu in v gozdu. Za za- ščito pred klopi smo uporabili repelent. Uvodna dejavnost: »Zvoki gozda« V gozdu smo se vsi skupaj najprej postavili v krog. Otrokom smo dali navodilo, naj zamižijo, stisnejo svoje pesti in zbrano prisluhnejo zvokom v oko- lici. Za vsak nov zvok, ki ga zaslišijo, naj iztegnejo en prst ter tako zvoke štejejo. Otroci so utihnili, se umirili, stopili v stik z naravo z zaprtimi očmi ter jo tako doživeli na malce drugačen način kot obi- čajno (Slika 2). Ko smo v njihovih dlaneh opazili že precej iztegnjenih prstov, smo dali znak, da je šte- tje zvokov končano in sledil je pogovor o slišanem. Vsak otrok je prišel na vrsto in poročal o svojih slu- šnih zaznavah. Otroci so naštevali, se dopolnjevali, razmišljali o virih zvokov … pri tem smo jih spod- bujali in se o zvokih pogovarjali. Zastavili smo jim pomembno vprašanje: »Ste slišali kakšno žival? Ka- Slika 2: Otroci poslušajo in štejejo zvoke tero?« Otroci so naštevali ptiče, enemu od otrok je gozdne okolice 7 Didakta ŠOLSKA PRAKSA lili opazovalne lončke ter jih prepustili njihovemu Natančno opazovanje, spoznavanje in določanje lastnemu raziskovanju. Študentke smo jih pri tem ulovljenih živali spremljale. Če so otroci izrazili željo, smo jim tudi pomagale. Naš cilj je bil, da vsak otrok v svoj lonček Ko je vsak otrok našel vsaj eno žival in so bili naši samostojno ulovi vsaj eno žival (Slika 4). lončki polni, je sledilo podrobno opazovanje in spo- znavanje živali ter njihovo določanje. Delo se je na- Na dejavnost iskanja in lovljenja živali so se otroci daljevalo v manjših skupinah (Slika 6). Žival (razen odzvali zelo pozitivno. Z zanimanjem so sodelovali. pajkov, ki so tako hitri, da bi nam ušli) smo nežno Najbolj so bili ponosni, ko so sami uspeli ujeti žival. vzeli iz lončka, pustili, da je lezla po naših rokah in Le-to so želeli pokazati prijateljem (Slika 5). Že ob si jo podrobneje ogledali s povečevalnim steklom. lovljenju so prihajali k nam, nam kazali svoj ulov in Otroke smo pri tem spodbujali z vprašanji: »Ali ima o njem želeli izvedeti več. Neposredna izkušnja z žival noge? Koliko nog ima? Preštej jih! Ali je žival živo živaljo in čustveno doživetje ob tem sta vzbu- sestavljena iz več delov? Iz katerih delov je sestavlje- dila močno motivacijo za učenje. na? Ali ima žival tipalke? Ali vidiš oči? Ali ima žival kakšne izrastke na koncu telesa?« Otroci so opazo- vali in odgovarjali, ob tem pa so se jim porajala nova vprašanja, na katera smo skupaj iskali odgovore. Na poglavitno vprašanje, kdo je ta žival oz. kako se imenuje, smo iskali odgovor s pomočjo slikovnega gradiva, ki smo ga pripravili prav v ta namen. To so bili kartončki s fotografijami in s poimenovanji talnih živali, ki živijo prav v tem gozdu (Slika 7). Kar- tončke smo razgrnili po tleh in žival na dlaneh ali v lončku primerjali z vsako od tistih na fotografijah. Iskali smo podobnosti in razlike ter na tak način, s primerjanjem in iskanjem ustreznega para: naša žival – žival na fotografiji, žival uspeli poimenova- ti (Slika 8). Ta preprost način določanja se je izka- zal kot učinkovit in primeren za otroke te starosti (zaradi časovne omejitve trajanja naravoslovnega dne tudi bolj primeren kot določanje z določeval- nim ključem). Ob poimenovanju živali so se otroci učili tudi o njihovih značilnostih: prehranjevanju, Slika 3: Otrokom demonstriramo, kako ujeti razmnoževanju, gibanju, sorodstvenih odnosih in drobno žival v opazovalni lonček njihovi ekološki vlogi. Slika 4: Deklica je našla stonogo Slika 5: Otroci opazujejo polža slinarja 8 Didakta Slika 6: Delo je potekalo v manjših skupinah Slika 8: Otroci si pri določanju pomagajo s slikovnim gradivom MOKRICA STRIGALICA KAČICA GOZDNI POLŽ POLŽ ZAKLEPNICA MRAVLJA DEŽEVNIK STRIGA PAJEK Slika 7: Slikovno gradivo, ki smo ga izdelali kot pripomoček za določanje ujetih živali gozdnih tal 9 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Naš ulov je obsegal: deževnike, polže s hišico in teriali. Med ustvarjanjem smo otroke spodbujali k brez, mokrice, različne pajke, stonoge (kačice in ponovnemu podrobnemu opazovanju značilnosti strige) ter različne žuželke (mravlje, gozdne ščur- izbrane žive živali, da so jih upodobili čim bolj na- ke, hrošče in strigalice). Otroci so se srečali tudi z tančno (Slika 10). Otroci so med ustvarjanjem zelo žabo sekuljo. uživali, se sprostili in z veseljem nosili materiale, ki so jih našli v bližini ter jih dodajali skupni sliki, ki je V pogovoru o lastnostih živali smo bili pozorni na nastajala. Potrudili so se, se dogovarjali, sodelovali to, da so otroci razumeli vse izraze v vprašanju. Če v ustvarjanju in izdelali izvirne podobe iz raznolikih smo opazili, da otroci določenega dela vprašanja naravnih objektov in materialov (Slika 11). niso razumeli, smo jim poskušali na enostaven na- čin razložiti vsako od neznanih besed. Otroci so z veseljem opazovali in odgovarjali na vprašanja, ki smo jih zastavili ob opazovanju. Ob tem so se jim porajala nova, sledili smo njihovi iniciativi in stregli njihovi radovednosti. Najbolj jih je pritegnilo, ko so lahko živali opazovali s povečevalnim steklom in občudovali njihove podrobnosti (Slika 9). V pogovoru o lastnostih živali smo bili pozorni na to, da so otroci razumeli vse izraze v vprašanju. Če smo opazili, da otroci določenega dela vprašanja niso razumeli, smo jim poskušali na enostaven na- čin razložiti vsako od neznanih besed. Otroci so z veseljem opazovali in odgovarjali na vprašanja, ki smo jih zastavili ob opazovanju. Ob tem so se jim porajala nova, sledili smo njihovi iniciativi in stregli njihovi radovednosti. Najbolj jih je pritegnilo, ko so lahko živali opazovali s povečevalnim steklom in občudovali njihove podrobnosti (Slika 9). Upodabljanje ulovljenih živali z naravnimi mate- riali Slika 10: Otroci se med ustvarjanjem po- Po opazovanju in spoznavanju lastnosti živali si je dobe izbrane živali, ki jo na pogrnjeni rjuhi vsaka skupina izbrala eno žival, ki je bila otrokom izdelujejo iz naravnih materialov, vračajo najbolj zanimiva. Le-to so nato na beli rjuhi, pogr- k živi živali v opazovalnem lončku, da bi jo njeni na gozdnih tleh, upodobili z naravnimi ma- upodobili čim bolj natančno Slika 9: Poglobljeno opazovanje podrobno- Slika 11: Gozdni polž, upodobljen z naravni- sti ulovljene živali mi materiali, najdenimi v gozdu 10 Didakta Sledil je skupinski ogled nastalih izdelkov. Premi- izkušnjo v svetu narave. Učinek ni bil samo kratko- kali smo se od skupine do skupine in se ustavili pri trajen: vzgojiteljica nam je kasneje poročala, da je vsaki upodobitvi. Ustvarjalci podobe nam niso raz- kot posledico našega naravoslovnega dne v skupi- krili, katero žival so imeli v mislih, ko so jo ustvarjali ni opazila večje zanimanje za drobne živali in bolj – to je ostala skrivnost. Naloga opazovalcev (otrok pozitiven odnos do njih, saj so se otroci mnogokrat drugih skupin) je bila, da jo razkrijejo. Ti so si ogle- pogovarjali o njih in jih z zanimanjem iskali tudi v dali upodobljeno žival iz naravnih materialov na času proste igre na vrtčevskem igrišču in ob ka- rjuhi in ji poskušali med vsemi najdenimi živimi ži- snejših obiskih gozda. valmi, ki so se nahajale v opazovalnih lončkih pred njo, poiskati ustrezen pripadajoč par. Pri iskanju Naša igralnica in učilnica je bil gozd. Velik pomen rešitve smo jih ponovno spodbujali k opazovanju in prednosti igre in učenja v naravnem okolju za podrobnosti živali (prisotnost in število nog, priso- mlajše otroke potrjujejo številne raziskave. V narav- tnost tipalk, členjenost telesa, prisotnost izrastkov nem okolju so otroci bolj zbrani, bolj motorično de- na koncu telesa …). V pomoč pri reševanju te nalo- javni in bolj sodelovalni. Neomejenost in nepredvi- ge smo izdelale veliko tablo s fotografijami in po- dljivost naravnega prostora ter bogastvo naravnih imenovanji živali. Tako so otroci lahko poleg živali objektov in materialov spodbujajo ustvarjalnost. v lončkih upodobljeno žival primerjali tudi s foto- Otroci, ki veliko časa preživijo na prostem, so bolj grafijami na tabli (Slika 12). Otroci niso imeli težav zdravi, bolj sproščeni in bolj usposobljeni za sooča- – vse upodobljene živali so uspešno prepoznali. Ob nje z nevarnostmi okolja. Naravno okolje je idealen koncu smo vse živali izpustili iz lončkov. prostor za pridobivanje novega znanja (glej Kos in drugi 2024 za pregled literature). Ustvarjalni gib ob doživetju srečanja z živalmi gozdnih tal Podoživljanje močnega čustvenega doživetja sko- zi lastno izražanje je pomemben del učenja z izku- šnjo. Gibanje živali je nekaj, kar je ob iskanju živali otrokom najprej vzbudilo pozornost – nekatere so bile hitre, da jih je bilo težko ujeti, nekatere so po- časi lezle, nekatere mirovale … Kačica (žival, ki spa- da med stonoge) je z usklajenim delovanjem na stotine kot las tankih nožic, ki je videti kot valova- nje vzdolž živali, ko jo pogledaš od blizu), pri otro- cih vzbujala čudenje. To smo izkoristili kot izhodi- šče za zadnjo dejavnost in otroke spodbudili, da vsi skupaj s svojimi telesi ustvarijo stonogo, ki bo lezla naokoli. Otroci so se samoiniciativno postavili v kolono in prijeli za ramena. Vsak je prispeval svoj par nog k ogromni stonogi. Otrok na čelu kolone je s svojimi rokami ponazoril tipalke. Ob predvajanju klasične glasbe so otroci svoje noge usklajeno pre- mikali, da je »stonoga« lezla po gozdnih tleh (Slika 13) ter se na koncu zvila v spiralo (kakor to počne prava kačica in kakor so to tudi sami opazili pri njej) in obmirovala. Ob gibalni dejavnosti so si izkušnjo gibanja te živali še bolj močno vtisnili v spomin. Dejavnosti so trajale precej dolgo, a večina otrok je uspela ohraniti pozornost prav do konca, prema- gati pa je bilo potrebno še polurno hojo do vrtca. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI »Najučinkovitejši način, da otroku privzgojimo vse- življenjski smisel za skrb, varovanje in odgovornost za naravno okolje je, da mu omogočimo pogoste pozitivne izkušnje s svetom narave.« (Wilson 2012, str. 6). Ob izvajanju našega naravoslovnega dne smo pri otrocih opazili zavzetost, navdušenje, Slika 12: Otroci si ob prepoznavanju z narav- sproščenost, radovednost in čudenje. Naš naravo- nimi materiali upodobljene živali (stonoge, slovni dan je zanje nedvomno pomenil pozitivno strige) pomagajo s fotografijami na tabli. 11 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Slika 13: Otroci so s svojimi telesi uprizorili veliko stonogo, ki se je z usklajenimi gibi premikala po gozdu Razmišljanja, ki so jih otroci razkrili v pogovorih ob nam je omogočila, da smo naravoslovni dan izvedli dejavnostih in uspešnost pri prepoznavanju upo- z otroki njenega oddelka in nam z nasveti pomagala dobljenih živali, so nakazovala, da so se ob tem tudi pri izvedbi. Zahvaljujemo se tudi otrokom, da so nas veliko naučili. V številnih raziskavah je izkustveno sprejeli in v dejavnostih zavzeto sodelovali. učenje v neposrednem stiku z živim prepoznano kot najučinkovitejši pristop za pridobivanje znanja o živih Dejavnosti so potekale v okviru izbirnega pred- bitjih (Kos in Jerman 2012) in oblikovanje pozitivnega meta za študente Predšolske vzgoje »Praktično odnosa do njih, tudi do tistih manj priljubljenih (Kos usposabljanje za trajnostni razvoj in zeleni pre- in drugi 2023). Oboje, znanje o živih bitjih in odnos hod« na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, do njih, je neposredno povezano. O tem, kar bo otrok ki je del projekta: »UL za trajnostni razvoj – NOO_ vzljubil, bo želel izvedeti več. In več kot bo o živih bi- ULTRA 5.01, Razvoj kompetenc vzgojiteljev«. Pro- tjih vedel, bolj bo prepoznaval njihovo vrednost in jekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo bolj jih bo spoštoval. Zanje bo, sedaj in kasneje v ži- za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evrop- vljenju, pripravljen vlagati tudi napore, da zavaruje in ska unija – NextGenerationEU. ohrani njih in njihova življenjska okolja. Ob naravoslovju smo naše dejavnosti povezovali tudi z likovnim izražanjem, ustvarjalnim gibom, podro- čjem jezika in področjem gibanja, otroci so razvijali LITERATURA Kahn, P. H. in Kellert, S. R. (2002): Children and nature: psycho- grobo in fino motoriko. Povezovanje kurikularnih logical, sociocultural, and evolutionary investigations. London: področij, celostni pristop in čutno usmerjeno učenje MIT Press. Kos, M. in Jerman, J. (2012): Izkušnje z živim v zgodnjem otroštvu povečajo intenzivnost doživljanja in podoživljanja – pot do znanja in pozitivnega odnosa do narave. V: Matjaž Duh neposrednih izkušenj in vodijo v trajnejše in bolj upo- (ur.) Ekološka in etična zavest skozi edukacijski odnos do narave in družbe: znanstvena monografija, str. 99-109. Maribor: Pedago- rabno znanje (Kos in drugi 2016 ), kar se je izkazalo ška fakulteta, Rakičan: RIS Dvorec. tudi v našem projektu. Kos, M., Schmidt, G. in Jerman, J. (2016). Creative movement as an approach to learning science in the preschool period. Psychology research, let. 6 (št. 12): str. 727-734. Želimo, da bi pričujoči prispevek predstavljal primer Kos, M., Jerman, J. in Torkar, G. (2023): Preschool children's attitu- de toward some unpopular animals and formation of a positive učinkovite prakse ter deloval kot spodbuda vzgojite- attitude toward them through hands-on activities. Journal of Bi- ljem in učiteljem za izvajanje tovrstnih dejavnosti z ological Education, let. 57 (št. 1): str. 83–100. Kos, M., Tunnicliffe, S. D., Praprotnik, L. in Torkar, G. (2024): Lear- mlajšimi otroki. ning biology in the early years through nature play in the forest: An exploratory study from Slovenia. V: Korfiatis Konstantinos, Grace Marcus, Hammann Marcus (ur.) Shaping the future of bio- ZAHVALA logical education research, str. 245-259. Cham: Springer. Iskreno se zahvaljujemo vzgojiteljici Romani Kužnik Wilson, R. A. (2012): Nature and young children: Encouraging creative play and learning in natural environments. Abingdon: Ljuboja iz Vrtca Mojca, enota Tinkara v Ljubljani, ki Routledge. 12 Didakta Obliž na rano "ranjenemu" slovenskemu jeziku ali kako na OŠ Ledina spodbujamo bralno kulturo Katarina Rigler Šilc, pomočnica ravnateljice, OŠ Ledina, Ljubljana Zadnji podatki mednarodnih in domačih raziskav, ki merijo bralno pismenost, so zaskrbljujoči. Tako PISA kot tudi PIRLS navajata nižje rezultate kot v preteklih letih. Da bral- na pismenost pada, kažejo tudi rezultati NPZ in mature. Vzroki za podpovprečne rezultate bralne pismenosti so večplastni, zagotovo pa ne smemo spregledati dejstva, da učenci vse manj berejo, da (pretirano) uporabljajo socialna omrežja in aplikacije (večinoma v angleščini) ter da je zaznati velik porast učencev priseljencev. Kaj se dogaja s slovenščino in posledično z bralno pismenostjo v osnovnih šolah? Zakaj se vse več učencev po hod- nikih osnovnih šol pogovarja v angleščini, čeprav je njihov materni jezik slovenščina? Zakaj številni učenci (če sploh) berejo knjige v angleščini in ne v slovenščini? Odstotek učencev, ki opravijo bralno značko, je iz leta v leto manjši. Številni učitelji in učiteljice so zaradi (ne)znanja družbena praksa razvija vse življenje v različnih slovenščine pri učencih zaskrbljeni; le-ti si pogosto okoliščinah in na različnih področjih ter prežema ne morejo priklicati slovenske besede in uporabijo vse človekove dejavnosti (Nacionalna strategija za angleško ustreznico. Rešitve na te izzive proučuje razvoj bralne pismenosti 2017). Nacionalni svet za bralno pismenost, ki pripravlja akcijski načrt za razvoj bralne pismenosti.  Bralna kultura pojmuje branje kot vrednoto in v središče postavlja pomen motiviranosti za bra- V prispevku bomo predstavili, kaj konkretno lah- nje. Na šoli se zavedamo, da je treba zagotavljati ko na tem področju, poleg pouka slovenščine, na- pogoje za dvig zavesti o pomenu branja ter pod- redijo šole same. Izpostavili bomo štiri projekte, ki pirati razvoj bralne kulture med učenci in zapo- smo jih v zadnjih dveh letih izvedli na OŠ Ledina slenimi, zato na šoli na področju branja izvajamo z namenom, da dvignemo bralno pismenost in številne raznolike dejavnosti. bralno kulturo tako med učenci kot tudi med uči- telji in s tem prispevamo obliž na rano "ranjene- Bralna pismenost in bralna kultura sta v zadnjih mu" slovenskemu jeziku. letih predmet številnih raziskav. Pričujoči članek ne obravnava teoretičnih izhodišč, ampak se Ključne besede: upad bralne pismenosti, spod- osredotoča na primere izvedenih dejavnosti iz bujanje bralne kulture, okrogla miza, koncert, na- šolskega okolja. tečaj. Upad bralne pismenosti Bralna pismenost in bralna kultura Nivo bralne pismenosti v zadnjih letih upada. To Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmo- potrjujejo rezultati mednarodne raziskave PISA žnost posameznika za razumevanje, kritično vre- 2022, v kateri so sodelovali 15-letniki iz  83 držav. dnotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmo- Povprečni dosežek dijakov v Sloveniji je pri bralni žnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) pismenosti (469 točk) leta 2022 za 26 točk nižji kot razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot leta 2018. Ta dosežek je najnižji od leta 2006, ko je vrednote in motiviranost za branje ter druge gra- Slovenija prvič sodelovala pri tej raziskavi. Dose- dnike bralne pismenosti (Kerndl in drugi 2022). žek iz bralne pismenosti za Slovenijo je podobno Razvijanje bralne pismenosti bi morala biti v šol- kot v letih 2009 in 2012 pod povprečjem držav čla- skih prostorih ena od prednostnih nalog pri vseh nic OECD. predmetih in ne le pri slovenščini. Če učencev že v prvi triadi ne bomo navajali na samostojno Podobne rezultate navaja tudi mednarodna raz- branje in razmišljanje o besedilih pri vseh pred- iskava bralne pismenosti PIRLS, ki poteka pod metih, bodo imeli težave tudi pri razumevanju okriljem Mednarodnega združenja za vrednote- besedil pri drugih predmetih in posledično tudi nje izobraževalnih dosežkov. Proučuje bralno pi- v življenju. Bralna pismenost se kot zmožnost in smenost učencev v zgodnjem obdobju razvoja 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA pismenosti pri učencih, ki so stari 10 let. Slovenski tisti, katerih materni jezik je eden od slovanskih učenci so leta 2021 v povprečju dosegli 520 točk, jezikov (na OŠ Ledina je največ učencev priseljen- medtem ko so leta 2016 dosegli 542 točk. cev iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Ukrajine in Rusije), imajo z razumevanjem precej manj težav Dejavnosti za spodbujanje bralne kulture pri kot tisti, ki prihajajo iz drugih držav (npr. iz Hon- učencih na OŠ Ledina gkonga, Kitajske, Eritreje ali Kosova). Na šoli se učitelji trudijo, da bi pri učencih vzpod- budili zanimanje za branje. Učenci na razredni Predstavili bomo štiri projekte, ki smo jih izvedli stopnji zelo radi obiščejo bralno čajanko, ki jo že na OŠ Ledina z namenom dviga bralne pisme- vrsto let vodi Natalija Rožnik. Ob skodelici čaja nosti tako med učenci in učenkami kot tudi med poslušajo predstavitve knjig svojih vrstnikov. Vsi zaposlenimi. učenci lahko poleg bralne značke prebirajo knji- ge še za angleško (razpisuje jo Center Oxford 1. Projekt Ledina bere – Bookworms), nemško (razpisuje jo Mladinska V šolskem letu 2022/23 smo v okviru internega knjiga – Der Bücherwurm), zamejsko (poteka pod projekta Štartaj, Ledina 7 posvetili branju – bral- okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana), pro- ni kulturi in bralni pismenosti. Branje je zelo po- gram Ekobranje za ekoživljenje in športno bralno membno, saj omogoča, da izvemo kaj novega, da značko. Ponudba gradiva za branje je široka, ven- znamo razmišljati in izraziti svoje misli. In pred- dar učitelji iz leta v leto zaznavajo upad branja. Na vsem – da smo v tem prehitrem in nepredvidlji- OŠ Ledina je v šolskem letu 2004/05 bralno znač- vem tempu življenja strpni, sočutni, odgovorni ko opravilo 83,6 %, deset le kasneje (2014/15) 75,7 in spoštljivi. Da pridemo od napačnega k resnič- %, v lanskem šolskem letu (2023/24) pa le še 60 %. nemu in od krivice k pravici, kot je zapisal Victor Hugo. V 2. in 3. razredu učiteljice branje spodbujajo tudi ob prisotnosti izšolanega terapevtskega psa. Li- Projekt smo razdelili na dva dela. cenčni program Reading Education Assistance Na prvem skupnem srečanju je vsak učitelj pre- Dogs pomaga otrokom izboljšati bralne in komu- bral in predstavil knjigo po svojem izboru. Na nikacijske sposobnosti s pomočjo posebne meto- kratko je izpostavil novo spoznanje, mnenje ali de: otrok bere psu. Pes učencu pri branju poma- prebral kakšen zanimiv citat, ki se ga je dotaknil. ga tako, da ga pozorno posluša in ga ne kritizira. S Literarno srečanje so učitelji ovrednotili pozitivno. psom je vedno tudi usposobljen vodnik. Navajamo nekaj mnenj: Tina Mlakar Grandošek, šolska knjižničarka, za • Literarni dogodek mi je bil zelo všeč, saj rada učence organizira tematske razstave knjig, obiske berem in sem dobila velik nabor knjig, ki jih drugih knjižnic ter različnih delavnic na knjižnem želim to poletje tudi prebrati. sejmu. Redno izvaja ure knjižnično-informacij- • Dogodek je bil zelo prijeten in zanimiv. Zdi se skega znanja in vodi knjižničarski krožek. Učenci mi odličen korak h krepitvi branja in bralnih ustvarjajo tudi šolska in razredna glasila; v okviru navad. projekta Dobre vesti iz naše šole in našega mesta/ • Literarni dogodek mi je bil všeč, saj menim, da kraja pa vsako leto sodelujejo na Mednarodnem nas je prisotne še malo bolj povezal. Strinjam natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knji- se tudi s tem, da tovrstna srečanja res lahko go v Schwanenstadtu v Gornji Avstriji. V lanskem prispevajo k dvigu bralne kulture. Še večji re- šolskem letu so ustvarili 12 knjig. Učenci so knjige zultat dviga bralne kulture bi bil verjetno vi- sami napisali, prispevali so tudi ilustracije. Knjige den, če bi bilo tovrstnih srečanj več. ledinskih učencev so na mednarodnem natečaju pogosto nagrajene. Na podlagi predstavljenih knjig je nastal seznam priporočenih knjig po izboru ledinskih učiteljev in Učenci priseljenci učiteljic. (PRIPONKA 1) Na slovenskih šolah je zaznati vse več učencev pri- seljencev; po zadnjih podatkih jih je okvirno devet Drugi del smo izvedli v obliki okrogle mize. Osre- odstotkov. Učenci ob vstopu v slovensko šolo ne dnji gost je bil pisatelj in režiser Goran Vojnović. razumejo slovenskega jezika, posledično ne mo- Sodelavci so prebrali eno od njegovih knjig (Zbi- rejo usvajati znanja tudi pri drugih predmetih. ralec strahov, Figa, Đorđić se vrača, Čefurji raus ali Zaradi nerazumevanja jezika imajo pogosto sti- Jugoslavija, moja dežela). Namesto uvodnih be- ske. Učitelji se znajdejo v nezavidljivem položaju, sed smo pisatelja presenetili s kratko prireditvijo, saj niso opremljeni z znanji, kako tujim učencem ki je bila sestavljena iz citatov njegovih del. Njego- posredovati vsebine, da jih bodo razumeli. Tem va dela so bila nagrajena s številnimi domačimi in učencem so namenjene dodatne ure slovenšči- mednarodnimi nagradami. Posebej so bili ome- ne. Tudi pri učencih priseljencih se opaža razlika: njeni in predstavljeni tudi prevodi v bosanščino, 14 Didakta hrvaščino in srbščino (BHS), kar je bil za prevajalce Med sodelavci pa je bilo podano tudi mnenje, ki velik izziv, saj romani v slovenščini vsebujejo velik vsebuje neodobravanje uporabe kletvic: delež besed iz BHS. V nadaljevanju se je Goran • Vsem pisatelj ni všeč, saj so njegova dela polna Vojnović spominjal svojih šolskih let in otroštva, ki kletvic, izrazov v neslovenščini, kar marsikoga ga je preživel na Fužinah. Odgovarjal je na vpraša- odbije. Samo srečanje ste dobro pripravili in je nja sodelavcev. Razložil je, koliko avtobiografskih bilo zanimivo. prvin je v njegovih delih, kakšen je položaj čefur- jev v Fužinah, dotaknil se je tematike identitete, 2. Letni koncert pevskih zborov – Ko ima glasba predsodkov, stigmatizacije, jezika v literaturi (s mlade številnimi vulgarizmi) in multikulturnosti družbe. Na Osnovni šoli Ledina vsako leto pripravimo Le- Poudaril je, da je beseda čefur žaljiva, zato jo je tni koncert ledinskih pevskih zborov. V šolskem treba uporabljati previdno in vljudno. Za konec letu 2023/24 smo koncert poimenovali s hudo- nam je povedal, kako se sooča s pozitivnimi in ne- mušnim naslovom: Ko ima glasba mlade. Pred- gativnimi kritikami. Srečanje, ki je potekalo v zelo stavili so se vsi trije pevski zbori in številni solisti prijetnem vzdušju, je zaključil z razmišljanjem o ter tudi inštrumentalisti. Tudi učenke iz Ukrajine privilegiju miru, ki se ga, dokler ga imamo, pre- in Rusije so za to priložnost ustanovile svoj band. malo zavedamo. Pisatelju Goranu Vojnoviću smo Na prireditvi so se predstavili tudi učenci, ki obi- se zahvalili za zanimivo in poučno medkulturno skujejo izbirni predmet nemščina. Pod mentor- druženje ter mu v dar poklonili knjigo z naslovom stvom gospe Natalije Lampič so v nemščini odi- Glasovi s severa, v kateri so zbrani prevodi odlom- grali dramsko igro Jacoba in Wilhelma Grimma: kov najbolj znanih švedskih literarnih ustvarjalcev. Der Rattenfänger von Hameln. Tudi to srečanje so sodelavci v večini ocenili kot pozitivno: Poseben pečat je celotni prireditvi doprineslo ve- • Super bi bilo še kakšno literarno srečanje – npr. zno besedilo, ki je vsebovalo več kot sto različnih Simona Semenič, Widad Tamimi. stalnih besednih zvez. Tako smo izvedeli, da so • Izviren uvod z deljenim branjem podatkov o pevci za ta nastop garali kot črna živina, da imajo avtorju in delčkov vsebine knjig. To je prijetno pevci glasbo v krvi in tudi v malem prstu, da vaja sprostilo vzdušje. dela mojstra, da so učenci na vajah običajno lačni • Vse pohvale za pobudo, organizacijo in vode- kot volkovi in utrujeni kot psi, da ima gospa Dali- nje. Gospoda Vojnovića je bilo zanimivo poslu- la Beus srce na pravem mestu ter da ima jeklene šati. živce. Kaj jeklene, železne! Dvorana je pokala po 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA šivih, poslušalcev je bilo kot listja in trave, lahko bi ljudi, saj spominja na zgodovinsko dejstvo, da so rekli, da jih je bilo toliko, kot rusov … Celotni glasbe- njihovi predniki delali v nečloveških razmerah. Po- ni program je pripravila gospa Dalila Beus, vezno leg tega bi lahko sestavini frazema črna živina im- besedilo pa je avtorsko delo Katarine Rigler Šilc. plicitno nakazovali na slabo ravnanje tako z ljudmi kot tudi z živalmi. Podobno je frazem biti česa kot Po končani prireditvi so sledile številne pohvale in rusov lahko žaljiv do Rusov, saj lahko pomislimo, zahvale s strani staršev, učiteljev in tudi učencev. da gre za narod, ki je številčen. Mirijam Sabina Žvegla, učiteljica na OŠ Ledina, je svoje vtise strnila takole: Avtorica veznega besedila je to mnenje podrob- • Iskrena hvala za čudovito četrtkovo doživetje neje proučila, rezultate pa predstavila na medna- in vrhunsko izpeljano prireditev v vseh njenih rodni konferenci z naslovom Izzivi in priložnosti odtenkih! Ideja in rdeča nit veznega besedila frazeologije, tudi v novem, digitalnem svetu, ki je je bil velik obliž na rano "ranjenemu" sloven- bila izvedena 19. 12. 2024 na Filozofski fakulteti v skemu jeziku in s tem naši kulturni dediščini. Ljubljani. Spoznanje, na katerega do sedaj nismo Ustvarjalnost in umetnost sta pa tako in tako bili posebej pozorni, je, da se moramo zavedati privilegija bogov, dušna in srčna hrana, "nuj- občutljivosti jezika in možnih interpretacij. Če- nost" duhovne in intelektualne rasti posamez- prav frazema v izvoru nimata nobene konotacije nika in s tem družbe. Žal mi je le, da se tega vse s temnopoltimi osebami ali prebivalci Rusije, je premalo zavedamo. dobro biti previden pri uporabi, saj bi lahko bila v različnih kulturnih kontekstih napačno razumlje- Posamezni učitelji so delili drugačno mnenje. Za- na ali celo žaljiva. govarjali so stališče, da sta frazema garati kot črna živina in biti česa kot rusov žaljiva in da njuna raba 3. Natečaj Najlepša ledinska beseda v raznoliki in medkulturni družbi ni primerna. Na Pred kulturnim praznikom, od 10. januarja 2024 javnih prireditvah bi si morali prizadevati za spo- do 6. februarja 2024, smo na OŠ Ledina razpisali štovanje in sprejemanje drugačnosti, kar vključuje natečaj, v katerem smo iskali najlepšo ledinsko tudi premišljeno izbiro jezika, ki ga uporabljamo. besedo leta. Besedo, ki hkrati najbolj zaznamuje Frazem garati kot črna živina po njihovem mne- ledinski šolski utrip, trenutne razmere doma ali v nju lahko nehote vzbudi asociacije na temnopolte svetu in prihodnost ter je obarvana z optimizmom. 16 Didakta Natečaj smo razpisali v treh kategorijah: 1. ledinska beseda leta po izboru učencev (prejeli smo 129 predlogov); 2. ledinska beseda leta po izboru oddelka (prejeli smo 16 predlogov); 3. ledinska beseda leta po izboru zaposlenih na OŠ Ledina (prejeli smo 11 predlogov). Strokovna komisija v sestavi: dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ta in- štitut vsako leto uradno organizira akcijo Beseda leta); Goran Vojnović, pisatelj in režiser; Simona Semenič, dramatičarka; Valentina Smej Novak, urednica in voditeljica; Nina Košir, učiteljica slo- venščine na OŠ Ledina in Tina Mlakar Grandošek, knjižničarka na OŠ Ledina, je skrbno proučila vse predloge in izbrala najlepše besede na OŠ Ledina. Med učenci je zmagala beseda prijateljstvo – iz- bralo jo je 10 učencev. Učenci so besedo prijatelj- stvo pospremili z različnimi razlagami: • Prijateljstvo je čarobno in ni potrebno, da si popoln, lahko si tak, kot si. • Vsi na šoli smo prijatelji. • Ker če si do koga prijazen, bo drug tudi do tebe. Med oddelki je zmagala beseda  sprejeti, avtor- ji so  učenci 9. a. Besedo sprejeti so devetošolci opremili z nazorno razlago: • Otroci, ki so se iz različnih predelov sveta zatekli v Slovenijo in na OŠ Ledina našli svoj novi dom učenosti, prijatelje, sošolce in ljudi, ki jim lahko zaupajo, so lepo sprejeti. Ni lahko medse sprejeti tujca, nekoga, katerega barva kože je drugačna, način govora nerazumljiv, versko prepričanje pa zaradi naše nevednosti včasih celo strah zbujajo- Med učitelji si je naziv za najboljšo ledinsko be- če. Biti sprejet v skupino otrok, med katerimi vla- sedo prislužila beseda  rokenrol; avtorica je uči- da večletno prijateljstvo in zaupanje, je čudovito teljica Tatjana Užnik. Besedo rokenrol je razložila dejanje. Si deliti šolsko klop z vrstnikom, ki pri- takole: haja iz države, ki napada moj dom in ga sprejeti za sošolca, je presežek človekoljubja. Vonj, lasje, Ledinska beseda leta je rokenrol, kajti LEDINA = pokrivala, navade, odnosi, potrebe in strasti, ja, ni ROKENROL. jih lahko sprejeti. Sprejet sem, to čutim, to vem, zato iz OŠ Ledina, svojega razreda, Slovenije, ni- Ledina je trdna, znanja polna, skala – ROCK, ki se kamor nikoli več ne grem. Izziv v prihodnosti, za v ritmu srca kotali – ROLL v širni svet. učence in učitelje OŠ Ledina, bo sprejeti: mlajše, P.S.: Včasih pa je na Ledini divje in glasno in noro inovativnejše, drugačne, istospolno usmerjene, – čisti rokenrol. kulturno pogojene in politično opredeljene, lju- di z zdravstvenimi težavami, anksiozne in depre- Vsem nagrajencem smo na posebni slovesnosti sivne, samodestruktivne s samopoškodovalnimi podelili knjižne nagrade, ki jih je prispevala Mla- nagnjenji, debele in suhe, anoreksične in buli- dinska knjiga.  mične, dolgotrajno bolne in umirajoče, sovražno nastrojene pa tudi našega dela željne in uspe- Valentina Smej Novak, članica komisije, je najlep- hov lačne ali celo nevoščljive. še ledinske besede strnila takole: • Veseli me, da na Ledini absolutno zmagu- Nagrada za zmagovalni oddelek je bilo srečanje z je prijateljstvo, igralko Gajo Filač in druženje ob slastnih krofih, ki • da šolo sestavljajo oddelki, ki znajo sprejeti, so nam jih podarili v slaščičarni Trubar V Ljubljani. • in da imajo učitelji posluh za rokenrol. 17 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Voščila v tujih jezikih TURŠČINA RUŠČINA Mutlu 2025! Yepyeni bir yıla adım atarken, Уважаемые коллеги, ученики и родители! herkese neşe, başarı dolu bir yıl dilerim. Мы поздравляем Вас с наступающими Bu yılın, heyecan verici fırsatlar, büyük başarılar праздниками - с Рождеством и Новым 2025 ve bolca gülümsemeler getirmesini dileriz! годом. Желаем Вам благополучия, успехов, здоровья, семейного тепла и уюта. Пусть Cem Senödeyici Ваш дом всегда будет наполнен смехом, музыкой и теплом. KITAJŠČINA С наилучшими пожеланиями, 岁月流转，新年将至，愿你2025年，所愿皆所 得，所行皆坦途，新的一年，愿你心中有梦，眼 Maria Burtseva-Kulyavtseva 里有光，脚下有路，未来可期! Yang Huili ARMENŠČINA Հարգելի ընկերներ: SRBŠČINA Նոր տարվա շեմին ենք, իսկ դա նշանակում Nova je godina poput praznog lista, na njemu է, որ եկել է ժամանակը թողնել բոլոր se ispisuju osećanja čista. Puno ljubavi, հոգսերը անցյալում և բացել դուռը zdravlja, sreće, da vam se ostvare želje, manje հրաշքների համար: Թող այս տարին i veće. 
