Leto VI., štev. 148 rr lihaia ob 4« »jutra!. = Stane mesečno Dm »5 —; za »no« ?enrstvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifu« Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. St. 5/I. — Telefcn št. 34. Ljubljana, nedelja 28. junija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 3 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprawai Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. sv — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska uUca gt. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem «ek. zavodu: LJubljana Št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien'Nr. 105.241. Prihodnja številka «Jutra» izide v torek zjutraj Za sprejemanje inseratov in objav bo naš inseratni oddelek (Prešernova ul. 4) odprt tudi jutri na prazni": od 9. do 11.30. Soglasna verifikacija radičevskih mandatov o ....... l l-i-__Vili l.lrn Ljubljana, 27. junija. Vidovdan ni le praznovanje obletnice one nesrečne bitke, ko se je pred vec ko petsto leti zgrudilo v nič Dušanovo carstvo. ni le zahvalen spomin na one stotisoče junakov, ki so žrtvovali svoie življenje, marveč je še več. mnogo več. Vidovdan ie obrnjen tudi v prihodnost. ie zbiranje sile za nova dejanja, je veličastna zaobljuba za novo, za boljše in lepše življenje. Vidovdan je praznik notranjega preporoda, zato m mogel in ni smel postati enolična ^obletnica. Postal je vir brezmejne duševne energije, iz katere so črpali vsi. Ob Vidovem dnevu se ie nacijonalna ideja povzpela najvišje, se je opojila z globoko vero in z njo je izvršila dela, ki so vredna največjega herojstva. Z 1. 1918. se je praznovanje Vidovega dne razširilo v tak obseg, kakor še nikdar poprej v zgodovini. Objelo je vso veliko troimeno enoto od Triglava do Ohrida, od Jadrana do Timoka. Ali ni se še razširilo tako daleč, kakor smo želeli sami. to je do tja. do koder sega naša govorica. Tam v slovenskem m istrskem Primorju. na Koroškem in tam na iugu okrog Soluna, kjer povsod biva naš rod in se govori naš jezik, do tjakaj še ni segla narodna svoboda. Tam so ostali naši rojaki pod tujim gospostvom. Vselej, kadar praznujemo Vidov dan. mislimo nanje in si jih želimo k sebi. Toda ne spominjamo se jih samo z žalovanjem, marveč mislimo z bodrim samozaupanjem v bodočnost, ko se premaknejo meje in ne bo več Julijske Kraiine in neodrešenega Korotana. Ni treba, da bi pri tem mislili na vojno; poglavitno ie, da je v naših srcih na tej in oni strani vera v moč naše naci-jonalne ideje, da se zavedamo, kako nuina in prirftdna je naša težnja po popolni združitvi z vsemi soroiaki. Ako bo naša zavest dovolj krepka, naša nacijonalna volja dovolj sveža in prožna in pripravljena tudi na žrtve, se mora naše stremljenje uresničiti prej ali slej, na kakršenkoli način. Tega nas uči zgodovina vidovdanske ideje. Ali še drugo, še večjo in vrednejšo vsebino ima danes za nas Vidov dan. Narodna svoboda ni sama sebi namen, marveč pomeni le osnovo, ki je potrebna. da si na njej narod ustvarja svoje duševne vrednote. Saj so dela duha ono. kar je najimenitnejšega v življenju narodov; po duševnih vrednotah in delih merimo pravo notranjo vrednost narodov, sedanjih in minulih. In tako rečemo, da je vsakemu narodu lastno stremljenje po duševnih vrednotah. po kulturnem razvoju. Kako ne bi bilo nam?! Marsikdaj so se iz vrste velikih narodov pojavili pomilovalni ali celo za-ničevalni očitki na nas. češ da nimamo kulture. Res da se sedaj še ne moremo meriti z velikimi svetovnimi narodi po množini doseženih kulturnih uspehov, toda kar nas pri tem popolnoma po-miria. ie zavest, da so nas drugi prehiteli le. ker jih je zgodovina in zemljepisna lega postavila na varnejše in srečneiše mesto, da so se mogli s potrebnim mirom posvetiti kulturnemu delu. dočim smo si morali mi reševati golo življenje v borbi z azijatsko ue-kulturo. Naše kulturne sposobnosti prav nič ne zaostajajo za zmožnostmi, ki so jih pokazali naši srečnejši sosedje, o tem pričajo dela naših slavnih mož. Nesmrtna dela našega Zupančiča in Prešerna se morejo postaviti ob stran najboljšim umotvorom svetovnih duševnih velikanov. Ker smo bili zaprti v svojo samoto in neznatnost. jih nihče ne poZna razen nas samih. Ko pa je narodno osvobojen.ie in ujedinjenje povzdignilo naš ugled, si bodo našli pot do svetovnega priznanja, kakor si ga ie našel veliki naš Meštrovič. ki ga svet že danes priznava za enega prvih umetnikov svetovne kulturne družine. Mi smo narod z mlado kulturo; zaupajoč na svoje kulturne sposobnosti, bomo izrabili svojo nacijonalno svobodo za to. da razvijemo vse svoje duševne sile in ustvarimo dela. ki bodo s častjo vpisala naše ime v vrsto kulturnih narodov. Prisilili bomo baš s temi deli zgodovino, da nas bo imenovala s priznanjem in spoštovanjem, kakor že danes z občudovanjem imenuje Ruse, ki iih je Evropa še pred dobrim stoletjem štela tako rekoč med nekulturne Aziiate. To so kulturne naloge, ki nam nh zastavlja Vidov dan. Zakaj ne bila bi smiselna narodna ideja s tolikimi borbami in žrtvami za nacijonalno svobodo. ako ne bi ta služila na koncu koncev — kulturi, umstvenemu napredku. Narodnost je okvir, je posoda za nje poglavitno vsebino: za narodno kulturo. Vidovdan pa rfaj nam ostane simbol tega stremljenja. Poslanci HSS, katerih mandati so bili pod anketo, so bili takoj po verSikadji zapriseženi. - Pcčaščenje Narodne skupscine herojem francoskega narona. rifikacijskega odbora sprejeto soglasno, s čemer so mandati poslancev, kj so omenieni v poročilu verifikacijskega odbora. potrieni. Na to izjavo je pričela Beograd. 27. junija, r. Današnji sestanek Narodne skupščine, ki je bij pričakovan z velikim zanimanjem, je bil otvorjen ob pol 11. dopoldne. Ob početku seje ie predsednik Trifkovic svečano sporočil, da priredi danes odbor, ki zbira nrispevke za spomenik zahvale Franciji, spominsko svečanost padlim francoskim vojakom, ki so Pokopani na beograjskem pokopališču. Predsednik Trifkovic ie dejal: «Ti iunaki velikega francoskega naroda, junaški borci za zmago pravice m svobode, so zapustili svoio lepo domovino in se borili na naših tleh za naso domovino z isto željo in samozatajeva-niem kakor naši sinovi ter so položili svoja mlada in plemen:ta življenja na žrtvenik našega narodnega uiedime-nia. Mislim, da bom ustregel vas-.m čustvom. ako vas pozovem, da vstanete in počastimo spomin padlih iunakov ter rečemo: «Bog da im dušu prosti i slava Pozitivna politika in oportunistična taktika Naziranje samostojnih demokratov o političnem položaju. — Nezadovoljstvo v radikalskih vrstah proti sporazumasem. - Vroče glave so se nekoliko ohladile. državnopolitične prakse novinci ter bodo povsem odvisni od izkusenejsih zveznikov v vladi, mnogo neodvis- im!>> , • Na te besede so vsi poslanci vstali in se pridružili vzkliku predsednika skupščine. Za tem ie predsednik sporočil. da so se včeraj voditelji parlamentarnih skupin sporazumeli, da se na da-našnii seii takoi preide na dnevni red. na razpravo o poročilu verifikaciiskega todbora o anketiranih mandatih HKbb. Nastopila je tišina, poslanci so se spogledovali in nasmihali. Zanimivo je. da se ie velik del radikalov abstiniral od današnje seje. Ker se ni nihče javil k besedi, je zbornica prešla h glasovanju. ., . ... Predsednik je odredil, naj oni. ki so za verifikacijo, obsede, a vstanejo oni. ki so proti verifikaciji. Ker so vsi poslanci obsedeli, je predsednik izjavil, da je bilo poročilo ve- opoziciia z radičevci vred ploskati. Predsednik je za tem pozval novo verificirane poslance, naj pridejo po seii v niegov kabinet k prisegi _ Nadalie ie predsednik izjavil, da je bil vladni predlog o postavitvi spomenika kralju Petru Osvoboditelju sprejet soglasno v odboru, in je prosil, noj se ra dnevni red prihodnje seie postavi ta predlog, kar ie skupščina sprejela soglasno. . „ „ S tem ie bila seja zaključena :n pn-hodnia napovedana za torek ob H. dopoldne z dnevnim redom: Razprava o odborovem poročilu glede postavitve scomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. ____,,.. Po seii Narodne skupsem* so oasli novo verificirani poslanci HSS v kabinet predsednika skupščine, ki-r so po običainih predbisih Položili prisego. Posl. Pavle Radie ie obdržal svoj mandat za sremsko okrožje ter se odrekel mandatu v banjalrškem okrožni, ki ga ie prevzel seljak M i jo Jožic. Na mesto Pavla Radiča v Sibeniku prida upoko-ieni ravnateli Josip Pasarič iz Sarajeva, ki ie zajedničar. in bodo torej zajedm-čarii sedaj imeli sedem poslancev v parlamentu. Vsi poslanci so dopoldne odšli po sen in prisegi na pokopališče, kier so se udeležili svečanosti v spomm padlim francoskim voiakom. Obrede ori svečanosti so izvršili katoliški nadškoi Rodič, patrijarh Dimitrije, židovski rabin Al-kalai in prota Jovanovič. Poleg zastopnikov vlade ie prisostvoval tei svečanosti tudj francoski poslanik Grenard. Pašicevi namestniki v radikalskem klubu Pašič določil M. Triikoviča, M. Gjuričiča in Lj.Živkovica za svo-je namestnike. — Vztraja pri načelu da mora Narodni blO£ ostati neokrnjen. — Razočaranje pri pnstasth kombinacije RR. — Beograd, 27. junija, p. Z današnjo verifikacijo radičevskih mandatov je zaključena važna faza v razvoju nase Narodne skupščine, a tudi v razvoju splošnopolitičnega položaja. Ni odveč poudariti, da je tudi tu zmagala politična linija samostojnih demokratov, ki so v Narodnem bloku v kritičnih trenutkih odločno zavzeli stališče, da je treba radičevcem navzlic vsem takratnim pomislekom omogočiti sodelovanje v parlamentu ter iim tako odpreti pot k pozitivni politiki. Radičevci sicer zame-niujejo pozitivno politiko z oportum-stično taktiko in menijo, da tudi to ze zadostuje. Samostojna demokratska stranka se s taktičnimi potezami ne da premotiti, niti se ne da spraviti s svoje ravne politične črte. Ves politični svet si je na jasnem — in v tem se popolnoma strinjajo tudi voditelji obeh blokov našega parlamenta, gg. Pašič in Pribičevič na eni ter g. Ljuba Davidovič na drugi strani, da eventualni aranžman med radičevci in radikali ne bi bil nič drugega nego prosta medstrankarska politična kupčija. SDS tako politično kupčiio odklanja kot eksperiment, ki je tembolj ooasen. ker bi v drugič prekinil ter mogel tudi popolnoma spodkopati avtoriteto one državne politike, katero sta sankcionirala kot edino pravilno. V radikalni stranki nazori niso po-i vsem ustaljeni. Nekateri radikalski politiki. ki sicer ne zavzemajo v klubu [ nobenih službenih položajev, se z veliko vnemo zalagajo za aranžman z radičevci ter se poslužujejo tudi moralične-ga pritiska, češ da ravnajo po želji drugega ustavnega faktorja. Njihova ambiciia gre za tem. da spravijo sebe zopet v ospredje in njihov račun je ta. da bo radikalna stranka, ako napravi koalicijo z radičevci, ki so v stvareh nejša v vodstvu svoie politike, nego je sedaj v koaliciji s samostojnimi demokrati. ki vedno uveljavljajo svoje nacijonalno. gospodarsko in socijalno naprednejše nazore. Ti politiki se tudi razgovarjajo z raznimi radicevskum voditelii. kar se potem s strani opozi-cijonalnega tiska predstavlja kot otici-jelna pogajanja med nbb m NKb. lakih pogajanj pa ni. Radikalni poslanci, ki ne soglašajo z nazori zgorai omenjenih politikov, po-udariaio. da ni le z državnega stalisča največja lahkomiselnost prekiniti politiko Narodnega bloka, temveč da je tudi z vidika stranke sporazum z radičevci brez SDS usodepolna pogreška. ker b! vlada RR bila odvisna od radičevcev. katerih prave namene nikdo ne pozna in glede katerih lojalnosti in korektnosti obstojajo dovoljni razlogi za največjo previdnost. Dosedanje izkušnje da so pokazale, da je slabo napravil, kdorkoli se je vezal z Radičem. Značilno ie, da so mnogi radikalski poslanci danes izvedli tiho demonstracijo proti pristašem zveze z radičevci s tem, da so se pri glasovanju o verifikaciji radičevskih poslancev absentirali. . V krogih, ki podpirajo idejo RR, je tudi danes nekaj časa prevladoval optimizem. Nekateri radičevci so se hvalili. da je že «vse gotovo« in da pride jutri ali v pondeljek krali v Beograd ^podpisat ukaz» o novi vladi. Optimizem se je znatno razgubil, ko se je izvedelo. da je Pašič določil za voditelja radikalske politike v dobi njegove bolezni odnosno odsotnosti gg. Trifkovi-; ča, Gjuričiča in 2ivkoviča. može, ki so na glasu, da dobro tehtajo predno kai odločijo. . Beograd, 27. junija, p. Dogodek da-našniega dne je bila soglrsna veruika-cija anketiranih radičevskih poslancev. Značilno je. da se je velik del radikalnih poslancev abstiniral od današnje seje. Takoj po verifikaciji so novi p<> slanci prisegli. Na ta način je opozicija zadovoljena in vladna večina je držala besedo, da se bo o usodi mandatov anketiranih poslancev odločilo v roku, predvidenem v poslovniku. Z verifikacijo se je seveda ojačila akcija pristašev aranžmana med radikali in radičev- C1*Takoj po overovljenju mandatov se je obrnila večja skupina novinarjev do uglednega radikalskega politika, ki ve-lia za pristaša sporazuma, z vprašanjem, kaj bo sedaj. Ta gospod je odgovoril: Kai? Vlada ima v skupščini večino in z njo lahko dela. Senzacija dneva ie bila seja radikalnega kluba, ki se je vršila popoldne od 4. do 5. Predsednik Živkovič je prečital pismo ministrskega predsednika Pašiča, ki izjavlja, da ga bolezen ovira prihajati v klub. Zato določa, da ga_za-stopajo v vseh strankarsko - političnih zadevah predsednik skupščine Marko Trilkovič. predsednik radV alnSga kluba Ljuba Živkovič in minister za socialno politiko Marko Gjuričič. Ta trojica bo z nilm v stalnih stikih. Brez dovoljenja kluba ne sme biti nobene važnejše odločitve. . Nato se je razvila živahna debata, katere so se udeležili poslanci Vla-iko Kocič, Ljuba Jovanovič in drugi. Značilno je, da je Ljuba Jovanovič odobril tezo g. Pašiča in naglašal, da ie položaj za stranko delikaten. O pismu g. Pašiča predsedniku radikalnega kluba je bil izdan po seji oficijclen komunike. Po seji kluba so nekateri roslanci poudarjali, da so trije namestniki g. Pašiča, ki jih je označil v svojem pismu. hkrati delegati za pregovore z radičev-ci- ^ Ta verzija ni popolnoma točna. Gospoda Pašiča ntrujaio razne konference in on se jih želi rešiti. Ako bodo radičevci sedaj hoteli imeti razgovore z radikali. se bodo morali obrniti na imenovane tri gospode, ki jim ie dal ministrski predsednik, kakor doznava vaš dopisnik iz najzanesljivejšega vira. navodila. da bodi izhodišče za niihovo postopanje današnja kombinacija vladne večine in da ne želi g. Pašič kakršnekoli kombinacije izven okvira današnjega Narodnega bloka. Ta blok naj ostane in vse drusre politične grupaciie bodo morale računati s tem dejstvom. V tem smislu se imajo vršiti vsi morebitni razgovori z radičevci. a končna odločitev naj bo pri g. Pašiču samemu. Tako postopanje ministrskega predsednika ie zelo vznemirilo pristaše kombinacije RR. ki so to vznemirjenje nocoj tudi iasno kazali Iz niihoveza za- držanja se vidi. da se čutiio poražene in da njihove spletke nimajo uspeha. Zato so pričeli forsirati drugo kombinacijo: razširjenje današnje vladne večine z vstopom radičevcev vanjo. Beograd, 27. junija, p. Nocoj je imel sejo poslanski klub samosto;ne demokratske stranke. G. Pribičevič poročal o položaju, ki ie za stranko dober. Njegov referat je bil soglasno odobren. NEZADOVOLJNOST SPORAZUMA-SEV Z NOVIM VODSTVOM RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 27 junija, p. Značilen je članek nocojšnjih «Novosti» o trojici prvakov radikalne stranke, ki iih je Pasič določil za svoje namestnike. List pravi, da v vsej državi ni mogel dobiti g. Pašič slabšega namestnika, kot je g. Trit-kovič. ki se nikakor ne sme p-^-Mi v imenu radikalne stranke s Hrvati. Kar se tiče g. Giuričiča. pravijo «Novosti», da se ga Hrvati orav dobro spominjajo, ker se ie že nekoč pogajal z niimi in nodoisal slavni Markov protokol. Glede Livbe Zivkoviča pravi list. da tudi ni nič boljši. Pred 20 leti da je ta gospod politično umrl in po dveh deset-letiih ga je izvlekel iz političnega arhiva Nikola Pašič proti volji Ljube Jova-noviča. SEJA OPOZICIJONALNEGA BLOKA. Beograd. 27. junija, p. Zvečer je bila seja načelnikov opozicijonalnega bloka, katere se je udeležil tudi Pavle Radič. Po seji so izjavili voditelji ooozicije novinarjem. da opozicijski blok še vedno obstoia in da so danes raznravljali o parlamentarni taktiki. Naglašali so. da je določitev Marka Trifkoviča za namestnika g. Pašiča ponesrečena, ker kot predsednik Narodne skupščine ne more voditi poslov radikalne stranke, ampak da mora biti zunaj strank. Patriotična delavska slavnost v Zagrebu Zagreb. 27. junija, n. Povodom 50!et-nice obstoja Prvega zagrebškega delavskega društva so priredili nocoi delavci slavnostno bakl.iado z godbo, ki je korakala po mestu. V Gornjem mestu je prirejala povorka manifestacije velikemu županu dr. Zucoonu in generalu Uzun-Mirkoviču. Predsednik društva je pozdravil generala z govorom, v katerem ga ie prosil, nai izrazi kralju in kraljici zahvalo društva za naklonjeno podporo. Prosil ga ie tudi. naj izroči vladarju vdanost članov delavskega društva. Z vzkliki državi, dinastiji in voiski ie odšla potem povorka dalje in se razšla pred Hrvatskim Sokolom. —■ Jutri se bo vršilo svečano odkritje spominske plošče na društvenem domu v Kraiiški ulicL Dvanajstine v finančnem odboru v načelu sprejete Finančni minister o invalidskih podporah ter o uradniških diferencah. — Lani je bilo 785 milijonov več državnih dohodkov kot proračinjeno. ^ Beograd, 27. junija p. Finančni odbor je j revizija invalidov. Država š£ ni preciziraj teti vsi izdatki. Če računamc i ki- par Valdec kot nagrado delo samo preostalih 50 tisoč jramo pač reči, da je bil ves ki ud za- man in da bi se tvore ,ejšega spomenika kralju Petru a bolj- ša nagrada. Kipar Valdec je zn; Jh spo- menikov. Napravil je i im spo- menik Dositeja Obrad stoji na beograjskem Kalime? jomenik vladike Strossmave: akovski cerkvi. Kranjčevičev na sa- rajevskem pokopališč ik Mir- ka Račkega na zagr irogoju, kina Ivana Kuku1jevi< i Mažu- raniča na Zrinjskem Zagrebu, plaketo kralja Alek kraljice Marije, poprsje krali alta Ale- ksandra in črnogorf a Nikole. Slednje poprsje pric ajski mu- ici. dočim sta popr n kraljice sedaj na tnednarod i dekora- tiven ametnosti v O VaM»c je t Iboru za o«n«tfk kralja P kem Beč- Danes priobčujemo par slik, ki pred-očuiejo katastrofalne učinke velike poplave. ki ie dne 18. junija zadela Poljansko dolino, Žiri in okolico. Divji valovi Račeve in Poljanščice so preplavili vsa polja, njive, travnike ob svojih bregovih ter jih spremeirli v puste s kamenjem, peskom in blatom pokrite planjave. V samih Žireh je uničenih tudi večina vrtov, ki so deloma popolnoma razdejanj in s katerih je od-nešena skoraj vsa plodna zemlia. Posebno žalostno sliko nam nudi vrt pri Grošlju v Žireh s pogledom na žirov-sko polje. Največja nesreča je zadela Ziri z razrušenjem velikega jeza žirovske eiektrične centrale v Fužinah Voda je podrla betonsko zidovje od sredine do desnega brega ter raztrgala tudi del vodocevne naprave, katera je vodila dotok na turbine. Škoda je ogromna. Žiri so danes brez razsvetljave, ravno tako Vrhnika, ki je imela žirsko elektriko. Trajalo bo precej časa, predno se bo jez za silo popravil. Na srečo je ostala električna centrala sama s svojimi stroji nepoškodovana. Ob levem bregu Poljanščice vodi preko Fužin lepa cesta v selo S~vodenj. Voda je cesto na mnogo sto metrov popolnoma spodjedla ter razdejala. Danes je cesta nerabna za vozove, a še pešec pride težko naprej. Tudi proti logaški strani je poplava povzročila mnogo škode. Mnog;m kmetom so uničena polja in travniki, cecta Žiri - Logatec je na več krajih razdejana. S kakšno silo je voda odnesl-i trdno obzidje ceste sc vidi iz naše slike, ki kaže razrušen del te ceste pri Zureču v Brekovcih. Vlada ie, kakor znano na predlog ministra Žerjava nakazala kot prvo pomoč oškodovanim kraiem 500.000 Din. Na-deiati se ie. da bo država še v izdatni meri pomagala izlečiti rane, ki jih je povzročila katastrofalna poplava prizadetim krajem. Poškodovana cesta iz Žirov v Logatec RABte-rtua Unajd'.