Srećna Nova godina. դառնա ձեր համար իսկական հեքիաթ, Nevena Maslaković որտեղ իրականանում են երազանքները, կատարվում են UKRAJINŠČINA հերոսություններ և յուրաքանչյուր օրը Наступає Новий рік! І всі ми віримо у բերում է ուրախություն: новорічну казку! Нехай з роком, що Մաղթում եմ երջանկություն, քաջ минає закінчаться усі негоди та печалі, առողջություն և մտերիմ սրտերի усі тривоги і втрати. А новий рік зустріне ջերմություն:Թող Նոր Տարվա нас щасливими посмішками, очами յուրաքանչյուր օրը ուրախացնի ձեզ повними надій, здійсненими бажаннями դրական, վառ րոպեներով ու ոգևորի նոր та справжньою щирою радістю! Нехай նվաճումների: наші дітки і ми, всі разом, будемо сповнені Շնորհավոր ձեր Նոր Տարին: доброти, міцного здоров'я, любові та миру! Br Ivan З Новим роком! Tetiana Danshyna ANGLEŠČINA Happy 2025! As we step into a beautiful new year, we want to wish you all a year filled with a lot of fun, success, and great memories! May this year biring exciting opportunities, great achievements, and plenty of reasons to smile … all year around. Polona Senödeyici 4. Natečaj za srčno in/ali izvirno božično-novo- kategorija učencev na predmetni stopnji, katego- letno voščilo rija zaposlenih in kategorija staršev učencev OŠ Praznični čas je čas za ustvarjalnost, srčnost in Ledina. Stopili smo skupaj – učenci, zaposleni in medsebojno povezovanje – zato smo učence, za- starši – in ustvarili zbirko voščil z naslovom Ledi- poslene in starše med 12. novembrom in 12. de- na ustvarja praznična voščila. Prejeli smo 57 vo- cembrom 2024 povabili k sodelovanju v natečaju, ščil. Osnovno šolo Ledina obiskujejo tudi učenci v katerem smo iskali srčno in izvirno božično-no- iz drugih držav. Tako je naša šola postala prostor, voletno voščilo. Voščila smo zbirali v štirih kate- kjer se srečujejo različne zgodbe, jeziki, navade gorijah: kategorija učencev na razredni stopnji, in kulture. K sodelovanju so se odzvali tudi star- 18 Didakta ši učencev priseljencev. Posebna odlika zbirke so Kategorija učencev na predmetni stopnji: voščila v turščini, ruščini, kitajščini, ukrajinščini, • V letu 2025 vam želim veliko sreče, veselja – to armenščini, srbščini in angleščini. res moja je želja. • Da cveki nič ne letijo, ampak da vsi učenci ka- Komisija, ki so jo sestavljali: dr. Nataša Jakop, Go- kšno petico dobijo. ran Vojnović, Simona Semenič, Valentina Smej • Da učitelji niso nič več tečni, da bomo vsi sreč- Novak, Irena Šimenc Mihalič in Tina Mlakar ni. To moje želje za učence so, pa tudi za vsake- Grandošek, je vsa besedila skrbno proučila in v ga učitelja in učiteljico. vsaki kategoriji izbrala najboljše voščilo. V kate- Maša Gerželj, 6. b goriji učenci na razredni stopnji je najboljše vo- ščilo ustvaril Ammar Vukalić iz 4. a, na predmetni Kategorija zaposlenih: stopnji pa Maša Geržej iz 6. b. Med zaposlenimi • Naj božični čar vaše dni pobarva, novo leto pa je komisijo najbolj prepričalo voščilo gospe Kar- sanje v resnico prebarva. le Leban, med starši pa gospe Maje Borić Vezjak. • Smej se na glas, objemaj na polno, živi trenut- Razglasitev najlepših voščil je potekala 23. 12. 2024 ke – ne samo spodobno! v šolski knjižnici. Nagrade je podelila Tina Mlakar • Naj sreča pride kot hitra dostava, zdravje in mir Grandošek, knjižničarka in članica komisije. pa kot večna zabava. NAGRAJENA VOŠČILA Karla Leban, učiteljica razrednega pouka Kategorija učencev na razredni stopnji: • V letu 2025 želim, da ne bi bilo vojn in da po Kategorija staršev učencev OŠ Ledina: svetu ne bi zmanjkalo vode. • Puhasti oblaki naj vas obdajo, • Želim si, da bi se vsi imeli radi, da bi bili spoštlji- • naj navihani škratki vas vodijo čez ograjo – vi in zdravi. • na pot, kjer skrbi so nevidne, kjer samo srečne • Želim vam lepe praznike. pesmi igrajo, • da svet bo vsem lepši in to ne le za vajo. Ammar Vukalić, 4. a Maja Borić Vezjak 19 DDiiddaakkttaa ŠOLSKA PRAKSA Vsi štirje izvedeni projekti so pozitivno vplivali na Viri in literatura: učence, učenke in zaposlene. Zaposleni so okre- Kerndl M. in drugi (2022): Bralna pismenost, Opredelitev in gradniki, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: pili kompetence za spodbujanje branja ter dvi- https://www.zrss.si/pdf/Bralna_pismenost_gradniki.pdf, 5. 10. 2024. gnili zavest o pomembnosti bralne pismenosti. Klemenčič Mirazchiyski E., Mirazchiyski P. V. (2020). Bralna pisme- Na srečanju s pisateljem so imeli priložnost, da so nost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: Nacionalno poročilo Med- izrazili svoje mnenje o vsebinah prebranih knjig narodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). in ga povezali s svojimi izkušnjami. Tudi učenci Dostopno na: so postali samozavestnejši pri izražanju svojega https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-319-6/mobile/index.html#p=3, 5. 10. 2024. mnenja, vrednotenja in presoje; skupaj z učitelji Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (2023): Rezultati mednarodne so sodelovali na natečajih in koncertu; usvojili pa raziskave bralne pismenosti četrtošolcev PIRLS 2021. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2023-05-16-rezultati-mednarodne-razi- so tudi nove frazeološke enote. Posebno vez smo skave-bralne-pismenosti-cetrtosolcev-pirls-2021/, 20. 7. 2024. stkali tudi s starši – skupaj smo ustvarili zbirko vo- Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: Bralna pismenost in bralna kultura ščil z naslovom Ledina ustvarja praznična voščila. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/bralna-pismenost-in-bralna- -kultura/, 20. 7. 2024 Pozitivni vplivi se na ravni šole poleg dviga bral- Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: Znani rezultati mednarodne ne kulture zrcalijo tudi na področju medsebojnih raziskave bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA 2022 (2023). odnosov; izpostavimo lahko povezovanje in spre- Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2023-12-05-znani-rezultati- jemanje – oba dejavnika nenazadnje vplivata tudi -mednarodne-raziskave-bralne-matematicne-in-naravoslovne-pi- smenosti-pisa-2022/, 5. 10. 2024. na kakovost izobraževanja, kar posledično pome- ni uspeh za vsakega posameznika naše šole. Pedagoški inštitut: PIRLS 2011. Dostopno na: https://www.pei.si/ raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/pirls/pirls-2011/, 5. 10. 2024. 20 Didakta Izven okvirjev: inovativno prepletanje predmeta dolgotrajna oskrba in predmeta angleščina Helena Božič Janežič, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, helena.bozic@szslj.si Sandra Žeželj, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, sandra.zezelj@szslj.si Namen prispevka je predstaviti medpredmetno povezovanje med predmetoma dolgotrajna oskrba in angleščina na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. To je inovativen pristop k poučevanju dveh različnih predmetov in prepričani smo, da na tak način dijaki pridobijo znanja in veščine, ki so ključni za delo na področju zdravstvene nege. Po končanem srednješolskem izobraževanju bodo dijaki in dijakinje bolj konkurenčni na trgu dela, saj bodo znali reševati probleme, biti inovativni in delati v timu, kar so tudi poglavitne veščine v sodobnem delov- nem okolju. Pri predmetu dolgotrajna oskrba dijakom in dijakinjam predstavimo potrebe prebivalstva po različnih oblikah oskrbe, kdo so uporabniki in uporabnice teh storitev in kako pomembno je biti seznanjen z izzivi dolgotrajne oskrbe glede na naraščajočo populacijo starostnikov in starostnic. Z medpredmetnim sodelovanjem med na videz nezdružljivima predmetoma, dolgotrajno oskrbo in angleščino, smo dijake in dijakinje naučili sodelovanja, empatije, strpnosti in sprejemanja drugačnosti, hkrati pa so dijaki in dijakinje izboljšali, svoje strokovne in jezikovne kompetence. Evalvacija dejavnosti je pokazala, da so dijaki in dijak- inje prepoznali dodatno vrednost medpredmetnega sodelovanja in se naučili novih znanj ter veščin, ki jih lahko uporabijo pri delu z negovanci. Interdisciplinarni pristop so ocenili kot dinamičen in bolj zanimiv, kar je povečalo njihovo motivacijo za učenje. Ključne besede: medpredmetno povezovanje, Pri predmetu dolgotrajna oskrba se dijaki uči- dolgotrajna oskrba, strokovna angleščina, empati- jo o potrebah prebivalstva po različnih oblikah ja, kritično razmišljanje. oskrbe, kdo so uporabniki teh storitev in kako pomembno je biti zgodaj seznanjen s tem po- Uvod dročjem, glede na naraščajočo populacijo staro- V sodobnem šolskem okolju se pojavlja vse več stnikov. zanimanja za izzive in priložnosti medpredmetne- ga povezovanja. Namen medpredmetnega po- Daljša življenjska doba je eden največjih pokaza- vezovanja je osmisliti fragmentiranost informacij, teljev razvitosti evropske družbe, hkrati staranje ki jih dijaki prejmejo pri posameznih predmetih. prebivalstva povzroča nove izzive, ki so bistveni Dandanes bolj kot o medpredmetnem povezova- predvsem za sisteme socialnega skrbstva. Sta- nju govorimo o interdisciplinarnem povezovanju, rejši ljudje namreč ne potrebujejo le več oskrbe, kjer več predmetov uresničuje skupen (integrira- ampak zaradi spreminjajočih se vzorcev obolev- ni) učni cilj. Zato je nujno, da se učitelji povežejo v nosti in invalidnosti potrebujejo specifične vr- vseh fazah: pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji. ste zdravstvene oskrbe (European Commission Dobrodošla je tudi strnjena izvedba. 2012). Pri predmetu dolgotrajna oskrba se je pojavila po- Sistem dolgotrajne oskrbe je koncept celostne treba po osmišljanju teoretičnega znanja s kon- oskrbe posameznika v njegovem socialnem kretnimi življenjskimi izkušnjami. Zato sva se s okolju. Od tu posameznik največkrat črpa vire kolegico anglistko odločili, da poveževa predmeta pomoči in podpore, da lahko samostojno živi v dolgotrajna oskrba in angleščina; pri čemer ima domačem okolju. Pomembno je, da ljudi iz so- dolgotrajna oskrba nosilno vlogo in prispeva ključ- cialnega konteksta posameznika, ki mu že sedaj ne cilje, okrog katerih se mreži angleščina s pod- pomagajo, izobrazimo, jih ustrezno podpremo in porno vlogo. V osnovi sva želeli dijake opremiti z razbremenimo, da bodo zmogli vzdrževati zah- znanji in veščinami, ki jih delajo bolj kompetentne teven proces nudenja pomoči (Potočar 2009, za delo z ljudmi v dolgotrajni oskrbi, hkrati pa sva str. 14). Pri tem ne gre samo za preživetje take- želeli razbiti stigmo, ki pogosto spremlja ljudi v dol- ga posameznika, nuditi mu moramo najboljšo gotrajni oskrbi. možno kakovost življenja glede na njegovo zdra- 21 DDiiddaakkttaa ŠOLSKA PRAKSA vstveno stanje. Kot učiteljica dolgotrajne oskrbe bljeno razpravo o empatiji, toleranci in vključeva- menim, da je bistveno dijake že v fazi srednješol- nju. Dijaki so lahko skozi pripoved spoznali izzive, skega izobraževanja seznanjati z izzivi tega po- s katerimi se soočajo osebe s posebnimi potreba- dročja, da bodo znali pomagati svojim bližnjim mi. Ker so dijaki brali odlomke v izvornem jeziku – in negovancem. angleščini – so poleg glavnega cilja, izboljšali tudi jezikovne kompetence, spoznali pomen medbe- Eden od najpomembnejših načinov za vključe- sedilnosti in medkulturnosti, ter se naučili kritič- vanje dolgotrajne oskrbe v učni načrt je pred- no odzvati na ključne dogodke v romanu. stavitev različnih potreb po dolgotrajni oskrbi, ne le starostnikov kot takih. Z medpredmetnim 2.2. Ogled dokumentarnega filma: sodelovanjem, obiskom domov za ostarele in Ogled filma Adamant je dijakom omogočil vpo- ustanov, specializiranih za dolgotrajno oskrbo, gled v življenje ljudi s posebnimi potrebami, ki se lahko dijakom ponudimo neposreden vpogled v srečujejo v dnevnem centru na reki Seni v centru to področje. Obisk ustanov za dolgotrajno oskr- Pariza. Za mnoge dijake je bil to prvi stik z doku- bo jim omogoča, da teorijo vidijo v praksi in bolje mentarnim filmom. Namen ogleda filma je bil razumejo vsakodnevne izzive oskrbovancev in dijakom približati prvoosebne izpovedi ljudi z du- oskrbovalcev. ševnimi motnjami, njihove potrebe in življenjske cilje. Po ogledu filma so dijaki kritično razmišljali V ta namen sva s kolegico oblikovali učne cilje za o temah kot so stigma, izoliranost, potreba po ve- skupne in posamične učne ure, merila in kriterije čji vključenosti v družbo. za ocenjevanje znanja in končno evalvacijo. Dijaki so poleg konkretnih znanj razvijali tudi druge ve- 2.3. Delavnica s člani društva gluhoslepih Dlan: ščine in kompetence, kot so sprejemanje drugač- Neposredni stik z osebami, ki imajo dvojni senzo- nosti, empatija, rokovanje z gluhoslepimi, bralne rični primanjkljaj, je dijakom omogočil, da so sko- kompetence in kritično razmišljanje. zi predavanje in delavnice bolje razumeli izzive, s katerimi se soočajo gluhoslepi. Delavnice, kjer 1. Potek dela so dijaki uporabljali temna očala in zamaške za ušesa, so jim omogočile, da so sami doživeli, kako 1.1 Načrtovanje je živeti s tovrstno invalidnostjo. Na delavnici so Predmet dolgotrajna oskrba je že v osnovi zasno- imeli dijaki tudi priložnost, da gostom zastavijo van tako, da po horizontali povezuje različna zna- konkretna vprašanja, z namenom boljšega razu- nja in veščine in dopušča možnost medpredme- mevanja sveta ljudi s posebnimi potrebami. tnega sodelovanja. Učitelj lahko vsako leto znova določi značilnosti povezave, koordinatorja, sode- 2.4. Okrogla miza: lujoče predmete ter obseg in izvajanje le-te. Na Za piko na i smo pripravili okroglo mizo, kjer so mikro ravni sva najprej določili skupen cilj, nato dijaki povzeli svoje izkušnje in znanja. Debata je sva zapisali priprave za povezavo. bila zastavljena tako, da so dijaki bodisi kritično razmišljali o zastavljenih vprašanjih bodisi aktivno 1.2 Pričakovani rezultati sodelovali iz publike. Zastavljena vprašanja so se Določili smo: navezovala na odlomke iz romana Čudo, na film • vsebinski rezultat (povezovanje strokovnega Adamant, na rokovanje z gluhoslepimi in njihov znanja s praktičnim), položaj v družbi in drugo. Razprava je bila ocenje- • procesni rezultat (branje odlomkov iz romana na glede na predhodno določene kriterije, kar je Čudo v angleškem jeziku, ogled dokumentar- prispevalo k celovitemu ovrednotenju njihovega nega filma Adamant, delavnica z gluhoslepimi dela in razumevanja. osebami in okrogla miza na temo dolgotrajne oskrbe), 2. Preverjanje in ocenjevanje dosežkov • kompetenčni vidik (dvig ozaveščenosti, kritič- Dijaki so pridobili oceno pri predmetu dolgotraj- nosti in inovativnosti na področju dolgotrajne na oskrba. Angleščina je služila kot podporna de- oskrbe). javnost in kot taka ni zahtevala številčnega ovre- dnotenja. Ocenjevanje je potekalo v sklepni fazi 2. Dejavnosti – pri okrogli mizi – kjer sva bili prisotni tudi obe Izbrali smo takšne dejavnosti, ki posredujejo učni profesorici. Merila in kriterije za ocenjevanje zna- proces in pomagajo dijakom nadgrajevati znanje nja sva zastavili vertikalno (tj. zajeli sva vse aktiv- in usvajati nove kompetence in veščine. nosti) in dijake tudi skupaj ocenili, kar je razvidno v spodnji tabeli. 2.1. Branje odlomkov iz romana Čudo: Branje romana Čudo, ki se ukvarja s tematiko Merila ocenjevanja znanja sprejemanja drugačnosti, je omogočilo poglo- 1. Vsebina in sporočilnost 22 Didakta Točke Merila 6 – 8 Sporočilo je jasno. Dijak natančno razvija misli, opisuje in izraža lastna stališča, ki jih tudi ustrezno utemelji in ponazori s primeri. 4 – 5 Sporočilo je jasno. Dijak dovolj natančno razvija misli, opisuje in izraža lastna stališča, a ne utemelji vseh stališč ali jih utemelji pomanjkljivo oziroma nejasno. 3 Sporočilo je razumljivo. Dijak še primerno razvija misli, navaja podatke in izraža stališča, a ne utemelji vseh stališč ali jih utemelji pomanjkljivo oziroma nejasno. 2 Sporočilo je še razumljivo. Dijak posreduje preproste, včasih neprimerne informacije, ki jih ne utemelji ali jih utemelji pomanjkljivo oziroma nejasno. 1 Sporočilo je le mestoma razumljivo. Dijak posreduje preproste, nepovezane ali neprimerne informacije, ki jih redko in pomanjkljivo oziroma nejasno utemelji. 0 Dijak posreduje vsebinsko neustrezne podatke ali ne pozna teme pogovora. 2. Strokovnost Točke Merila 6 – 8 Dijak pokaže znanje iz različnih področij dolgotrajne oskrbe. Smiselno odgovarja na vprašanja in jasno podaja odgovore. Izraža svoje mnenje in zna sodelovati v razpravi. 4 – 5 Dijak odgovarja le na zastavljena vprašanja, izraža svoje mnenje in delno povezuje snov iz področja dolgotrajne oskrbe. 3 Dijak odgovori na zastavljena vprašanja na temo dolgotrajne oskrbe, vendar ne povezuje znanja. Ne zna podati svojega mnenja na določeno temo pogovora. 2 Dijak neprimerno odgovarja na vprašanja in ne pokaže znanja iz področja dolgotrajne oskrbe. 1 Dijak ne posreduje smiselnih odgovorov in ne sodeluje pri razpravi. Ne zna podati svojega mnenja. 0 Dijak ne povezuje strokovno snovi in ne sodeluje. 3. Aktivna udeležba Točke Merila Dijak samostojno usmerja pogovor, se uspešno prilagaja novim situacijam/vlogam/temam 4 in sodeluje v pogovoru večinoma na lastno pobudo in tudi na pobudo sogovornika/izpraševalca. Ima bogat izbor komunikacijskih strategij. Dijak se večinoma uspešno prilagaja novim situacijam/vlogam/temam in sodeluje 3 v pogovoru na pobudo sogovornika/izpraševalca in tudi na lastno pobudo. Ustrezno izbira komunikacijske strategije. 2 Dijak se dobro prilagaja novim situacijam/vlogam/temam, a se v pogovoru odziva na pobude sogovornika in na lastno pobudo. Izbira primerne komunikacijske strategije. 1 Dijak se težje prilagaja novim situacijam/vlogam/temam in se odziva večinoma na pobude sogovornika. Ima omejen izbor komunikacijskih strategij. 0 Dijak se v novih situacijah/vlogah/temah, kljub sogovornikovi pomoči in dodatni spodbudi ne odziva oz. se neustrezno odziva. Skupaj 20 točk / _______ 23 Didakta ŠOLSKA PRAKSA 4. Podrobnejši opis dejavnosti s slikovnim gra- vidijo na področju dolgotrajne oskrbe. Debata na divom temo filma je potekala pri angleščini; dijaki so se v debato vključevali tako v angleščini (boljši dijaki) 4.1. Branje odlomkov iz romana Čudo kot v slovenščini (šibkejši dijaki). Srednje strokovno izobraževanje načeloma ne predvideva poglobljenega branja literature v an- Kratek povzetek filma je na spodnji povezavi. gleščini, kot je to navada v gimnazijskih progra- https://www.youtube.com/watch?v=sEPMTTQt-48 mih. Z zavedanjem, da dijaki niso vešči branja v angleščini, sva se odločili za branje izbranih od- lomkov in analizo le-teh (Slika 1). Pri pouku angle- ščine so dijaki glasno brali, prevajali novo besedi- šče, kritično analizirali glavne junake in razmišljali o deljenem odzivu družbe na ljudi s posebnimi potrebami. Dijaki so spoznali avtoričin slog pi- sanja, kjer je vsako poglavje napisano z zornega kota drugega literarnega junaka. Dijaki so spo- znali, da tak način pisanja omogoča bralcu večjo kritičnost in nepristranskost. Cilj branja je bil nuditi podporo glavnemu cilju medpredmetnega povezovanja, tj. izboljšanje osnovnih znanj in kompetenc pri delu z osebami v dolgotrajni oskrbi. Slika 2: Ogled filma Adamant v Kinodvoru 4.3. Delavnica s člani društva gluhoslepih Dlan Na šoli smo gostili člane društva gluhoslepih Dlan. To je bil vrhunec učnega procesa, saj so di- jaki imeli priložnost izkusiti, kaj pomeni biti inva- lidna oseba, in zastaviti vprašanja osebam z dvoj- nim senzoričnim primanjkljajem. To je spodbudi- lo pogovore o pomenu prilagajanja komunikacije in vključevanja vseh članov družbe. Izkušnja je v dijakih vzbudila sočutje, strpnost in razumevanje drugačnosti. V okviru delavnice so dijaki z upora- bo temnih očal in zamaškov za ušesa izkusili, kako je živeti s tovrstno invalidnostjo (Slike 3, 4, 5 in 6). Aktivnost jim je omogočila, da bolje razumejo iz- zive, s katerimi se soočajo osebe z dvojnim senzo- ričnim primanjkljajem. Slika 1: Dijaki pri interpretaciji odlomkov iz romana 4.2. Ogled dokumentarnega filma Ogled filma Adamant je bil za dijake posebno do- živetje (Slika 2). Velika večina jih je prvič v življenju gledala dokumentarni film, kar je imelo posebno težo. Z ogledom filma smo dijakom razširili obzor- ja in jim pokazali nekaj novega; nekaj, kar presega šolske okvirje. Film Adamant je letos prejel zlate- ga medveda v kategoriji vseh filmov. Film odpira teme kot so stigmatizacija oseb z duševnimi mo- tnjami, (ne)sprejemanje drugačnosti, potreba po večji vključenosti v družbo, zdravilna moč ume- tnosti in še kaj. Dijaki so po ogledu filma kritično razmišljali o družbi, v kateri živimo, in o tem, ali se 24 Didakta Vprašanja za dijake: • Kaj je bil cilj medpredmetnega povezovanja? • Kaj ti je bilo najbolj všeč pri izvedenih dejavno- stih? • Katerih znanj in/ali veščin si se naučil/a? Odgovori dijakov: • Nisem si znal predstavljati, kako se bosta angle- ščina in DOS povezala, na koncu je izpadlo su- per. Lajkam. • Mogoče je cilj v tem, da vidimo, da je vse med seboj prepleteno in da je vse koristno. • Všeč mi je bilo povezovanje snovi. • Angleščina je bila lažja, ker smo brali nekaj zani- mivega. • Všeč mi je bila delavnica, kjer sem se zavedal, Dijaki spoznavajo, kako je biti gluhoslep kako eni živijo. • Prvič sem šla v Kinodvor in si ogledala film, kjer niso igrali, ampak so bili pravi ljudje. 4.4. Okrogla miza kot sklepno dejanje med- • Sproščenost. predmetnega povezovanja • Pogovarjali smo se odkrito o različnih temah. Na koncu smo pripravili okroglo mizo, kjer so • Naučila sem se nove besede iz angleščine, ki jih dijaki povzeli vse izkušnje in spoznanja (glej sli- lahko uporabim pri delu s pacienti. ke 7–10). Razprava je bila ocenjena glede na prej določene kriterije, kar je prispevalo k celovitemu 6. Sklep ovrednotenju njihovega dela in razumevanja. Sklepne misli učiteljice dolgotrajne oskrbe: Medpredmetno povezovanje spodbuja kritično Izkušnje, pridobljene skozi medpredmetno povezo- mišljenje, saj morajo dijaki analizirati informa- vanje, dijake pripravijo na življenje in delo v sodobni cije iz različnih virov in jih smiselno povezovati. družbi. Prilagodljivost, empatija in interdisciplinar- Hkrati se učijo, kako teorijo prenesti v prakso, kar no znanje so ključni. Skozi interdisciplinarnost pouk je ključno za delo v dolgotrajni oskrbi. Pri okrogli postane bolj dinamičen in zanimiv, kar povečuje mizi so dijaki pripravili vprašanja v skupinah, in jih motivacijo dijakov za učenje. kritično komentirali pri debati. Dijaki, ki niso sode- lovali kot predstavniki svojih skupin, so iz publike Sklepne misli učiteljice angleščine: zastavljali vprašanja. Eni so se odrezali kot izvrstni Izjemno vesela sem, da sva s kolegico uspešno iz- kritično razmišljajoči mladostniki, drugi kot dobri peljali interdisciplinarne ure. Najina naveza je bila voditelji in tretji kot dobri zastavljavci vprašanj. uspešna, ker sva druga drugi prisluhnili, si zaupali in se dopolnjevali. Zelo hitro sva določili glavni učni 5. Evalvacija cilj, nato sva spretno prilagajali podporne aktivnosti, Dijaki so po koncu dejavnosti izpolnili evalvacijski ki so služile za dosego cilja. Zelo pomembno vlogo vprašalnik. je odigralo tudi dejstvo, da so dijaki vnaprej vedeli, na kakšen način bodo ocenjeni in kakšni so kriteriji ocenjevanja znanja. Nekaj težav je bilo s prilagaja- njem urnikov, vendar sva veliko ur uspeli izpeljati skupaj. Dijaki so ves čas vedeli, kaj počnemo, zakaj to počnemo in uspešno osmislili učne ure. Če se bova odločili izkušnjo ponoviti tudi v prihodnje, bom raz- mislila o ocenjevanju tudi pri pouku angleščine. Di- jake bom izzvala, da pripravijo kratko predstavitev o izbranem literarnem junaku. Najbrž bo tovrstna ak- tivnost primernejša za jezikovno spretnejše dijake. Literatura European commission. (2012). Long-term care in the Europe- an union. Pridobljeno 1. december 2013 iz Employment, Social Affairs and Equal Opportunities DG: http://ec.europa.eu/social/ BlobServlet?docId=768&langId=en Potočar, J. (2011). Sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in med- narodna primerjava (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska Aktivno sodelovanje v okrogli mizi fakulteta. 25 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi Didaktična igra za osnovno šolo Dajana Maurič, prof. slo., OŠ Gradec Ob obeležitvi slovenskega kulturnega praznika se je na naši šoli porodila ideja o didaktičnih družabnih igrah za poglobljeno spoznavanje kulture. Nastale so štiri igre: Gremo v gledališče, Gremo na razstavo, Gremo v knjižnico in Gremo na koncert, ki vključujejo različna predmet- na področja in so primerne za učence od 6. do 9. razreda ter mlajše otroke. Cilj je krepitev kul- turnega, socialnega in kognitivnega razvoja učencev ter podpora učnim ciljem. Igre spodbu- jajo ustvarjalnost, medpredmetno povezovanje, generacijsko sodelovanje in prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami. Ključne besede: kulturna vzgoja, didaktična igra, logija, kemija, zgodovina, naravoslovje, geografija, interdisciplinarnost, igra, učenje. ki se lahko poljubno dopolnjujejo, torej dodajajo ostala predmetna (ali tematska) področja. 1. Namizne igre in vključevanje učnega ter vzgoj- nega načrta za osnovno šolo Didaktični pripomoček – 4 namizne igre: Gremo Že nekaj let učitelji med mladimi opažamo po- v gledališče, Gremo na razstavo, Gremo v knjižni- manjkanje zanimanja za kulturne prireditve, co in Gremo na koncert je nastal predvsem za kulturne dogodke, obisk gledališča in koncertov učence od 6. do 9. razreda, zato vsebuje vprašanja klasične glasbe. Didaktični pripomoček štirih na- opisnega tipa, izbirnega tipa, dopolnjevalna vpra- miznih iger je nastal z namenom, da se mladim šanja, naštevalna, odgovore kot prevode, razlago, približajo področja kulture: razstava, koncert, knji- odgovore DRŽI/NE DRŽI, na nekatera vprašanja žnica in gledališče, nato pa so se vključevala še (predvsem pri glasbi, torej koncert) pa lahko uče- dodatna predmetna področja: slovenščina, glas- nec odgovoriš po predhodnem poslušanju po- bena umetnost, tehnika, fizika, matematika, bio- snetka. 