* XX. rtolt j« prišla nad vse „RAD!Q B »e bo vršila 2 Hja v Elitn Zarctek na praznik Začetek ob dela ta Telile fino zabav u dni v E DomCDDCTEIDOt d senzacionalna omočjo te iznajdbe •azkošna in vesela «ITEV" irija in 1. ju-Matica. 5., 6., «/2 8, 9. 4., ' s 8., 9. i humor, hitite 10 MATICA. Opustošen vrt v Žireh; v ozadju žirovsko polje PAT In TATAwH0H sta zopet v Ljubljani v itnehapolni atrakciji, ki vzbuja po celem svetu največje zanimanje „¥ sedmiii nebesiH" Ne pozabite! Pat in Patachon Vas pričakujeta v LJUBLJANSKI DVOR i o o Telefon 730. Razdejana cesta na Fužinah pri električni centrali je pokazala kmalu tako lepe uspehe, da je takratno naučno ministrstvo dovolilo reorganizacijo dotedanje nedeljske šole v obrtno nadaljevalno šolo. Vsi mero-dajni lokalni faktorji so bili neumorno na delu. da bi dosegli od tedanje na-učne uprave ustanovitev prepotrebnega obrtnega učilišča. Po dolgem naporu se je leta 1888. ustanovila Strokovna šola za obdelavo lesa in za umetno vezenje. kateri na čelo je bil postavljen kot ravnatelj pokojni Ivan Šubic. Njen hitri in krepki razvoj je napotil mero-di:ne faktorje do tega. da se je začelo upoštevati tudi druge obrti. Prizadevanja so izprva bila neuspešna, toda končno je naučna uprava odobrila načrt za zidavo novega poslopja. Proračun za stavbo ie znašal na oodlasi osnutka 821.451 K. ki pa ga je mestna obč;na zaokrožila na milijon kron. — Stavba je bila oo dnlE barvaste k 2 o^ra+ntka Din 85" barvaste k 2 ovratnffea Din HO'— bale p?qne prša Din 95'— Panama deška DJ.n 95' —105'— Hlače gradi Din 4 V— T etra hiačo Din 60*— Erasna izbera! Dobro blago P. MAGDICf Uufofiasia. Porušeni jez elek - itrale na Fužinah Za propagando turizma Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Sarajevu se je obrnil na županijske oblasti v Bosni in Hercegovini. Dalmaciji in Črni gori. da te ob lasti zberejo in pošljejo svojemu oddel ku podatke o cestah, hotelih in prometnih sredstvih. V padatkih se mora navesti kvaliteta, vrsta in cene hotelov in penzijonatov in oddaljenost med posameznimi večjim mesti. Ti podatki so potrebni radi ugotovitve tako zvanega hotelskega katastra. Nadalje se je označeni oddelek obrnil tudi do vseh turi-stovskih in planinskih društev, da pošljejo poročila o svojem dosedanjem delu. kar bo vsekakor doprineslo mnogo dragocenega materuala za hotelski kataster. Doznava. se, da se bo početkom meseca julija vršila v Sarajevu velika konferenca vseh društev, kl se zanimajo za razvoj in oosneševanje tujskeea prometa v teh pokrajinah. Na konferenci bodo sodelovali tudi delegati no-edinih oblasti ki te bavijo z vprašanji ♦njskega prometa. zlasti delegati štim-ske. feleznlške ln policijske direkcije, v katerem bodo tenešeni najugodnejši u&ni kako hi w napotilo v naše kraje čim večje število tujcev in jim tudi nudilo vse ugodnosti, ki jih zahteva moderna ureditev tujskega prometa. Sarajevska oblast je v zadnjem časn pridno na delu in že se čujejo glasovi, da se pri sarajevskem oddelku ministrstva za trgovino in industrijo ustanovi poseben biro za propagando turizma. Biro bi posloval kot službeni posredni urad med raznimi oblastmi in društvi, ki se bavijo s pospeševanjem tujskega prometa. Upati je. da bo ta propaganda za naše kraje in prirodne lepote uspela in da bodo tujci radi prihajali v naše kraje, kar bo brez dvoma velikega pomena za naše privredno življenje. Pravilnik za izvrševanje stanovanjskega zakona Minister za socialno politiko g. Gjuri-čič je izdal te dni pravilnik za izvrševanje stanovanjskega zakona, k! vsebuje precizna pojasnila k poedinim členom zakona o stanovanjih z dne 15. mala 1925. Glavna določila pravilnika so nastopna: Za člen 2. Točka 1. Prejšnji lokali, ki so pod stikom raznih okolnosti služili za stanovanja in tudi sedaj značaja lokala niso izpremenill, se smatrajo tudi danes za lokale. Vsa ona stanovanja, ki so v organski zvezi z lokali ali poslovnimi prostori, se izvzemajo od omejitev po stanovanjskem zakonu in velja glede njih načelo svobodne pogodbe. Točka 9. Prvostopno stanovanjsko sodišče odloča o tem, katero stanovanje se v hiši malega lastnika, ki ima razen lastnikovega stanovanja največ še dve stanovanji, izvzema od določil stanovanjskega zakona iu odstopa lastniku v svobodno razpolaganje. Na isti način se Ima postopati tudi z malim lastnikom, ki ima v celem dve stanovanji ali v eni ali v dveh hišah na istem posestvu, razen hISe v kateri osebno stanuje in katera Ima v celem le eno stanovanje. Odpovedi se smejo Izrekati prvenstveno onim, ki Imajo glede stanovanj najmanjšo rodbinsko potrebo, kakor tudi onim, ki so ekanomkso bolje sltuiranL Za člen 3. Novo zgrajena poslopja brez odobritve pristojnega gradbenega oblastva, kakor tudi ona, ki so bila zgrajena izven okvira odobrenih načrtov, so podrejena določbam stanovanjskega zakona v pogledu podeljevanja stanovanj. Za Sen 4. Lastniki, katerim je dovoljeno izpremV njanje stanovanja, v katerim sami stanujejo, v poslovne prostore, se ne smejo posluževati odpovedne pravice predvidene y čl. 10 točka a) in b) stanovanjskega zakona. Za člen 5. Letovščne hiše in vile v najbližji oko-« lici mesta, v katerih lastnik ne stanuje stak no, ampak se jih poslužuje samo poleti, se ne smatrajo v pogledu na lastnika za stalna stanovanja in ne nudijo podlage za odpoved, ako lastnik stanuje v stari hiši y samem mestu. Za člen 8. Najemniki izročajo podnajemninski odsto* tek lastniku, a ako jih ta noče sprejeti, jih deponiralo pri pristojnem občinskem uradu. Za člen 10. Za sine in hčere je smatrati tudi ono deco, katere je iastnik vzel za svoje samo rednim sodnim potom. Ako sinovi lastnika niso oženjeni, odnosno hčere ne omožene, ampak se šele nameravajo poroč:ti. tedaj ima lastnik pravico odpovedi šele po sklenjenem zakonu. Ako lastnik, ki je dobil dovoljenje, da podre staro zgradbo In sezida novo, ne postopa po odobrenem načrtu, na podlagi katerega je bilo izdano dovoljenje za porušenje stare hiše. ampak zgradi novo hišo po drugem načrtu, izgubi pravico svobodnega razpolaganja s stanovanji in spada njegova na novo zgrajena hiša v vseh pogledih pod določbe stanom vanjskega zakona. Za člen 11. V najemnino se ne prištevajo: vodne taJ kse, takse za smetišče, za čiščenje ulic in za čiščenje golide. Tc taks se plačujejo posebej, razen ako ni drugače izrečno določeno v pogodbi z lastnikom. Taksa za čiščenje stranišč pade v breme lastnika. •ko la«tnik noče sprejet: najemnine, se Ima Prepirati se, = = Je nepotrebno ko vendar že vsakdo ve, k»ko dobro vplivajo „TORO" prsne karamele ne-!e proti kašPu, nego tudi proti prehlaienju, hripavosti, katarju te; na prebavo. Prepotrebne so xa hrlboiazc«, bolnike, otroke. S tiemi dinarji si prihranit« marsikdaj zdravnika. .TORO' dobite pd vif 54» kem tigovcu ali v lekarni. Ista deponirati pri občinskem uradu ln sicer v roku določenem za plačevanje najemnine. Za člen 12. V najemnino se ne vštevajo: takse za kuhinje, predsobe in sobe _za služinčad. Med obrtnike se prištevajo tutii otroci malega obrtnika in trgovca, ako so kot taki stalno v delavnicah. Ako podjetja nimajo dovoli stanovanjskih prostorov za svoje nameščence in uradnike, tedaj uživa njihovo osobje, če nima takih stanovanj, zaščito, ki je predvidena po tem členu, a to samo toliko časa, doVer podjetja tudi za njih ne naprav!jo stanovanj. Od oseb, ki se šele sedaj legitimirajo za fizične delavce ln za one, ki so šele sedal kot take vpisane, je zahtevati dokaze, potrdila in posvedoč-be, kje in kaj sr bile poprej. V dohodke, predvidene v zm Ih 40.000 in 60.000 Din se ne računajo plača, pokojnina, invalidnina, dnevnice in honorarji. Za člen 15. V tem slučaju odreja višnio najemnine prvostopno stanovanjsko sodišče. Najemnik nima pravice samolastno znižati pogodbeno določene najemnine. Za člen 17. Stanovanje premeščenega državnega uradnika in uslužbenca se ne smatra za izpraznjena. ako premeščeni uradn:k v roku dveh mesecev po premestitvi s potrdilom prvostopnega stanovanjskega sodišča do kaže, da mu ni moglo biti dodeljeno stanovanje v kraju, kamor je premeščen. V tem primeru obdrži rodbina premeščenega uradnika svoje staro stanovanje, a to le v primeru, da ga rabi. kar mora potrditi prvostopno stanovanjsko sodišče po svojem najboljšem prepričanju. Za člen 47. Poziv, izročen najmanje tri dni pred narokom, se smatra kot pravočasno oddan. Za člen 48. Pravdna stranka Imenovane priče sama privede pred sodišče. Na pozivu nabitem na domu stranke, se označi tudi dan na-bitja. Za člen 62. Ogled se sme pp potrebi izvršiti tudi brez pravdnih strank, a osobito tedaj, ako se ne morejo najti, ali ako same zavlačujejo stvar. Regulacija cen živil, poljskih in mlečnih pridelkov ter sadja na ljubljanskem trgu Mestno tržno nadzorstvo skuša potisniti cene živilom do mere, ki taktično odgovarja sedanji njihovi vrednosti. Doslej je doseglo znižanje cene mesu od 2 do 6 Din pri kg, istotako se je znižala cena kruhu za 50 par pri kg. Pri tej priliki se opozarja občinstvo, da morajo peki peči kruh natančno do predpisani teži, to je po 1 kg, po pol in en četrt kg. Manjše porcije kruha kot navedeno, so nedopustne in kaznive. V znatni meri je tržno nadzorstvo tudi reguliralo cene sadju. Češnje, ki so se prvotno prodajale po 10 Din za kg, se prodajajo sedaj po 5 — 8 Din, domače pa po 3 Din kg. S tem se ie dala občinstvu prilika, da si je na cenen način preskrbelo češnje, bodisi za vsakdanjo potrebo ali za kom-pote. Hruške, ki so se te dni pojavile na trgu po 18 Din, se pusti prodajati po konkurenčni ceni od 8 — 9 Din za kg ter se je lahko kupilo blago od 6 — 7 Din ceneje kot na drugih stojnicah. Za poljske pridelke kakor krompir, grah fn drugo, se določa vsakdanja cena. Zgodnji krompir, katerega so nameravali prodajalci prodajati po 5 Din za kg, se na trgu ni pust;lo prodajati dražje kot 3.50 — 4 dinarje. Solata in drugi vrtni pridelki se predajajo po čim najnižji ceni. Tržno nadzorstvo bo v najkrajšem času poskusilo doseči tudi znižanje cen gcst'l-niški hrani, tako da bodo cene odgovarjale znižanju cen mesu in drugih pridelkov. Z ozirom na ogromen padec cene sena se bo temu primerno morala znižat'' cena mleku Cena mleku, ki znaša sedaj na trgu 3 Din na dom postavljeno pa 3.50 Din, se bo morala znižati naimanj za 1 Din pri litru. Vsem, ki se regulaciji cene mleku ne bodo pokorili, ne bo pustilo mestno tržno nadzorstvo dovažati mleka v mesto. Vse gospodinje naj že sedaj tozadevno opozore svoje tnlekarice. Mestno tržno nadzorstvo prosi vse ljubljansko občinstvo, da mu tudi samo pomaga pri regulaciji cen, ker je tudi od njega samega dosti odvisno, da se cene blagu zni žajo. Dogajajo se večkrat slučaj1', da gospo dinje same preplačujejo blago, in sicer višje kot Je nastavljena cena po mestnem trž nem nadzorstvu ter tako dajejo oporo prodajalcu. da dražje proda blago ter s tem tudi drugi podražijo pridelke. Vsako nedopustno zvišanje cen blagu, bodisi od strani prodajalca, bodisi od strani kupca, naj b! se takoj javilo mestnemu tržnemu nadzorstvu. Tihotapci svile nad Mariborom M a r i b o r. 27. junija. Mariborska ooliclia je izsledila zopet prefrigano družba židovskih tihotapcev. 