26 Igralna podloga za prvo triado Didakta Ugotovili smo, da so igre zelo primerne tudi za KONCERT razširjene programe dejavnosti v OŠ, kot so po- • Prepoznavajo poimenovanja za glasbila, glas- daljšano bivanje, jutranje varstvo, varstvo vozačev, bene sestave in oblike. dodatni pouk, dopolnilni pouk, utrjevanje snovi pri • Samostojno, sproščeno in doživeto pojejo otro- posameznih predmetih, zato smo se odločili za ške, ljudske in avtorske pesmi. vertikalno povezavo še za mlajše učence (2. in 1. tri- • Spremljajo petje z lastnimi glasbili. ada), ter za predšolske otroke v vrtcu. • Prepoznavajo in uporabljajo glasbeni pojem ljudska pesem, koncert, dirigent. Funkcionalni, splošni in izobraževalni cilji so usklaje- ni z učnim načrtom in podpirajo standarde znanja. KNJIŽNICA V razdelku Knjižnica so lahko zastopani cilji iz različ- Za učence 1. triade so razporejeni po predmetnih nih predmetnih področij, tako iz slovenščine, spo- področjih: znavanja okolja, matematika, družbe, ki se lahko po GLEDALIŠČE potrebi dodajajo, spreminjajo in dopolnjujejo. • Zaznavajo in doživljajo prvine gledališkega do- godka. Pomembno je, da naloge ustrezajo otrokovi ra- • Prepoznavajo že znane pravljice. zvojni stopnji (številke od 1 do 3, velike tiskane črke • Prepoznavajo in uporabljajo poimenovanja za na karticah), da lahko pri igranju uživajo, da so po- glasbene sestave in oblike (balet, opera). nosni na svoje sposobnosti, znanje, iznajdljivost, radovednost, sposobnost izražanja z besedami, s RAZSTAVA sliko, z risbo, s plesom, kretnjami, petjem … in da • Spoznajo pojme, ki so povezani z risanjem. jim morebitno »neznanje« ne povzroča frustraci- • Spoznajo pojme, ki so povezani s slikanjem je in nelagodja. Vloga odrasle osebe je za mlajše (svetle in temne barve, slikar, galerija). otroke zelo pomembna. • Spoznajo pojme, ki so povezani s kiparstvom (kipar, kip). Vertikalna povezava aktivnosti, ki so primerne • Iz različnih materialov izdelajo matrico za odti- tako za predšolske otroke kot za mlajše šolarje skovanje. lahko znatno pripomore k polnejšemu doživlja- • Pridobivajo občutek za orientacijo v zunanjem nju otrok na prehodu iz vrtca v šolo oziroma k in notranjem prostoru (arhitektura, gradbeni mehkejšemu in manj travmatičnemu prehodu iz materiali). vrtca v šolo. Igralna podloga za vrtec 27 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Igra za mlajše učence in predšolske otroke vsebuje tudi gibanje (polovica vseh polj je namenjena gi- banju), seveda zahteva znatno večjo angažiranost učitelja oziroma vzgojitelja, odrasle osebe ali sta- rejšega otroka. Učenci/otroci se pri igri lahko individualno izrazijo, saj se lahko sami odločijo za področje, ki ga obrav- nava posamezna igra. Prav zato je primerna tudi za učence (otroke) s posebnimi potrebami. Učitelj/odrasli je lahko pozoren tudi na izražanje čustev, učenčev socialni in moralni razvoj ter inte- res za področje, ki ga predstavlja igra. Sledili smo ciljem osnovnošolskega izobraževanja, ki so zajeti v Vzgojnem načrtu osnovne šole: • Omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi. • Razvijanje pozitivne učenčeve samopodobe. • Pomoč pri vzgoji za sodelovanje, sprejemanje Figurice in kocka za prvo triado drugačnosti, medsebojne strpnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. • Pomoč pri razumevanju samega sebe in sveta, ki ga obdaja. • Dopolnjevanje vzgoje za obče, kulturne in civili- zacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije. Vlogi in namenu vzgojnega načrta je sledilo tudi or- ganiziranje takšnih dejavnosti, ki večajo učenčevo zanimanje, njegove odgovornosti, samospoštovanje, spoštovanje drugega ter upoštevanje pravil šole. Ob igri se ustvarja pozitivno, varno in prijetno oko- lje, kjer lahko učenci (ob prisotnosti učiteljev, torej odraslih oseb) zadovoljujejo ustvarjalne interese, razvijajo zanimanje, radovednost, empatijo, senzi- bilnost, lastno vrednost, zaupanje. Figurice in kocka za igro GREMO V GLEDALIŠČE – po sprostitev OPIS IGRE: Namizna igra GREMO V GLEDALIŠČE je didaktični pripomoček, ki lahko dopolni predmet GLEDALI- ŠKI KLUB, ki je kot izbirni predmet del obveznega programa osnovne šole in nadgrajuje predmet SLOVENŠČINA. Predstavlja poglabljanje ter raz- širitev sposobnosti ter znanj v okviru predmeta slovenščina, upošteva interese otrok, njihove indi- vidualne sporazumevalne zmožnosti ter uravno- teženost področij umetnostne in neumetnostne rabe jezika. Igra se povezuje tudi z drugimi predmeti, pred- vsem z likovno, glasbeno in tehnično vzgojo. Izhaja iz vsebin dramske vzgoje pri pouku književnosti v šoli in jih dopolnjuje z novimi vsebinami. Njen namen je spodbujanje zanimanja za spoznavanje Igralne figurice za vrtec značilnosti drame in gledališča z aktivno gledali- 28 Didakta ško vzgojo učencev. Njena vsebina so elementi in celota gledališke predstave, ki jih dopolnjujejo tudi osnove dramske zgodovine in teorije ter temelji te- atrologije in zgodovine gledališča. Združuje ustvarjalne ter razlagalno-raziskovalne dejavnosti, ki učinkovito podpirajo recepcijske zmožnosti. SPLOŠNI CILJI Učenci: • Pridobivajo bralno in gledališko kulturo. • Razvijajo osebnostno in narodno identiteto. • Spoznajo gledališče kot sintezo različnih ume- tnosti. • Pridobivajo bralno kulturo, tj. naklonjenost do branja dramskih del in poezije. • Oblikujejo si stališče za prepoznavanje kvalite- tne gledališke predstave – vzgoja gledališkega občinstva. Iskanje vprašanj in odgovorov za igro • Urijo se v sprejemanju in vrednotenju dram- skega besedila. (interakcija). Različne oblike in metode dela po- IZOBRAŽEVALNI CILJI gojujejo večjo učno uspešnost pri pouku. Učenci: • Pridobivajo temeljne gledališko-teoretične Igra lahko nudi dopolnjevanje spoznanj in razu- pojme. mevanje temeljnih likovnih vprašanj in likovnih • Poglabljajo in usvajajo literarno-vedno znanje, zakonitosti. Uradni list (EU, št. 394/10) opredeljuje povezano z dramatiko. predmet likovna vzgoja kot »Udejanjanje in razvi- • Prepoznavajo glavni in stranski govor, glavni in janje kulturne zavesti in likovnega izražanja, ki je stranski motiv, konflikt, zgradbo drame, režij- ena ključnih evropskih kompetenc.« sko knjigo. Likovna vzgoja na spoznavni (kognitivni) ravni GREMO NA RAZSTAVO – po lepoto spoznava in presoja vidni svet, na izrazni pa ga likovno formira. Učenci spoznavajo, doživljajo in OPIS IGRE: vrednotijo dediščino likovne umetnosti. Namizna igra GREMO NA RAZSTAVO učence ves čas tudi kulturno vzgaja. Spodbuja jih k sodelo- Povezuje se z drugimi predmetnimi področji in vanju, iskanju odgovorov na vprašanja, medpred- vsakdanjim življenjem. metnemu povezovanju. Povezovanje likovnih pojmov s pojmi drugih Učitelj lahko spremlja likovni razvoj posamezne- predmetnih področij, ki temeljijo na besedni in- ga učenca že v 2. izobraževalnem obdobju (učen- terpretaciji (ustni, pisni). V tem primeru znani ci 5. in 6. razreda) oziroma spodbuja zanimanje in pojem z drugega predmetnega področja pripo- interes za predmet. Učenci lahko odgovore iščejo more k doumevanju in globljemu razumevanju tudi z uporabo IKT tehnologije. likovnega pojma in obratno. V starosti od 11 do 15 let se učenci praviloma likov- Učenci lahko sestavljajo vprašanja in iščejo odgo- no izražajo z vizualno zaznavo in z abstraktnim vore tudi na spletu. Uporaba tehnologije se da- mišljenjem, nato pa spontano likovno izražanje nes zahteva in pričakuje v vseh dejavnostih in je usiha; učenci preidejo k ozaveščenemu reševanju sestavni del vsakdanjega življenja. Informacijska likovnih problemov z materialnim, perceptivnim tehnologija omogoča in podpira različne pristope pristopom. k poučevanju in učenju. Omogoča hitro povratno informacijo. Učiteljeva naloga je lahko, da spremlja učenče- vo razumevanje likovnih vprašanj ter njihov in- SPLOŠNI CILJI dividualni način izražanja. Naloge so zasnovane Učenci: problemsko, kar omogoča vpetje pouka v medse- • Se seznanjajo z osnovnimi literarno teoretski- bojno komunikacijo med učiteljem in učencem mi znanji. 29 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Igralne podloge za 2. in 3. triado • Se seznanjajo z likovnimi tehnikami (materiali, SPLOŠNI CILJI orodji in tehnologijami). Učenci: • Ob igri razvijajo socialne in emocionalne oseb- • Razvijajo zaupanje v lastne sposobnosti, odgo- nostne kvalitete. vornost in pozitiven odnos do dela. • Se naučijo vrednotiti znanstvene dosežke, nji- Pri pouku likovne vzgoje učenci v skladu s svojimi hov vpliv na spremembo življenjskih razmer in zmožnostmi pridobivajo obvezna znanja, kot jih napredek družbe ter splošne kulture. opredeljuje učni načrt. • Se učijo v skupini – sodelovalno učenje. • Sprejemajo in doživljajo učne predmete kot kul- Igra pomaga obvezna znanja nadgrajevati in po- turne vrednote. vezovati v nove miselne strukture. Splošna znanja so nadgrajena s podatki s spleta, zanimivostmi, IZOBRAŽEVALNI CILJI anekdotičnimi predstavitvami posameznih ume- tnikov. ZGODOVINA Učenci: IZOBRAŽEVALNI CILJI naštejejo vrste zgodovinskih virov in opišejo njihove Učenci: značilnosti • Spoznavajo likovna dela svetovne in slovenske • Pojasnijo pomen zgodovinskih virov za zgodovino. dediščine. • Razložijo, katere ustanove hranijo zgodovinske • Spoznavajo razliko med industrijskimi in ume- vire. tniškimi deli. • Razložijo vzroke za nastanek pisave ter opišejo po- • Seznanijo se s kiparstvom in arhitekturo, torej men pisave za zgodovino. prepoznavajo razliko med ploskvijo in trodi- • Sklepajo o pomenu izuma tiska in tiskanih knjig menzionalnim prostorom. za širjenje informacij, znanja ter raziskovanje pre- teklosti. GREMO V KNJIŽNICO – po znanje • Primerjajo značilnosti kmečkih uporov na Sloven- skem z upori drugje po Evropi. OPIS IGRE: • Na primerih pojasnijo značilnosti in posledice epi- Igra se povezuje s posameznimi predmetnimi demij in naravnih nesreč na Slovenskem v 15. in 16. področji, npr. z zgodovino, s slovenščino, z mate- stoletju. matiko, s fiziko, z biologijo, s kemijo. Prednost igre je, da lahko učitelj izbere področje, kjer bi si želel MATEMATIKA, FIZIKA znanje nadgrajevati ali utrjevati in išče vprašanja Učenci: in odgovore skupaj z učenci. Učenci med igra- • Oblikujejo matematične pojme, strukture, veščine njem utrjujejo, ponavljajo in tudi usvajajo novo in procese ter povezujejo znanje znotraj matema- snov. Za primer si oglejmo cilje, ki so bili upora- tike in tudi širše. bljeni pri predmetih zgodovina, matematika, fizi- • Razvijajo uporabo različnih matematičnih po- ka in naravoslovje. stopkov in tehnologij. 30 Didakta • Spoznavajo uporabnost matematike v vsakda- NARAVOSLOVJE, BIOLOGIJA, KEMIJA, GOSPODINJ- njem življenju (računanje z odstotki, pretvarja- STVO nje, računanje ploščine, prostornine …). Učenci: • Spoznavajo uporabnost fizike v vsakdanjem ži- • Spoznajo, da so organizmi zgrajeni iz celic. vljenju (merjenje temperature). • Spoznajo osnovno zgradbo celic. • Količine v enačbi (izračun dela, različnih vrst • Spoznajo, da so celice zgrajene iz različnih snovi. energij, pretvarjanje …). • Razumejo, da rastlinske celice vsebujejo zeleno • Uporabljajo fizikalno znanje za razumevanje in barvilo klorofil. pojasnjevanje vsakdanjih izkušenj in pojavov • Utrdijo, da si rastline s pomočjo fotosinteze izde- (nastanek mavrice, delovanje leč …). lujejo hrano. • Spoznajo različne naravoslovne poklice. GEOGRAFIJA • Razumejo pomen termina jedilnik. Učenci: • Spoznajo različne jedi. • Opišejo načine prikazovanja Zemljinega površja na zemljevidu, reliefu, globusu in njihovo upo- GREMO NA KONCERT – po veselje rabnost. • Imenujejo in pokažejo velike dele kopnega in OPIS IGRE: morja na globusu ter zemljevidu sveta. Igra se povezuje s predmetnim področjem glasbene • Primerjajo oceane po velikosti. umetnosti. Učenci med igranjem igre utrjujejo snov, • Na zemljevidu in globusu pokažejo zemeljske ki je zapisana v Učnem načrtu za glasbeno ume- poloble, ekvator in začetni poldnevnik ter oba tnost, hkrati pa tudi splošno znanje iz poznavanja tečaja. glasbenih stavb v Sloveniji. 31 Didakta ŠOLSKA PRAKSA SPLOŠNI CILJI • Razvijanje smiselne in kritične uporabe sodobne Učenci: tehnologije. • Razvijajo zaupanje v lastne sposobnosti, odgovor- • Spoznavanje učinka in uporabnosti glasbenih nost in pozitiven odnos do dela. dejavnosti kot sprostitvenih tehnik za telo in duha • Se naučijo vrednotiti znanstvene dosežke, njihov (glasbena terapija). vpliv na spremembo življenjskih razmer in napre- • Razvijanje čustvene inteligence kot temeljnega dek družbe ter splošne kulture. pogoja za učenje ter čustveno-socialno zrelost • Se učijo v skupini – sodelovalno učenje. otrok. • Sprejemajo in doživljajo učne predmete kot kul- turne vrednote. 3. Izdelava iger Za vse igre so bile izdelane igralne podloge, ki so IZOBRAŽEVALNI CILJI: barvno usklajene, vendar s fotografijami različnih Igra ponuja: stavb, glede na naslov igre: koncertnih prizorišč, gle- • Spodbujanje doživljanja in izražanja glasbe z glas- dališč, razstavišč in knjižnic. Podlogo smo natisnili na benimi dejavnostmi (poslušanje, izvajanje, ustvar- trši papir A3 formata, lahko jo tudi plastificiramo. janje) ter drugih izraznih sredstev in medijev. • Vzbujanje radovednosti ter razvijanje interesa in Učenci so pod mentorstvom učiteljev izdelali igralne aktivnega odnosa do glasbe. kocke in figurice iz lesa. Pri tem so uporabljali različ- • Oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in ne žage, brusni papir in pripomočke za vžiganje v les. svetovne glasbene dediščine. • Poznavanje glasbene literature, ustvarjalcev in Tudi pri pripravi vprašanj in odgovorov za kartice so poustvarjalcev ter zakonitosti glasbenega jezika. sodelovali učenci, ki so pri nekaterih učnih urah, do- • Vzgajanje za ustvarjanje in ohranjanje zdravega danem pouku in varstvu vozačev iskali vprašanja na zvočnega okolja ter preprečevanja zvočne one- teme, ki so obravnavane v predstavljenih didaktičnih snaženosti. igrah. 32 Didakta Preden se igra začne, se je treba dogovoriti za pra- učenju in utrjevanju znanja, hkrati pa so dokaz, da vila igre: je moč povezati vse šolske predmete na zanimiv in • Igro lahko igra dva do šest igralcev. ustvarjalen način. • Vsak od igralcev se postavi na začetek (GRE- LITERATURA IN VIRI MO!). Ahačič, B. (2009): Veselo gledališče za prosti čas, Moliere za mlade. • Najmlajši igralec prvi meče kocko. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Bevk, F. (1936): Bedak Pavlek. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. • Premakne se za toliko mest, kot kaže število Brenk, K. (2005): Modra vrtnica za princesko. Ljubljana: Založba Mla- pik. dinska knjiga. Dekleva, M. (2003): Lenča Flenča, Magnetni deček. Ljubljana: Založba • Če se igralec ustavi na rumenem polju, mora Mladinska knjiga. odgovoriti na vprašanje. Grafenauer, N. in Suhodolčan, L. (1983): Album slovenskih pisateljev. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. • Vprašanje mu zastavi soigralec, ki je naslednji Kordigel, M. (1993): Mladinska literatura, otroci in učitelji. Ljubljana: Za- na vrsti ali kdo iz občinstva. S kupa kartic mora vod RS za šolstvo in šport. Lainšček, F. (2000): Bara bara. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. vzeti prvo kartico. Lukan, B. (2004): Gledališki pojmovnik, Iščemo gledališče. Ljubljana: • Če igralec na zastavljeno vprašanje odgovori Založba Maska. Novak, B. A. (1999): Prizori iz življenja stvari. Ljubljana: Založba Mladin- pravilno, ostane na istem polju. ska knjiga. • Če igralec na vprašanje odgovori napačno, se Petan, Ž. (1999): Pet pepelk, Starši naprodaj, Metka in Janko. Ljubljana; Založba Rokus. premakne eno polje nazaj. Poniž, D. (2003): Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike. • Uporabljeno kartico vrnemo pod kup kartic z Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Preininger, K. in Pirnat, M. (2006): Umetnostno potovanje. Ljubljana: vprašanji. Narodna galerija. • Zmaga tisti igralec, ki prvi pride v gledališče, Saksida, I. (2004): Slovenska mladinska dramatika, Ime mi je igra. Ma- ribor: Založba Aristej. knjižnico, na razstavo ali koncert. Slapšak, S. (2003): Antična miturgija. Ljubljana: Študentska založba. Smith, J. (2012): Iznajdljivi učitelj. Ljubljana: Založba Rokus-Klett. Tavčar, L in Schmidt, M. (2004): Vsaka slika ima svojo zgodbo. Ljublja- 4. ZAKLJUČEK na: Galova knjižnica, Narodna galerija. Proces nastanka didaktičnih iger je zahteval kar Tavčar, L. (2002): Zgovornost podob: pogled iz drugega zornega kota. Ljubljana: Knjižnica NG. nekaj usklajevanja med učitelji in učenci. Sodelo- Narodna galerija, Tavčar, L.(2001): Otroci, mladostniki in odrasli v gale- vanja omenjenih deležnikov smo se spomnili tudi riji (Priročnik za kustose, pedagoge, učitelje, vzgojitelje in starše. Lju- bljana: Knjižnica NG. na dan slovenske kulture z videoposnetkom, ki Urbančič, B. (1987): O jezikovni kulturi.Ljubljana: Delavska enotnost. nam je orisal spomin na naše delo in si ga lahko Zajc, D. (2000): Zakaj in vprašaj, Mlada Breda.Ljubljana: Založba Mla- dinska knjiga. ogledate na povezavi: Zeri, F. in Rozman, K.(1997): Evropski slikarji. Ljubljana: Narodna galerija. https://www.youtube.com/watch?v=gokARRYHKgo. West-Burnham, J. in Harris, D. (2011): Komunikacija – ključ do uspeha. Ljubljana: Založba Rokus-Klett. Vir 1: Kurikulum za vrtce, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad RS Še bolj nas navdušuje rezultat – štiri didaktične Slovenije za razvoj šolstva. (2011) Ljubljana. Vir 2: Učni načrti za različne predmete, Ministrstvo RS za šolstvo in igre, ki so v pomoč učencem pri sodelovalnem šport, Zavod RS za šolstvo. (2011) Ljubljana. 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO IKT orodja za popestritev pouka med dijaki Tea Seliškar Otrin, magistrica poslovnih ved, profesorica strokovnih predmetov in višješolska predavateljica, Srednja ekonomska šola Ljubljana V članku želim predstaviti načine, kako lahko dijake pri pouku pritegnemo k sodelovanju s pomočjo IKT orodij. Vsake učne ure ni mogoče izvesti vznemirljivo, saj na izvedbo vpliva več dejavnikov, od zaporedja šolske ure, dneva v tednu, obsega ur v dnevu pri določenem predmetu, števila ur v dnevu, obveznostih pri drugih predmetih in drugo. Da lahko učitelj izvede pouk s pomočjo IKT orodij, potrebuje znanje, orodje in pripravljeno vsebino v orodju. Pri nekaterih orodjih je potrebna interakcija dijakov s pametnimi telefoni ali računalniki. Na spletu obstaja kopica orodij, ki so učiteljem v pomoč, nekatera uporabniško bolj, druga manj prijazna. Predstavila bom nekaj IKT orodij iz prakse, ki so bila med dijaki dobro sprejeta. Ključni pojmi: popestritev pouka, IKT orodja, so- POTREBA PO POPESTRITVI POUKA MED DIJAKI dobni pouk, motivacija, zabaven pouk. Popestritev pouka je pomembna, saj je med di- jaki prisotna nizka motivacija za delo. Kot navaja UVOD Marentič Požarnik (2021, str. 201) so uspešnejši ti- Danes težko enačimo pouk s poukom pred 20- sti dijaki, ki jih vodi notranja motivacija. To lahko imi leti ali več. Spremenili so se metode, pristopi, dosežemo z izzivi, radovednostjo, spodbujanjem učitelji in učenci. Ob tem je pomembno pouda- interesa, samostojnim obvladovanjem nečesa, riti, da so najpomembnejši ob tem prav učenci, neodvisnim odločanjem za akcijo in notranjimi saj so oni tisti, ki obiskujejo pouk z namenom kriteriji uspešnosti. IKT orodja lahko pri pouku v doseganja določene izobrazbe. Učitelji moramo veliki meri uresničujejo različne izzive, spodbujajo zagotoviti ustrezen pouk, na podlagi katerega raziskovanje in motivirajo zbrano sodelovanje. Ob bodo osvojili potrebna znanja, razumeli, poveza- uporabi IKT orodij mora biti učitelj suveren, sicer li s prakso in v prihodnosti uporabljali pri svojem lahko doseže nasprotno, kar pa učitelja frustrira in delu. Če se učitelji dobro zavedamo, da smo v šoli še bolj odmika od potrebe po popestritvi pouka s zaradi njih in ne oni zaradi nas, si prizadevamo pomočjo IKT orodij. Dijaki si želijo v pouk vključe- popestriti pouk na najrazličnejše načine. Ob tem vati aktivno rabo digitalne tehnologije, kot nava- uporabljamo tudi najrazličnejša IKT orodja, ki so jata Sirnik in Bone (2021, str.4). Tudi sama sem na se izkazala kot zelo učinkovita, saj zagotavljajo ve- podlagi večletnih izkušenj z dijaki spoznala, da je čjo zbranost dijakov, aktivno sodelovanje in boljše pri pouku pomembno, da je ta zanimiv in pester, razumevanje vsebin. saj se le tako ob tem zabavajo in z igro prihajajo Slika 1: IKT orodje Nearpod Vir: Nearpod.com, 10. 6. 2024 34 Didakta Slka 2: IKT orodje Pear Deck Vir: Pear Deck, 14. 6. 2024 do novih znanj. V veliki meri so nam učiteljem ob znanje, je to odvisno od tega, kako dobro so pri uri tem v veliko pomoč IKT orodja. Predstavila bom poslušali in sledili pouku. Nearpod omogoča zani- nekaj najbolj zanimivih in učinkovitih. mivo podajanje vsebine, hkrati pa tudi preverjanje razumevanja in pomnjenja. NEARPOD Nearpod je IKT orodje, ki učitelju omogoča, da pri- Sama sem omenjeno orodje uporabila pri več pred- pravi iz obstoječe ali povsem nove predstavitve, metih za več vsebinskih sklopov. Za primer bom interaktivno. To pomeni, da naložite svojo Power navedla prodajno pogodbo, ki smo jo preučevali pri Point predstavitev, tej pa lahko dodajate najrazlič- predmetu komercialno poslovanje. Pri vsebini sem nejše aktivnosti. Te aktivnosti so lahko slike, videi s pomočjo Nearpod popestrila predstavitev tako, da ali zvočni posnetki, ki jih lahko v orodju ustvarite. so poleg prosojnic imeli priložnost na svojih medijih Najbolj zanimive aktivnosti so prav interaktivne. Na preveriti primer kupoprodajne pogodbe za vozilo, primer: video povezava do določenih spletnih stra- primer prodajne pogodbe Javnega stanovanjskega ni, kjer lahko utrdijo znanje oziroma preverijo, 3 D sklada Mestne občine Ljubljana, za tem so morali predmeti, simulacije in VR sprehod po določenem na podlagi videnih primerov zapisati ključne se- območju, s katerim lahko utrdimo razumevanje. stavine prodajne pogodbe, za tem sem jim razkrila Vsi ti elementi so že povezani z orodjem, tako da jih le-te. Nato smo si ogledali še ostale sestavine pro- preprosto samo izberemo in vključimo v svojo pred- dajne pogodbe. Temu je sledil nagradni kviz, v kate- stavitev. V predstavitev lahko vključimo tudi kvize rem smo ponovili novo usvojeno vsebino. in igre, kot na primer: izberi ustrezen odgovor, na- riši kako si predstavljaš nek pojem, dopolni polja z PEAR DECK ustrezno besedo, spomin in dirka z vprašanji. Poleg Pear Deck je odlično IKT orodje, ki je izdelano z na- omenjenega lahko v predstavitev vključimo tudi menom, da so učenci pri pouku bolj motivirani. Uči- skupno tablo za diskusijo, glasovanje in kotiček za telj predhodno ustvari Google predstavitev, lahko iz anonimna vprašanja. Ko učitelj ustvari predstavitev obstoječe Power Point predstavitve ali kreira novo. z interaktivnostmi, jo projicira, dijaki pa se sočasno Pomembno je, da pod Razširitvami doda Pear Deck na računalnikih ali pametnih telefonih povežejo za Googlove predstavitve. Ta dodatek omogoča, da z vstopno kodo. Ko se prijavijo, imajo omogočeno učitelj obstoječo predstavitev obogati z aktivnost- sodelovanje v vseh interakcijah, kar jih izjemno mo- mi, s katerimi utrdi predstavljeno vsebino. Vključiti tivira, še posebej, če je kakšna interakcija povezana je mogoče odprto vprašanje, glasovanje oziroma s simbolično praktično nagrado. Takrat so dijaki še zaprti tip vprašanja, okno, v katero vnesejo števil- bolj motivirani, saj ko se v kvizu preverja njihovo ko ali klik na spletno stran, ki jo učitelj predhodno 35 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO določi. Pred šolsko uro učitelj odpre Googlovo pred- navedem učno uro pri Neposrednem trženju, kjer stavitev, zažene razširitev Pear Deck, nato kline na so se razdelili v pet skupin. Pripravila sem pet raz- začni lekcijo. Predstavitev je smiselno projicirati na ličnih aktivnosti, vezanih na preučevano vsebino in platnu, obenem pa se dijaki preko računalnikov, vsako aktivnost oziroma QR kodo natisnila na list tablic ali pametnih telefonov s povezavo www.join- papirja in ga obesila na steno. Tako je bilo v razredu pd.com in geslom vpišejo, kar jim omogoča aktiv- pet kotičkov z različnimi aktivnostmi, do katerih so no sodelovanje pri uri. Vse, kar dijaki vnesejo, lahko se dijaki prišli s skeniranjem QR kode, nato pa je sle- učitelj takoj po vnosu prikaže na platnu. Dijaki se dila naloga. Po pretečenem določenem času, so se ob tem izjemno zabavajo in se že veselijo vsakega morali dijaki zamenjati in obiskati nov kotiček v ra- prihodnjega izziva. Nekaj dijakov je bilo navdušenih zredu, kjer jih je čakala nova aktivnost. Ko so prede- nad tem, da se učiteljeva predstavitev prikazuje na lali vse aktivnosti, so morali svoje naloge predstaviti telefonu, kar jim omogoča lažjo pripravo zapiskov. sošolcem. Orodje se je izkazalo kot zelo zanimivo in dinamično, kar je dijake spodbudilo k delu. WORDWALL Wordwall je odličen IKT pripomoček za popestritev PLICKERS ure. Omogoča široko paleto najrazličnejših aktivno- Pri vseh kvizih so imena dijakov razkrita, kar pred- sti, s katerimi lahko preverjamo znanje dijakov ali ga stavlja nekaterim dijakom stres. Zato je Plickers utrjujemo. Te aktivnosti so: iskanje parov, kvizi, go- ponudil drugačno obliko sodelovanja, tako da ime- voreče karte, kolo sreče, dokončevanje stavkov, do- na ostanejo skrita. To pomeni, da učitelj v orodju ločanje skupin, iskanje besed in še mnoge druge. Plickers pripravi kviz z zaprtim tipom vprašanj, na Sprva si mora učitelj v omenjenem orodju pripraviti katera lahko dijak odgovori z A, B, C ali D. V orodju aktivnost, nakar na šolski uri odpre Wordwall, zaže- učitelj označi, kateri odgovor od navedenih je pra- ne aktivnost in jo projicira na platno. Najbolj prepro- vilen. Ko je kviz pripravljen, ga učitelj projicira dija- sto in med dijaki najbolj priljubljeno je kolo sreče. kom. Pred tem jim učitelj razdeli karte ali liste, vsak Pri predmetu poslovanje podjetij smo večkrat zavr- dijak prejme svoj list s kodo, ki je diskretno oštevil- teli kolo sreče, do katerega vodi spodnja povezava. čena. Poleg tega ima narisano QR kodo in na vsa- Dijak je zavrtel in pojem, ki ga je kolo določilo, je kem robu črko A, B, C in D. Kviz se prične tako da moral opisati. Kolo sreče uporabljam tudi pri dru- učitelj projicira na platnu vprašanje, dijak ga prebe- gih predmetih, največkrat tako, da dijaki prejmejo re in se odloči, kateri odgovor od danih je pravilen. nalogo, po izteku časa za reševanje pa zavrtim kolo Če je pravilen odgovor da, mora dijak kodo obrniti sreče s številkami. Zavrtim le nekajkrat in preverim tako, da je črka A na vrhu QR kode. Nato list dvigne zaporedje izžrebanih številk v eAsistentu. Izžrebane v zrak, učitelj pa se sprehodi po razredu in s svojim dijake povabim, da predstavijo svojo nalogo. Naloge telefonom, na katerega je predhodno naložil App izžrebanih so vedno ocenjene, kar dijake zelo mo- Plickers, skenira kode. V istem trenutku se rezultati tivira za delo, obenem se pri uri vedno zabavamo. prenesejo na projekcijo, kjer vsak dijak zase ve, ali je odgovoril pravilno. Najuspešnejši dijak je tisti, ki je najhitreje in pravilno odgovoril na največ vprašanj. To ni znano do konca kviza. Po koncu pa se dijak z Slika 3: Povezava do največjim številom točk razkrije sam, ostali ostanejo kolesa sreče za utr- anonimni. Orodje sem uporabila pri več predmetih, jevanje znanja iz po- pri katerih smo ponavljali in tako utrjevali snov. Smi- slovnih dokumentov selno je, da se liste s QR kodami natisne in vselej ob Vir: Wordwall.com, koncu zbere ter prihrani za naslednji kviz. Dijakom 14. 6. 2024 je orodje zanimivo, saj se lahko sprehajajo po razre- du in je tako ura bolj dinamična. Pomembno pa je, da ob prikazovanju kode, te ne prekrivajo s prsti, saj jo je sicer nemogoče prebrati. ME-QR CODE Če želimo narediti dinamično učno uro, nam pri CAPCUT tem ME-QR code odlično pomaga. Ta namreč kre- Za popestritev učne ure se je med najbolj uspešni- ira kodo, ki jo dijaki slikajo s pametnimi telefoni, ta mi orodji izkazal CapCut, s katerim lahko urejamo pa jih vodi do najrazličnejših vsebin, ki so bodisi do- videoposnetke, dodajamo podnapise, vključuje- stopne na določenih spletnih povezavah ali pa jih mo elemente, slike, video posnetke in drugo. Za učitelj kreira sam in se shranijo na strežnik orodja. uporabo omenjenega orodja je potrebno na svoj Aktivnosti so lahko: spletne strani, pdf dokumenti, medij prenesti aplikacijo CapCut. Pred učno uro je slike, besedilo, zemljevid, avdio posnetek, socialno potrebno dijakom predstaviti delovanje omenjene omrežje, klepet, povezava do You Tube posnetka, aplikacije. Od tega, kako izberemo ozadje, kako do- elektronska pošta, seznam več povezav, zvočni po- dajamo posamezne elemente, ki se lahko prekriva- snetek, predstavitev, anketa in drugo. Za primer naj jo, kako posnamemo video brez ozadja, dodamo 36 Didakta zvok, podnapise, slike, video in ostale elemente. Ob ni bilo na voljo. Prednosti IKT orodij so nedvomno koncu pokažemo, kako posnetek shranimo in deli- dosegljivost, mnogotera orodja so v določenem ob- mo preko You Tube kanala. CapCut smo uporabili segu ali celo v celoti brezplačna, omogočajo pope- pri urah neposrednega trženja, kjer so imeli nalo- stritev pouka, lahko olajšajo delo, predvsem pa di- go, da posnamejo promocijski film za šolo. Najprej jake motivirajo za delo, kar je običajno največji izziv sem jim podala jasna navodila glede poudarjanja vsakega učitelja. Na drugi strani pa so slabosti, kot ključnih sporočil, priprave dialoga vnaprej, vključe- na primer nedostopnost, če dijak nima pametne- vanja humornih vložkov in drugo. Ko so imeli jasno ga telefona, kar se da sicer preprosto rešiti s selitvi- izdelan načrt svojega kratkega video posnetka, so jo pouka v računalniško učilnico. Trošenje baterije se lotili snemanja v šoli, pred šolo in v njeni okolici. dijakovega mobilnega aparata predstavlja dijakom Temu je sledila obdelava in montaža video posnet- glavno slabost, določene omejitve, ki jih ima posa- ka. Končani izdelek so preko video povezave delili mezno IKT orodje, na primer pri Goconqr lahko izde- z menoj, nakar smo si skupaj ogledali posnetke na lajo le določeno število miselnih vzorcev, pri Plickers video projekciji in jih na podlagi vnaprej določenih se hitro naveličajo, hkrati pa jih frustrira neuspeh kriterijev skupaj ocenili. Učne ure so bile za dijake in zmagujejo tisti, ki prej pridejo do mobilnika, ki nadvse zabavne, humorne, predvsem pa so preko posname njihovo kodo, pri ME-QR kodah občasno praktične naloge prišli do pomembnih spoznanj pri kode ne delujejo, kar odraža težave s strežnikom in pripravi kratkih video posnetkov, ki jih pripravljajo v tako naprej. Med slabosti bi lahko prištevali tudi po- trženjskih oddelkih podjetij. plavo orodij, katera je mogoče uporabljati za plačilo. ZAKLJUČEK Slika 4: Povezava do Liesa Orus in drugi (2020) so v Španiji med 345 uni- video posnetka, ki so verzitetnimi profesorji z različnih področij raziskali ga pripravili dijaki pri prepoznavnost izjemnega potenciala IKT orodij v predmetu Neposre- izobraževanju. Hkrati so poudarili, da imajo tovrstne dno trženje metode poučevanja pozitiven učinek na učenje in Vir: Instagram profil razvoj potrebnih kompetenc med študenti v 21. sto- Srednje ekonomske letju. Ugodni rezultati se kažejo pri komunikaciji, so- šole Ljubljana, delovanju in kritičnem mišljenju študentov. Vezano 18. 6. 2024 na omenjeno lahko potrdim, da se s pomočjo IKT orodij dijaki v neprimerljivo večji meri vključujejo v pouk in izkazujejo veliko mero zanimanja. Spodbu- GOCONQR di jih k aktivnemu sodelovanju, kar je cilj vsakega Po preučeni vsebini je pomembno, da dijaki pono- učitelja. Pri tem si učitelj lahko pomaga z vrsto raz- vijo svoje znanje in ga tako utrdijo. Za utrjevanje je ličnih IKT orodij, kar pa za učitelja nedvomno po- izjemno uporabno IKT orodje prav GoConqr, s kate- meni dodatno pripravo, dodatno delo, še posebej, rim dijaki lahko izdelajo virtualni miselni vzorec. V če z IKT orodjem ni domač, zato bi bila nedvomno ta miselni vzorec lahko vnesejo besedilo, slike, video smiselna podpora s strani vodstva, da bi nas učite- posnetke, dokumente in drugo. Uporabljajo lahko lje v večji meri opismenjevali na področju različnih različne barve, kar izjemno popestri izdelek. Ko je IKT orodij, s katerimi lahko ne le popestrimo pouk, izdelek končan se ga lahko shrani v pdf, natisne ali temveč zagotovimo učinkovito učenje in usvajanje izdela video predstavitev. Za primer naj navedem pomembnih digitalnih kompetenc. vsebino pri predmetu neposredno trženje, kjer smo pri uri preučevali trženje po telefonu. Ko smo pomembno vsebino predelali, so morali v parih iz- delati miselni vzorec. Ta je moral vključevati ključne vsebinske poudarke, ki smo jih skupaj spoznali. Na- dalje so morali v miselni vzorec dodati še primere, ki VIRI IN LITERATURA Breznik, I. in drugi (2023): Digitalna tehnologija pouk razvija. so jih našli na spletu, zapisati dialog s potencialnim Zbornik prispevkov. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. Dostopno na: kupcem in posneti primer trženja po telefonu z raz- www.zrss.si/pdf/Digitalna_tehnologija_pouk_razvija.pdf Liesa-Orús, M. in drugi (2020): The Technological Challenge Fa- ličnimi scenariji. Ob koncu ure so dijaki predstavili cing Higher Education Professors: Perceptions of ICT Tools for svoje izdelke z video projekcijo lastnega miselnega Developing 21st Century Skills. Faculty of Human Sciences and Education, University of Zaragoza, Spain. vzorca, s katerim so utrdili preučeno snov, hkrati pa Marentič Požarnik, B. (2021): Psihologija učenja in pouka. Od po- sošolcem predstavili zanimive dialoge med proda- učevanja k učenju. Ljubljana, DZS. Sirnik, M. in Bone, J. (2021): Smernice za uporabo digitalne tehno- jalcem in kupcem. logije pri predmetu matematika. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Štemberger, T. in drugi (2022): Oblikovanje inovativnih učnih oko- PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE IKT ORODIJ lij, Založba Univerze na Primorskem. Koper. Str. 9-11. Učitelji že od nekdaj želimo popestriti pouk. S po- Tonbrapade, Dunu, B. (2023): Adaptive pedagogy innovations for effective secondary school teaching in post- pandemics. The Ni- močjo IKT orodij je to nedvomno lažje, ko tega še gerian Academic Forum, Volume 30 No 1, June, 2023. 37 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Učinkovita podpora v strokovni skupini za zgodnjo obravnavo: ključ za celostno podporo otrokom s posebnimi potrebami Simona Turner, magistrica profesorica inkluzivne pedagogike, vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo, Vrtec Slovenske Konjice Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami je ključnega pomena za njihov celost- ni razvoj in vključevanje v družbo. Strokovna skupina, ki vključuje različne strokovnjake in strokovnjakinje, se osredotoča na prepoznavanje otrokovih potreb in zagotavljanje ustrezne podpore. V članku na kratko predstavljam teoretična izhodišča, ki jih povežem z rezultati raziskave o delovanju strokovnih skupin, ki smo jo izvedli med strokovnimi delavci in stroko- vnimi delavkami v vrtcu. Naloge strokovne skupine za zgodnjo obravnavo vključujejo pripravo seznamov otrok, ki potrebu- jejo zgodnjo obravnavo, oceno njihovega trenu- tnega razvoja ter oblikovanje programa pomoči. Pri tem se upošteva resnost otrokovega primanj- kljaja, starost ter specifične potrebe, kar omogo- ča usmeritev pomoči in izbor ustreznih strokov- nih delavcev oz. delavk. Redna srečanja strokovne skupine zagotavljajo, da so vsi člani obveščeni o napredku otrok, kar omogoča hitrejše prilagodi- tve in spremembe v obravnavi, če je to potrebno. Strokovna skupina na rednih sestankih usklajuje in ocenjuje otrokov napredek, prilagaja oblike po- moči ter omogoča stalno strokovno izpopolnje- vanje vseh članov skupine, kar je pomembno za učinkovitost celotnega sistema zgodnje obravna- ve (Poglajen Ručigaj in Koler Križe 2023). Vsak član strokovne skupine opravlja naloge na Ključne besede: zgodnja obravnava, strokovna podlagi svojih strokovnih kompetenc, vendar je skupina, podpora, sodelovanje, predšolski otroci. pomembno, da se člani med seboj usklajujejo, delijo informacije in skupaj sprejemajo odločitve. TEORETIČNA IZHODIŠČA V tem procesu mora biti poudarek na sodelova- Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami nju, saj je vsak član strokovne skupine odgovoren zahteva tesno sodelovanje strokovnih delavcev in za delček celostne obravnave otroka. To vključuje delavk z različnih področij, saj le tako lahko zago- natančno prilagajanje učnih metod, materialov in tovimo celostno in usklajeno pomoč. Znotraj vrt- podpornih tehnologij, ki omogočajo otroku uspe- ca se oblikuje strokovna skupina, ki skrbi za izva- šno sodelovanje in napredek v vzgojno-izobraže- janje individualiziranega programa in zagotavlja valnem okolju (Kupper 2000). usklajeno pomoč otroku s posebnimi potrebami; sestavljajo jo: vzgojitelj/vzgojiteljica, pomočnik V strokovni skupini za zgodnjo obravnavo ima vzgojitelja/pomočnica vzgojitelja, izvajalec/izva- vsak član specifično vlogo, ki temelji na njego- jalka dodatne strokovne pomoči ter svetovalni vem strokovnem področju. Vzgojitelji oz. vzgoji- delavec/svetovalna delavka. Zgodnja obravnava teljice in pomočniki oz. pomočnice vzgojiteljic so tako postane temelj za uspešno vključitev otroka neposredno odgovorni za izvajanje vzgojno-izo- v predšolski program, v katerem se prilagodi vse braževalnega dela v skladu z individualiziranim od kurikuluma do uporabe posebnih pripomočk- programom in za sprotno spremljanje otrokove- ov (Jakič Brezočnik, Šoln Vrbinc in Švalj 2017). ga napredka (Vučak 2010). Medtem ko vzgojitelj 38 Didakta ali vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo poleg nepo- jiteljice, tri pomočnice vzgojiteljic, dve svetovalni srednega dela z otrokom s posebnimi potrebami delavki in dve izvajalki dodatne strokovne pomo- nudi pomoč vzgojitelju oz. vzgojiteljici pri prila- či. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturi- gajanju kurikuluma in uporabi posebnih pripo- ranega intervjuja. močkov. Pomembno vlogo imajo tudi svetovalni delavci oz. delavke, ki skrbijo za koordinacijo ce- Preučili smo potek sodelovanja sodelavk v strokov- lotnega procesa, sodelovanje s starši ter povezo- ni skupini, zanimala so nas njihova pričakovanja vanje z zunanjimi strokovnjaki. Svetovalni delavci/ glede sodelovanja, zadovoljstvo s sodelovanjem, delavke pomagajo pri ustvarjanju podpornega izzivi, s katerimi se pri sodelovanju soočajo, dejav- okolja, ki je nujno za optimalen razvoj otroka (Mr- niki za izboljšanje sodelovanja v strokovni skupini. var 2008). Pomembno vlogo imajo tudi starši, saj V nadaljevanju predstavljamo naše ugotovitve: zagotavljajo pomembne informacije o otrokovem funkcioniranju izven vrtca ter sodelujejo pri obli- POTEK SODELOVANJA kovanju ciljev za razvoj. Aktivno sodelujejo tudi pri Strokovne delavke, ki sodelujejo v strokovni sku- spodbujanju otrokovega napredka in zagotavlja- pini za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi nju podpore doma. potrebami, se najpogosteje srečujejo na timskih sestankih, strokovnih aktivih in sodelujejo v med- Uspešna zgodnja obravnava otrok s posebnimi sebojnih pogovorih znotraj strokovne skupine. potrebami je odvisna od učinkovitega sodelo- Pomočnice vzgojiteljic se povezujejo s strokovno vanja strokovnih delavcev z različnih področij. skupino predvsem preko vzgojiteljic, le-te pa se Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo mora povezujejo tudi s svetovalno službo in izvajalka- delovati usklajeno, da zagotovi celostno podporo mi dodatne strokovne pomoči. Takšno sodelova- otroku in njegovi družini. Redna usklajevanja, iz- nje omogoča učinkovito in usklajeno obravnavo menjava znanja in izkušenj ter stalno strokovno otrok, saj vključuje izmenjavo pomembnih infor- izpopolnjevanje so bistveni za uspešno izvajanje macij, ki vplivajo na njihov napredek in razvoj. zgodnje obravnave. S tem zagotavljamo otrokom s posebnimi potrebami priložnost za optimalni Kakovost komunikacije v strokovni skupini je ve- razvoj in vključitev v družbeno okolje. činoma pozitivna, dobra, korektna in konstruk- tivna. Strokovne delavke poudarjajo, da je uspe- RAZISKAVA šnost komunikacije odvisna tudi od naravnanosti Ker nas je zanimalo, kako poteka sodelovanje in in osebnosti posameznih članic skupine. Dobra timsko delo med člani strokovne skupine za zgo- komunikacija je posebej pomembna, kadar je dnjo obravnavo v našem vrtcu in kako bi lahko treba hitro reagirati na potrebe otrok in staršev. to sodelovanje še izboljšali, smo izvedli raziskavo z desetimi strokovnimi delavkami različnih stro- Cilj strokovne skupine je enoten, in sicer zagota- kovnih profilov, ki sodelujejo v strokovnih skupi- vljanje celostne podpore otrokom s posebnimi nah za zgodnjo obravnavo. Sodelovale so tri vzgo- potrebami. Članice imajo znotraj strokovne sku- 39 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO pine različne naloge, vendar kot najpomembnej- mnenje, deli morebitne težave in skupaj z drugi- še zaznavajo: priprava individualiziranih progra- mi pravočasno poišče rešitve. Takšen način ko- mov, spremljanje napredka otrok, podpora star- munikacije omogoča hitro in učinkovito odziva- šem ter iskanje rešitev za morebitne izzive, ki se nje na izzive ter spodbuja občutek medsebojne pojavljajo v procesu obravnave. Zasledovanje teh podpore. ciljev zahteva tesno sodelovanje vseh članic, ki s svojimi različnimi strokovnimi znanji prispevajo Prav tako je pomembno zavedanje o delitvi odgo- k podpori otrokom s posebnimi potrebami. Tudi vornosti in vlog v skupini. Strokovne delavke pre- avtorice Košnik, Plavčak, Vovk-Ornik, Pulec Lah in poznavajo pomen medsebojnega sodelovanja in Mohar (2023) opredeljujejo strokovno skupino kot skupnega cilja, ki je usmerjen v dobrobit otrok s tim, ki je združen z glavnim ciljem uresničevanja posebnimi potrebami. Vsaka članica strokovne individualiziranega programa. skupine se zaveda svoje vloge in odgovornosti, kar prispeva k boljšemu usklajevanju dela. Od Nesoglasja v strokovnih skupinah so redka, ven- članic strokovne skupine se pričakuje, da bodo dar se v primeru konfliktov strokovni delavci ali prispevale svoje znanje, izkušnje in predloge za strokovne delavke strinjajo, da je rešitev mogoče izboljšanje skupnega delovanja ter skupaj iskale doseči s poglobljenimi in z odkritimi pogovori. načine za dosego zastavljenih ciljev. Večina strokovnih delavcev/delavk ima pozitivne Za uspešno sodelovanje je zelo pomembna izkušnje s sodelovanjem v strokovni skupini. Ven- usklajenost. Strokovne delavke poudarjajo po- dar so nekatere izpostavile, da se pri obravnavi men usklajenega delovanja, ki je v korist otroka. težjih primerov občasno pojavijo izzivi, zaradi ka- To vključuje medsebojno izmenjavo znanj in izku- terih sodelovanje včasih ne poteka po pričakova- šenj, poenotenje metod dela ter skupno načrto- njih. Kljub temu so te izkušnje dragocene za ra- vanje in evalvacijo ciljev. Če so metode in pristopi zvoj in izboljšanje prakse. v strokovni skupini usklajeni, je mogoče učinkovi- teje podpreti otrokov razvoj in napredek. Pri sprejemanju pomembnih odločitev so pogo- vor, skupni dogovori in upoštevanje mnenj različ- Pomemben vidik sodelovanja so sestanki stro- nih strokovnjakov temelji, na katerih strokovni de- kovnih skupin, ki igrajo bistveno vlogo pri izme- lavci/strokovne delavke oblikujejo svoja stališča. njavi informacij in načrtovanju dela z otroki s po- Svetovalna služba pogosto vpliva na odločitve, saj sebnimi potrebami. Strokovne delavke opažajo, strokovno utemelji priporočila, ki so potrebna za da so ti sestanki najbolj učinkoviti, kadar potekajo nadaljnje korake v obravnavi otrok. Ta proces za- brez prisotnosti staršev, saj člani skupine lažje iz- gotavlja, da so odločitve celostne in ustrezne po- razijo svoje mnenje, izpostavijo morebitne izzive trebam otrok. in se osredotočijo na iskanje rešitev. Izmenjava informacij je bistvena za uspešno de- Pričakujejo, da bo delo strokovne skupine vedno lovanje strokovne skupine. Večina strokovnih de- izhajalo iz potreb otroka s posebnimi potrebami, lavk meni, da dobijo veliko uporabnih informacij, zato mora biti otrok postavljen v ospredje vseh ki jih uporabijo pri delu z otrokom, in da so dovolj dejavnosti in načrtovanj. Vse članice strokovne informirane, vendar se pri izmenjavi informacij skupine se trudijo usmerjati svoje delo v korist pojavljajo tudi težave, kadar je zaradi organizacije otroka, pri tem pa poskrbijo, da so aktivnosti in dela manj priložnosti za sodelovanje. odločitve usklajene ter prilagojene potrebam otroka. PRIČAKOVANJA Pričakovanja strokovnih delavk glede sodelovanja ZADOVOLJSTVO v strokovni skupini so si dokaj enotna. Poudarja- Strokovne delavke izražajo splošno zadovoljstvo jo potrebo po podpori in usmeritvah, pričakujejo s sodelovanjem v strokovni skupini. Prednosti so- pomoč drugih članic strokovne skupine, zlasti pri delovanja v strokovni skupini vidijo v medseboj- neposrednem delu z otroki s posebnimi potreba- nem povezovanju, izmenjavi izkušenj in strokov- mi. Želijo si, da bodo v okviru skupine lahko poi- nega znanja ter uspešnem reševanju izzivov. skale rešitve za različne izzive in dobile strokovne nasvete, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti nji- Večina vzgojiteljic in izvajalk dodatne strokovne hovega dela. pomoči je zadovoljnih tudi z vključenostjo v pri- pravo individualiziranega programa, saj jim to Pomemben element sodelovanja je neposredna omogoča boljše prilagajanje programov otroko- in odprta komunikacija. Želijo si, da bi komuni- vim potrebam. Pomočnice vzgojiteljic menijo, da kacija v skupini temeljila na iskrenem dialogu, v so le posredno vključene in da je večina nalog ve- katerem lahko vsaka članica odkrito izraža svoje zanih na vzgojiteljice. 40 Didakta Vendar strokovni delavci in delavke izražajo po- Izziv je tudi sodelovanje različnih strokovnjakov/ trebo po še boljšem usklajevanju ciljev in prilago- strokovnjakinj, kot so vzgojitelji/vzgojiteljice, spe- ditev. Več sodelovanja in usklajevanja bi pozitiv- cialni pedagog in pedagoginje, logopedi in logo- no vplivalo na kakovost priprave individualiziranih pedinje, tiflopedagogi in tiflopedagoginje, psiho- programov in na doseganje skupnih ciljev, zato si logi in psihologinje, socialni delavci in socialne želijo več skupnega načrtovanja individualizira- delavke in drugi. Sodelovanje je zahtevno, vendar nega programa. omogoča celostno podporo otrokom. Strokovni delavci cenijo raznolikost strokovnih profilov in IZZIVI prepoznavajo prednosti, ki jih ta raznolikost pri- Strokovni delavci in delavke se pri sodelovanju v naša. Vsak prispeva svoje specifične kompetence, strokovni skupini srečujejo z različnimi izzivi. Naj- kar omogoča usklajeno in strokovno obravnavo večji izziv je pomanjkanje časa za sodelovanje otrok ter s tem boljše možnosti za njihov napre- in časovno usklajevanje z drugimi obveznostmi. dek. Raziskava potrjuje, da prisotnost strokov- Opažajo pomanjkanje časa za sprotno evalvacijo njakov in strokovnjakinj z različnimi znanji in iz- in komunikacijo z drugimi članicami strokovne kušnjami omogoča boljše reševanje problemov, skupine. Menijo, da je za kakovostno evalvaci- prilagajanje različnim nalogam ter bogati skupin- jo opravljenega dela, diskusijo in refleksijo med sko dinamiko. Takšna raznolikost omogoča tudi članicami potrebnega več časa, kot ga je v praksi boljše razumevanje otrokovih potreb in bolj ka- na voljo. Poudarjajo pomen sprotne evalvacije za kovostne strokovne odločitve. Strokovne delavke sprotno prilagajanje pristopov in izboljšanje ka- poudarjajo, da morajo članice skupine stremeti kovosti obravnave otrok s posebnimi potrebami. k razumevanju otroka iz različnih perspektiv ter Izpostavljajo tudi, da so za uspešno sodelovanje prilagajati pristope glede na specifične potrebe nujni aktiven prispevek vseh članic k skupnemu vsakega posameznega otroka. Učinkovita komu- delu in izmenjavi znanja ter medsebojno spo- nikacija ter pripravljenost na timsko delo omogo- štovanje in enakovredna obravnava mnenj vseh čata boljšo dinamiko sodelovanja in prispevata k članic strokovne skupine. Aktivno sodelovanje in uspešnemu doseganju ciljev strokovne skupine. spoštovanje različnih perspektiv omogoča učin- Med najpogosteje izpostavljenimi izzivi so tudi kovitejše delo skupine. To je še posebej izrazito v različna pričakovanja članov strokovne skupine, situacijah, ko se pojavijo nepredvideni izzivi, saj preobremenjenost z dokumentacijo, kar lahko lahko pomanjkanje časa za diskusijo zmanjša vpliva na učinkovitost dela skupine in na zadovolj- možnosti za iskanje optimalnih rešitev. stvo njenih članic. 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO DEJAVNIKI ZA IZBOLJŠANJE SODELOVANJA mi bolj kakovostno sodelujemo med seboj, z na- Strokovne delavke so izpostavile pomen strokovne menom spodbuditi razmislek in izmenjavo idej za usposobljenosti in dodatnega strokovnega izpo- učinkovitejše povezovanje, sodelovanje in podporo polnjevanja, saj menijo, da sta bistvena dejavnika, otrokom s posebnimi potrebami. ki vplivata na izboljšanje sodelovanja. Strokovne delavke sicer menijo, da so dovolj strokovno uspo- ZAKLJUČEK sobljene, vendar so posebne potrebe otrok zelo Sodelovanje strokovnjakov/strokovnjakinj (vzgo- raznolike, zato si želijo še več znanja s področja jiteljev in vzgojiteljic, pomočnikov in pomočnic posebnih potreb in več možnosti izobraževanja na vzgojiteljic, svetovalnih delavcev in delavk, izva- različnih področjih. Poudarjajo nujnost stalnega jalcev in izvajalk dodatne pomoči omogoča celo- strokovnega izpopolnjevanja in pomen samoizo- stno podporo otrokom s posebnimi potrebami. braževanja. Pomembno jim je tudi, da se po po- Različni strokovni profili, ki prinašajo raznolikost moč ob strokovnih dilemah pri otrocih s posebni- znanj in pristopov, omogočajo širše razumevanje mi potrebami lahko obračajo na različne strokov- potreb otrok in s tem boljše oblikovanje podpornih ne profile. Pomočnice vzgojiteljic se vedno najprej ukrepov. Vloga vsakega člana skupine je edinstve- obrnejo na vzgojiteljico, vzgojiteljice najpogosteje na, vendar je njihovo delovanje usmerjeno k sku- iščejo pomoč pri svetovalni službi, pri izvajalcih do- pnemu cilju — zagotavljanju optimalnega razvoja datne strokovne pomoči in drugih vzgojiteljicah. otroka. Svetovalne delavke in izvajalke dodatne strokovne pomoči pomoč poiščejo pri sodelavkah ali pri sve- Na podlagi raziskave je razvidno, da lahko izbolj- tovalnih delavkah iz drugega vrtca znotraj regij- šanje sodelovanja dosežemo z večjo vključeno- skega aktiva. Zelo dobrodošla je pomoč zunanjih stjo vseh članov v proces sprejemanja odločitev, strokovnjakov z različnih področij. z opolnomočenostjo, organizacijo dodatnih stro- kovnih izobraževanj ter zagotavljanjem časa za Analiza je pokazala, da so strokovne delavke za- usklajevanje, s sprotno evalvacijo ter skupno re- dovoljne s trenutnim sodelovanjem v strokovni fleksijo dela, saj so ravno ti vidiki nujni za sprotno skupini. Ker vedno obstajajo možnosti za nadaljnji prilagajanje pristopov in metod dela v skladu s razvoj, smo zbrali predloge strokovnih delavcev, ki potrebami otrok. bi po njihovem mnenju lahko pripomogli k izbolj- šanju sodelovanja med člani strokovnih skupin. Konstruktivno sodelovanje, odprta komunikaci- ja in medsebojna podpora omogočajo reševanje Podali so naslednje predloge: konfliktov in izzivov, ki se pojavijo pri vsakdanjem • Več časa za sodelovanje, predvsem za sprotno delu. Vse to vodi k boljši podpori otrokom in kre- komunikacijo in evalvacijo. pitvi timskega duha med člani strokovne skupine. • Tandem pomočnice vzgojiteljice in vzgojiteljice Sklenemo lahko, da je smiselno nadaljevati razi- naj bi imel ovrednoten čas, ki bi ga namenil na- skovanje načinov za izboljšanje sodelovanja. Pre- črtovanju dela z otroki s posebnimi potrebami. dlogi iz prakse so dragoceni, saj lahko z odprto • Več vključevanja pomočnic vzgojiteljice v sode- komunikacijo in pripravljenostjo za prilagajanje še lovanje v strokovni skupini. bolje podpremo otroke s posebnimi potrebami. • Skupno načrtovanje individualiziranega pro- Končna vizija ostaja enaka — zagotoviti otrokom grama vseh članic strokovne skupine. s posebnimi potrebami najboljše pogoje za njihov • Pogostejša srečanja strokovne skupine, ki bi razvoj in napredek ter s tem krepiti vključevanje in bila namenjena izobraževanju strokovne skupi- enake možnosti za vse otroke. ne, ki se sooča s težjimi primeri otrok s poseb- nimi potrebami in pogostejše sodelovanje na skupnih aktivih in izobraževalnih delavnicah. LITERATURA • Več vključevanja izvajalk dodatne strokovne Jakič Brezočnik, M., Šoln Vrbinc, P. in Švalj, K. (2017). Izzivi za sis- pomoči v delo v oddelku. temsko ureditev zgodnje obravnave otrok v Republiki Sloveniji. Šolsko svetovalno delo, 21(1), 4–15. • Več dodatnih usmeritev izvajalk dodatne stro- Košnik, P., Plavčak, D., Vovk-Ornik, N., Pulec Lah, S. in Mohar, M. kovne pomoči za delo vzgojiteljice. (2023). Smernice za pripravo in spremljanje individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami v programu devet- • Več prisotnosti svetovalne delavke v oddelku. letne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno stro- • Več neformalnega povezovanja znotraj stro- kovno pomočjo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kupper, L. (2000). A Guide to the Individualized Education Pro- kovne skupine. gram. Washington: Office of Special Education and Rehabilita- tive Services. Mrvar, P. (2008). Šola, vrtec, svetovalni delavec in starši – vzpo- Predlogi strokovnih delavk so vredni tehtnega pre- stavljanje stika in sodelovalnega odnosa. Sodobna pedagogika, misleka, zato smo se v našem vrtcu v tem šolskem 59(2), 120–141. Poglajen Ručigaj, K., Koler Križe, A. (2023). Izvajanje celostne letu na strokovnem aktivu lotili poglobljenega is- zgodnje obravnave v rednih oddelkih ljubljanskih vrtcev. kanja odgovora na vprašanje, kako lahko članice Vučak, M. (2010). Individualiziran program. V M. Željeznov Seni- čar (ur.), Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu (str. 77–82). Lju- strokovnih skupin za otroke s posebnimi potreba- bljana: MIB. 42 Didakta Pomen obeleževanja državnih praznikov za osebe z motnjami v duševnem razvoju Veronika Hovnik, profesorica zgodovine in filozofije, magistrica specialne in rehabilitacijske pedagogike, Center Janeza Levca Ljubljana, OE Levstikov trg Vsi državljani Republike Slovenije moramo imeti enake možnosti poznavanja in razumevan- ja zgodovine Republike Slovenije in možnost aktivne vključitve v sooblikovanje pomembnih obeležij teh dogodkov. To velja tudi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Vloga šole in učnih načrtov pri tem igra pomembno vlogo. Učni načrti določenih predmetov nudijo pod- poro pri spoznavanju državnih praznikov. Na enoti Levstikov trg je bila tako v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom od 6. do 9. razreda med učenci izvedena anke- ta, s pomočjo katere se je ugotavljalo poznavanje državnih praznikov. Predstavljen je primer konkretnega šolskega praznovanja državnega praznika. Prispevek pa ponuja tudi smernice za premislek o vključevanju oseb z motnjami v duševnem razvoju v različne sfere življenja. Pomen poznavanja državnih praznikov k domoljubju se lahko začne s poznavanjem pra- Enakovrednost vseh državljanov, tako tudi učen- znikov in primernim, spoštljivim obeleženjem le- cev z motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju -teh ter primernim odnosom do jezika. Znotraj MDR), se med drugim kaže v možnostih temeljne multikulturnosti so možnosti za vzpostavljanje vzgoje in elementarnem znanju in vedenju o dr- in ohranjanje spoštljivosti do države, kjer smo žavi, v kateri živimo, se šolamo, snujemo prijatelj- morebiti preživeli celo dosedanje življenje, kjer stva in kakor koli delujemo. Možnosti spoznavanja doprinašamo, a hkrati koristimo prednosti biva- zgodovine, snovanja države in pomena državnih nja v določenem okolju. K privzgajanju domolju- praznikov ter primernega obeleževanja le-teh pri- bja lahko poleg staršev doprinesejo učitelji vseh pada vsem, tudi učencem z MDR. Šenica Pavletič predmetov. Tudi s pomočjo učnih načrtov in sa- (2014) obvezno osnovnošolsko in srednješolsko moiniciativnostjo lahko učitelji(ce) nadgrajujejo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, in medpredmetno povezujejo ter aktualizirajo in Prešernovega dneva in dneva državnosti podpre umeščajo vsakodnevne dogodke. z smernicami za pripravo, razlago zgodovinske umeščenosti praznikov in konkretnimi napotki DRŽAVNI PRAZNIKI V UČNIH NAČRTIH PRILA- izpeljav proslav. Omenjeni so očitki, da so peda- GOJENIH PROGRAMOV Z NIŽJIM IZOBRAZBE- gogi pri poučevanju prvin domoljubja in vsebin NIM STANDARDOM aktivnega državljanstva neusmerjeni, kar se kaže Lipec-Stopar idr. (2021) pri opredelitvi predmeta tudi v tem, da izvedba praznovanj temelji na la- slovenščina opozarjajo, da slovenščina ni materni stni motivaciji pripravljavcev in snovalcev prire- jezik čisto vseh učencev. Ne glede na to, ali je slo- ditev. Glavni cilj poučevanja prvin domoljubja je venščina prvi ali drugi jezik učenca, pri predmetu nenazadnje razumevanje lastnega naroda in nje- slovenščina, ki je temeljni splošnoizobraževalni govih dosežkov ter skozi skupno kulturo in zgo- predmet v vseh treh vzgojno-izobraževalnih ob- dovino izoblikovanje temelja narodne identitete. dobjih, učenci razvijajo zavest o pomenu sloven- Čerpnjak (2013) je raziskal, da najvišje mesto gle- ščine kot državnem in uradnem jeziku Republike de na domoljubnost državljana zavzema spoštljiv Slovenije. Pri splošnih ciljih predmeta se poudarja odnos do slovenskega jezika, sledi glasovanje na oblikovanje pozitivnega osebnega in družbenega volitvah, poznavanje slovenske himne in ostalih razmerja do slovenskega jezika, tudi v primeru, ko državnih simbolov, poznavanje zgodovine svoje prvi jezik ni slovenščina. Besedna umetnost kot države, spoštovanje Ustave in zakonov … Simonič univerzalen civilizacijski dosežek utrjuje kulturno, (2009) poudarja pomen utrjevanja spomina na domovinsko in državljansko vzgojo. dogodke, ki igrajo pomembno vlogo pri utrjeva- nju nacionalne identitete, in pomembnost ritu- V sklopu razvijanja jezikovne, narodne in drža- alov, ki jih prazniki predstavljajo skozi simbolno vljanske zavesti so zapisani operativni cilji, s kate- komunikacijo med državo in državljani. rimi učenci opazujejo, primerjajo in prepoznavajo svoj prvi jezik in svoje razmerje do njega ter svoje Pri predstavitvi temeljev osnovanja države, pome- razmerje do slovenščine. Nenazadnje pa tudi pri na praznikov in slovenščine pedagogom učencev šolskih obeleženjih praznikov (nekateri) učen- z MDR nudijo nekaj opor tudi učni načrti. Korak ci razvijajo zmožnosti govornega