2e dlje časa so opažali živahen import raznega svilenega blaga iz Avstrije v Maribor, s katerim so nelegalni trgovci krošniarili po Mariboru m izven mesta. Biago ie nakunovala posebna družba na Dunaju, od koder so prevažali svilene ovratnice, bluze, nogavice in težke svilnate obleke po vlaku do meje. V Šnilju so blago iztovorili in je nato pel'"ali z vozovi oroti št. II ju v S tov. Goricah. Še onstran meje. na avstrijski strani, go svilo shranili pri nekem kmetu in čakali ugodnega trenotka, da so jo vtihotapili čez mejo v Št. Ilj, kjer je 'vevzemal blago viničar Franc Lorber. Ta je vozil blago proti dobri nagradi po 800 do 1200 Din za pot v Maribor in ga odlagal v nekem hotelu, kjer je prevzemala vtihotapljeno svilo zopet druga družba, ki se je sukala po Jugoslaviji, in ga nato razpečavala po Mariboru in dalje proti jugu, zlasti v Zagreb. Pred tremi dnevi je bil zopet napovedan tak tihotapski transport iz Št. Ilja. Lorber je res pripeljal velik, v vrečo zašit zavoj svile in ga odložil v hotelu. Ko je delo opravil, je čakal še drugega kmeta, ki je tudi pripeljal blago. Ko sta že oba prejela plačilo in odhajala proti domu, so ju aretirali, blago Pa pustili v hotelu, da pridejo še prevzemniki v nastavljeno kletko. Res se je kmalu nato pripeljal neki Wolf Merdka Tischenkel, na Duna pristojen, poljski žid. ki je stanoval v Racah in bil tam radi lepšega uslužben pri Francu Novaku, ki ima nekako tovarno pletenin za klobuke. Iz Frama se ie torej prevažal Tischenkel v Maribor, kier ie imenom svoje tihntapske družbe v označenem hotelu prevzemal tihotapsko blago in ga od tam odpeljal v Fram. odkoder ga ie razpošilial po pošti in vlaku v Zagreb daljnim razpečevalcem. Po Jugoslaviji se je kretal baje s potnim listom — kai pravi inšpekcija dela k temu ncnadomr tljivemu nastavljencu slamnatih klobuko-v v Framu? Pred tremi dnevi so ga detektivi z omenjenima kmetoma vred aretirali v mariborskem hotelu, ko je ravno razkladal vtihotapljeno svilo v maniše zavoje. Vse tri so s svilo vred izročili ca-rnarni. da iih primerno nagradi za plo-donosno delovanje. Oblasti pa so na sledu še daljnim podobnim tihotapskim družbam. MARV PiCKFORD Popisa MOŠNJE. Klerikalci se silno boje novih občinskih volitev, kar je razvidno zlasti \z njihovega zadnjega dopisa v «Slovencu», ki je po stari navad' poln laži in obrekovanj. Dopisnik trdi med drugim, da so bile volitve preložene na ljubo našemu županu Poharju. Dejstvo pa je, da se niso vršile poprej radi tega. ker še ni pretekla triletna doba, kakor določa zakon. Kmetje in delavci imajo na svoji listi same najboljše vaščane in to klerikalce boli. Pod sedanjim županom je bil kmet občinskega davka prost, pod klerkalnim vodstvom pa nikoli. Kar se tiče g. Antona Freliha je stopil prostovoljno v naše vrste, ker je spoznal po-gubonosno klerikalno politiko. Tudi je vzor dobrega očeta in zaščitnik občanov v vseh zadevah. Z obrekovanjem si klerikalci gotovo ne bodo koristili, ampak izgubMi še ono peščico pristašev, ki so jim za enkrat še zvesti. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Ob priliki javne prireditve sokolskih društev Št. Vid-Ježica, na kateri se je vršila tudi tekma obojega naraščaja s skokom v višino, je bila najmlajša tekmovalka obdarjena od trgov ca Ivanuša iz Wo'fove ulice v Ljubljani s kompletno oblekco, ostali narašča] pa s 100 Din, za kar se mu društvo najlepše zahvaljuje. Zdravo! ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Naša osnovna šola vabi k proslavi Vidovega dne, ki bo danes, v nedeljo ob pol 4. uri popoldne in jutri v pondeljek ob 4. popoldne v šolski telovadnici. Čisti dobiček je namenjen za nabavo šolskega odra. STRAŽ1ŠČE PRI KRANJU. Sokolsko društvo proslavi Vidovdrn danes dne 28. junija ob 8. uri zvečer. Na sporedu je govor, deklamacije, telovadba, petje, prosta zabava. Iz prijaznosti sodeluje orkester Narodne čitaln'ce v Kraniu. Vstop prost! NOTRANJE GORICE. V nedeljo, dne 5. julija se otvori na progi Ljubljana - Rakek, 1 med postajama Brezovica in Preserje novo postajališče v Notranjih Goricah Popoldne istega dne se vrši v Notranjih Goricah velika gozdna veselfea z mnogovrstnim sporedom. Sodeluje polnoštevilna godba na pihala »Svoboda«. 1373 LOGATEC. Logatčane in okoličane opozarjamo na koncert pevskega društva «S'a-vec«, ki se vrši v pondeljeji dne 29 junija v dvorani Sokolskega doma v Dolenjem Logatcu. Poleg zborovskih so na programu tudi solistovske, klavirske in vlJoll^Ve točke. 1372 SMARTVO PRI LITIJI. Novo ustanovljeno gasilno društvo Kostrivnica-Lupinca priredi povodom slavnosti bbgoslovljenja brizgalne in otvoritve gasilskega doma v nedeljo dne 5. iuliia veliko veselico na prostem. Za vsestransko zabavo je preskrbljeno. Polovična vožnja po železnicah je zaprošena. Za Izlet v prijazno, 6 km od Litije oddaljeno vas, zelo ugodna prilika. Dohodek ie namenjen za nabavo gasilskega orod ja. Odbor vabi vsa tovariška druš'va ter vse prijatelje gasilstva k obilni udeležbi. ŠMARTNO PRI LITIJI. Razmere na naših cestah so nad vse škandalozne Ob priliki zadnjega deževja so odpovedali na obeh koncih vasi vsi kanali. Voda je drla na ustju preko ceste v hiše in stanovanja. Ljudstvo je ogorčeno preklinjalo cestni odbor in upravo. Zanikrne in razdrapane ceste pričajo o slabem gospodarstvu okrajnega cestnega odbora in načelnika. Vprašamo g. Hostnika: AH zato plačujemo davke In doklade, da nam ob vsakem deževju vdere v hišo in stanovanja voda? Zakai ne izči-stite kanalov? Radovedni smo. kako bi se počutil g. Hostnik, ako bi stal do gležniev v vodi v svojem stanovanju tn kaj bi rekel, ako bi kdo drugI tako oskrboval naše OBLEKE kupite najugodneje pri JOS. ROJINA, Ljubljana ceste. Naše potrpežljivosti Je konec. Zahtevamo red na cestah! To nai bo naš zadnji opomin, da ne bo izgovarjanja, kadar bomo prisiljeni apelirati na oblasti, da razpusti okrajni cestni odbor in postavi gerentstvo. — Davkoplačevalci. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Gospodu Bregarju se Je končno le posrečilo da Je dobil tukajšnjo klerikalno posojlnico v svoje roke. Pa mar mislite, da mu je res kaj za vse to. Gre mu v prvi vrsti le zato, da bi ljudje radi tega raje obiskovali njegovo trgovino. Toda tudi ta zvijača mu ne bo mnogo koristila. kajt: napredni Šmarjet-čani ,se ne damo tako lahko prevarati. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. S kričanjem in lažmi hočejo klerikalci v »Slov. Gospodarju« prikriti dejstvo, .., so ravno oni kot občinsk' odborniki zakrivili pasji davek. T;> davek, ki je hud udarcc za ijud stvo, ie končno spravil delovni »erentski sosvet. To naj si zapomnijo klerikalci . vrh tega še to, da ljudstvo ni več tak", zaspano kakor nekdaj, temveč pazljivo zašle-duie občinsko gospodarstvo, posebno nedelavnost bivš h klerikalnih očetov. TRNOVO PRI SV. JEDERTI. V zadnjem »Slovenskem Gospodarju« me ie opozoril neki klerikaln: dopisnik, zakaj ne pišem laži in budalosti, kakor klerikalci. Očvidno mu ni prav, da se ne poslužujem osebnih napadov na ugledne ljudi, kakor on. Tudi se ne more prečuditi moj' dopisnlški delavnosti !n se Jezi. da v tem oziru prekašam najmodernejše glave SLS v laškem okraju. Iskrena mu hvala za poklon. niegova pota pa ne bom nikdar sledil. — Povše Slavko. BREŽICE. Izrekamo obžalovanje »Slovencu« radi članka z dne 25. Junija. Dopisnika namreč vsi poznamo. Svetujemo mu, naj pusti poštene slovenske obrtnike v miru, odl:čnejšim predstavnikom SLS v Br žicah pa priporočamo, naj informirajo svoj list o kvaliteti dotičnega dopisnika, sicer bomo morali konstatlrati, da so s »Slovencem« vred protislovenski. BREŽICE. Sokolsko društvo bo priredilo v nedeljo dne 5. julija na državnem prostoru Javen telovadni nastop, združen z ljudsko veselico. K obilni udeležbi vabi odbor. 1366 GRADAC V BELI KRAJINI. »Slovencu« je tukajšnja Orjuna očividno silno hud trn v peti. Razumemo, da vas boli glava, ko belokranjski Jule s svojo zavedno armado koraka proti onim, ki pljujejo na svojo domovino. — Veselica Orjune Je uspela proti vsakemu pričakovanju dobro. 