nastopanja z 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO vnaprej napovedano temo in pripravo na govor- za mednarodno priznanje. V 9. razredu je dodan ni nastop. Od drugega vzgojno-izobraževalnega sklop domovinske in državljanske kulture in eti- obdobja se pri slovenščini v sklopu razvijanja jezi- ke, kjer pri sklopu Posameznik, skupnosti, država kovne, narodne in državljanske zavesti pojavljajo učenci spoznavajo pojme narod, domovina, drža- cilji, s pomočjo katerih učenci opazujejo, primer- va in državljanstvo ter na primeru opišejo, kako se jajo, prepoznavajo in poimenujejo posebni status v različnih skupnostih člani razlikujejo med seboj slovenščine v Republiki Sloveniji in takrat učenci ter zakaj je za skupnost pomembna medsebojna prav tako spoznajo nov jezikovni izraz državni je- strpnost njenih članov. Pri vsebini demokracija od zik. Praznike učni načrt poleg rabe male začetni- blizu: skupnost državljanov Republike Slovenije ce pri zapisu praznikov zajame le še pri pravilnem naj bi učenci razumeli pomen simbolov in prazni- zapisu praznikov. kov države Slovenije ter na primeru znali razložiti, zakaj je za državljansko skupnost pomembna ak- Torkar idr. (2022) v učnem načrtu predmeta tivnost članov. Spoznavanje okolja v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom v 1. vzgojno- Medpredmetno navezovanje pri praznikih omo- -izobraževalnem obdobju svetujejo podrobnejše goča tudi možnosti smiselnega povezovanja pri datumsko ustrezno obravnavanje nekaterih pra- ostalih predmetih, npr. pri glasbi, likovni umetno- znikov in obeležitev ostalih. Spodbuja se aktivno sti in angleščini. sodelovanje pri praznovanju. Državni prazniki v Republiki Sloveniji Hergan idr. (2022a) so med splošnimi cilji učne- Državnih praznikov je v Republiki Sloveniji trinajst ga načrta družboslovja v prilagojenem programu (novo leto, Prešernov dan, dan upora proti oku- z nižjim izobrazbenim standardom v 2. vzgojno- patorju, praznik dela, dan Primoža Trubarja, dan -izobraževalnem obdobju zapisali spoštljiv odnos državnosti, združitev prekmurskih Slovencev z do naravne in kulturne dediščine in zavest o dr- matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični žavni pripadnosti in narodni identiteti. Pri sklopu domovini, dan slovenskega športa, dan suvereno- predlaganih vsebin z naslovom Ljudje v družbi sti, dan spomina na mrtve, dan Rudolfa Maistra so v 4., 5. in 6. razredu zapisani operativni cilji, ki in dan samostojnosti in enotnosti). Vsi državni se nanašajo na poznavanje različnih praznikov prazniki, razen dneva Primoža Trubarja, združi- ter razvijanje spoštovanja praznikov različnih kul- tve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, tur. Od razlikovanja med vsakdanjiki in prazniki vrnitve Primorske k matični domovini, dneva (4. razred), razlikovanja med prazniki (5. razred), slovenskega športa, dneva suverenosti in dneva opisov primerov dejavnega prispevanja k dobre- Rudolfa Maistra, so dela prosti dnevi. So pa prosti mu vzdušju v skupnosti do zapisanih predlogov dnevi v Republiki Sloveniji tudi velikonočna nede- medpredmetnih povezav za glasbeno umetnost. lja in ponedeljek, velika noč, binkoštna nedelja, Standardi znanja ob zaključku drugega vzgojno- binkošti, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in -izobraževalnega obdobja za sklop ljudje v družbi, božič. (Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v zapovedujejo učenčevo zmožnost razlage razlo- Republiki Sloveniji (ZPDPD) 1991). gov praznovanja državnih in drugih praznikov ter poznavanje osnovnih dejstev o državi Sloveniji ter S proslavami in pred tem z usvajanjem elemen- njenih simbolih. tarnega znanja, prepoznavanjem in umeščanjem državnih praznikov se vedno znova lahko pokaže Hergan idr. (2022b) so pri opredelitvi predmeta veličina slovenskega jezika. Pedagogi si pri tem družboslovje v prilagojenem programu z nižjim lahko pomagajo tudi s portalom RTVSLO, kjer so izobrazbenim standardom v 3. vzgojno-izobra- v lažje razumljivem jeziku predstavljeni nekateri ževalnem obdobju zapisali, da naj bi posamezne državni prazniki. vsebine predmeta učence usmerjale k informira- nemu delovanju v celostnem življenju. Pri splo- Raziskava šnih ciljih predmeta so v 9. razredu priključeni še Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pozna- cilji domovinske in državljanske kulture in etike. vanja državnih praznikov med učenci z motnjo Učenci spoznajo državljanske pravice in odgovor- v duševnem razvoju na OE Levstikov trg, Centra nosti, temeljne oblike delovanja države, socialnih Janeza Levca kot začetku morebitnega preuče- in drugih javnih ustanov in služb z razvijanjem vanja vpliva državnih praznikov pri razumeva- kritičnega odnosa do družbenih pojavov in proce- nju in pripadnosti slovenski državi med učenci z sov. Učenci med drugim razvijajo zavest o sloven- MDR ter razmisliti o učinkovitosti izobraževalnih ski državni pripadnosti in narodni identiteti. Pri pristopov in strategij za učinkovitejše pomensko vsebinah osamosvajanja, nastanka in današnjega poučevanje državnih praznikov s pomočjo učnih razvoja Republike Slovenije učenci spoznajo te- načrtov v prilagojenem programu z nižjim izo- žnje za osamosvojitev Slovenije in prizadevanja brazbenim standardom. 44 Didakta Poznavanje praznikov v 6., 7., 8. in 9. razredu OE Levstikov trg (Center Janeza Levca) Vzorec: Za analizo poznavanja državnih praznikov med učenci z MDR je bila mesec pred pripravami na pri- reditev ob dnevu državnosti izvedena krajša anketa med 64 učenci, na Osnovni šoli s prilagojenim programom Levstikov trg (Center Janeza Levca). Anketiranih je bilo 64 učencev in učenk, od tega 35 (55 %) učencev in 29 (45 %) učenk. Sodelujoči so bili stari od 11 do 17 let, od tega najvišji odstotek štirinajstletnikov (33 %). 21 (33 %) sodelujočih je obiskovalo 7. razred, 19 (30 %) 6. razred, 13 (20 %) 9. razred in 11 (17 %) 8. razred. Spol Graf 1: Spol sodelujočih v anketi o pozna- vanju državnih praznikov Starost Graf 2: Starost sodelujočih v anketi o po- znavanju državnih praznikov Kateri razred obiskuješ? Graf 3: Razred, ki ga sodelujoči v anketi o poznavanju državnih praznikov, obi- skujejo Pri vprašanju naštevanja državnih praznikov je 45 konočni ponedeljek (9 oz. 14 %), Marijino vnebov- (70 %) anketiranih omenilo novo leto, 35 (55 %) Pre- zetje (2 oz. 3 %), dan reformacije (1 oz. 2 %). Trikrat šernov dan, 26 (41 %) dan državnosti, 16 (25 %) dan se je pojavil tudi odgovor bajram, a so se učenci samostojnosti in enotnosti, 16 (25 %) dan spomina sami spomnili, da je govora o praznikih v Republi- na mrtve, 15 (23 %) dan upora proti okupatorju, 13 ki Sloveniji in so odgovor preklicali oz. spremenili. (20 %) praznik dela, 7 (11 %) dan Primoža Trubarja, 0 (0 %) združitev prekmurskih Slovencev z matičnim Zaradi časovne aktualnosti, je bilo zastavljeno narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, tudi vprašanje o datumu praznika dneva držav- dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Ru- nosti. V pomoč je bilo ponujenih pet datumov. 26 dolfa Maistra. Od trinajstih državnih praznikov jih (41 %) sodelujočih je izbralo pravilen datum, 23 (36 pet ni bilo omenjenih niti enkrat. Dva sodelujoča se %) sodelujočih se je odločilo za možnost odgovo- nista spomnila nobenega državnega praznika. ra ne vem. 7 (11 %) odgovorov se je nanašalo na datum Prešernovega dneva, kar je bil predviden Omenjeni so bili tudi drugi prazniki, predvsem ti- dobro poznan datum. 5 (8 %) odgovorov pa se je sti, ki so v Republiki Sloveniji dela prosti dnevi npr. nanašalo na datum državnega praznika samo- božič (37 oz. 58 %), velika noč (22 oz. 34 %) in veli- stojnosti in enotnosti. 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Kdaj praznujemo dan državnosti? Graf 4: Datum praznovanja dneva državnosti Vsi sodelujoči so po vprašanju o datumu praznovanja dneva državnosti bili seznanjeni s pravim odgovorom in zato se je predvidevalo, da naslednje vprašanje ne bi smelo povzročati težav. Ob sicer ponujenih možnostih, je bilo predhodno vprašanje zamišljeno le kot utrjevanje datuma bli- žajočega praznika dneva državnosti. Rezultati so pokazali, da je na vprašanje, kaj praznujemo v Republiki Sloveniji 25. 6., le 26 (41 %) sodelujočih pravilno odgovorilo, kar 19 (30 %) pa jih ni vedelo odgovora. Rezultat je slabši od predvidevanega. Kaj praznujemo 25.6.? Graf 5: Izbor praznika glede na ponujeni datum Kateri rojstni dan bo praznovala Slovenija 25. 6. 2023, je bilo zadnje vprašanje. Ponujenih je bilo več možnih odgovorov. 14 (22 %) udeležencev je izbralo, da bo to 32. rojstni dan in s tem pravilen odgovor. 18 (28 %) je Republiko Slovenijo »postaralo« in ji določilo v letu 2023 50. rojstni dan, osta- lih 32 (50 %) je odgovorilo napačno ali odgovora niso vedeli. Skupno je napačno odgovorilo 78 % vprašanih. Kateri rojstni dan bo praznovala Slovenija 25.6. 2023? Graf 6: Rojstni dan Republike Slo- venije v letu 2023 Poznavanje praznikov na CJL, OE Levstikov trg v letu 2022/2023 med učenci tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja in dobljeni rezultati veljajo za učence OE Levstikov trg in ne za celotno šolsko populacijo učencev s posebnimi potrebami, ki obiskujejo Prilagojene programe z nižjim izobrazbenim standardom v Sloveniji. 46 Didakta tekom šolskega leta naučili pri predmetu druž- boslovje). Po recitaciji himne sta moderatorja še posebej poudarila, da jima je všeč tudi za to, ker izraža željo, da bi bil svet brez prepirov. In navezala vsebino na naslednjo plesno-pevsko točko prvo- šolčkov, ki je govorila o strpnosti in prijateljstvu. Sledili so skeč, nastopi pevskega zbora, recitacije, plesni nastopi. Zaključek Poznavanje državnih praznikov ima ključno vlogo pri oblikovanju narodne identitete in pripadnosti skupnosti. Učitelji imajo pomembno nalogo pri ozaveščanju učencev z MDR o pomenu in simboli- ki praznikov. Izobraževanje, prilagojeno potrebam posameznika, je ključno za boljše razumevanje in Kljub zavedanju nekaterih državnih praznikov vključevanje teh učencev v družbeno življenje ter učenci z MDR pogosto ne poznajo njihovega po- krepitvi njihovega občutka pripadnosti državi. Po- mena in datumov praznovanja. To izpostavlja po- membno je, da se prazniki predstavijo na način, ki trebo po dodatni podpori in izobraževanju o dr- je prilagojen razumevanju posameznih učencev žavnih praznikih ter njihovem vplivu na narodno z MDR. Nosilno vlogo pri poznavanju praznikov identiteto. Prispevek potrjuje pomembnost vklju- in pri spodbujanju obeleževanja imajo pedagogi čevanja učencev z MDR v obeleževanje praznikov Poznavanje praznikov prispeva k razumevanju kot del izobraževalnega procesa. narodne identitete, aktivnemu državljanstvu in spoštovanju kulture ter zgodovine države. Praznovanje dneva državnosti na OE Levstikov trg Temeljni cilj organizatorke proslave ob dnevu dr- žavnosti je bil, da bi po prijetni prireditvi vsi so- delujoči na OE Levstikov trg vedeli, čemu je bila prireditev namenjena. Hkrati pa ne glede na to, od kod prihajamo, saj se je v enem izmed razre- Literatura Čerpnjak, M. (2013). Domoljubje kot vrednota med študenti: magi- dov pri pouku slovenščine izkazalo, da je zastopan strsko delo [[M. Čerpnjak]]. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/ materni jezik poleg slovenščine tudi albanščina, pdfs/mb22_cerpnjak-matej.pdf Hergan, I., Kerin, M., Stojilković, B., Kunaver, V., Nučič, M. in Šteh, hrvaščina, bosanščina, vseeno pa pritiče vzgaja- U. (2022a).  Družboslovje v drugem vzgojno-izobraževalnem ob- nje, da ni nič narobe imeti dve domovini in da je dobju: prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS): učni načrt. Ministrstvo za izobraževanje, zna- za konkretne učence Republika Slovenija vsaj dr- nost in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www. žava, v kateri bivajo, se šolajo, večinsko živijo, skle- gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s- -posebnimi-potrebami/OS/druzboslovje_v_drugem_vio_4_6_r.pdf pajo prijateljstva, se zaljubljajo, obiskujejo zdrav- Hergan, I., Šipuš, K., Stojilković, B., Kunaver, V., Kerin, M., Nučič, M. in nika. Po himni sta moderatorja prireditve (učenec Šteh, U. (2022b). Družboslovje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju: prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim posebnega programa in fizioterapevtka OE Lev- standardom (NIS): učni načrt. Ministrstvo za izobraževanje, zna- stikovega trga) sproščeno z analogijami torte, roj- nost in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www. gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s- stnega lista predstavila, da na dan državnosti Re- -posebnimi-potrebami/OS/druzboslovje_v_tretjem_vio_7_9_r.pdf publika Slovenija praznuje rojstni dan. Gledalcem Lipec-Stopar, M., Saksida, I., Vogel, J., Ferlinc, I., Pogorevc, A., Zupa- nič, J., Bregač, Š., Kerin, M. in Stanonik, M. (2021). Učni načrt, Prila- sta zastavila vprašanje, kateri rojstni dan bo Repu- gojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom blika Slovenija praznovala 25. 6. oz. koliko sveč bi (NIS), Slovenščina. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/ na torti imela. Občinstvo je dalo mnogo pravilnih Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/Uc- in glasnih odgovorov. Učenke 8. razred, so s po- ni-nacrti/nis_slovenscina.pdf Simonič, P. (2009). Kaj si bo narod mislil?: ritual slovenske državno- močjo elementov lahkega branja jasno predsta- sti (1. natis, Vol. 30, p. 346). Znanstvena založba Filozofske fakultete. vile, zakaj je dan državnosti pomemben in zakaj Šenica Pavletič, V. (2014). Aktivno državljanstvo in domovina, Za- kaj in kako praznovati v šoli?: priročnik za učitelje osnovnih šol. je sploh slovenski državni praznik in kaj ta dan Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.dlib.si/details/ obeležuje. Učenke so tudi predstavile in omenile URN:NBN:SI:doc-0XVQ4T7L Torkar, G., Hergan, I., Škulj, B., Lekše, V., Novak, N., Mršnik, S. in Kerin, pogosto možnost zamenjave z drugim državnim M. (2022). Spoznavanje okolja: prilagojeni izobraževalni program praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti z nižjim izobrazbenim standardom (NIS): učni načrt. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod Republike Slovenije za in na isti, razumljiv način predstavile razliko med Šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ dnevom samostojnosti in enotnosti in dnevom Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/spoznavanje_ okolja_1_3_r.pdf državnosti. Moderatorja sta povabila učenca, ki Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se je sam predhodno javil, da je zrecitiral sloven- (ZPDPD). (1991). Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno bese- dilo, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, 83/16 in 92/20. http://www.pisrs.si/Pis. sko himno (ki so se jo vsi učenci v 7. razredu tudi web/pregledPredpisa?id=ZAKO865 47 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Možnost aktivne participacije staršev v vzgojno- izobraževalnem procesu: ključ do uspešnega sodelovanja v predšolskem obdobju Julijana Kološa, dipl. vzg., Vrtec Ivana Glinška Maribor V prispevku predstavljamo pomen in oblike sodelovanja vzgojno-izobraževalnih institucij s starši oz. skrbniki v predšolskem obdobju. Strokovnjaki s področja zgodnjega razvoja se strin- jajo, da je za uspešen in kakovosten odnos ključno kontinuirano in načrtno sodelovanje s starši in raznoliko vključevanje le-teh v vzgojno-izobraževalni proces. V Vrtcu Ivana Glinška Maribor se pomena sodelovanja zavedamo, zato staršem ponujamo različne oblike in vrste sodelovanj, pri katerih se lahko počutijo dobrodošli in sprejeti, kar pa je zagotovo ključ do uspešnega partnerstva v vzgoji predšolskih otrok. postopoma gradi otrokova osebnost, sočasno se oblikuje tudi njegova življenjska perspektiva. Ko otrok s starši prestopi prag vzgojno-izobraže- valnih zavodov, se tako starši kot otroci seznanijo z novim okoljem, ki jim mora omogočiti prijetno in postopno vključevanje. Dewey (1954) navaja, da bi morali vrtci postopoma uvajati vrtčevsko okolje kot prijeten, topel prostor, kjer je vsak posame- znik sprejet in slišan. Z integriranjem družinskega okolja v vrtčevski vsakdan je namreč prehod lažji, vrtec kot institucija pa bo širila in poglabljala vre- dnote (Hohmann in Weikart 2005). Zavedanje sodelovanja z okoljem v vrtcih v zadnjih letih pridobiva na veljavi. Pomembno je, da v pred- šolskem obdobju otrokom omogočimo sodelova- nje z ožjim in širšim družbenim okoljem. Na tak na- čin otrok in ostali uporabniki dobijo vpogled v vrtče- vski vsakdan, ki pa je zagotovo pester, če so vključe- vanja kakovostna in dobro načrtovana. Veliko mero spodbujanja vključevanja v okolje lahko pripišemo vodstvu, ki vključevanje vzpodbuja in omogoča, da imajo uporabniki možnost pestre izbire. Pedagoginja Carla Rinaldi navaja: »Vidik sodelo- vanja je izobraževalna strategija, ki označuje naš Ključne besede: participacija staršev, formalne in način razumevanja vrtca in šole. Sodelovaje otrok, neformalne oblike sodelovanja s satrši družin, vzgojiteljev in učiteljev vključuje ne le 'so- delovati' v nečem, ampak tudi biti del nečesa – 1 Uvod del bistva, esenca skupne identitete, 'mi', ki oživi Z rojstvom otroka je njegovo primarno okolje s pomočjo sodelujočih. Tako se glede na naše iz- prostor, kjer se uči, razvija, kjer ima zavetje in se kušnje izobraževanje in sodelovanje zlijeta skupaj: počuti sprejetega, kjer se vse prepleta, združuje kaj (izobraževanje) in kako (sodelovanje) postane- in dopolnjuje. Vse izkušnje in prepričanja ter vre- ta oblika in vsebina enotnega postopka oblikova- dnote staršev, ki naj bi otroku zagotavljali pogoje nja« (Devjak in drugi 2011). za najbolj optimalen in zdrav razvoj, se na njem odražajo. V obdobju primarne socializacije se Vzgoja doma in v vzgojno-izobraževalnih institu- 48 Didakta Slika 1: Kazalniki kakovosti v vrtcu Vir: http://kakovost.ric.si/datoteke/Prvi%20del%20vrtec.pdf 49 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Za uspešno medsebojno povezovanje in sodelo- vanje med starši in vrtcem je pomembno upo- števati, da je vzgoja kontinuiran proces in vrtec le ena od institucij, v katero se otrok vključuje. Dej- stvo je, da je družina v zgodnjem otroštvu še ve- dno najpomembnejši člen v otrokovem življenju. V vrtcu bomo uspešni le, če se delovanje družine prepleta z vrtčevskim okoljem. Zavedati se je na- mreč treba, da otrok težko razlikuje med različ- nimi sistemi vlog in pričakovanj družine in vrtca. Zato naj bi bili progami, ki se izvajajo v vrtcu, čim bolj podobni otrokovim izkušnjam v družinske- mu okolju, saj vzgoja ni statičen proces, ampak se nenehno prilagaja, nadgrajuje. Ker se družba nenehno spreminja in so starši zagotovo izjemno pomembni deležniki pri vzgoji, moramo v vrtcih vzpostaviti mehanizme, s katerimi bomo zagota- vljali sodelovanje in vključevanje (Lepičnik Vodo- pivec 1996). 3 Zagotavljanje kakovosti v vrtcu Sodelovanje s starši in družbenim okoljem je eden izmed kazalnikov kakovosti delovanja vrtca, kjer se zagotavlja varno in spodbudno učno oko- lje in skrb za pretok informacij med vsemi dele- žniki izobraževalnega procesa. Pomemben dejav- nik je tudi medsebojna komunikacija, ki mora biti spoštljiva in korektna. Starši naj bi sodelovali pri sprejemanju pomembnih odločitev, ob tem pa moramo spoštovati avtonomijo in spodbujati od- govornost deležnikov (Brejc in drugi 2019). Brejc kot kazalnik kakovosti sodelovanja med vrtcem cijah je proces, ki se kaže v medsebojnih odno- in družino navaja model, povzet po Marjanovič sih, klimi in v načinu življenja. Otrok pridobiva Umek (2002), kjer so opredeljene tri ravni: struk- različne izkušnje o ljudeh, življenju, se socializira. turna, posredna in procesna. Posebni poudarek Vsakodnevne interakcije zagotavljajo, da razvija je namreč prav na posredni ravni, ki jo nekateri osebnost in raste na vseh področjih. Če en člen v avtorji deloma vključujejo v kontekst, deloma pa tej verigi deluje pomanjkljivo oz. ni dovolj aktiven, v proces. se otrokov razvoj lahko spremeni (Lepičnik Vodo- pivec 1996). Z gotovostjo lahko trdimo, da sode- 4 Načela uresničevanja ciljev iz Kurikuluma za lovanje in vključevanje različnih vsebin v vzgojni vrtce proces pritegne veliko pozornosti in pozitivne na- Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni doku- ravnanosti vseh sodelujočih. Z aktivnim sodelova- ment, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih njem in omogočanjem vključevanja poskrbimo in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem pred- za učenje in optimalen razvoj naših otok. šolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in iz- obraževanju v Republiki Sloveniji 1995, Zakon o 2 Vpliv vrtca na razvoj predšolskega otroka vrtcih, Šolska zakonodaja 1 1996), kot tudi v spre- Lepičnik Vodopivec in Hmelak (2019) navajata, da jetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega je vrtec prostor, v katerem otrok živi in se uči. V sistema vzgoje in izobraževanja (izhodišča kuriku- njem otrok preživi večino časa tekom tedna. Ob larne prenove, Nacionalni kurikularni svet 1996). tem pa Read (2007) poudarja, da je pomembno, Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo da se v vrtcu kot instituciji prepletajo značilnosti slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi domačega in vzgojno-izobraževalnega okolja. S teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih prepletanjem obeh aspektov lažje dosegamo ku- izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi do- rikularne cilje in napredek predšolskega otroka. polnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo Strinjamo se tudi, da z vključevanjem v predšol- v vrtcih. V Kurikulumu za vrtce so predstavljeni sko vzgojo otrok pridobi na vseh področjih razvoja cilji in iz njih izpeljana načela, temeljna vedenja (gibalnem, jezikovnem, intelektualnem, socialno- o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdo- -čustvenem, kognitivnem). bju ter globalni cilji in iz njih izpeljani cilji na po- 50 Didakta sameznih področjih (D. Bahovec in drugi 1999). vico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; Uresničevanje načel se zagotavlja skozi celotno • zagotoviti stalno informiranje ter sistematično šolsko leto, s tem se uresničujejo cilji, ki si jih stro- seznanjenje z njihovimi pravicami in odgovor- kovni delavci zastavijo pri uresničevanju Letnih nostmi (Bahovec in drugi 1999). delovnih načrtov. Pri načelih sodelovanja s starši jih bomo v nadaljevanju izpostavili le nekaj, saj je Načelo sodelovanja z okoljem obsega: namen uresničevanja pri partnerstvu s starši za- • upoštevanje različnosti in možnosti uporabe gotavljanje načela sodelovanja in razumevanja, naravnih in družbeno-kulturnih virov učenja v odprtosti kurikuluma, avtonomnosti ter strokov- najbližjem okolju vrtca; ne odgovornosti. • upoštevanje naravnih in družbeno-kulturnih specifičnosti okolij, iz katerih prihajajo otroci Načelo sodelovanja s starši vključuje: (Bahovec in drugi 1999). • javno dostopno pisno in ustno obvestilo o raz- ličnih ponudbah programov v vrtcu; Načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete • pravico do sprotne izmenjave informacij in po- zajema: globljenega razgovora o otroku z vzgojiteljem • povezanost med družino in vrtcem; in pomočnikom, s svetovalno službo; • povezanost med prvim in drugim starostnim ob- • pravico do postopnega uvajanja otrok v različ- dobjem, ki seveda nista absolutno ločljiva in se ne programe vrtca; dopolnjujeta skozi celotno predšolsko obdobje; • pravico sodelovanja pri načrtovanju življenja • med vrtcem in osnovno šolo, pri čemer je zelo po- in dela v vrtcu in v oddelku ter po dogovoru z membno upoštevanje temeljnih specifičnostih vzgojiteljico sodelovanja pri vzgojnem delu, pri vrtca (Bahovec in drugi 1999). tem pa morajo upoštevati strokovno avtono- mnost vrtca; 5 Vrste in oblike sodelovanja z vrtcem • pri stiku z njimi je treba spoštovati zasebno sfe- Med vrtcem in starši poteka partnerstvo, ki je bi- ro družin, njihovo kulturo, identiteto, jezik, sve- stvenega pomena za učenje in razvoj predšolske- tovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, na- ga otroka. Ob spoznanju, da vzgojitelji ustvarjajo vade, običaje, dosledno upoštevati njihovo pra- povezave med vrtcem in družino, se spodbuja 51 Didakta ŠOLSKA TEORIJA neprekinjena dvosmerna komunikacija. K vlo- Roditeljski sestanki gi vzgojitelja v učnem procesu prištevamo tudi K temeljnim oblikam formalnega sodelovanja pri- omogočanje interakcije in sodelovanja v različnih števamo roditeljske sestanke, ki so tudi informativna oblikah z otroki, saj jim s tem nudimo spodbudno oblika sodelovanja s starši in opredeljeni v Zakonu o učno okolje in soustvarjamo znanje. Vzgojitelji vrtcih (1996). Omenjena oblika sodelovanja predsta- morajo poskrbeti za spoštljivo interakcijo med vlja obravnavo različnih vprašanj iz sklopa oddelka in vsemi prisotnimi udeleženci. Njihova naloga je, področja vzgoje in izobraževanja (Lepičnik Vodopi- da je vsak posameznik slišan, razumljen in seveda vec 2012). Intihar in Kepec (2002) pišeta, da je roditelj- spoštovan. Le na tak način se bodo otroci razvili ski sestanek sodelovanje, kjer vzgojitelj s starši med v samozavestne, dejavne in skrbne člane družbe- drugimi informacijami načrtuje različne vsebine, nega okolja (Tankersley in drugi 2013). Lepičnik oblike in medsebojno sodelovanje. Za uspešen pri- Vodopivec (2010) piše, da sodelovanje med vrt- stop institucije in vzgojitelja do staršev je zagotovo cem in družino sodi na področje posredne kako- nujno sodelovanje na začetku šolskega leta. Z ustre- vosti vrtca. Ob tem navaja, da najnovejša spozna- zno komunikacijo med roditeljskim sestankom se nja raziskovalcev dajejo velik pomen sodelovanju staršem približamo in ustvarimo partnerski odnos, ki in vključevanju staršev v proces delovanja vrtca ga moramo graditi že od začetka šolskega leta. in posledično tudi v proces ugotavljanja in zago- tavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih insti- Pogovorne ure tucij. V Zakonu o vrtcih (1996) je zapisano, da vr- Pogovorne ure so oblike formalnega sodelovanje, tec navede različna sodelovanja z ožjim in širšim kjer se lahko starši in vzgojitelji ob določenem času družbenim okoljem v letnem delovnem načrtu. pogovorijo o otroku. Z ustrezno komunikacijo z V vzgojno-izobraževalnih zavodih je uveljavljenih vzgojiteljem predebatirajo pomisleke, vprašanja in več formalnih in neformalnih sodelovanj med vrt- dileme domačega ali vrtčevskega okolja. Strokovni cem in starši, hkrati pa tudi aktivno vključevanje delavci načeloma pogovorne ure navedejo v LDN. uporabnikov v proces vzgoje. K formalnim obli- Termini so načeloma mesečni, po potrebi tudi po- kam sodelovanja prištevamo roditeljske sestanke, gostejši, odvisno od specifike oddelka in težave, ki pogovorne ure, predavanja, ki jih Lepičnik Vodo- se pojavi. Valentinčič (1981) navaja, da se strokovni pivec (2012) opisuje kot oblike, ki so organizirane delavec v oddelku staršem najlažje približa z indivi- in načrtovane in potrebujejo prostor in čas za iz- dualnim pristopom in vzpostavi neposreden odnos, vedbo. Kot neformalno sodelovanje s starši navaja strokovni delavec pa se mora na pogovorno uro sodelovanja, ki so spontana in nenačrtovana. ustrezno in strokovno pripraviti. 52 Didakta Predavanja za starše Izrednega pomena v vzgojno-izobraževalnih in- stitucijah so predavanja z različno tematiko, kjer staršem različni strokovnjaki pomagajo prebro- diti marsikatero težavo, stisko in dilemo. Starši se omenjenih predavanj zelo različno udeležujejo, predvsem jih pritegne aktualna tematika. Kako- vost zavoda se načeloma odraža tudi z vključeva- njem strokovnjakov z različnih področij, ki s svoji- mi nasveti in razumevanjem pomagajo in nudijo podporo vsem sodelujočim v vzgojno-izobraže- valnem procesu. K neformalnim oblikam sodelovanja prištevamo kratke informacije ob prihodu in odhodu otroka, prireditve, piknike, izlete in delavnice v organiza- ciji strokovnih delavcev v oddelku. Predaja informacij ob prihodu in odhodu otroka Zelo pomembno neformalno sodelovanje s star- ši je predajanje informacij ob prihodu in odhodu otroka. Četudi informacij ni veliko in je komuni- kacija kratka, je tovrstno sodelovanje izjemno pomembno za vse vključene v učni proces, saj z izmenjavo informacij staršem sporočamo potek otrokovega dne. Ker vemo, da v družinah prihaja do spreminjanja rutine in tudi drugih sprememb, moramo biti izjemno pozorni in seveda informi- rani glede stanja otroka, saj bomo le na tak način lahko sodelovali in otroku nudili pomoč ob stiski oz. kakšnih drugih težavah. Otrok bo s tem razu- in razvoja otroka med drugim upoštevati različne mljen in se bo bolje počutil, strokovni delavci pa tipe družin, njihovo ozadje, življenjski slog in tudi mu bodo lahko pomagali. značilnosti določene družine. Vzgojitelj mora biti dovzeten in odziven za vse dogodke in mora upo- Razna neformalna srečanja števati vsakega posameznika. S spoštovanjem in K neformalnim srečanjem prištevamo razne delav- cenjenjem lahko doseže načine, s katerimi lah- nice, piknike ipd. Za uspešno sodelovanje strokovni ko sodelovanje nadgradi in prilagodi za vsakega delavci uporabnike k srečanju povabijo ob različnih posameznika, ki je vključen v proces (Tankersley priložnostih (pred prazniki, ob obeležitvah posebnih in drugi 2013). dni, zaključkhi šolskega leta ipd.). Neformalna sreča- nja so oblike sodelovanja s starši, kjer se vrtčevsko Otroka se v družinskem okolju vzgaja in socializira in domače okolje povezujeta in zbližujeta. Starši se v obenem. Ko ga starši oddajo v vzgojno-izobraže- načrtovane dejavnosti vključujejo, otroku pomaga- valne institucije, se omenjena člena delno pre- jo, sodelujejo, mu svetujejo, ob tem pa spoznavajo neseta na institucije, kjer otrok preživi del dneva. različne otroške igre in načine za igro doma. Ker so Zato morajo institucije in starši delovati v simbiozi neformalna srečanja bolj sproščene narave, imajo in se dopolnjevati, saj bomo le na tak način delo- starši priložnost dobiti uvid v delovanje njihovega vali v otrokovo dobro (Lepičnik Vodopivec 1996). otroka, hkrati pa imajo možnost opazovati strokov- Konstantna interakcija med otrokom in njegovim nega delavca, njegov odnos, metode in načine za okoljem zagotavlja pogoje, kjer se bo njegova spodbujanje in motiviranje otrok (Balič in Boruckly osebnost idealno razvijala. Zavedati se moramo, 1990). Starši se načeloma omenjenih srečanj radi da je bistvo vzgajanja človeška vez, kjer so glav- udeležujejo in soustvarjajo/načrtujejo izvedbo s po- ni dejavniki otrok, starši in vzgojitelji. Če pride do močjo strokovnega delavca. Na omenjen način si težav v aktivnosti dejavnikov pri enem členu, to pridobijo tudi uvid v delovanje oddelka in delovanje lahko povzroči težave pri otrokovem razvoju (prav njihovega otroka v oddelku. tam). Lepičnik Vodopivec (2010) piše, da ima na podlagi opravljenih raziskav sodelovanje staršev 6 Pomen sodelovanja vrtca z okoljem v procesu zagotavljanja kakovosti vrtca velik po- Pri vključevanju vrtca v okolje bistvena vloga pri- men za vse deležnike. Mahmood (2013) iz Nove pada vzgojitelju. Ta mora za spodbujanje učenja Zelandije, je ugotovil, da se pomembnosti sodelo- 53 Didakta ŠOLSKA TEORIJA vanja zavedajo tako starši kot tudi vzgojitelji, ven- dar slednjim sodelovanje predstavlja precejšen izziv. Sodelovanje ni odvisno samo od strokovnih de- lavcev, ampak tudi od pripravljenosti staršev oz. njihove želje po sodelovanju in ustvarjanju neka- kšnega partnerskega odnosa. Sodelovanje in par- ticipacijo v vzgojni proces lahko strokovni delavci občutijo tudi kot poseganje v njihovo delo, kar jim daje občutek manjše avtonomnosti. Vendar s konstruktivnim sodelovanjem in vključevanjem ob primerni komunikaciji lahko dosežemo zavi- dljive rezultate dela. Lepičnik Vodopivec (2010) je opravila raziskavo in preučila problem sodelova- nja s starši v vrtcu z vidika staršev. Navaja, da je problem proučevanja tega področja pridobiti po- datke o različnih možnostih in oblikah sodelova- nja v vrtcu. Navedla je tudi, da so ugotavljali zado- voljstvo staršev, ustreznost izbire vsebin in infor- miranja staršev. Pridobljeni podatki so pokazali, da je od formalnih oblik sodelovanja s starši rodi- Viri in literatura teljski sestanek še vedno najbolj obiskana in pri- Balič, F., in Borucky, V. (1990): Oblike sodelovanja s starši - utrje- pravljena oblika s strani vzgojiteljev (več kot 2-krat vanje vezi med otrokovnim domom in vrtcem. V M. Blažič, & (ur.), Vzgojitelj kreator predšolske vzgoje (str. 173-184). Novo mesto: na leto). Prav tako so v veliki meri obiskane tudi Skupnost vzgojnovarstvenih organizacij Slovenije. pogovorne ure, ki jih večina vzgojiteljev pripravi Batistič Zorec, M. (2004): Vzgojiteljica in otrok v različnih koncep- tih vzgoje. V E. Dolar Bahovec, & K. Bregar Golobič, Šola in vrtec najmanj 4-krat letno ali več. Pri obveščanju pre- skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše (str. 62–72). Lju- ko oglasne deske je navedeno, da vzgojitelji vsaj bljana: DZS. Brejc, M., Bezjak, S., Cankar, G., Grašič, S., Jurič Rajh, A., Kranjc, 1-krat tedensko starše obveščajo na ta način, kar T., . . . Slivar, B. (2019): Šola za ravnatelje. Pridobljeno iz Področja je zagotovo spodbuden podatek. Večina vzgojite- in standardi kakvosti v vrtcih in šolah: http://solazaravnatelje.si/ ISBN/978-961-6989-28-2.pdf ljev dnevno komunicira s starši pri prihodu oz. od- D. Bahovec, E., G. Bregar, K., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N., hodu v vrtec. Vsakodnevna komunikacija v vrtcu Japelj, B., . . . Vraščaj, D. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Mini- strstvo za šolstvo: Zavod RS za šolstvo. s starši je nujna in izredno pomembna oblika ne- Devjak, T., Berčnik, S., in Ivančič Fajfar, M. (2011): Vrtec in lokalno formalnega sodelovanja in se je poslužuje največ okolje. Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izva- janje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio uporabnikov storitev (Lepičnik Vodopivec 2010). Emilia na področju predšolske vzgoje v letih 2008-2013. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta UL. Hohmann, M., in P. Weikart, D. (2005): Vzgoja in učenje predšol- Sklep skih otrok. Ljubljana: DZS. Povzamemo lahko, da je sodelovanje vrtca z upo- Intihar, D., in Kepec, M. (2002): Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod Repubilke Slovenije za šolstvo. rabniki storitev izjemnega pomena. Ker je pot do Lepičnik Vodopivec, J. (1996): Med starši in vzgojitelji ni mogoče kakovostnega sodelovanja in vključevanja lahko ne komunicirati. Ljubljana: Oblak in Schwarz d.n.o. Lepičnik Vodopivec, J. in Hmelak, M. (2019): Spodbudno okolje in polna ovir, se moramo strokovni delavci zavedati, participacija predšolskega otroka v vrtcu. Koper: Založba Univer- da je ključno aktivno sodelovanje vseh akterjev v ze na Primorskem. Lepičnik Vodopivec, J. (2010): Revija za elementarno izobraževa- vzgojnem procesu. Lepičnik Vodopivec, Hmelak nje. Sodelovanje staršev z vrtcem kot dejavnik kakovosti vrtca, (2019) in Read (2007) se strinjajo, da ima partici- str. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDBXQP58/?eu api=1&query=%27keywords%3dsodelovanje+vrtci%27&sortDir=A pacija otrok v vrtcu izredno pozitiven učinek na SC&sort=date&pageSize=25. Pridobljeno iz Sodelovanje staršev predšolskega otroka in njegov celostni razvoj. z vrtcem kot dejavnik kakovosti vrtca.: https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-HDBXQP58/?euapi=1&query=%27keywords%3 Družine z ustrezno komunikacijo in interakcijo v dsodelovanje+vrtci%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 vzgojni proces pridobijo kakovostno partnerstvo Lepičnik Vodopivec, J. (2012): Teorija in praksa sodelovanja s star- ši. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. pri vzgoji otroka. Vzgojitelji moramo biti fleksibil- Mahmood, S. (2013): Frst-Year Preschool Kindargarden Teachers: ni in ustrezno strokovno usposobljeni, da ome- Challenges of Working With Parents. New Zeland: School Com- munity Journal. njena sodelovanja sistematično načrtujemo, ob Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., in Bajc, K. (2002): kakovost. tem pa zagotovimo sodelovanje staršev. Pri tem ric. Pridobljeno iz Pogled v vrtec: http://kakovost.ric.si/datoteke/ Prvi%20del%20vrtec.pdf pomagajo kazalniki kakovosti, kjer je sodelovanje Read, M. A. (2007): Sense of place child care environments. Early s starši umeščeno v procesno raven in izredno Childhood Education Journal, 387-392. Tankersley, D., Brajković, S., Handžar, S., Rimkiene, R., Sabaliau- pomembno za uspešno delovanje. Zraven kuriku- skiene, R., Trikić, Z., in Vonta, T. (2013): Od teorije k praksi: vodnik larnih ciljev, s katerimi zagotavljamo kakovostno po pedagoških področjih kakovosti ISSA. Ljubljana: Pedagoški inštitut. predšolsko vzgojo, je ključno dosledno upošteva- Valentičič, J. (1981): Sodelovanje s starši: priročnik za učitelje in nje načela, s katerimi zagotavljamo uspešnost in vzgojitelje. Ljubljana: Univerzum. Zakon o vrtcih. (29. 2 1996). Pridobljeno iz Pravno-informacijski kakovost za naše najmlajše. sistem: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447 54 Didakta Vpliv gamifikacije na motivacijo v učnem procesu Nika Kotnik Gamifikacija je sodoben in inovativen pristop, ki vključuje uporabo igralnih elementov in me- hanik v neigralnih okoljih kot je izobraževanje z namenom povečanja motivacije, angažiranosti in učnih dosežkov. Ta metoda omogoča ustvarjanje bolj interaktivnega in privlačnega učnega okolja, ki študente spodbuja k aktivnemu sodelovanju. Raziskave potrjujejo, da gamifikacija povečuje zanimanje za učno vsebino, olajša razumevanje zahtevnih konceptov ter spodbu- ja razvoj socialnih in čustvenih veščin, kot so sodelovanje, empatija in medosebna komuni- kacija. Poleg tega je v praksi pokazala zmeren pozitiven vpliv na akademsko uspešnost, zlasti pri praktičnih nalogah, kjer so študenti dosegli višje rezultate in izkazali večjo vztrajnost pri reševanju problemov. Kljub številnim prednostim pa učinkovita uporaba gamifikacije zahteva natančno načrtovanje in prilagajanje učnega procesa, da bi ustrezal raznolikim potrebam učencev. Ključni izzivi vključujejo zagotavljanje enakopravnega dostopa do potrebne tehnologi- je, preprečevanje distrakcij zaradi prekomerne osredotočenosti na igranje ter reševanje etičnih pomislekov, kot so kognitivna manipulacija in nezdrava tekmovalnost. Z ustreznim pristopom in prilagoditvijo lahko gamifikacija pomembno prispeva k modernizaciji izobraževanja, hkrati pa izboljša kakovost in smiselnost učnega procesa za učence vseh starosti. Ključne besede: gamifikacija, zunanja motivacija, javnostmi dosežejo želene rezultate. Ta posledica je notranja motivacija, izobraževanje, igre. lahko potencialno koristna tako za uporabnika kot za osebo ali podjetje, ki je igro ustvarilo. Uporab- Uvod niki se pogosto ne zavedajo posledic, medtem ko Gamifikacija je priljubljena metoda, ki uporablja ustvarjalci iger načrtno oblikujejo igre za dosego elemente iger, kot so točke, izzivi in lestvice za iz- določenih učinkov. (Nyholm 2024). boljšanje motivacije in učnih dosežkov. Kot inovativ- ni pristop prinaša v izobraževalna okolja interaktiv- Gamifikacija se vse bolj uveljavlja tudi v izobraže- nost, ki olajša razumevanje kompleksnih konceptov valnih ustanovah, saj omogoča ustvarjanje interak- in poveča zanimanje za učno vsebino. Gamifikaci- tivne izkušnje, ki pri uporabnikih poveča občutek ja prinaša najboljše rezultate na področjih, kjer so avtonomije, kompetentnosti in povezanosti. Poleg učne snovi zahtevne, kot so matematika, znanost in tega je njen cilj reševanje problemov in motiviranje tehnika. posameznikov, kar pomembno prispeva k izboljša- nju učnega procesa (Christopoulos 2023). Čeprav gamifikacija izboljšuje koncentracijo in vztrajnost, prinaša tudi izzive, kot so distrakcije in Gamifikacija v osnovi temelji na treh ključnih ele- etični pomisleki, na primer nezdrava tekmovalnost. mentih: Ta članek raziskuje teoretične osnove in praktične • Uporabnost: Posamezne igralne stopnje z nara- vidike gamifikacije s poudarkom na njenem vpli- ščajočo težavnostjo pomagajo uporabniku po- vu na motivacijo in učne rezultate. Poudarek je na stopoma spoznavati več funkcij in pripomorejo specifičnih področjih, kjer je gamifikacija dokazano k reševanju bolj kompleksnih nalog. pripomogla k večji uspešnosti študentov ter na pri- • Zaupanje: Nagrade za opravljene naloge krepi- ložnostih za nadaljnji razvoj v učnem procesu. jo občutek pripadnosti skupini in povezanosti z drugimi uporabniki. Omogočanje deljenja ali Kaj je gamifikacija? podarjanja teh pridobljenih dobrin pa poveča Pojem gamifikacija se nanaša na vključevanje ele- socialno interakcijo. Tako se zaupanje poveča mentov, podobnih igram v dejavnosti, ki same po tudi s pomočjo teh interakcij med posameznimi sebi niso igre z namenom spodbujati samo sodelo- uporabniki. vanje. Ta pristop se uporablja na različnih področjih, • Motivacija: Osnovna ideja gamifikacije je prav od aplikacij na telefonih, ki motivirajo ljudi k vadbi, intrinzična motivacija, ki se poveča ob vključe- do metod za spodbujanje večje zavzetosti zaposle- vanju gamifikacije v posamezen delovni proces nih pri delu. Igralci so prek iger motivirani, da z de- (Basten 2017). 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Slika 1: Gamifikacija v učnem okolju (Oblikovanje: Freepik) Teorije motivacije in gamifikacije učence k večji angažiranosti, vendar mora biti Motivacija je notranja spodbuda, ki nas vodi k do- sistem oblikovan tako, da ne ustvarja pretiranega ločenim dejanjem in ciljem. Obstajata dve vrsti pritiska na same učence (Li et al. 2024). motivacije. Le-ta lahko izhaja iz notranjega za- dovoljstva, ki ga posameznik občuti ob izvajanju Vpliv gamifikacije na intrinzično motivacijo določene dejavnosti. Tej vrsti motivacije pravimo Potrjen je bil splošno pomemben, a kljub vsemu notranja ali intrinzična motivacija. Druga vrsta majhen učinek gamifikacije na notranjo motivaci- motivacije je ekstrinzična ali zunanja motivacija, jo. Gamifikacija je močno izboljšala občutek avto- ki nastane kot posledica tega, da je posameznik nomije in povezanosti, manj pa vplivala na občutek ob dosegu določenega cilja nagrajen oziroma ka- kompetentnosti (Li et al. 2024). znovan, če cilja ne doseže. Pri obeh vrstah moti- vacije ima lahko gamifikacija velik vpliv, ki se pri Oprijemljive nagrade pa med drugim pomembno vsaki vrsti motivacije kaže na različne načine (Li zmanjšujejo notranjo motivacijo. To bi lahko pome- et al. 2024). nilo, da sistem nagrajevanja v resnici škoduje notra- nji motivaciji, namesto da bi jo spodbujali. Skupno Pri intrinzični motivaciji gamifikacija podpira ob- gledano torej uporaba iger v učnem procesu tako čutek avtonomije in kompetentnosti. Ob igranju zavira kot tudi spodbuja notranjo motivacijo. Učinek in doseganju ciljev učenci pridobijo samozavest iger je torej močno odvisen od vsakega posamez- in motivacijo za nadaljnje učenje. Na primer: ja- nika, od individualnih dejavnikov (Dahlstrøm 2017). sno zastavljeni izzivi in povratne informacije po- magajo krepiti občutek kompetentnosti, med- Vpliv gamifikacije na ekstrinzično motivacijo tem ko sodelovanje z drugimi učenci spodbuja Izvedena je bila študija, pri kateri so raziskovali vpliv socialno povezanost. iger na notranjo in zunanjo motivacijo, na angažira- nost in na pozornost učencev osnovnih šol pri uče- Na področju ekstrinzične motivacije pa gamifi- nju angleščine. Rezultati študije so pokazali, da je kacija deluje z uporabo sistemov nagrajevanja. uporaba gamifikacije pri učenju zabavna in interak- Nagrade, kot so točke ali uvrstitve na lestvici naj- tivna. Hkrati je pomagala izboljšati ravni notranje in boljših, spodbujajo tekmovalnost in trud učencev. zunanje motivacije, raven čustvene angažiranosti in Uvrstitev na lestvici najboljših lahko spodbudi koncentracije (Sun 2018). 56 Didakta Gamifikacija vpliva na ekstrinzično motivacijo pred- temu pa se pojavljajo tudi slabosti, med drugim vsem zato, ker je posameznik za opravljeno nalogo možnost, da gamifikacija odvrača pozornost od nagrajen. Raziskave večinoma potrjujejo pozitiven globljega razumevanja snovi ali vodi do neenako- vpliv gamifikacije, vendar opozarjajo na nekatere sti zaradi različnih predhodnih izkušenj učencev z etične in negativne posledice. Če so nagrade ključ- digitalnimi tehnologijami. Prav zaradi pogostejše- ni del motivacije posameznika, se lahko te nagrade ga vključevanja gamifikacije v izobraževalni proces razumejo kot orodje za nadzor (Mitchell, 2020). se je pojavila ogromna količina študij, ki raziskujejo njen vpliv na posamezne študente in njihove učne Vpliv gamifikacije na učne dosežke navade, vključno z vplivom na njihov kognitivni ra- Gamifikacija v izobraževanju je del širšega pristopa zvoj, čustveno doživljanje in dolgoročno razume- za spreminjanje vedenja učencev. Ta proces vklju- vanje snovi. Te raziskave so ključnega pomena za čuje zasnove, ki ustvarjajo bolj prijetno in privlač- ugotavljanje, kako učinkovito in smiselno vključiti no učno okolje, kar pozitivno vpliva na vključenost gamifikacijo, da bi povečali njene pozitivne učinke, in učinkovitost učnega procesa. Uporaba iger na hkrati pa zmanjšali morebitne negativne posledi- področju izobraževanja se lahko deli na dve glavni ce za proces učenja. kategoriji: strukturno gamifikacijo in gamifikacijo vsebine. Pri strukturni gamifikaciji je ključnega Legaki et al. (2020) v svoji študiji ugotavljajo, da pomena, da se elementi igre, kot so točkovni sis- se gamifikacija vse pogosteje uporablja v učnih temi, lestvice najboljših in značke integrirajo nepo- okoljih, predvsem za povečevanje motivacije štu- sredno v učni proces in okolje, pri čemer se sama dentov in posledično izboljšanje učnih rezultatov. vsebina učnega načrta ne spremeni. To omogoča, Kljub številnim raziskavam ostajajo dvomi o tem, da učenci doživljajo učenje kot dinamičen pro- kateri tipi gamifikacije so primerni za različne iz- ces, ki jih motivira z dodajanjem igrivih elementov obraževalne okoliščine. Ta prej omenjena študija (Yıldırım 2019). je bila izvedena na študentih dveh različnih štu- Integracija iger v učenje pozitivno vpliva na odnos učencev do predmeta in njihov učni uspeh, hkra- ti pa povečuje tudi pozornost. Z uporabo metode meta-analize, ki temelji na eksperimentalnih razi- skavah med letoma 2010 in 2016, je bila preučena povezava med gamifikacijo in dosežki učencev. Rezultati kažejo, da gamifikacija zmerno pozitivno vpliva na učne dosežke (Yıldırım 2019). Pozornost, zanimanje in motivacija učencev so te- sno povezani z njihovimi dosežki, saj visoka stopnja motivacije in osredotočenosti neposredno vplivata na njihovo sposobnost razumevanja, pomnjenja in uporabe pridobljenega znanja. Gamifikacija, ki vključuje uporabo elementov igrifikacije, kot so nagrade, izzivi, lestvice najboljših in interaktivni pristopi, lahko pomembno prispeva k izboljšanju motivacije učencev in njihovega zanimanja za do- ločen predmet. S tem učencem ne le omogoči, da se bolj poglobljeno vključijo v učni proces, temveč tudi omili težave, kot sta pomanjkanje zanimanja za snov ali nizka motivacija. Posledično se zaradi večje- ga uživanja v učenju poveča njihov učni uspeh, kar pozitivno vpliva na njihovo samozavest in pripra- vljenost za nadaljnje izobraževanje (Yildirim 2017). Praktični primeri uporabe gamifikacije v učnem okolju Gamifikacija se dandanes že uporablja na podro- čju izobraževanja, saj omogoča vključevanje in- teraktivnih in zabavnih elementov, ki izboljšujejo angažiranost učencev in njihovo dojemanje učne snovi. Primeri iz prakse kažejo, da lahko upora- Slika 2: Učenje not na drugačen način ba gamifikacije prinaša številne prednosti. Kljub (Oblikovanje: Freepik) 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA so pokazale, da je vključevanje iger v izobraževalni proces najbolj učinkovito predvsem na področju napovedovanja in sprejemanja odločitev. Ta način učenja se je pokazal učinkovit tudi na poslovnih šolah in različnih ekonomskih študijih (Legaki et al. 2020). Študenti, ki so sodelovali v podobni študiji, so po- vedali, da jih zaradi vključevanja gamifikacije v njihovo učenje učna vsebina bolj zanima in lahko lažje vztrajajo pri posameznih učnih nalogah (Do- mínguez 2013). Enaka raziskava je pokazala, da gamifikacija med drugim izboljšuje tudi akademske dosežke, pred- vsem pri praktičnih nalogah. Poleg vsega poveču- je tudi razumevanje zahtevnejših snovi in izboljša pomnjenje (Domínguez 2013). Poleg prej omenjene je podobne vrste študija po- kazala, da gamifikacija izboljša tudi socialne vešči- ne in spodbuja medsebojno pomoč in sodelovanje (Santos 2024). Slika 3: Veselje ob dosežku (Oblikovanje: Freepik) Santos (2024) je v svoji raziskavi med drugim ugo- tovil, da mora biti vključevanje gamifikacije v izo- braževalni proces skrbno izvedeno in prilagojeno dijskih programov: elektrotehnike in računalništva potrebam študentov in izzivom (npr. razlikam v ter administracije. Rezultati so pokazali, da je ga- dostopu do tehnologije). Zaključek študije poudar- mifikacija, temelječa na izzivih, pozitivno vplivala ja pomen širše uporabe teh metod poučevanja, saj na učenje študentov v primerjavi s tradicionalnimi lahko z vključevanjem gamifikacije izobraževalno učnimi metodami. Večji pozitiven učinek se je po- okolje postane bolj interaktivno in smiselno, kar je kazal pri študentih in študentkah Fakultete za ele- ključno za modernizacijo izobraževanja in izpolnje- ktrotehniko in računalništvo. Nadaljnje raziskave vanje zahtev 21. stoletja (Santos 2024). Slika 4: Umetna inteligenca in učenje (Oblikovanje: Freepik) 58 Didakta Izzivi in omejitve gamifikacije v izobraževanju Viri Uporaba metode gamifikacije v izobraževanju pri- Adrián, Domínguez., Joseba, Saenz-de-Navarrete., Luis, de-Mar- cos., Luis, Fernandez-Sanz., Carmen, Pagés., Jose-Javier, Marti- naša mnoge izzive, ki jih morajo učitelji odpraviti za nez-Herraiz. (2013). Gamifying learning experiences: Practical im- učinkovito izboljšanje učnih rezultatov učencev. Ga- plications and outcomes. Computer Education, 63(1):380-392. doi: 10.1016/J.COMPEDU.2012.12.020 mifikacija lahko namreč zmanjšuje koncentracijo, če učenci več pozornosti namenjajo igri kot učni vsebi- Alhammad, M. M., & Moreno, A. M. (2020). Challenges of gami- fication in software process improvement. Journal of Software: ni (Wulan et al. 2024). Evolution and Process, 32(6), e2231 Ana, Carolina, Tomé, Klock., Brenda, Salenave, Santana., Juho, Ha- Pri gamifikaciji je velik poudarek na tekmovalnosti, mari. (2023). Ethical Challenges in Gamified Education Research na primer z uporabo lestvice najboljših, kar lahko and Development: An Umbrella Review and Potential Directions. arXiv.org, abs/2309.14918. doi: 10.1007/978-3-031-31949-5_3 spodbuja nezdravo rivalstvo med učenci namesto sodelovanja (Qudsi 2024). A., Christopoulos., Stylianos, Mystakidis. (2023). Gamification in Education. Encyclopedia. doi: 10.3390/encyclopedia3040089 Prisotni so tudi nekateri etični izzivi, kot sta kognitiv- Basten, D. (2017). Gamification. IEEE Software, 34(05), 76-81 na manipulacija in socialna primerjava. Zato je po- Bennani, S., Maalel, A., & Ben Ghezala, H. (2022). Adaptive gami- treben premišljen pristop k oblikovanju in izvajanju fication in E‐learning: A literature review and future challenges. Computer Applications in Engineering Education, 30(2), 628-642 tovrstnega načina učnega procesa (Klock et al. 2023). Dahlstrøm, C. (2017). Impacts of gamification on intrinsic moti- vation Poleg vseh prej omenjenih izzivov je težava tudi v tem, da je gamifikacija dokaj nov način poučevanja Dyah, Retno, Wulan., Daniel, Maniur, Nainggolan., Yasysyar, Hi- dayat., Taufikur, Rohman., Arfiani, Yulianti, Fiyul. (2024). Exploring in se zato pojavlja pomanjkanje raziskav na tem po- the Benefits and Challenges of Gamification in Enhancing Stu- dročju. Tako na tem področju ni jasne slike in rezulta- dent Learning Outcomes. Global International Journal of Innova- tive Research, 2(7):1657-1674. doi: 10.59613/global.v2i7.238 tov, kaj gamifikacija v resnici povzroča in kakšen dol- goročen vpliv ima vse to na učence, ki tovrstni način Harim, Qudsi. (2024). Gamification in education: boosting stu- dent engagement and learning outcomes. ShodhKosh Jour- učenja uporabljajo (Alhammad, Moreno 2020). nal of Visual and Performing Arts, 5(4). doi: 10.29121/shodhkosh. v5.i4.2024.2542 Ibrahim Yildirim. (2017). The effects of gamification-based tea- Priložnosti za razvoj gamifikacije v prihodnosti ching practices on student achievement and students' attitudes Gamifikacija je področje, ki ponuja številne možnosti toward lessons. The Internet and Higher Education, Volume 33, 86-92. doi: 10.1016/j.iheduc.2017.02.002 za izboljšave, saj se tehnologija neprestano spremi- nja, prilagaja in izpopolnjuje. Razvoj umetne inteli- Joaquim, Santos., Tayane, Moura, Martins., Adolfo, Braga., Susana, Santos., Claudio, Campana., José, Leônidas, Alves, do, Nascimen- gence je prinesel preboj, ki bi ga lahko vključili tudi v to., Adriano, Franzoni, Wagner., Alexandre, Maslinkiewicz., Lenilsa, poučevanje in gamifikacijo. dos, Santos, Trindade., Carla, Aguiar., Jaqueline, Silva, de, Oliveira., José, Morais, Pereira, Filho., L., Lima. (2024). Applicability of gami- fication to the teaching and learning process. Lumen et Virtus, Uporaba umetne inteligence na različnih podro- 15(41). doi: 10.56238/levv15n41-073 čjih je prinesla odlične rezultate. Iz tega sledi, da Legaki, N. Z., Xi, N., Hamari, J., Karpouzis, K., & Assimakopoulos, V. uporaba umetne inteligence v gamifikaciji izbolj- (2020). The effect of challenge-based gamification on learning: An experiment in the context of statistics education. Internati- ša tudi učne rezultate. Integracija teh dveh bi na- onal Journal of Human-Computer Studies, 144. doi: 10.1016/j.ij- mreč omogočila bolj prilagojeno gamifikacijo, kjer hcs.2020.102496 imajo učenci lažji dostop do informacij ter orodja Liuyufeng, Li., Khe, Foon, Hew., Jiahui, Du. (2024). Gamification za komunikacijo in spremljanje uspehov (Bennani enhances student intrinsic motivation, perceptions of auto- nomy and relatedness, but minimal impact on competency: a et al. 2022). meta-analysis and systematic review. 1-32. doi: 10.1007/s11423-023- 10337-7 Zaključek Robert Mitchell, Lisa Schuster, Hyun Seung Jin. (2020). Gamifica- Gamifikacija je učinkovit način za popestritev učne- tion and the impact of extrinsic motivation on needs satisfaction: Making work fun? Journal of Business Research, Volume 106, 323- ga procesa in spodbujanje motivacije pri učencih. 330. doi: 10.1016/j.jbusres.2018.11.022 Učitelji lahko začnejo z enostavnimi elementi, kot Sun, J. C.-Y., & Hsieh, P.-H. (2018). Application of a Gamified Inte- so točke, izzivi ali značke, ki spodbujajo sodelovanje ractive Response System to Enhance the Intrinsic and Extrinsic in veselje do učenja. Pomembno je, da igre prilago- Motivation, Student Engagement, and Attention of English Lear- ners. Journal of Educational Technology & Society, 21(3), 104–116. dijo starosti in zanimanjem učencev ter poskrbijo, http://www.jstor.org/stable/26458511 da so cilji jasni in smiselni. Sven, Nyholm. (2024). Gamification, Side Effects, and Praise and Blame for Outcomes. Minds and Machines. doi: 10.1007/s11023- Čeprav ima gamifikacija številne prednosti, je po- 024-09661-5 membno, da se izognejo pretiranemu poudarjanju Yıldırım, İ., & Şen, S. (2019). The effects of gamification on nagrad, saj lahko to zmanjša notranjo motivacijo. students’ academic achievement: a meta-analysis stu- dy. Interactive Learning Environments, 29(8), 1301–1318. doi: Pravilno uporabljena pa lahko ustvari bolj sprošče- 10.1080/10494820.2019.1636089 no in zanimivo vzdušje v učilnici, kjer učenci uživajo v učenju in razvijajo pomembne veščine. Gamifi- kacija je korak naprej k sodobnejšemu učenju, ki učence pripravi na izzive prihodnosti. 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Uporaba tehnologije pri osnovnošolskih otrocih Štefka Pšeničnik, OŠ Škofljica Uporaba tehnologije pri izobraževanju osnovnošolskih otrok je postala neizogiben del sodo- bnega šolskega sistema. Z vse hitrejšim razvojem digitalnih naprav in internetnih spletnih strani (platform) se otroci in mladostniki vse pogosteje srečujejo z različnimi tehnologijami, ki lahko bistveno vplivajo na njihov razvoj. Čeprav tehnologija prinaša mnoge prednosti, pa so prisotni tudi tveganja in izzivi, povezani z uporabo. Poleg televizije smo začeli množično upor- abljati pametne telefone, tablice, računalnike, igralne konzole in pametne ure, ki omogočajo dostop do interneta praktično vsak trenutek in skoraj kjerkoli. Povečuje se tudi raba naprav, ki omogočajo navidezno ali razširjeno resničnost, kot so očala z zasloni in tipali. govorne uporabe interneta ter dostop do kakovo- stnih izobraževalnih vsebin (Safe.si). 2. Razvoj digitalnih veščin Digitalne kompetence so danes ključne za priho- dnost otrok. Številni programi za učenje progra- miranja, robotike in uporabe različnih digitalnih orodij spodbujajo razvoj kognitivnih in logičnih sposobnosti. Šole že nekaj let uvajajo tehnologi- jo v sam učni proces. Projekti, kot je digitalizacija osnovnih šol, podprti s strani Ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport (MIZŠ), omogočajo učencem pridobivanje veščin, kot so programira- nje in uporaba multimedijskih orodij (MIZŠ). 