2e]:mo. da bi bilo v Bell Krajini še več sličnih prireditev, da bi Imel potem »Slovenec« še več gradiva za svoje natolcevanje. Toda kolikor bolj se bodo klerikalci v nas zaletavali, tol:ko bolj intenzivno bo naše delo ln tem bolj vroča bodo klerikalcem postala belokranjska tla. LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. V četrtek dne 7. junija je priredila »Narodna čitalnica« iz Gornjega grada na tukajšnjem šolskem odru veseloigro »Charleyeva teta«. Vsi Igralci, brez izjeme so bili na svojem mestu, posebno gospod upravitelj Kor-ban, ki ga kot takega že poznamo, gospa Juršičeva in g Pelikan. Presenetil nas Je pa g. živinozdravnik štefančič v vlogi Fran court Baberleya, ki je kot dober poznavalec ženskih navad ln kapric dosegel svoj višek v vlogi dozdevne Charleyeve tete. Kot pevcu - basistu se mu, umevno, ženski glas ni vedno posrečil, upamo pa. da se v doglednem času tudi temu privadi. Sodelovali so nadalje še gdč. Prisionova. Pre-sečnkova, Šarbova in Mehtikova ter gg. Žmavc, Preslnger In Kranjc. iz kolih se bo izcimilo prav dobro Igralsko osobje. Zavidamo Gornji grad za te Igralske talente ter se nadejamo, da nas kmalu zopet posetijo. — Ljubenski diletantje. ŠOŠTANJ. Na meščanski šoli v Šoštanju je bila preteklo nedeljo razstava risb in ročnih del, ki je bila Jako dobro obiskana, zlasti od staršev in otrok, kakor tudi od vseh. ki jim je šolska mladina in njen napredek pri srcu. Vsi ob skovalcl so bili Jako zadovoljni, kar Je dokaz, kako lepo napreduje naša meščanska šola. GROBELNO. Podružnica CMD za Gro-belno in okolico proslavi 40-le:n;co g!avne družbe dne 5. Julija ob 15. uri v Št. Vidu pri Grobelnem z ljudsko veselico. Kdor ljubi domačo neprisiljeno zabavo naj pride na C ril - Metodov dan v Št. Vid. ŠMARJE PRI JELŠAH. Ugleden slovenski župan nam sporoča, da mu je prišel te dni v roke krstni list od »Bisch. Pfarramt St. Peter im Barentale« (Sv. Peter na Medvedjem selu), popolnoma nemško Izstavljen in podpisan od župnika Antona Pučnika. To se Je zgodMo v sedmem letu obstoja naše svobodne države. Tu se najbolje vidi narod nost in mišljenje naše farovškc gospode. Odločno protestiramo, da se uradne javne listine Izstavljajo v nemščini, s potvorie-nim in soakedranim imenom. Zahtevamo od oblasti, da tega gospoda uljudno pouči, da je v naši državi uradni jezik edinole srbo-hrvatsko - slovenski. ROGATEC. Dne 25. Junija smo spremili k večnemu počitku sodnika v p., g. Josipa Senčarja. Pokojnik je bil najstarejši član našega Sokola in spioK vseh naprednih in kulturnih društev. Pred par meseci nam Je kruta smrt ugrabila šolskega upravitelja v pok, tn narodnega borca br. S'mona Sekir-niks, sedaj nas Je zapustil še br Senčar. MODEL 12 najnovejši AMERIKANSKI PISALNI STROJ. - Dobavlja samo Frasc Bar, Cankarjevo naltr. 5 x ammmw»——■—■——i Mesto venca na krsto umrlega br. Senčarja Je daroval dr. Fran Ivanšek, notar v Rogatcu 100 Din za sokolsko društvo. Srčna hvala! KRIŽEVCI V PREKMURJU. Lepo patri-jotično dejanje Je izvršila organizacija »Sloga« v Celju. Poslala je po svojem zastopniku g. Božidarju černeju 147 knjig raz nih Jugoslovenskih pisateljev, ki bodo utrdile na najsevernejši točki naše lepe domovine narodno zavest in ljubezen do mile domovine. Iskrena hvala vsem darovalcem! Šport Concordia (Zagreb) : Ilirija Danes ob 17.30, igrišče Ilirije. Tekme med Ilirijo in Coneordijo so spa« dale svoj čas v Ljubljani med najbolj popu« larne nogometne tekme. Tudi današnji po« set renomirane Concordije, ki se baš letos nahaja v boljši formi kot kadarkoli doslej, bo naši športni publiki gotovo dobrodošel. Moštvo velja vsled svoje izvanredno izgla« jene kombinacije in tehnično popolne igre momentano za najboljšega reprezentanta Zagreba. Doseglo je v zadnjem času fma« govite rezultate med drugim proti Hašku, O. B. Basel. UTE Budimpešta ter neodločen 'zid proti Jugoslaviji v Beogradu. Med igra« fi ima infernacijor.aIee Vrbančiča in Pažur« ja (branilca) ter napadalca Benčiča in Bo« načiča, dva najboljša igrača splitskega Haj« duka. Moštvo dosj>e v Liiibljano danes ob 11. dop. — Proti temu odličnemu protivniku bo morala Ilirija vporabiti vse znanje in vlo» žiti v igro mnogo volje in požrtvovalnosti, ako hoče častno zastopati svoje barve. Nas dejamo se, da bo zmogla to četudi mora na« stopiti z nekoliko spremenjenim moštvom. V tem slučaju bo današnja tekma sigurno ena najbolj uspelih v letošnji sezoni Vesna, Zagreb : Ilirija. Jutri popoldne ob 16. nastopita v prijateljski tekmi družini zagrebške Vesne in Ilirije. Za to tekmo, ki obeta postati, vsled izborne forme v kateri se nahaja Vesna, jako zanimiva, vlada splo« šen interes. Tekma bo zadnji težji nastop naših hazenašic pred medmestno tekmo Praga : Ljubljana. Nudila nam bo jasno sli« ko v koliko pridejo v poštev ilirijanske hazenašice za sestavo ljubljanske reprezen« tance. Kakor čujemo namerava tehnični re« ferent ljubljanskega podsaveza pritegniti za to te':mo v družino Ilirije nekatere moči drugih klubov, ki eventualno pridejo v po« štev za reprezentačni tim, da dobi jasno sli« ko, s kakimi močmi razpolaga. Mišljena je tu momentano vratarica Hermesa, ki je mo« mentano menda najboljša vratarica v Ljub« ljani. Tekma se vrši na prostoru Ilirije, kot predigra nogometne tekme Slovan : Ptuj. Kolesarska Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo, 5. julija na progi Ljubljana«Tržič (40 km) cestno dirko s handicapom. Start ob 8. na Celovški cesti km 2. Prijave do če« trtka na predsednika Fr. Ogrina, Gospo« svetska c. 14. Prijavnina 5 Din. Slovan : Ilakoah. Včerajšnja tekma Slovan : Hakoah je končala z zmago Slova« na s 3 : 2 (2 : 1). Reprezentativni nastopi jugoslovenskih lahkoafletov v tekočem letu. Jugoslovenska lahkoatletska reprezentanca nastopi v tem letu trikrat, in sicer na reprezentativnem mitingu na Dunaju 25. in 26. julija, kjer startajo reprezentanti Nemčije, Avstrije. Madžarske in Če-ške; 6., 7. in 8. septembra na mitingu Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske v Varšavi in 12. ter 13. septembra na mednarodnem mitingu v Firenc! (Italija), ra katerem sodelujejo Češka, Nemčija, Av« strija. Madžarska in Italija. Kakor vidimo imamo letos zelo bogat reprezentativen pro« gram, ter ujjamo, da nas bodo naši mladi športni reprezentanti častno zastopali. Fuzlja Laska in Primorja. Kakor čuje« mo, se vrše v zadnjem času jiogajanja med Laskom in Primorjem v svrho fuzije obeh klubov. Pogajanja potekajo ugodno in bodo tekom teh dni zaključena s pozitivnim rt« zultatom. V zvezi s to akcijo se bo tudi službeni naziv kluba izpremenil ter se bo odslej nazival Akademski S. K Primorje. Živahnost in delavnost S. K. PrimoTje se bo s tem vsekakor povečala, kar je le v intere« su našega športa. Pričakovati je, da bo oži« vela zlasti nogometna sekcija, kajti Lask ima mnogo dobrih moči, ki bodo vsekakor pospešile razvoj nogometne sekcije Primor« ja. Športna razstava na Ljubljanskem velet sejmu. Priprave za športno razstavo so v polnem teku. Športniki so prijavili številno udeležbo, vsled česar se je sklenile, za letos izločiti gimnastiko iz okvira športne raz« stave. Tujsko«prometna zveza priredi v pro« štorih športne razstave tudi svoio razstavo, v kateri bo obenem predočila pregled svo« jega dvajsetletnega udejst"ov*nia Vsi ude« Icženci športne razstave morajo zbrati raz« stavni materijal že do konca tega meseca, da se ho skupno uredil in pripravil na pro« štoru. Referenti za posamezne panoge se sestanejo v petek 3. julija v kavarni Emona, da se razgovorimo o podrobnostih. Športna razstava bo nudila lep pregled zgodovine razvoja in sedanjega stanja športa v Slo« veniji. Poleg športnikov se je prijavilo mno« go tvrdk, ki bodo razstavile športne pred« mete in športno opr?nv>. Sodnik Mazič. Zagrebške « Novosti» so nedavno pisale, da je sodnik Fabri« odklonil sojenje pri tekmi Ilirija : Bačka baje Iz rsz« loga, ker ni hotel imeti takih neugodnosti, kakor jih je imel v Ljubljani sodnik Mazič, ko je Gradjanski zmagal proti Iliriji. Na to precejSr.jo neslanost smo že odgovorili in »Novosti® so nam ostale odgovor dolžne. V včerajšnji številki piše isti zagrebški list: •Hrvatska Sloga« od 23. t m p^roč* pod naslovom: »Resnica o tekmi Hajduk : Jugo« slavija«.- »Sedaj preidemo na g. Marida, da se vidi t kakšnih okoliščinah je mora! Haj. duk, izpostavljen milosti in nemilosti g. Ma. ziča in dveh stranskih sodnikov, izgubiti tek mo. Benčid je v 3. min. sam pred golom Jugoslavije; levi half Jugoslavije ga od za« daj napade in BenčK pade na tla. Sodnik te* če ne verjamete, da eden pae nogavic z žigom tn znamka (rdečo, modro ali zlato) „klju6" traja kakor Štirje pari drugih} Zato kupite eden par in pre-« pričajte se. Dobivajo se V prodajalnah. t3-a rv* Modna trgovina za dame in gospode F. & M. Rozman, Židovska 4 priporoča svojo lepo izbiro kravat od Din 6*25 dalje svilene jumperje, svilene nogavice k 34 dinarjev, bluze toaletne potrebSifne. Nizke cene! Nizke cene! ga očitnega foula ne vidi! Bonačič pred go« lom je pri streljanju ponovno foulan. Sod« nik zopet ne vidi V 12 min. drugega pol« časa je v kazenskem prostoru vržen na tla. Sodnik je slep. In tako gre dalje.