3. Spodbujanje kreativnosti in ustvarjalnosti Tehnologija omogoča otrokom ustvarjanje lastnih projektov, kot so video posnetki, umetniška dela ali celo igre. Številne aplikacije omogočajo otro- V tem prispevku bomo spoznali prednosti, slabo- kom, da izražajo svojo ustvarjalnost, kreativnost sti tehnologije, znake odvisnosti in kako prepre- na nove in zanimive načine. V Sloveniji so na voljo čevati odvisnost pri osnovnošolskih otrocih. različni programi, ki omogočajo učencem dostop do orodij, ki spodbujajo njihovo ustvarjalno izra- Ključne besede: tehnologija, prednosti, slabosti, žanje, kot je projekt »e-šola« (Učim te, Učim se), ki odvisnost, digitalna pismenost. vključuje vsebine za razvoj mnogih sposobnosti. Prednosti uporabe tehnologije 4. Individualizirano in diferencirano učenje Tehnologija omogoča učiteljem prilagajanje uč- 1. Dostop do informacij in širjenje obzorij nih vsebin potrebam in sposobnostim posame- Tehnologija (telefon, osebni računalnik, tablice, pa- znih učencev. Uporaba različnih izobraževalnih metne ure) omogoča otrokom takojšen dostop do aplikacij omogoča učiteljem, da spremljajo na- neomejenega števila informacij, ki so lahko med predek vsakega učenca in jim nudijo pomoč tam, drugim tudi pomoč pri učenju. Spletne platfor- kjer jo najbolj potrebujejo. me (Matematika.si, Arnes učilnica, eAasistent, E učbeniki, Znanstveni inštitut Slovenije …), omogo- 5. Sodelovanje in komunikacija čajo učencem, da samostojno raziskujejo različne Spletne platforme, kot so Arnes učilnice, eAsi- teme, ki jih potrebujejo za izobraževalne vsebine. stent, Oblak 365, omogočajo učencem sodelo- V Sloveniji platforma Safe.si nudi otrokom, staršem vanje pri skupnih projektih, tudi ko niso fizično in učiteljem priročne smernice za spodbujanje od- prisotni v šoli. Tako lahko učenci razvijajo veščine 60 Didakta sodelovanja in komunikacije na daljavo. To se je sicer podpira projekte, kot je digitalizacija šol, da bi predvsem pokazalo v času Covida. Arnes ponuja zmanjšali tovrstne vrzeli, vendar so še vedno priso- učilnice, ki omogočajo učiteljem in učencem, da tni izzivi, povezani z neenakim dostopom (MIZŠ). se povežejo in sodelujejo na daljavo (Arnes). Znaki, da otrok postaja zasvojen s telefonom ali Slabosti uporabe tehnologije računalnikom Prekomerna raba telefonov in računalnikov ali 1. Odvisnost in prekomerna uporaba prekomerna uporaba družabnih omrežij in igra- Eden od glavnih izzivov pri uporabi tehnologi- nje videoiger, lahko vodijo v zasvojenost (t.i. ne- je pri otrocih je tveganje za razvoj odvisnosti od kemično zasvojenost). Kadar menimo, da bi otrok digitalnih naprav. Mnogo otrok je že odvisnih od lahko bil zasvojen, je smiselno poiskati strokovno digitalnih naprav. Po podatkih Nacionalnega in- pomoč. Zasvojenost je pogosto povezana tudi z štituta za javno zdravje (NIJZ) so otroci v Sloveniji drugimi težavami, ki lahko pestijo otroka. pogosto izpostavljeni prekomernemu zaslonske- mu času, kar lahko vodi v težave s koncentracijo, Znaki, da bi otrok lahko bil zasvojen, so: težave s spanjem in povečano verjetnost za razvoj • sprememba spalnih navad – otrok ne zaspi brez težav z duševnim zdravjem (NIJZ). Prekomerno telefona, dolgo v noč uporablja telefon ali igra vi- sedenje pred zaslonom lahko zmanjša čas za fi- deoigre, preko dneva je zaspan in se težko zbere; zične aktivnosti in druge koristne dejavnosti. • spremembe prehranjevalnih navad – začne jesti nezdravo hrano, prehranjuje se ob zaslonu; 2. Negativni vpliv na zdravje • sprememba higienskih navad in manjša skrb Dolgotrajna uporaba tehnologije ima lahko ško- zase – otrok se ne umiva redno in se sicer zane- dljive učinke na zdravje otrok. NIJZ opozarja na marja; težave zaradi sedenja pred zasloni, kot so digitalni • čustvena nihanja; napor oči, glavoboli in težave s hrbtenico. Predol- • burna čustvena reakcija, če mu odvzamemo na- go gledanje v zaslon lahko vpliva tudi na kakovost pravo, ali preprečimo uporabo; spanja (NIJZ). Pomanjkanje telesne aktivnosti za- • izguba občutka za čas; radi sedenja pred zasloni pa lahko vodi v preko- • laganje o času, ki ga preživi ob uporabi naprav z merno telesno težo. zasloni, uporaba na skrivaj, iskanje načinov, kako kljub prepovedi uporabljati naprave z zasloni; 3. Izpostavljenost neprimernim vsebinam • neprestano razmišljanje o aktivnostih na inter- Vsakdanja skrb je še vedno spletna varnost. Otro- netu ali videoigri, tudi ko počne kaj drugega; ci so lahko izpostavljeni neprimernim vsebinam, • izguba zanimanja za aktivnosti, ki niso poveza- kot so nasilje, pornografija ali sovražni govori. ne z uporabo naprav z zasloni – zmanjšanje zani- Slovenski portal Safe.si se osredotoča na zaščito manja za druženje z vrstniki, igre, šport in druge otrok pred spletnimi nevarnostmi, saj ponuja šte- aktivnosti, ki so otroka prej veselile; vilne smernice za starše in učitelje o varni uporabi • upad pričakovanih dejavnosti – izostajanje od interneta, kot so uporaba starševskih filtrov in po- pouka, manj pomoči doma; govori o nevarnostih, s katerimi se lahko srečajo • zadirčnost in agresivno vedenje ob opozorilih na spletu (Safe.si). glede uporabe in prošnjah za opravljanje dolo- čenih del znotraj družine (npr. sesanje, odnos 4. Pomanjkanje socialnih veščin smeti itd.); Prekomerna uporaba tehnologije lahko zmanjša • slabšanje šolskega uspeha; število osebnih interakcij med otroki, kar vpliva na • zapiranje vase, razdražljivost, zmanjševanje oče- njihov razvoj socialnih veščin. snega stika; • zmanjšana koncentracija, razpršena pozornost, Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opo- nezmožnost ohranjanja poglobljene zbranosti zarja, da lahko otroci, ki preživijo preveč časa pred in razmišljanja; zasloni, razvijejo težave pri vzpostavljanju in vzdr- • če otroku odvzamemo ali odstranimo eno na- ževanju medosebnih odnosov. Zmanjšanje fizič- pravo z zaslonom, začne uporabljati drugo. ne igre in druženja lahko negativno vpliva na ra- zvoj empatije in komunikacijskih veščin (ZPMS). V primeru, da pri otroku na osnovi zgornjih zna- kov ocenimo, da je zasvojen, potem je treba poi- 5. Neenak dostop do tehnologije skati ustrezno strokovno pomoč. V Sloveniji delu- Neenakost v dostopu do tehnologije je še en iz- je več organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo ziv, s katerim se srečujejo slovenske šole. Otroci s pomočjo ob zasvojenosti z videoigrami, interne- iz socialno šibkejših okolij imajo pogosto omejen tom, družabnimi omrežji. Z iskanjem pomoči ne dostop do digitalnih naprav in interneta, kar lahko smemo odlašati, saj bo otrok z vsakim dnem bolj poglobi razlike v izobraževalnih priložnostih. MIZŠ zasvojen (Safe.si). 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Kako preprečevati odvisnost od tehnologije pri nov (na primer družinske igre, branje knjig ali iz- otrocih? koriščen čas na prostem). To pomaga otrokom, da Preprečevanje odvisnosti od tehnologije pri otro- razvijejo interese izven tehnologije. cih je ključnega pomena za njihov zdrav razvoj, saj lahko prekomerna uporaba digitalnih naprav 2. Spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa vodi do različnih negativnih posledic, kot so: • zmanjšana socialna interakcija, Fizična aktivnost • motnje spanja, Spodbujanje otrok k telesnim dejavnostim, kot • težave pri učenju in celo težave z duševnim so športi, kolesarjenje, ples ali igranje na prostem. zdravjem. Te dejavnosti ne zmanjšajo samo časa pred zaslo- nom, ampak tudi pripomorejo k izboljšanju tele- Najstniki, stari od 10 do 12 let, naj bi dnevno preži- snega zdravja in krepitvi socialnih veščin. veli pri uporabi naprav z zasloni za namen zabave največ 1,5 ure, najstniki, od 13 do 18 let, pa do dve Ustvarjalnost, kreativnost in ročna dela uri na dan. Izkušnje kažejo, da številni najstniki Otrokom je treba ponuditi čim več alternativnih uporabljajo telefone bistveno dlje, kot je priporo- dejavnosti (umetnost, glasba, ustvarjalno pisanje, čeno. To pa ima posledice na njihovem življenju. slikanje …), ki spodbujajo intelektualni in čustveni razvoj ter s tem zmanjšujejo potrebe po iskanju Starši in učitelji imajo pomembno vlogo pri zabav na zaslonih. usmerjanju otrok v zdrav odnos do tehnologije. Tukaj je nekaj strategij, ki lahko pomagajo pre- 3. Učenje pravilne uporabe tehnologije prečiti odvisnost od tehnologije pri otrocih. Izobraževalne vsebine 1. Postavljanje jasnih meja in pravil Če otrok uporablja tehnologijo, naj bo to pred- Določitev časovnih omejitev pomeni, koliko časa vsem za izobraževalne namene. Spodbujanje lahko otrok vsak dan preživi pred zaslonom. Po- uporabe aplikacij, ki razvijajo njihove spretnosti, membno je, da otroci vedo, kdaj je čas za uporabo kot so učenje jezikov (Duolingo), programiranje tehnologije in kdaj je čas za druge dejavnosti. (Scratch) ali izobraževalne igre in videi. Tehnološki prosti čas Kreativnost in kritično razmišljanje Vsakodnevno vključevanje aktivnosti brez zaslo- Naučimo otroke, kako uporabljati tehnologijo za 62 Didakta ustvarjanje (npr. izdelava video vsebin, programira- 8. Pogovor o zdravem odnosu do tehnologije nje ali ustvarjanje umetnosti), ne le za pasivno po- Komunikacija z otrokom in ozaveščanje o koristih in rabo vsebin (npr. gledanje televizije ali igranje video tveganjih tehnologije iger). Otrok naj razume, zakaj je pomembno imeti urav- 4. Bodimo zgled notežen odnos do tehnologije. Pojasnimo mu, kako Uporaba tehnologije kot vzgojna priložnost lahko prekomerna uporaba vpliva na njegove odno- Starši naj bodo zgled pri uravnoteženi uporabi teh- se, zdravje in razvoj. nologije. Če starši preživljajo preveč časa na telefonu ali računalniku, bodo otroci to zagotovo posnemali. Vzgoja kritičnega razmišljanja Pomagajmo otrokom razviti kritično mišljenje o Skupno preživljanje časa brez zaslonov tem, kaj vidijo na spletu, in jih spodbudimo, da se Poskrbimo, da družina preživeli čim več časa brez ne pustijo manipulirati z digitalnimi vsebinami. To tehnologije. To lahko vključuje skupno preživljanje vključuje tudi prepoznavanje lažnih informacij, vpli- prostega časa, skupne obroke, sprehode, družabne vov in oglasov. igre, športne igre ali druge dejavnosti, ki spodbujajo povezovanje, druženje in komunikacijo. Strokovna pomoč v primeru težav V primeru, da se otrok znajde v težavah in ne zna 5. Ustvarjanje tehnoloških meja naprej, mu lahko pomagajo različne organizacije, ki Omejitve glede uporabe zaslonov pred spanjem nudijo pomoč. Če gre za hujše težave, ki jih ne zna- Otrokom je treba omejiti uporabo tehnologije vsaj jo sami rešiti, je nujno, da čim prej poišče strokovno eno uro pred spanjem, saj oddajanje svetlobe (tele- pomoč. fona, računalnika) vpliva na kakovost spanja. V primeru, da je otrok žrtev kaznivega dejanja, naj Uvedba tehnologije v družinsko življenje takoj dejanje prijavi policiji, pokliče TOM telefon ali Dogovoriti se je treba, da tehnologija ne bo upora- se po pomoč zateče k organizacijam: bljena med obroki, na družinskih srečanjih ali med • Logout nudi pomoč pri zasvojenosti z digitalni- pomembnimi družinskimi aktivnostmi. To spodbuja mi tehnologijami in žrtvam spletnega nasilja. neposredno interakcijo in povezuje družinske člane. • Inštitut VIR nudi pomoč pri zasvojenosti z digi- talnimi tehnologijami. 6. Podpora socialnemu življenju Zaključek Spodbujanje socialnih veščin Tehnologija prinaša številne prednosti za otroke, Pomagajmo otrokom, da razvijejo prijateljstva in kot so dostop do informacij, razvoj digitalnih veščin se vključijo v družabne dejavnosti, kot so skupin- in spodbujanje ustvarjalnosti. Vendar pa so prisotni ske igre, obšolske in druge dejavnosti, ki vključujejo tudi pomembni izzivi, kot so tveganje za odvisnost, osebno interakcijo. To pomaga otrokom razumeti negativni vpliv na zdravje in izpostavljenost nepri- pomembnost socialnih stikov in zmanjšuje potrebo mernim vsebinam. Ključno je, da starši, učitelji in po iskanju virtualnih odnosov. širša skupnost skupaj ustvarijo okolje, kjer bo tehno- logija uporabljena na način, ki bo otrokom omogočil Obvladovanje spletnih odnosov optimalen razvoj, hkrati pa jih zaščitil pred njenimi Nenehno učenje otrok, kako se zavedati tveganj morebitnimi negativnimi vplivi. Preprečevanje odvi- spletnih odnosov, kot so spletno nadlegovanje in snosti od tehnologije pri otrocih zahteva doslednost, nevarnosti prekomernega sodelovanja v virtualnem jasna pravila in spodbujanje aktivnega, uravnoteže- svetu. nega življenjskega sloga. Pomembno je, da starši in učitelji sodelujejo pri izobraževanju otrok o zdravem 7. Uporaba orodij za nadzor uporabe tehnologije ravnanju s tehnologijo in jim pomagajo razvijati ve- ščine, ki jim bodo omogočile uspešno življenje v di- Starševski nadzor gitalnem svetu, brez tveganja za zasvojenost. Uporabimo aplikacije in programsko opremo za starševski nadzor, ki omogočajo sledenje časa, ki ga otrok preživi pred zaslonom, ter blokiranje nepri- mernih vsebin. Viri Safe.si. Smernice za varno in odgovorno uporabo interneta. Dosto- pno na: www.safe.si Nastavitve zasebnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Priporočila za zaslonski Pomembno je, da otroci razumejo, kako uporabljati čas. Dostopno na: www.nijz.si Arnes. Izobraževalna orodja in e-učilnice. Dostopno na: www.arnes.si tehnologijo na varen način. Naučimo jih, kako na- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Projekti di- staviti zasebnost in varnostne nastavitve na družbe- gitalizacije šol. Dostopno na: www.gov.si Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Podpora otrokom pri nih omrežjih ter drugih digitalnih spletnih straneh. soočanju s spletnimi izzivi. Dostopno na: www.zpms.si 63 Didakta LITERATURA Šola in duševno zdravje otrok Kaj lahko šola naredi za duševno zdravje otrok? 1. DEL dr. Anica Mikuš Kos Čeprav se pojem »vzgojno-izobraževalna institucija za otroke in mladostnike« v pričujočem besedilu nanaša na vrtce, osnovne šole in srednje šole, v tem poglavju pišem predvsem o os- novnih šolah, v katerih vsi otroci v Sloveniji preživijo vsaj 9 let svojega življenja. Kar je zapisano o osnovni šoli, velja v veliki meri tudi za predšolske in srednješolske institucije, ki pa vendarle niso v tolikšni meri vključujoče, kot je obvezna osnovna šola. Greenberg in Riggs (2015) ugotavljata, da so šole obdobju, kar pomeni, da so otroci v vrtčevskem in vrtci najbolj ustrezen in obetajoč prostor za in šolskem obdobju v veliki meri zmožni učenja vgrajevanje preventivnih programov, namenje- novih vzorcev kognicije in odzivanja, ali v jeziku nih zaščiti duševnega zdravja otrok. Dodala bi le, nevroznanosti, da so možne spremembe v ne- da so to tudi prostori pomoči otrokom s težavami. vronskem mreženju. Med šolo in duševnim zdravjem otrok obstaja- Razlog za opozarjanje na pomen šole pri varova- jo številne povezave. Šola je večletni življenjski nju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je prostor vseh otrok v državah razvitega sveta. Je tudi v tem, da je število otrok, ki imajo težave ali najpomembnejši prostor izkušenj zunaj druži- motnje na kognitivnem, čustvenem, psihosoci- ne v obdobju otroštva. Vključuje vrsto pozitivnih alnem in vedenjskem področju, v izobraževalnih in varovalnih vplivov in vrsto negativnih vplivov, sistemih veliko. ki ogrožajo ali načenjajo duševno zdravje. Lahko predstavlja dolgoletno neugodno izkušnjo in je Šola je večkratno zainteresirana za dobro duševno vir trpljenja za neuspešne otroke ter znatno ogro- zdravje otrok in mladostnikov. Duševne stiske, ra- ža duševno zdravje žrtev vrstniškega preganjanja zvojne motnje in duševne motnje se povezujejo z in nasilja in drugih zločestih procesov, ki se lahko učnimi težavami in s slabim šolskim uspehom ter dogajajo v okviru šole. Nekoč smo duševno-zdra- z vedenjskimi težavami. Dobro duševno zdravje in vstveni strokovnjaki opozarjali le na slabe izkušnje psihosocialna dobrobit učencev pomenita boljši in strese, ki jih povzroča šola mnogim otrokom. izhodni rezultat šolanja – večjo učno uspešnost Danes smo usmerjeni tudi v njeno varovalno in otrok, manj disciplinskih problemov in manj te- možno zdravilno vlogo. Predvsem pa so se razvi- žav za šolske delavce. la pričakovanja, da bo vzgojno-izobraževalni sis- tem kot univerzalna institucija aktivno prispeval Vrtec je še posebej pomembno torišče varovanja h krepitvi duševnega zdravja in pomoči otrokom duševnega zdravja otrok. Prednost predšolskih v stiskah, socialno prikrajšanim otrokom pa tudi institucij je, da so v njih zelo mladi otroci, kar omo- otrokom z duševnimi motnjami. goča zgodnje preventivne in korektivne interven- cije, ki naj bi bile najbolj učinkovite). Vključenost v Ključne besede pri utemeljevanju vloge vzgojno- vrtec, ki zagotavlja dobre socialne izkušnje in ko- -izobraževalnih institucij v varovanju duševne- gnitivno stimulacijo v varnem okolju, lahko omili ga zdravja otrok so »vsi otroci« ali »velika večina škodljive učinke zgodnjih neugodnih okoliščin, otrok«. To pomeni, da je možno zagotoviti podpo- zaradi katerih obstaja povečano tveganje glede ro ali vsaj osnovno pomoč tudi tistim otrokom s kognitivnih primanjkljajev in duševnih motenj težavami ali motnjami, ki zaradi različnih razlogov (McGorry in Mei 2018). ne bodo prejemali pomoči s strani specializiranih duševno-zdravstvenih služb, četudi bi po kriterijih Obdobje mladostništva je še posebej kritično za dušeslovnih strok morali biti deležni obravnave pojavljanje duševnih motenj. Nove ugotovitve o teh služb. dovzetnosti možganskega delovanja za zunanje vplive v obdobju mladostništva (Colich idr. 2020) Teoretska podlaga za vplivnost šole so tudi spo- še dodatno kažejo na možne škodljive ali koristne znanja o plastičnosti možganov v formativnem vplive srednje šole. 64 Didakta Šola predstavlja za otroka zunajdružinski svet in godne okoliščine življenja globoko zaorjejo v nji- šolska izkušnja vpliva na doživetje in videnje sveta. hovo čustveno dobrobit. To so otroci, ki doživljajo Ta podoba je lahko lepa in dobra, lepa in grda, sla- skrajno revščino, družinsko nasilje, trpinčenje, ba in/ali predvsem ali povsem grda, slaba. Slednje zlorabo, izgube, ki so doživeli vojne, begunstvo, a lahko pomeni, da je svet s strani otroka dojet kot zaradi svoje psihične odpornosti niso razvili tega, neprijazno in nevarno okolje, kateremu ne smeš kar imenujemo duševne motnje, vendar kljub zaupati ali se mu je treba maščevati. Doživetje in temu potrebujejo podporo svojega okolja. videnje sveta sodoločajo otrokovo počutje, odnos do drugih in do sveta ter delovanje v svetu. Očitna je nujnost sistemskega angažiranja vrtca, osnovne in srednje šole pri varovanju duševnega Nujnost dejavne vloge šole in vrtca pri zaščiti in zdravja otrok. Pri tem mora biti poudarek najprej na krepitvi duševnega zdravja narašča vzporedno z preprečevanju stresnih doživetij in neugodnih izku- večanjem zahtevnosti sedanjega časa po delov- šenj, ki izvirajo iz vzgojno-izobraževalnega sistema, ni in socialni uspešnosti, sposobnosti reševanja in nič manj pomembna komponenta pa ni udejanje- premagovanja težav, skratka po lastnostih, ki jih nje in krepitev njegove pozitivne in varovalne vloge. pokriva pojem duševnega zdravja. Prispevek šole k številu otrok z razvojnimi in V šoli je veliko otrok v duševnih stiskah in otrok duševnimi motnjami z duševnimi motnjami Šola na različne načine prispeva k porastu števi- Eden izmed razlogov za opozarjanje na pomen la otrok z duševnimi motnjami. Običajno pri tem šole pri varovanju duševnega zdravja otrok in mla- najprej pomislimo na zahtevnost šole ter pritiske dostnikov je veliko število otrok, ki imajo težave ali in kazni, ki jih doživlja otrok v šoli in s strani star- motnje na razvojnem, kognitivnem, čustvenem, šev zaradi svoje neuspešnosti, slabše uspešnosti psihosocialnem in vedenjskem področju. Po oce- ali neustreznega vedenja. Toda prispevek šole k nah SZO (WHO 2004) ima 10–20 % šolskih otrok večanju števila otrok, ki prejmejo diagnozo razvoj- duševne motnje. Polanchik idr. (2015) ugotavljajo, ne ali duševne motnje, je tudi v medikalizaciji vse da ima 13,4 % šolskih otrok duševne motnje. več vrst razlik in odklonov v mentalnem delova- nju. Izraz medikalizacija v tem kontekstu pomeni, Četudi se raziskovalni podatki glede pogostosti da šola v sodelovanju z duševno-zdravstvenimi motenj v obdobju šolanja razlikujejo, je očitno, da strokami mnoge različice na področju nevropsi- gre za problem širokih epidemioloških razsežno- hološkega razvoja, odzivanja, vedenja in kognitiv- sti. Navajam nekaj podatkov: nega delovanja pretvori v medicinske diagnoze. • Združeno Kraljestvo: 10 % otrok v starosti 5–16 let ima klinično diagnozo duševne motnje, le Otroke z razvojnimi odkloni in primanjkljaji 25 % otrok, ki potrebujejo pomoč, pa prejema »usmerjamo« oz. uvrstimo med otroke s poseb- ustrezno strokovno pomoč (Mental Health of nimi potrebami. Večina usmerjenih otrok ima Children and Young People in England 2016). nevrorazvojne motnje – disleksijo, disgrafijo, dis- • Avstrija: V starosti 10–18 let ima 23,9 % otrok kalkulijo, dispraksijo, hiperaktivnost … To so otroci, duševne motnje. Število otrok, ki so imeli kako ki potrebujejo dodatno pomoč pri šolanju, prila- duševno motnjo v celotnem življenjskem ob- goditve zahtev in načinov poučevanja ali posebne dobju do raziskave, pa je bilo 35,8 % (Wagner programe, potrebujejo tudi specialno pedagoško idr. 2017). pomoč, večina njih še psihološko strokovno po- • Nemčija: V starosti 7–17 let 14,5 % otrok izpol- moč. Marsikateri pa prejema tudi medikamentno njuje kriterije za specifično duševno motnjo in podporo za izboljšanje šolskega delovanja. Da pa prizadetost na področju delovanja (Ravens-Si- bi bili deležni teh olajšav, prilagoditev in dobrin, eberer 2008). morajo skozi proces usmerjanja, ki gradi na dia- • ZDA: Med otroki v starosti 6–17 let ima okoli gnosticirani motnji ali primanjkljaju. 16,5 % duševne motnje, pri čemer mnogi me- nijo, da je število večje, kot so pokazali rezultati Usmerjeni otroci imajo pravico do pomoči za pre- raziskave (Rapaport 2019). magovanje primanjkljajev, ovir in motenj – do prilagojene in specializirane učne pomoči, sveto- Poleg otrok, ki imajo duševne motnje, ustrezne valnih storitev, specialistične duševno-zdravstve- medicinskim klasifikacijam, so v šoli tudi otroci, ne pomoči … Vse to zveni kot največja korist za ki so izpostavljeni mnogim dejavnikom tveganja, otroka in tudi zares pomaga otroku pri obvlado- ki ogrožajo njihovo duševno zdravje in povzročajo vanju procesov šolskega učenja in izobraževanja. nesrečnost in trpljenje. Obenem pa veliko otrok, Kar moti, je to, da so za koriščenje naštetih dobrin za katere pravimo, da so psihično odporni, nima potrebne diagnoze, ki so opredeljene v medicin- duševnih motenj, kljub težkim doživetjem in tr- skih diagnostičnih priročnikih za duševne motnje pljenju. Toda izgube, travme in dolgotrajne neu- v otroškem obdobju. 65 Didakta LITERATURA Pri kritični obravnavi procesa medikalizacije od- Otrokova lastnost, značilnost, posebnost, majhen klonov in različnosti vsekakor ne smemo spregle- primanjkljaj dati dejstva, da ta zmanjšuje otrokove težave in lajša življenje otroka v šoli. Zdi se, da vse več star- V šoli nezaželena ali moteča in s šolskimi zahtevami neskla- šev in otrok prepoznava koristnost usmerjenosti dna značilnost, posebnost, primanjkljaj in v njej vidi izhod ali lajšanje šolskih težav. Obe- nem strategija usmerjanja delno razbremenjuje Ovira v šolskem delovanju in vedenju - šolski neuspeh, tudi učitelje teh otrok, saj za šolsko napredovanje neprimerno vedenje odklonskih otrok poskrbijo še drugi pomočniki, specialisti in strokovne službe. Razbremenjuje pa tudi šolski sistem, družbo in njene institucije od Pritisk, kazni s strani šole, trajni stres v šolskem okolju odgovornosti, saj usmerjanje težave pripiše po- manjkljivostim, primanjkljajem in posebnostim delovanja možganov posameznega otroka ter ne Konflikti, pritiski in kazni s strani staršev, trajni stres v domačem okolju terja refleksije sistemov glede lastnega delova- nja in vloge v procesu večanja števila usmerjenih otrok. Zato je tudi šola zainteresirana za usmerja- Otrokove čustvene stiske in psihosocialne težave nje otrok z učnimi težavami. Vprašanje pa je, kaj podatek o usmerjenosti pomeni za poklicno kari- ero usmerjenega otroka v odrasli dobi? Otrokove psihosocialne motnje Duševne motnje V šoli, ki terja disciplino, zbranost, učinkovitost in hitrost, so mnogi otroci, ki tega ne zmorejo, Shema 1: Prehod razvojne, temperamen- označeni kot otroci s posebnimi potrebami. Čim tne ali kognitivne individualne različice v bolj zahtevni in togi so kriteriji šole glede učenja duševno motnjo in vedenja, tem več otrok bo usmerjenih oziroma bo prejelo diagnozo. In tem več bo v statistikah otrok z duševnimi motnjami. Šola povzroča stiske mnogim otrokom, ki ima- jo učne težave, ki se v šoli ne počutijo dobro in V Sloveniji število usmerjenih otrok narašča. Od ki imajo težave v odnosih z vrstniki. Neustrezen šolskega leta 2015/16 do šolskega leta 2021/22 je odnos učitelja do učenca je lahko izvor hudih ču- poraslo z 10.091 na 14.829, število učencev s pri- stvenih stisk. Verjetno veliko ljudi doživi več kro- manjkljaji na posameznih področjih učenja pa ničnih stresov v času šolanja kot na delovnem je v istem časovnem intervalu naraslo s 4.619 na mestu. Težo otrokove čustvene prizadetosti zara- 6.042 (Podatki v zvezi z učenci … b. d.). Malo ver- di šolskih težav povečuje brezizhodnost situacije, jetno je, da bi se iz leta v leto rojevalo več otrok saj iz osnovne šole ne more izstopiti. V večini pri- s primanjkljaji in motnjami. Bolj verjetno je, da merov družina na otroka izvaja pritiske v isti meri se zahteve šole večajo in zato potiskajo vse večje kot šola, kar predstavlja za otroka dodatni kronič- število otrok med »usmerjene«. Vse več je tudi ni stresni dejavnik. staršev, ki prepoznavajo koristi usmerjanja za otrokovo šolanje. Boleče in zastrašujoče šolske izkušnje lahko kre- pijo že prisotne duševne težave, lahko prispevajo Individualne razlike med otroki na kognitivnem k duševnim motnjam ali pa so njihov glavni pov- področju, razlike glede temperamenta, duševne zročitelj. Poznamo tudi specifične, na šolo vezane odpornosti in življenjske energije pogojujejo ne- duševne motnje, kot je šolska fobija. Visoka pri- skladnost mnogih otrok z zahtevami šole glede čakovanja glede uspešnosti do samega sebe in vedenja, odzivanja in učenja. Že majhen odklon s strani staršev lahko prispevajo k visoki stopnji oziroma različnost lahko postane vozlišče dušev- anksioznosti in depresivnosti. Izključenost iz vr- ne motnje v procesu soigre otrokovih značilnosti stniških skupin in osamljenost lahko prispevata in šolskih zahtev ter dogajanj. Tako se na prese- k depresivnosti. Še posebej zločeste so izkušnje čišču lastnosti posameznega otroka in lastnosti vrstniškega preganjanja in nasilja. Možnih neu- šolskega okolja (pritiski, stresna doživetja) lahko godnih vplivov šole na psihosocialno dobrobit in porodi duševna motnja. Pri otroku, ki zaradi svo- duševno zdravje otrok je veliko. Prostor ne dovo- jih nevrobioloških značilnosti (npr. nemirnost, ljuje širšega prikaza teh vplivov, o njih pa je veliko slabo samoobvladovanje) ali kakih šibkosti v ko- napisanega tudi drugod. V nadaljevanju prikazu- gnitivnih procesih (npr. disleksija, diskalkulija) ne jem le šolsko neuspešnost in njene psihosocialne more zadostiti zahtevam šole glede vedenja ali posledice ter povezave z duševnim zdravjem. učne uspešnosti, dogajanja potekajo takole: Šolska neuspešnost in duševno zdravje 66 Didakta Otrokovo delovanje v šoli je povezano z dušev- področja otrokovega življenja. Šolski neuspeh in nim zdravjem. Najbolj očitne so povezave med neustrezno vedenje v šoli povzročata konflikte duševnim zdravjem in šolsko uspešnostjo. Med med otrokom in starši, otrok je izpostavljen priti- neuspešnimi učenci in dijaki so psihosocialne te- skom in kaznim s strani staršev. Zaradi otrokovih žave in duševne motnje bolj pogoste. Med otroki težav v šoli starši doživljajo dodatne obremenitve, in mladostniki s psihosocialnimi težavami in du- občutja krivde in stiske, kar se odraža v njihovem ševnimi motnjami je več šolsko neuspešnih kot odnosu do otroka. Motnja v šoli se prenaša tudi med onimi brez težav in motenj. Duševne težave na otrokov prosti čas. Starši otrokom omejujejo in motnje so lahko kognitivna ali čustvena ali so- igro z vrstniki, športne dejavnosti in druga razve- cialna ovira za uspešno učenje. Lahko je obratno drila. Torej – neuspeh, neustrezno vedenje v šoli – šolska neuspešnost, z njo povezane frustracije ali druge šolske težave lahko preplavijo otrokovo in kronični stres so sovzrok duševnih stisk in mo- življenje in poslabšajo kakovost njegovega življe- tenj. Največkrat pa gre za cirkularno interaktivno nja v družini in v zunajšolskem prostoru. sovplivanje med psihosocialnimi težavami in du- ševnimi motnjami ter šolsko neuspešnostjo. Šolska neuspešnost sodi med pogoste dejavnike tveganja in vzroke trpljenja otrok v obdobju šola- nja. Je pogosta spremljevalka duševnih motenj. Otroci z duševnimi motnjami več izostajajo iz šole, njihov šolski uspeh je slabši glede na zmogljivosti, imajo več možnosti, da bodo prešolani ali izključe- ni iz srednje šole, osip iz srednje šole je v tej sku- pini večji (Masi in Cooper 2006). In obratno, šolska uspešnost je prepoznana kot varovalni dejavnik duševnega zdravja. Z učno pomočjo šolsko neu- Shema 2: Vpliv šolskih težav na otrokove spešnim otrokom lahko znatno prispevamo k psi- odnose v družini in na prosti čas (Mikuš hosocialni dobrobiti in duševnemu zdravju otrok. Kos, 2017) Očitna je povezava med vedenjskimi motnjami in šolsko neuspešnostjo. Med šolsko neuspešnimi Najbolj tragično se brezup šolsko neuspešnega otroki je več otrok z motnjami vedenja in obra- otroka odraža s samomorilnimi mislimi in vede- tno, med otroki z motnjami vedenja je znatno več njem, ki poraste ob koncu šolskega leta. Prizade- šolsko neuspešnih otrok. Vuoksimaa idr. (2021) so tosti zaradi šolskega neuspeha se pridruži strah proučevali povezave med agresivnim vedenjem pred reakcijo staršev, občutek popolne zapušče- in šolsko neuspešnostjo pri 27.000 otrocih v sta- nosti, obupa ter brezizhodnosti. rosti 7–12 let iz evropskih držav. Ugotavljajo moč- no statistično povezavo med obema pojavoma. Vrtec, šola in socialna prikrajšanost K vedenjskim motnjam lahko prispeva potreba Četudi naj bi šola lajšala družbene neenakosti po uveljavljanju na socialno neprimerne načine otrok, pa ji to uspeva v zelo omejenem obsegu zaradi nezmožnosti izpolnjevanja šolskih zahtev (Razpotnik 2013). Otroci družin z nižjim socialno- glede