« — Ker vemo, da g. Fabris gotovo ni izjavil, da noče soditi v Ljubljani, da ne bi imel takih ne« ugodnosti kakor g. Mazič, svetujemo «No> vostim«, da še enkrat prečitajo »Hrvatsko Slogo» in potem prekličejo svoje obrekova« nje Ljubljane. Anulirano prvenstvo. V italijanski se« verni ligi se je, kakor smo svoj čas poročali, 7. junija vršila prvenstvena tekma med F. C. Bologna in F. C. Genua. Tekma je z 2 : 2 ostala neodločena. Predsedstvo lige pa je anuliralo to tekmo. Svoj sklep utemeljuje s tem, da je bila tekma iregularna, ker je bilo igrišče vsled slabega vremena neporab. no in ker je publika med igro vdrla na igri« šče. Tekma se ponovi 5. julija. Dunajski lahkoatletski miting petih dn žav, o katerem smo že poročali, bo eden najzanimivejših lahkoatletskih mitingov. Sodelovali bodo atleti Jugoslavije, Češko« slovaške, Nemčije, Madžarske in Avstrije. Častno predsedstvo je prevzel avstrijski dr« žavni predsednik dr. Hainisch. V častnem odboru so med drugimi: Baron Coubertin, Siegfrid Edstrom, predsednik International Amateur Athletic Federation, Milan Miloje. vič, konzul naše države na Dunaju ter Velj« ko Ugrinič, predsednik JLAS. Razpisana so štiri darila: Darilo avstrijske republike, da« rilo mesta Dunaja, darilo avstrijskega olim« pijskega komiteja in darilo avstrijskega lah« koatletskega saveza. S. K. IUrija, nogometna sekcija. Moštvi proti Panoniji povodom otvoritve novega igrišča: mladinsko: Ambrož»Neli, Košak« Kneisel, Presinger, Černe«Zupančič VIL Si« ška .Rudolf, Rihar, Kaičič. Juniorji: Kune (Zevnikar)«Jereb, Kušar«Kreč L Verovšek, Černač«Kovač, Privšek, Vrhovnik, Žitnik, Kreč II.; rezervi: Korbar, Zupančič VI. Mla« dinsko moštvo mora biti v garderobi na igri« šču Ilirije ob 14., Juniorji ob pol 16. uri. — Načelnik. S. K. Ilirija, old boys. Interesenti za old boys imajo sestanek in trening na igrišču Ilirije dne 29. t m. ob 10. uri dopoldne. — S. K. Ilirija. Iz sekcije Zbora nogometnih sodnikov. (Službeno.) Tekmo Concordia : Ilirija sodi g. Iius. Slovan : Ptuj g. Strnad. Kolesarsko in motociklisttčno druitvo Sava v Ljubljani priredi v nedeljo dne 28. junija popoldne izlet v Zg. Kašelj, katerega naj se udeleže vsi člani in članic« ter pri j a« telji kolesarskega sjiorta. Zbirališče ob pol 2. uri na Sv. Jakoba trgu. Članstvu S. K. Primorje! Za nedeljo 5. julija ob 9. uri dopoldne sklicujemo v re« stavraciji Zvezda izredni občni zbor s sle« dečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsed« nika, 2. izprememba pravil, 3. imenovanje rednih članov, 4. volitev odbora, 5. slučaj, nosti. Po nalogu upravnega odbora: t č. predsednik in tajnik. T. K. Skala, sklicuje v torek 30. t. m. v Narodni kavarni ob 20. sestanek vsega članstva. Radi važnosti zadeve je potrebna prisotnost vseh. Sivi platneni Merji so došli. Dobijo se v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. Ravno tam se dobijo tudi pravi gojserji za hribolazce. 3605-a Zdravnik ir. Vilko jKarin f-e je vrnil in od 1. julija zocet redno orditiira vsak dan od 10. do 12. in od 2 do 4. Razlagova ul. it. 15. Telefon 205. LJJiJLOJuuuancina^ Zamenjava stanovanja! Krasno stanovanje v Mariboru, obstoieče Iz predsobe, 3 sob, po~el-ke sobe, kuhinje, ko-peljl in pritikllnami, lepa solnčna lega sredi mesta, parketna tla, dvojni električni tok, vodovod, plin. snažno in čisto se zamenja s stanovanjem 3—4 sob v LJubljani. Novo doIo5ena najemnina Dm 335'— mesečno. Ugodno za vpokojenee! Ponudbe nasloviti? Ljubljana, postni predal 70. ......■■■■■■■■■ PRAVI patentirani Bniff fsissii limonada! bonboni se dobijo povsod. Tovarniško skladišče: JOSIP fiioc m\m, Krekov trg 8. Varstven« mamica. Domače vesti Solze patriotizma Za široko javnost neopaženo so se včeraj, ob zaključku šolskega leta, vršile do vseli šolah širom prostrane Jugoslavije vidovdanske proslave. Prisostvovali smo slavju na ljubljanski realki. Mladini so iskrile oči, starejsim pa nam je solzilo oko ginjenosti. Ni nas ganila prireditev le z vzornim aranž-manom in krasnim mladinskim sporedom, prešinjal nam je srca tudi spomin na tužno preteklost in vera. upanje. ljubezen do našega svobodnega mladega pokoljcnja. Nad poltisoč mladih Jugoslovenov je včeraj na krasen kulturno-nacijonalen način manifestiralo. kal^ v njih sočno brstijo sile novega rodu. .vi mu ie odmenjena velika bodočnost velike domovine in bo kakor močan val pregazil vse ostanke preteklosti, podrl vse zapreke sedanjosti. Liubljanska realka je bila nekoč — o. nedavno! — samo nemška, germanska. želod nien emblem, profesor B:n-der, cgraditelj mostu do Adrije*. njen gospodar, zadrta privandrana svoiat je polnila klopi. Turnerji so ji pomagali pretepati slovensko mladino. Včeraj je v avli. okrašeni z jugoslovenskimi tro-boinicami in sliko kralja Aleksandra Hrabrega razlivala tožne melodije pesem o kosovski devojki. narodna himna pa z močnimi akordi dvignila srca k ponosu. „. Nekaj več kakor sreča, nekaj blažjega fcakor zadovoljstvo je prevzelo nas vse, ki smo strmeli v mlado armado novega pokoljenja pred seboj in čitali s stoterih mladih obrazov vidni sijaj preroda. In nekaj več kakor zadoščenje se nam ie vselilo v dušo ob tako manife-stantnem dokazu, da niso bile zaman vse ogromne žrtve, ki so padle na oltar domovine. Kakor na naši vzorni ljubljanski realki so prisrčno potekle vidovdanske slavnosti tudi na drugih šolah. In javnost. v kolikor jim je prisostvovala, je prva živa priča, kako se v duhu plemenitosti in domovinske ljubezni prera-ja ves naš mladi rod. ki mu namenjamo veliko, srečno bodočnost. Njegova ie! * Romunski kralj In kraljica na Bledu. Včeraj zjutraj sta prispela z rumunskim dvornim vlakom na Bled kralj Ferdinand in kraljica Marija. Visoka gosta sta ostala čez dan pri našem kralju in kraljici ter sta rato danes zgodaj zjutraj nadaljevala svojo pot preko Rakeka in Italije v Francijo. * Ministrstvo trgovine ln industrije je dovolilo naslednje subvencije: za ljubljanski velesejem in za Jadransko izložbo v Splitu po 100.000 Din, za našo udeležbo na letošnjem jesenskem velesejmu v Pragi pa 30.000 dinarjev. * Z ljubljanske univerze. Profesorski zbor ljubljanske univerze je ca prihodnje študijsko leto izvolil naslednjo upravo: rektor dr. Leonid Pitamic iz juridične fakultete, dr. Niko Radojčič dekan filozofske fakultete, dr. Metod Dolenc dekan juridične fakultete, dr. Milan Vidmar dekan tehniške fakultete, dr. Alfred Šerko dekan medicinske fakultete in dr. Lambert EhTlich dekan teološke fakultete. * Zasluženo odlikovanje. Na predlog zastopnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. Gregorja Žerjava je Nj. Vel. kralj odlikoval znanega turističnega pisatelja g. Rudolfa Badiuro z redom Sv. Save V. vrste. Kralj je po referatu izjavil da so mu dela g. Badiure znana. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki naredbo velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine Kranjske ter v občinah političnih srezov brežiškega in laškega; nadalje razpis mesta državnega ekonoma za brežiški srez s sedežem v Brežicah. Za to službo je potrebna kvalifikacija za II. uradniško kategorijo, to je najmanj z dobrini uspehom dovršena srednja kmetijska šola in najmanj dve leti strokovne prakse. * Spominska plošča padlim vojakom. Na Spodnjem Berniku pri Cerkljah se bo danes popoldne ob dveh na svečan način odkrila spominska plošča v svetovni vojni padlim vojakom. * Meštrovič se je vrnil v domovino. Slavni jugoslovenski umetnik Ivan Meštrovič se je te dni vrnil iz severne Amerike, kjer se je mudil skoraj pol leta. Kakor smo že ponovno poročali, je razstava g. Meštro-viča v Ne\vyorku in drugih ameriških mestih imela kolosalen uspeh. * Za policijske uameščence. Ministrski svet je sklenil, da se imajo na temelju čl. 8. uradniškega zakona vsi nadstražniki in ki so bili po l. septembru 1923. odnosno pred I. junijem 1925. sprejeti in so razvrščeni kot služitelji, 1. junijem 1925. razvrstiti kot zvaničniki, ako so poleg 4 osnovnih šolskih razredov po 6 mesečni strokovni šoli z uspehom položili izpit. * A vijatiški dan v Kruševcu. Ena najim-pozantnejših slavnosti na Vidovdan bo ona, ki jo priredi beograjski Aero-klub v Kru-ševen. Razen avijatikov bodo sodelovali vojska, šole in narod. Danes popoldne se otvori tamkaj razstava avijonov. med drugimi tudi oni, ki so bili izdelani v beograjski tovarni avijonov. * Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V prvi tečaj pomorske vojne akademije v Gružu pri Dubrovniku se sprejme letos 24 gojencev. Pouk prične dne 1. oktobra in traja tri leta. Kandidati morajo biti naši državljani, sposobni morajo biti za vojaško pomorsko službo, biti ne smejo mlajši od 17 in ne starejši od 20 let; opraviti so morali zrelostni izpit na gimnaziji, realki ali navtični akademiji in opraviti morajo tudi sprejemni izpit. Oni, ki žele vstopiti v pomorsko akademijo, naj se prijavijo do 31. julija komandantu akademije s svo-jeročno spisano prošnjo ter prilože dokumente, ki so navedeni v tozadevnem razpisu, objavljenem v 60. številki »Uradnega lista«. * Arheološki obisk v Ptujn. Zadnje dni sta se mudila v Ptuju znana arheologa dr. Rudolf Egger. vseučiliščni profesor iz Dil-naia in dr. Mihajlo Abramič, ravnatelj narodnega muzeja v Splitu. Dr. Egger prihaja iz Južne Srbije, kjer je po naročilu naše vlade vodil izkopavanje starodavne naselbine Stobi ob Vardarju. Oba arheologa sta si ogledala v arheološkem oziru znameniti ptujski muzej. * Proslave otvotrve liške železnice. Zastopniki mestne občine in drugih korpo-racij v Splitu so na posebnem sestanku določiti podrobnosti za proslavo otvoritve liške železnice in jadranske razstave. Otvoritev nove liške železnice se vrši v soboto dne 25. julija v prisotnosti prometnega ministra in drugih uglednih gostov. V nedeljo dne 26. iulija se slovesno otvorita jadranska razstava in etnografski muzej; istega dne se odkrije tudi spomenik pesnika Marka Maruliča, mojstersko delo kiparja Ivana Meštroviča; zvečer velika zabava na morju s sodelovanjem vojne mornarice in hidroplanov. V pondeljek dne 27. julija izlet v Šibenik, kjer se otvori vinski oddelek jadranske razstave. Ob tej priliki prirede Beograjčani velik izlet v Split in druga dalmatinska mesta. * Krasen uspeh mature na ljubljanskem ženskem učiteljišču. Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se pod predsedstvom g. vladnega svetnika dr. L. Požarja kot ministrskega odposlanca vršili od 16. do 23. junija zrelostni izpiti, katerih se je udeležilo 50 absolviranih gojenk IV. letnika in 1 pri-vatistka. Vseh 50 gojenk je napravilo izpit, med njimi 16 z odliko, 34 pa s povoljnim uspehom in sicer gospodične: Andolšek Ljudmila (z odliko), Anžič Marija, Brejc Marija (z odliko), Brejc Vera (z odliko), Chrobath Maksa, Čibej Marija, Ditrih Sonja, Dolenc Ana Erjavec Cirila, Gerlovič Stanislava (z odliko), Glaesencr Terezija Gospodarič Angela, Gregorič Gizela (z odliko), Gspan Silva (z odliko), Janko Marija (z odliko) Jelene Cecilija, Jernejčič Vida, Kadunc Julijana, Kalan Marija, Karba Tatjana, Kremžar Marija, Kristan Emilija (z odliko), Leban Jelica, Levstik Jana (z odliko), Lovšin Berta, Martinčič Matilda, Mo-korel Florijana, Osvvald Marija (z odliko) Petek Kristina (z odliko), Rape Ana, Raz-nožnik Albina, Rekar »Marija (z odliko). Se-dej Antonija, Skulj Bogomila, Slapšak Doroteja (z odliko), Smrečnik Ana. Spazier Olga, Svetec Emilija, Šušteršič Julijana (z odliko), Umnik Marija, Urbančič Marija, Vardjan Ana, Verovšek Marija (z odliko), Vozel Nada, Vračko Elizabeta. VVostner Julijana, Završnik Ferdinand in Zupančič Ma- OD vsakem vrw.«.M D.n« s Ilirija V pondeljek ob 16. uri ob V pondeljek ob 16. uri H A Z E N A Vesna s Ilirija 17. uri finale za podsavezno prvenstvo v II. razredu S. K. SLOVAN : S. K. PTUJ. H* razmu prem ia nc štniklil. za kee^avce nosebno iznenadenie od nedelie 2 ure naprei. Ob 3. uri šramel-koncert, umetni topovski streli, umeta'ni ogeni I td. Izboren šta;erc Ob vsakem vremenu bo vse to na žegnan:u P- tra in Pavla v gostilni Draiček, Bohoričeva ul. 9« 3618-a nja. * Matura na ljubljanski realki. Pod predsedstvom g. Jeremije Živanoviča iz Beograda se je vršil v dneh od 8. do 25. t. m višji tečajni izpit na realki v Ljubljani. Od 49 k izpitu pripuščenih pripravnikov so maturo naredili: Adlešič Miroslav, Bajec Miroslav, Bandelj Josip, Briifach Roman. Fabian Viktor, Gregorig Mano, Golja Roman, Gspan Julij, Hudeček Vinko, Jenko Fr. Jelene Stane, Jordan Friderik, Kavečič Jože, Kovačič Teodor, Korenčan Janez, Ko-šak Lado, Kramaršič Božo. Kladnik Jože, Lavš Leopold, Obeigner Nada, Ostanek Lojze, Nerat Dušan, Plemelj Albert, Pod-krajšek Matija, Pretnar Črto, Prelc Cvetko, Rebec Dani, Sajovic Oton, Stanič Berivoj, Škof Miro. Vehovar Zdenka, Vrtačnik Jože, Zelen Danilo, Zupančič Milan. Ostali pripravniki so reprobirani za tri mesece z dovoljenjem ponavlialnih izpitov, oziroma na eno leto. * Slovesna otvoritev nove postaje Notra. nje Gorice med Brezovico in Preserjem na tržaški progi se vrši 5. julija popoldne ob 3. Takrat prispe okinčan vlak ter bo na postaji svečano pozdravljen. Po odhodu vlaka se vrši velika veselica. Prvi vlak bo ustavil na novi postaji že ob 9. dopoldne istega dne. Otvoritve se najbrž udeleži osebno tudi direktor Drž. žel. g. dr. B o r k o katerega razumevanja potreb našega tamkajšnjega ljudstva se je zahvaliti, da je bila zadeva nove postaje, za katero je JDS zastavila svoj vpliv, ugodno rešena. Kakor nam poročajo bo koncem julija otvorjena tudi nova postaja Medno na gorenjski progi. * Praška Čsl.-Jugoslov. liga na delu. Pravkar je obvestila centrala ČJ Lig v Pragi vse jugoslovenske Lige, da je ustanovila poseben tiskovni odbor, ki naj ima v pregledu ves jugoslovenski in češkoslovaški tisk. v kolikor je medsebojno v zvezi. Ta odbor naj bo Informativni organ za češkoslovaško novinarstvo. V to svrho so nastavili posebnega odbornika v osebi g. cand phil. Mojmira Kropa, katerega je sklenila poslati praška liga na daljše študijsko potovanje v našo kraljevino in v prvi vrsti k JC Ligan. G. Kropa nastopi potovanje početkom počitnic in pride predvsem v Maribor, kjer ostane tri dni, da stopi v stike s tamošnjim odborom Lige In novinarji in se sploh informira o razmerah v mariborski oblasti. * Mednarodni kongres dentistov na Dunaju. Od 20. do 24. t. m. se je vrši! na Dunaju mednarodni kongres dentistov, na katerem so bile zastopane organizacije skoro vseh evropskih držav. Iz Slovenije se ■je udeležilo kongresa devet delegatov. V predsedstvo Izvoljeni načelnik slovenskega društva je pojasnil težnje in zahteve zobo-tehnikov Slovenije. V okvirju higijenske razstave prirejena zobotehniška Izložba je prekosila v svoji umetniški dovršenosti vsa pričakovanja. Na kongresu je bila ustanovljena internacijonalna liga dentistov, ki bo gotovo še bolj pospešila razvoj te stroke in strmela za tem, da dosežejo zobotehniki one pravice, katere jim nudijo že skoro vse kulturne države. * Župnki za ločitev šole in verouka. Z ozirom na petkov »Jutrov« uvodnik, kjer smo pisali da treba ločiti šolo in verouk, ki naj pride nazaj v cerkev, nam poročajo iz Zg Polskave pri Pragerskem. da je istega nazora tamošnji župnik Anton Sebat, ki to že tudi v praksi izvaja. Že precej časa namreč ne hodi več poučevat verouka v šolo, ampak skliče enostavno učence vseh razredov na eno uro skupaj v cerkev in jih kar tam poučuje verouk. Ker je g. Sebat eden »najodličnejših« stebrov klerikalne stranke, moramo to njegovo postopanje že smatrati kot javno mnenje naših župnikov in je torej -.Slovencev« boj proti novemu šolskemu zakonu prava hinavščina. ko nje- ovi župniki istočasno ločitev verouka ra šole že sedaj v mnogo hujši meri v praksi izvajajo. Šebatovi farani ga sicer sumničijo, da ne oznanja božje resnice v šoli zato, kar je baje slabo plačan, toda ta izgovor je se bolj žalosten, ker je ravno župnik Sebat izredno bogat mož. * Orožniškj upokojene" in draginjske doklade. Prejeli smo: Finančni minister je izdal vsem finančnim oblastvom nalog, da se imajo vsem upokojencem brez razlike izplačevati draginjske duklade po uredbi ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924. Tudi minister za notranje zadeve je z odlokom K. št. 6785 25 ref. 13, od 12. II. 1925, I. B. br. 1970 odobril, da pripade ta draginj-ska doklada tudi orožniškim upokojencem, ki so upokojeni po novem zakonu z dne 18. febr. 1922. in prejemajo svoje pristojbine pri orožniških poveljstvih. Kljub temu pa se navedenim upokojencem izplačuje draginj-ska doklada po uredbi iz leta 1923 in znaša osebna draginjska doklada 9 Din, za družinske člane 3 Din dnevno, za otroke, kl so dovršili 16 leto čeprav še obiskujejo srednjo ali višjo šolo pa nič. Da je orožništvo tako zapostavljeno, je nerazumljivo. Novi orožniški zakon od 18. febr. 1922 sploh ne odgovarja razmeram. Priznati se mora, da je orožnik v prvi vrsti zaščitnik zakonov in zelo često izpostavljen številnim nevarnostim. Naravna dolžnost bi bila, da se zato ugodno uredi gmotno stanje. Obračamo se z trajno prošnjo na merodajne Cinitelje, naj urede naše razmere in nam v prvi vrsti izplačajo draginjske doklade kakor drugim upokojencem, da ne bomo ostali v državi otroci mačehe«, kateri smo zvesto služili in ji hočemo biti zvesti tudi v naprej. * Pozdrav naših fantov. Slovenski fantje iz Prištine na Kosovem polju pošiljajo svojim starišem in prijateljem posebno dekletom iskrene pozdrave z nado na skorajšnje svidenje. Kaplari: Vinko Jager, Adolf Gre-benšek, Jakob Pevec, Rudolf Drev, Alojzij Terglav, Anton Rogula, Franc Petek. Jakob Porle. Redovi: Ivo Budkovič, Matija Sneljer, Janez Obrman. Jože Ovsec Franc Žvan, Janez Bukovac in telovadec Sokol br. Novak iz Metlike. * Razstava risb deške meščanske šole v Celju. Danes in jutri .ie otvorjena na državni meščanski šoli v Celju razstava risb, ki je prvovrstna. Starišl in sploh občinstvo je vabljeno, naj se osebno prepriča o velikem uspehu risanja na tem zavodu, katerega je mogoče doseči pri gojencih le tedaj, ako delajo z največjo ljubeznijo za predmet. * Vojni arzenal v Sarajevu. Železarna v Zenici je po sedemmesečnem presledku zopet pričela delati. Vrše se v prvi vrsti neka popravila, ki so v zvezi z novim carinskim tarifom in z ustanovitvijo vojnega arzenala v Sarajevu. V to kombinacijo stopi tudi vareška livarna in železni rudnik v Varešu, čim se izvršijo neke pravne formalnosti z dosedanjim lastnikom, ki se nahaja v inozemstvu. Podjetje preide potem popolnoma v državne roke. * Vsem zadrugam, učnim mojstrom 'n vajencem! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob 9. dopoldne razdelila v dvorani Mestnega doma v Ljubljani diplome in potrdila vajencem, ki so na vajeniški razstavi razstavili svoje izdelke. Zadruge bodo pri tei priliki razdelile zadružne nagrade. Vabijo se načelstvo zveze, vsi zadružni odbori, učni mojstri in vajenci, da se razdelitve diplom in nagrad polnoštevilno udeleže! Pridejo naj tudi učni mojstri in vajenci, ki na razstavi niso izložili nikakih izdelkov! — Načelstvo Zve. ze obrtnih zadrug. * Znojenje nog in neprijeten vonj ostrani Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga Chemotechna, Ljub-liana, Mestni trg 10 in »Salus« d. d. V Mariboru pa lekarna Sv. Arehu, Glavni trg 20. * Z ozirom na dogodke pri nedeljskem shoču hišnih posestnikov v Ljubljani, ki sta ga posl. Smodej in Pucelj s svojimi povsem partizanskimi govori skušala pretvoriti v agitacijsko zborovanje za sebe, nam je Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov poslala izjavo, ki predvsem ugotavlja, da ie bil shod sklican kot strogo stvarno in nestrankarsko zborovanje. Izjava nadalje navaja, da je predsednik g. Frelih v otvoritvenem pozdravu to še posebej povdaril ter vse navzoče prosil nai opuste na shodu vsako politiko, zlasti pa osebne napade. Odbor Pokrajinske zveze smatra, da ie njegov predsednik g. Frelih vcdil shod objektivno in nestrankarsko ter se mu za trud, vodstvo shoda in poročilo še posebej zahvaljuje. Mi lojalno beležimo izjavo Pokrajinske zveze in dodajemo, da seveda nismo sumili o korektnosti intenc pri sklicanju in vodstvu shoda. Kritizirali pa smo, da predsedstvo v pozdravnem nagovoru naglašenega nestrankarskega in objektivnega značaja shoda ni znalo ali moglo oču- vatL „ . „ ♦ Iz trafikantskih krogov. Prejeli smo. Znano je, da imamo trafikanti 5/o brutto zaslužka. Podeželski prodajalci imamo do 3% režijskih stroškov in nam ostaneta samo 2% S tem naj živimo in pokrijemo še eventuelne primanjkljaje. Ponovno se namreč dogaja, da v posameznih škatljah manjka po nekaj cigaret, od česar imamo škodo samo ml. Prosimo zato monopolsko upravo, da skrbno kontrolira pakovanje. ♦ Dobrotnik svojega rojstnega kraja. Nedavno je u.nrl v Beogradu trgovec Angjel-ko Savič, ki je vse svoje premoženje zapustil svojemu rojstnemu kraju Kraljevo. Zapuščina znaša nad milijon dinarjev. Ena tretjina tega premoženja pripade podpornemu fondu za siromašne starce m starke dve tretiini dijaškemu podpornemu skladu v Kralievu. V počaščenje pokojnika je občinski odbor v Kralievu sklenil, da najlepšo ulico imenuje po dobrotniku. ♦ Posled ce plohe na Sušaku. Skoda, povzročena trgovcem po plohi na Sušaku, je komisijonalno cenjena na milijon dlnanev. Močno so trpeli tudi vinogradi m setve. Skoda je občutljiva. Zveza trgovcev se je na predsinočnl seji posvetovala o tem, kako naj se oškodovancem priskoči na pomoč. Sklenilo se je, da se pošlje