učenja. Možno pa je tudi, da imajo učne te- -ekonomskim statusom in priseljenci vstopajo žave enako nevrobiološko osnovo kot vedenjske v šolo slabše pripravljeni na zahteve šole, njihov motnje. učni uspeh je slabši in ob učnih težavah prejema- jo manj pomoči. Pogosteje se vpisujejo v manj Ko beremo o šolskem neuspehu, najdemo le zahtevne srednješolske programe, ki v družbi ve- malo razmišljanj o tem, kako se počuti otrok, ki ljajo za drugorazredne (Razpotnik 2013). Deigh- ne zmore, ki je v brezizhodni situaciji, ki se zaveda, ton idr. (2019) v obsežni študiji o prevalenci težav da bo moral 9 let ostati na »delovnem mestu«, ka- na področju duševnega zdravja v šoli na območju terega zahteve presegajo njegove zmogljivosti in Anglije ugotavljajo, da šola kljub lepim načelom bodo z vsakim šolskim letom večje, otrok, ki vsak delovanja na osnovi pravičnosti in enakih možno- dan prejme povratne informacije o svoji nespo- sti za vse otroke nehote prispeva k socialno po- sobnosti in kazni (slabe ocene, socialne kazni) za gojeni neenakosti glede uspešnosti in doseganja svojo nezmožnost obvladovanja šolske snovi. višje ravni izobraževanja. Šolski neuspeh prizadeva otrokove odnose s star- ši, otrokov prosti čas, celotno kakovost otrokove- Neenakost položaja otrok iz socialno deprivilegi- ga življenja in prihodnost. Šolska neuspešnost in ranih skupin v šoli povečujejo razlike v dosegljivi z njo povezane težave v šoli prehajajo na druga učni pomoči. Današnja šola je narejena tako, da 67 Didakta LITERATURA za mnoge otroke v višjih razredih osnovne šole Eden od odgovorov na vprašanje, zakaj zadolžiti in v srednji šoli terja veliko učne pomoči. Beseda in opolnomočiti šolo za popravljanje socialnih kri- »terja« pokriva različne vsebine. Ne prvem mestu vic, je tudi ta, da s tem, ko gojimo stvarnost ena- je ta, da je snov tako težka, da je velik del otrok ne kosti in enakih možnosti v šolskem sistemu, vzga- more usvojiti brez dodatne pomoči. K temu poleg jamo vse otroke za enakost in solidarnost, ki sta kurikuluma lahko prispevajo tudi nekateri učitelji pomembna gradnika skupne prihodnosti. Šola je – znani so učitelji, pri katerih je število dijakov z za učence in dijake predstavnik širšega sveta in nezadostnimi ocenami nepojmljivo veliko. sooblikuje podobo sveta vseh otrok. Ko učitelji in šola aktivno pristopajo k ustvarjanju bolj pravič- Potreba po učni pomoči pri mnogih izhaja iz želje nega sveta v mikro okolju razreda ali celotne šole, staršev in otroka, da bi imel čim boljše ocene, kar ne pomagajo le socialno prikrajšanim učencem. mu bo omogočilo vpis na čim bolj elitno gimnazi- Z ustvarjeno socialno klimo in socialnim etosom jo ali na želeno fakulteto. Pomoč lahko zagotavljajo šole vzgajajo vse otroke za bolj pravični svet in za starši in stari starši, ki imajo visoko izobrazbo, in pla- spreminjanje sveta na bolje. Enako pozornost kot čani inštruktorji. Obstajajo razredi v srednjih šolah, posvečamo kognitivnemu razvoju in drugim po- v katerih ima večina dijakov plačane inštruktorje. dročjem razvoja ter šolski uspešnosti otrok, naj bi Revnim otrokom ni dostopna ne pomoč visoko izo- posvetili tudi vzgoji otrok za zmanjševanje social- braženih staršev in starih staršev niti pomoč plača- nih razlik in njihovih posledic, za pomoč vrstniku, nih inštruktorjev. sočloveku, za solidarnost in prosocialno vedenje ter za družbeno odgovornost. Šola je tudi prostor, v katerem otrok zazna in prepo- zna socialne razlike ter doživi odnos drugih do svoje Možnosti šole za zaščito duševnega zdravja otrok socialne prikrajšanosti. Prepogosto žal to pomeni tudi ponižujoč odnos in izključevanje. O možni varovalni vlogi šole je bilo v zadnjih letih veliko napisanega. Vzgojno-izobraževalne institu- Vrtci in šole imajo veliko možnosti za zapolnjevanje cije imajo danes prepoznano velik vpliv na psiho- ali kompenziranje socialno ali kulturno pogojenih socialni razvoj otrok, krepitev duševne odpornosti primanjkljajev v zmogljivostih, potrebnih za šolsko ter preprečevanje duševnih stisk in motenj. Imajo uspešnost. V ta namen je možno aktivirati veliko vi- veliko možnosti pomagati otrokom, ki so obre- rov v vrtčevskem in šolskem prostoru in v skupnosti. menjeni z dejavniki tveganja in z duševnimi mo- Omenim naj le vključevanje otrok v različne organi- tnjami. Imajo tudi veliko možnosti za prepoznava- zirane obšolske dejavnosti in delovanje prostovolj- nje duševnih stisk otrok in za zgodnje odkrivanje cev. Res to terja dodatne napore pedagoških delav- duševnih motenj. Pomoč, ki jo zagotavlja šola, je cev, toda napori se obrestujejo v dobrobiti otrok in prav tako dober primer kombinacij in sinergij for- mladostnikov in v dobrobiti vrtca in šole kot celote. malnih in naravnih virov pomoči. 68 Didakta Med varovalnimi dejavniki, ki jih vsebuje šola, so Učitelji in vzgojiteljice imajo v svojem vsakdanjem predvsem šolski uspeh ali vsaj uspeh pri nekem poklicnem delu veliko možnosti za prepoznava- predmetu ali na nekem področju, dobri odnosi nje težav in motenj pri otrocih. Poznajo otroke v z vsaj enim učiteljem, dobri odnosi s sošolcem svojih skupinah ali oddelkih in lahko zaznajo zgo- ali skupino sošolcev ali z oddelkom. Med najbolj dnje spremembe, ki oznanjajo čustvene stiske ali vplivne varovalne lastnosti sodi otrokom prijazna so lahko predhodnice duševnih motenj. Poleg in podporna psihosocialna klima vrtca in šole. možnosti zgodnjega odkrivanja težav in potreb Osnove varovalne vloge šole so etos vzgojno-iz- po pomoči imajo pedagoške delavke v okviru obraževalnega zavoda, za otroke ugodna psiho- svojega poklicnega delovanja veliko priložnosti za socialna klima celotnega prostora in oddelkov v podporo in psihosocialno pomoč otrokom. njem ter mera spoštovanja različnosti in udeja- njenja človečnosti, torej dobrine, katerih koristniki Pomen vrtca in šole za duševno zdravje otrok in so vsi otroci v šoli. njune možnosti za varovanje duševnega zdravja postanejo posebno očitne ob množičnih nesre- Otrokom prijazna in vzpodbudna psihosocialna čah, kot so vojna dogajanja. Šolanje otrok se je klima vzgojno-izobraževalne ustanove je osno- pokazalo kot eden najpomembnejših zunajdru- va dobrega počutja otrok in preprečevanja ne- žinskih varovalnih dejavnikov otrok s čustvenimi ustreznega vedenja. To je vzdušje, v katerem se ranami zaradi vojnih dogajanj. Zaščitno vlogo šole vsi otroci počutijo varne in vključene v skupnost, pa tudi njeno vlogo pri okrevanju potrjuje vrsta vzdušje, ki spodbuja dobre odnose med otroki ter raziskav o otrocih, prizadetih od vojnih dogajanj med otroki in vzgojiteljicami in učitelji, vzdušje, (Nemiro idr. 2022). Na področjih oboroženih spo- ki nagrajuje pozitivno in prosocialno vedenje ter padov v Afganistanu ugotavljajo, da je čim bolj spoštuje individualne razlike med otroki. Vključu- redno obiskovanje šole ključno za ohranjanja du- je pa tudi spoštovanje pravil in jasne omejitve ter ševnega zdravja otrok (Kovess-Masfety idr. 2023). zahteve, ki prispevajo k otrokovi sposobnosti pre- Zaščitna in podporna vloga šole je postala očitna magovanja ovir, krepijo odpornost in pripravljajo tudi ob zapiranju šol v času epidemije koronaviru- otroka na zahteve življenjske realnosti, s katerimi sa (Cesar idr. 2021). se bo srečeval zunaj šole in v odrasli dobi. Raziskave potrjujejo vlogo kakovosti šole za du- Prav tako se kot pomemben varovalni dejavnik ševno zdravje otrok in možnosti šole za prepre- kaže vključenost otroka v interesne dejavnosti, čevanje socialno neželenih pojavov ter za pomoč kot so športne, socialne in kulturne dejavnosti. V otrokom v stiskah v običajnih življenjskih okolišči- teh dejavnostih ima otrok možnosti za doseganje nah. Meta raziskava, ki so jo objavili Yu idr. (2022), uspehov, razvijanje dobre samopodobe, pridobi- osvetljuje šolske dejavnike, ki se najpomembneje vanje novih ugodnih izkušenj v medosebnih od- povezujejo z duševnim zdravjem učencev. Med nosih, uči se sodelovanja. njimi so: • kakovosten kurikulum; Dobre šolske izkušnje lahko popravljajo pesimi- • manjši obseg domačih nalog (daljši čas, potre- stično videnje sveta pri otroku, ki doživi veliko ben za domače naloge, je bil povezan z večjim slabega v svoji družini ali v drugih okoljih. Varo- tveganjem za simptome anksioznosti, nega- valni dejavniki znotraj šole so najpomembnejši za tivne emocije in celo stiske v odraslosti) in šte- tiste otroke, ki odraščajo v neugodnih družinskih vilo testov (med drugim se je pokazala poveza- in socialnih okoljih in so obremenjeni s številnimi va med depresijo in anksioznostjo ter številom dejavniki tveganja. Dobre izkušnje v medčlove- testov); ških odnosih v vrtcu in šoli, izkušnje pravičnosti, • fizične aktivnosti (zmerna do intenzivna tele- vključenosti v vrstniško skupino in uspešnosti na sna aktivnost v šoli se je pokazala kot varovalni nekem področju delujejo kot protiutež slabim vpliv); izkušnjam in imajo značaj varovalnih dejavnikov • dobri medosebni odnosi (konfliktnost med duševnega zdravja. Nezmožnost ali nepripravlje- učitelji in učenci je bila povezana z večjo sto- nost staršev poiskati pomoč za otroka niso ovira pnjo anksioznosti med učenci, dobri vrstniški za prejemanje osnovne psihosocialne podpore in odnosi pa so se pokazali kot pomemben varo- pomoči v šoli. Ravno zato je tako koristno v šole valni dejavnik); vgrajevati dejavnosti krepitve duševnega zdravja, • vključenost v obšolske dejavnosti. preventivne dejavnosti ter programe psihosoci- alne pomoči, v katere se vključujejo otroci iz ne- Pokazalo se je tudi, da je najbolj učinkovita soča- ugodnih družinskih okolij in socialno prikrajšani snost različnih pristopov za krepitev duševnega otroci. Pri tem je pomembno, da takšni programi zdravja otrok, saj med posameznimi pristopi de- niso diskriminatorni ali stigmatizirajoči in da so lujejo vzajemne povezave, interaktivni procesi in inkluzivni za vse otroke. sinergije. 69 Didakta LITERATURA V okviru šole se ponekod dogajajo terapevtski pro- se zaščite duševnega zdravja otrok. Njihova vloga grami. Fjermestad idr. (2020) so primerjali terapev- na tem področju je gotovo zelo pomembna, saj tske učinke programa, ki so ga za otroke v staro- nudijo individualno ali skupinsko psihosocialno sti 7 do 15 let z izrazitimi simptomi anksioznosti v pomoč mnogim otrokom, vendar stvarnost otro- okviru šole izvajale medicinske sestre ob pomoči kovega šolskega vsakdana tvorijo učitelji in sošolci. psihologov, s terapevtskimi učinki kliničnega zdra- Šolski svetovalni delavci so lahko katalizatorji po- vljenja anksioznosti, ki so ga izvajali klinični psiho- moči otroku s težavami s strani učiteljev in izvajalci logi v okviru specializiranih zavodov. Terapevtski usposabljanj za učitelje. učinki obeh programov se niso pomembno razli- kovali. Avtorji si na podlagi ugotovitev prizadevajo Problem sedanje učiteljske podpore in pomoči za širjenje programov, ki jih izvajajo manj specia- je, da je – preprosto povedano – v veliki meri od- lizirane osebe, kot so medicinske sestre ali mla- visna od tega, ali imaš srečo, da te poučuje učitelj dinski delavci, in s katerimi je možno doseči večje dobrega srca. In, hvala Bogu, je veliko takšnih uči- število otrok. Patel in Rahman (2015) sta zapisala, teljev. Ko bi podpora učiteljev otrokom v stiski bila da imamo vse več dokazov za to, da lahko osnovne sistemsko vgrajena v delovanje šole, bi govorili o psihosocialne intervencije v okviru šol, ki jih izvaja- smoli, ki jo je imel učenec, ker ga poučuje učitelj jo nespecialisti, veliko pripomorejo k duševnemu brez empatije. Jasno je namreč, da v še tako ideal- zdravju otrok. nem šolskem sistemu ne bodo vsi učitelji empatič- ni in pripravljeni pomagati. rsta raziskav je namenjena samomorilnemu vede- nju šolajočih se otrok. Število samomorilnih dejanj Zaključna misel poraste ob zaključku šolskega leta zaradi s šolskim V sedanjem trenutku razvoja človeške vrste so neuspehom povezanih stresorjev. Obenem pa ima lastnosti, ki tvorijo duševno zdravje, ključnega šola možnosti za preprečevanje samomorov učen- pomena za dobrobit posameznika in skupnosti. cev in dijakov. Kamody in Bloch (2022) navajata iz- Duševno zdravje nikakor ni le zadeva zdravstva. sledke metaanalize raziskav, objavljenih v obdobju Zadeva vse sisteme in podsisteme življenja otrok 1991–2020, ki kažejo, da lahko programi prevencije in mladostnikov, še zlasti vzgojno-izobraževalni samomorilnosti otrok v razredih, ki jih obiskujejo sistem. V prizadevanjih za pomoč velikemu šte- otroci v starosti 11–18 let, zmanjšajo samomorilna vilu otrok v stiskah in za zmanjševanje ali prepre- razmišljanja in samomorilne poskuse za 13–34 %, čevanje stisk ima šola največje možnosti doseči in priporočata razvijanje preventivnih programov vse otroke. Pri tem ne gre le za zmanjševanje pri- v šolah. Ayer in Colpe (2022) ugotavljata: šole naj tiskov in stresov, povezanih s šolskim sistemom, bodo prostor, kjer se samomorilne misli ali tovr- temveč tudi za aktiviranje varovalnih dejavnikov stna vedenja nagovarja; prevencija samomora bi in dogajanj znotraj šolskega sistema. Zato se morala biti implementirana v čim več okolij, kjer množijo vzpodbude in iniciative za dodatno vgra- se mladi nahajajo, in še posebej v šole. Spodbujata jevanje varovanja duševnega zdravja otrok v šol- ustvarjalce politik k umeščanju programov pre- ski sistem. Predvsem pomembno je vgrajevanje ventive samomora v šole. Tovrstni programi lahko načel in praks varstva duševnega zdravja otrok v neposredno vplivajo na vse otroke, obenem pa do- socialno tkivo šole, v šolski vsakdan, v kurikulum sežejo tudi mnoge starše. in v etos delovanja šolskega sistema. Epidemija koronavirusa in spremljajoče dušev- Šole in vrtci niso duševno-zdravstvene ustanove za ne stiske in težave otrok so v nekaterih državah otroke. So pa, kot vsi življenjski podsistemi, soodgo- sprožile sistemska gibanja v smeri krepitve varo- vorni za duševno zdravje otrok. Imajo poseben po- valne vloge šole. Gradijo na podmeni, da bi večja men za kakovost življenja otrok, za njihove izkušnje sistemska udeleženost šole in vrtca pri varovanju in razvoj, kar jih zavezuje, da zavzamejo proaktiven duševnega zdravja otrok, sinergija šole in vrtca z pristop pri varovanju duševnega zdravja otrok. duševno-zdravstvenimi službami ter prizadeva- nja za aktiviranje drugih naravnih virov pomoči Funkcija šole je, da otroke opremi s spoznanji, zna- (prostočasne dejavnosti, prostovoljci, nevladne nji in sposobnostmi, potrebnimi za življenje v seda- organizacije) omogočili pomoč večjemu števi- njem in prihodnjem času, da pri otrocih krepi ob- lu otrok in prispevali k udejanjenju slogana SZO čutek odgovornosti in skrbi za drugega in da otro- »zdravje za vse« ali, parafrazirano, »vsi za duševno ke opremlja z zmožnostmi aktivnega delovanja v zdravje vseh otrok«. svojem družbenem okolju. Njena naloga mora biti sinteza vzgoje za lastno duševno zdravje z vzgojo Šola ima veliko lastnih virov pomoči otroku v du- za solidarnost in za proaktivno državljansko vlogo. ševni stiski pa tudi možnost aktiviranja zunanjih, Ne delam si iluzij, da bi taka šolska politika prepre- predvsem skupnostnih virov pomoči. Običajno vi- čila vsa zla tega sveta, gotovo pa bi znatno prispe- dimo šolske svetovalne delavce kot glavne agen- vala h kapitalu človečnosti v naši skupnosti. 70 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Imenovanje ravnatelja po predlogu novele ZOFVI mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Vlada RS je sprejela predlog novele ZOFVI, ki bo • je šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v morda v procesu sprejema v Državnem zboru de- postopku imenovanja ravnatelja, ki jih svet za- ležen kar nekaj sprememb. Ena od glavnih spre- voda ni odpravil, memb predlagane novele ZOFVI je drugačen • ugotovi obstoj razlogov iz tretje, šeste ali sedme postopek imenovanja ravnatelja javnega vrtca ozi- alineje 59. a člena predloga novele ZOFVI. roma javne (osnovne, srednje, glasbene in druge) šole. V obrazložitvi predloga novele ZOFVI je predlaga- telj navedel, da zakon z namenom preprečitve po- Enofaznost postopka in soglasje ministra litičnega vpliva ministra na izbiro najustreznejše- Ključni novosti predlaganega postopka imenova- ga kandidata za ravnatelja določa tudi objektivne nja ravnatelja sta enofaznost in soglasje ministra, primere, v katerih minister lahko zavrne soglasje k pristojnega za izobraževanje. imenovanju ravnatelja. Pri tem gre za primere, ko kandidat ne izpolnjuje formalnih pogojev za ime- V veljavnem 53. a členu ZOFVI je sedaj (še) dolo- novanje, pa ga svet zavoda ni izločil iz nadaljnjih čeno, da ravnatelja imenuje svet javnega vrtca postopkov imenovanja, za primere, ko je že šol- oziroma šole. Ko svet zavoda izmed prijavljenih ska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posre- imenovanja ravnatelja in naložila svetu zavoda, da duje obrazložen predlog za imenovanje v presojo ugotovljene nepravilnosti odpravi, pa svet tega ni ministru. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od storil. Minister bo zavrnil soglasje k imenovanju dneva, ko je bil zanj zaprošen, se lahko svet odloči o ravnatelja tudi, če bo ugotovil, da že v fazi imeno- imenovanju ravnatelja brez tega mnenja. Po preje- vanja obstajajo zakonsko določeni razlogi, ki jih do- mu mnenja ministra oziroma po poteku roka svet loča 59. a člen predloga ZOFVI kot razloge za raz- zavoda odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom rešitev ravnatelja s strani ministra. Gre za primere, ko kandidat za ravnatelja pri svojem delu ni ravnal V predlogu novele ZOFVI je predlagano, da ravna- po veljavnih predpisih in splošnih aktih zavoda ali telja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole s so- je pri svojem delu kršil zakon oziroma če ni izvršil glasjem ministra. inšpekcijske ali pravnomočne sodne odločbe ozi- roma je bil kandidat pravnomočno obsojen zaradi Svet zavoda po pridobitvi mnenja vzgojiteljskega kaznivega dejanja zoper človekove pravice in svo- oziroma učiteljskega zbora o programu vodenja boščine, zoper čast in dobro ime, zoper človekovo zavoda za mandatno obdobje, mnenja lokalne zdravje, zoper delovno razmerje in socialno var- skupnosti, mnenja sveta staršev, imenuje ravnate- nost ter zoper uradno dolžnost, javna pooblastila lja in posreduje obrazložen sklep o imenovanju v in javna sredstva. soglasje ministru. S sklepom o imenovanju svet za- voda določi tudi dan začetka mandata ravnatelja. Vprašanje je, ali se bo političnemu vplivu ministra na izbiro najustreznejšega kandidata za ravnatelja Minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja, če: res mogoče v celoti izogniti, četudi so eksempla- • kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje rično določeni primeri zapisani zelo objektivno, in ni bil predhodno izločen iz postopka imeno- kar načeloma preprečuje subjektivni oz. politični vanja, motiv zavrnitve soglasja, vendar v luči polarizacije 71 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO slovenskega političnega prostora, to morda ne bo • mnenje vzgojiteljskega oziroma učiteljskega mogoče. Drugi pomislek je, zakaj bi imel minister, zbora o programu vodenja zavoda za manda- pristojen za vzgojo in izobraževanje, pristojnost tno obdobje, podajanja soglasja tudi pri ravnateljih javnih vrt- • mnenje lokalne skupnosti, na območju kate- cev, saj država finančno ne participira pri plačah re ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je zaposlenih v vrtcih, kot je to pri plačah zaposlenih ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samou- v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah. Morda bi pravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te bilo bolj smiselno pri vrtcih kakršnokoli soglasje skupnosti, funkcionarja (ministra ali župana) izpustiti in naj • mnenje sveta staršev in bo odločitev v celoti prepuščena organu za ime- • mnenje direktorja, če gre za imenovanje ravna- novanje, to je svetu zavoda. Nikakor ne bi bilo telja organizacijske enote vzgojno-izobraževal- smotrno, da bi bilo za imenovanje ravnatelja vrtca nega zavoda. potrebno soglasje župana, saj bi bilo potem v lo- kalnih okoljih to še bolj (kot pri soglasju ministra) Pred odločitvijo sveta zavoda o izbiri kandidata za podvrženo vsakokratni politični odločitvi župana ravnatelja javne poklicne šole, javne srednje po- in bi bil (strokovni) vpliv zaposlenih prek petih čla- klicne in srednje strokovne šole, javne gimnazije, nov v enajstčlanskem svetu zavoda, manjši. javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobra- Predlog novele ZOFVI vzpostavlja tole zakonsko do- ževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potre- mnevo: če minister ne da soglasja oziroma ne po- bami podajo mnenje o vseh kandidatih, ki izpol- sreduje pisne obrazložitve zavrnitve soglasja k ime- njujejo pogoje, tudi dijaki oziroma študentje. novanju izbranega kandidata v 30 dneh od dneva prejema popolne vloge, se šteje, da je soglasje k Po trenutno veljavni ureditvi morajo obrazložena imenovanju ravnatelja dano. Sklep sveta zavoda o mnenja podati vsi pristojni organi, razen vzgojitelj- imenovanju kandidata za ravnatelja je dokončen skega oziroma učiteljskega zbora. Če bo predlog po pridobitvi soglasja ministra oziroma naslednji zakona sprejet, bo moral tudi vzgojiteljski oziroma dan po izteku 30 dnevnega roka, če soglasja ni. učiteljski zbor podati pisno obrazloženo mnenje, vendar zgolj o programu vodenja zavoda kandida- Mnenja v postopku imenovanja ravnatelja tov za ravnatelja za mandatno obdobje. Svet zavoda si mora po predlogu zakona pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh Izločitev kandidatov za ravnatelja v postopku kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti pisno odločanja obrazloženo: V praksi se je izkazalo, da je bilo precej vprašanj na 72 Didakta temo, ali lahko kandidat za ravnatelja sodeluje v vprašanja (popolnost vloge, ustrezni pogoji za rav- postopku oblikovanja mnenja vzgojiteljskega ozi- natelja, itd.). Če naj bi bil ravnatelj varuh zakonito- roma učiteljskega zbora, zato je v predlogu novele sti v zavodu, pa se mora v postopku imenovanja ZOFVI določba, po kateri se kandidati za ravnate- ravnatelja izločiti, kdo je potem varuh zakonitosti lja, ki so člani vzgojiteljskega oziroma učiteljskega v postopku imenovanja ravnatelja? Moral bi biti to zbora ali sveta staršev, v zavodu, v katerem kandi- svet zavoda, vendar bi moralo to področje biti do- dirajo za ravnatelja, v postopku oblikovanja mne- datno pravno urejeno oziroma dopolnjeno z doda- nja izločijo. Zanimivo je, da je predlagatelj dodal tno pravno normo, sploh zdaj ko je ZOFVI »odprt«. izločitev kandidata iz vrst staršev, da ne sme sode- Nekatere šole in vrtci imajo to sicer (delno) urejeno lovati pri oblikovanju mnenja sveta staršev, ni pa v poslovnikih o delu sveta zavoda, a v praksi je ne- dodal, da bi moral biti pri oblikovanju mnenja ob- malo dilem in zapletov pri tem. činskega sveta izločen tudi član občinskega sveta, ki bi kandidiral za ravnatelja. V praksi je sicer kan- Določba predzadnjega odstavka 46. člena ZOFVI didatov za ravnatelja iz vrst sveta staršev in občin- določa, da svet zavoda odloča z večino glasov vseh skega sveta zelo malo, če pa že, jih je verjetno več iz članov, če s tem zakonom ni drugače določeno. V vrst občinskega sveta kot iz vrst sveta staršev, zato noveli ZOFVI je predlagatelj predlagal izjemo, ki ni razumljivo, zakaj je predlagatelj eno kategorijo odstopa od prej zapisanega pravila, in sicer je v pre- dodal, drugo pa izpustil. dlogu zapisano, da svet zavoda v primeru, ko eden ali več članov sveta zavoda kandidira(jo) za ravna- V predlogu zakona je še dodano, da se mora član telja, odloča svet zavoda z večino glasov članov, ki sveta zavoda, če je kandidat za ravnatelja, izločiti imajo pravico glasovati, torej tistih, ki ne kandidi- iz celotnega postopka imenovanja, in sicer od tre- rajo za ravnatelja. Predlagatelja pa bi opozoril na nutka, ko se odloči za prijavo na razpis za ravnate- situacijo, ki bi jo morali normativno še dopolniti, saj lja, pa do konca tega postopka. Zapisano je še, da bo sicer v praksi lahko prihajalo do številnih zaple- mora kandidat svet zavoda pisno obvestiti o svoji tov. Ob sedanji pravni ureditvi je vsem deležnikom izločitvi, ni pa jasno, zakaj te aktivnosti (obvestilo o jasno, da mora za neko odločitev na seji sveta zavo- izločitvi) ni predlagatelj določil tudi za člana vzgoji- da glasovati vsaj šest članov sveta zavoda. Če bo za teljskega oziroma učiteljskega zbora, sveta staršev ravnatelja kandidiral eden od članov sveta zavoda, in občinskega sveta. ki se bo seveda izločil iz postopka imenovanja, to- rej tudi glasovanja, bo lahko glasovalo le 10 članov V predlogu novele zakona je zapisano, da se rav- sveta zavoda. Če bo na seji sveta zavoda eden od natelj, ki ponovno kandidira za ravnatelja, izloči v kandidatov za ravnatelja prejel 5 glasov, je to veči- postopku imenovanja ravnatelja, kjer obstaja mo- na? Sam odgovor poznam, se pa zavedam, da bo v žnost vplivanja ali nezdružljivosti zaradi nasprotja praksi prihajalo do različnih interpretacij, ki se jim interesov. V predlogu zakona manjka zapis pri- lahko z dodatno pravno normo izognemo. stojnosti v primeru procesnih, pravnih in drugih vprašanj v postopku imenovanja ravnatelja, saj Predlagatelj je predlagal še številne druge spre- lahko pride do različnih pravnih interpretacij in iz- membe v ZOFVI, a se vseeno izognil nekaterim vedbenih vprašanj, zato bi bilo modro dodati prav- področjem, ki bi jih bilo potrebno korigirati oziro- ne norme, ki bi urejale, ali in koga (morda kar MVI ma dopolniti/dodati (npr. delovno-pravni status še pred fazo pridobivanja soglasja ministra) lahko pomočnikov ravnateljev, čas trajanja pogodb o za- svet zavoda prosi za zunanjo pravno pomoč, kdo je poslitvi spremljevalcev, dvig odstotka donacij za šol- podpisnik naročila, zlasti v primerih, ko se svet za- ske sklade, pravna, finančna in strokovna ureditev voda nagiba k izbiri drugega kandidata za ravna- spremstva otrok s posebnimi potrebami v času pre- telja namesto ravnatelja, ki ponovno kandidira za voza do šole in iz nje, itd.). Kot je pel Vlado Kreslin, ravnatelja, pa so v ospredju spora pravno-formalna ko je bil še član skupine Martin Krpan: »Še je čas …« KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. 73 Strokovnjaki za pravno svetovanje ravnateljem vrtcev, osnovnih in glasbenih šol. Delovnopravno področje, varstvo osebnih podatkov, priprava internih aktov, vzgojno-izobraževalna pravna materija. Kontakt: info@kurikulum.si 73 Didakta Didakta Navodila avtoricam in avtorjem Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre- sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo. Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako- vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no- silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo- štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko številko in elektronski naslov. Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj Revija Didakta, št. 231 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre Januar, februar 2025 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre- Za založbo znimi podnaslovi. Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: Uredništvo Magda Kastelic Hočevar Članek v reviji Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112. dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta. dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan- mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet Rudi Zaman, Education. Metka Zorec Knjiga Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po- Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo. Zala Hriberšek, Magda Kastelic Elektronski vir z avtorjem ali urednikom Hočevar Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - Fotografije zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za avtorice in avtorji člankov, šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014. foto dokumentacija uredništva Elektronski vir brez avtorja ali urednika Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro- Slika na naslovnici gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/ Vincent Van Gogh, mk.gov.si/pageuploads/ Pokrajina s snegom (1888) Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014. Oblikovanje   Grga Jokić Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: Tisk Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010) Natisnjeno v EU. Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139) Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) Naslov uredništva Revija Didakta Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011) Ljubljanska cesta 11 Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009) 4240 Radovljica Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1) tel.: 04 53 20 209 Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne faks: 04 53 20 211 sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb. e-pošta: revija@didakta.si www.didakta.si Naročnino prosimo poravnajte na račun št. 02 068-0016734826 Letna naročnina na revijo Didakta Naročite se na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 18,99 EUR. pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošljete na naslov založbe Didakta d.o.o., Ljubljanska cesta 11, 4240 Radovljica. Revijo Didakta sofinancira Javna Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.