spomenica merodajnim faktorjem v Beogradu ter mestnemu poglavarstvu na Sušaku. ♦ Razsodba v procesu proti direktorju Dekanlču. Predvčerajšnjim je bila v Sarajevu končana sodna obravnava proti bivšemu poštnemu direktorju Stjepanu Dekarn-ču zaradi znane afere s poštnimi znamkami. Dekanič je bil oproščen. Sodišče je pnslo do prepričanja, da je bilo v kritičnem času veliko povpraševanje po znamkah zlasti zaradi pomanjkanja drobiža in so znamke služile kot plačilno sredstvo. Vsled tega_ so bile znamke s prodajo od strani postne uprave v Sarajevu zelo koristno plasirane. ♦ Zagrebški odvetniki proti svojemu predsedniku. Med zagrebškimi odvetniki in predsednikom njihovega društva dr. Nikolo Hoferjem, se je razvil zanimiv konflikt. Dr. Hofer je namTeč na zadnji seji zagrebškega občinskega sveta, ki se je vršila v petek, nastopil povodom protidraginjske razprave kot zastopnik interesentov za vzdr-žanje draginje. Zagrebški odvetniki so se sedaj postavili na stališče, da je dr. Hofer s svojim nastopom omadeževal dostojanstvo odvetniškega stanu in napravil tako društvu kakor tudi celemu stanu pred javnostjo veliko moralno škodo. V smislu tega stališča so poslali zagrebški odvetniki »Društvu odvjetnika« dopis, ki so ga objavili tudi v listih v katerem izrekajo dr. Ho-ferju nezaupnico in ga pozivajo, naj takoj odloži mesto predsednika društva, sicer ga bodo k temu prisilili na izrednem občnem zboru. Poziv so podpisali vsi odvetniki brez razlike strank. ♦ Zdravstveni inhalacijski aparat »Augo-lator« je od zdravniških avtoritet izpopolnjen m preizkušen in kot izborno zdravilno sredstvo priznan. Škodljive posledice pri pravilni uporabi popolnoma izključene. Poleg privatnikov se trajno vporablja v bolnicah in zdraviliščih z največjimi uspehi pri vseh navedenih boleznih. Prav vsled tega ta aparat vsakomur toplo priporočamo. Podrobnosti so razvidne iz inserata »Augola-tor« v današnji številki. ♦ Stenicol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drožerija Ante Kane sinova. Ljubljana, Židovska ulica 1. ♦ Slovenski biograiskl leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame fn oddaja že prvi zvezek založnica Zadruž. na gospodarska banka v Ljubljani in njene podružnice. ♦ Novo zdravilo. Ministrstvo nar. zdravja je odobrilo g. lekarnarju Hočevarju iz Vrhnike izdelovanje njegove špecijalitete Mr. Stanko Hočevarjeva aromatična želez-r.ata tinktura«. Imenovano zdravilo je zoper slabo prebavo slabokrvnost in oslabelost Steklenica stane Din 20 in se dobi samo v lekarni na Vrhniki. 1370 ♦ Velik požar na Pesnici. Posestnika Kodriča v Dobrenjah pri Pesnici je prošli torek zadela težka nesreča. V kleti mu ie padla petrolejka na tla ter se razbila. Nastal je požar, ki je uničil hišo in poleg hiše stoječi hlev Na pomoč je prihitela mariborska požarna bramba, ki je preprečila, da se požar ni še dalje razširil. ♦ V smrt zaradi nesrečne IjubeznL V Mi-hovcih pri Ptuju se je te dni obesil dvajsetletni sin posestnika Vuka. Kakor se domneva, je nesrečna ljubezen znala mladeniča v prostovoljno smrt. _ ♦ Petletni deček ubil svojega tovariša. V banaškem selu Dorič je petletni Ivan Turjanov v prepiru tako premlatil z železnimi vilami šestletnega Jurija Manovskega. da je, ker ni bilo pravočasno zdravniško pomoči obležal mrtev. MARY PSCKFORD PreU kerpiHenei (debelosti) uč •' t e edino preizkušeno In najnovejše sr ..o Lepoform tablete. Glavna zaloga: Leton a Bahovec, Ljubljana (in Salus) 284a Iz Ljubljane predvečer Vidovega dne. Ze včeraj, na predvečer Vidovega dne, ie pokazala Ljubljana, da dobro pojmuje važnost svečanostnega dne, s katerim je tako globoko vezana naša usoda. Mesto je v zastavah in po ulicah je bilo zvečer živahno vrvenje. Tudi na vseh konzularnih poslopjih so visele zastave na pol droga. Ob 10. uri dopoldne se je vršil v stolnici svečanostni rekvijem kateremu je prisostvoval veliki župan dr. Baltič, general Stojanovič z oficirskim zborom, konzularni zbor ter načelniki posameznih državnih uradov, institucij in korporacij. Proslavo Vidovega dne so praznovale v raznih cerkvah tudi vse šole.^ Vršila so se tudi razna predavanja. Ob 9. uri zvečer je priredila Orjuna po mestu mirozov. Sprevoda z domžalsko godbo na čelu so se udeležili Orjunaši v kroju in ci-vilu z zastavo ter precej civilnega občinstva, ki je v povorki živahno vzklikalo kralju in državi. u_ Vidovdansko proslavo je ljubljanska III. drž. realna gimnazija, ker sama še nima primernega prostora, tudi letos priredila v koncertni dvorani Filharmoniške družbe. Slavnostno ozaljšano dvorano je razen šolske mladine in učiteljstva povsem zasedlo veliko število staršev in sorodnikov dija-štva. Slavlje je otvoril z bodrečlm nagovorom ravnatelj dr. V. Korun. Slavnostni govornik prof. A. Melik, vodja glasbenih nastopov prof. M. Bajuk, njegov mladinski pevski zbor ter godbenika sedmošolec V. Konte in šestošolec R. Gallatia, dilak-govor-nik sedmošolec V. Seibitz in deklamatorji so želi za svoja res dobra Izvajanja Iskreno pohvalo. H koncu proslave le ravnatelj dr. V. Korun trem najboljšim učencem zavoda ob primernem nagovoru izročil darila, ki jih je v ta namen naklonila prosvetna uprava. S spominskim darilom (z leposlovno knjigo) je odlikoval prvošolca R. Jelačl-na, tretješolca B. Zego in petošolko F. Rav-niharjevo; odličnjaku prvošolcu R. Renku pa je slovesno izročil leposlovno knjigo, katero je za to priliko sošolcu podaril razredni' Podmladek Rdečega križa. Lepo uspelo slavnost je pevski zbor završil z državno himno. u— Razstava Dobrovič, Dolinar, Kos se definitivno zaključi v četrtek dne 2. julija. Vabimo vse, ki si razsiave še niso ogledali, da jo posetijo zadnie dni. Vodstvo po razstavi v pondeljek dne 30. junija ob II. uri^ u— Razstava del ženske obrtne !n kiparske šole v Ljubljani. Na Srednji tehnični šoli je otvorjena Razstava del ženske obrtne in kiparske šole, ki je, kar se obrta tiče posebno za šivilje in damske krojačice jako zanimiva. Da si morejo razstavo ogledati tudi te ter vajenci in vajenke, bo razstava otvorjena tudi v nedeljo dne 28. in pondeljek dne 29. junija dopoldne od 9. do 12. ure. — Načelstvo zveze obrtnih zadrug. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Frančiška Holeček, žena umirovlj enega že-lezn. strojevodje in posestnica, 80 let. — Ana Barlič, žena železničarja, 36 let. — Josipina Kobiijšek, kočarjeva hči, hiralka, 20 let. — Fran Kokelj, hotelski sluga, 38 let. u_ Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Z ozirom na naš včerajšnji tozadevni članek opozarjamo obrtne podjetnike in trgovce, da morajo prijaviti najkasneje do 4. julija svoje delavce in nameščence v svrho sestave volilnih imenikov za izvršitev volitev v obrtno sodišče v Ljubljani mestnemu magistratu v Ljubljani. To velja za delodajalce. ki imajo svoje obrate v Ljubljani, dočim je delavce in nameščence podjetij, ležečih v ljubljanski okolici prijaviti pri krajevno pristojnem županstvu. u— Smrt pri kopanju. Kap !e zadela včeraj ob 11. uri dopoldne pri kopanju 66-let-nega upokojenega sodniiskega paznika Ivana Orehka, stanujočega v Novem Vodma-■tu št. 9. Truplo ie bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. u— Trpinčenje živali. Hlapec Ivan Pav-šič, uslužben v Ljubljani, je naložil dne 26. junija v Medvodah na običajen mesarski voziček šest telet in jih peljal silovito stisnjene proti Ljubljani. Na Celovški cesti so opazili trpinčenje živali mimoidoči ljudie In se javno zgražali nad neusmiljenostjo voznika. Nekatera teleta so vsled odrgnje-nja od koles krvavela, vendar se voznik ni zmen:l za to. Na trpinčenje živali je bil naposled opozorjen stražnik, ki ie Pavšiča ustavil in zadevo prijavil. Sodba ljudstva je merodajna z« kakovost blaga. O .Pekatetah* gre glas, da so izborne. Dobe se v mnogih vrstah za juho In prikuho pri vseh trgovcih. * Uzmovič pisalnih strojev. Včeraj je mariborski detektiv aretiral trgovskega pomočnika Franca Kovačiča, ki je v Spodnji Hudinji pri Celju ukradel tri pisalne stroje veletrgovcu Majdiču. En stroj je že prodal v Maribor pri Legatu, trgovini pisalnih strojev, dva pa še ima menda nekje skrita. Kovačič je doma iz Tešnjaka pri Ljutomeru u_ Trnovsko žegnanje. Ljubljančani, ce zamudite prilike, ki se Vam ponuja danes, v nedeljo v Hribarjevem gaju ob 3. uri popoldne. Priprave za to popularno veselico so izredne; na veseličnem prostoru že par dni vse giblje in dela, da bo efekt tem večji. Opozariamo še enkrat na trnovskega fotografa. tekmo po ležečem mlaju, predvsem pa na izredno bogat srečolov. Na veselici se bo tudi plesalo, pelo in pilo, jedlo in se smejalo ob komičnih prizorih tfoovjkjli t DfvitT U 061110SS goČM na plSala OUiUSmi-akega Sokola H, tako da bo prav vsak prišel na svoj račun to če Js še tako potenciran ftiirter. Ce U bila v nedeljo deževno, se veselica preloži na pondeljek dne 29. Junija. V nedeljo torej vsi y Hribarjev gaj, kl bo prepojen samiti traovsk&j dišav ki dobrot. u— Dr. Volavžek ce ordinara do. Sne 15. Julija. 1363 u— Dotična oseba, ki Je našla na Aleksandrovi cesti pred dnevi čevelj za desno nogo z označko «Tbe Stadion Shoe» št. 38, so naproša, da ga prinese v upravo »Jutra* ali na policijsko ravnateljstvo. Dobi nagrado SO Din. u— Na veseHc©, ki se vrši na praznik, dna 29. junija vabi »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo* vse stavbenike, zid. in tes. mojstre, obrtnike, kakor vse društvu naklonjeno ostalo občinstvo. Društvo Je poskrbelo, da ostanejo cene običajne in da se udeleženci prisrčno in iskreno porazvedre ia pozabavajo. Kot priboljšek daleč naokrog znani «Šentpetersk3 štruklji*. Da se more našemu vabilu vsakdo odzvati, se vstopnica ne pobira. Pridite, Vam ne bo žal! Na gvtdenje pri «Tičku na gričku»! Odbor. 1369 u— Siromašna učenka je izgubila 200 Din />' iantic Pacific konzerve za kosilo, ob* stoječe iz kurje juhe. sardink, kuretins, graha, makaronov, čokoladne torte in jabolčnega kompota ali iz grahove ju« he. race, teletine, biskvitov s cremo in ananasovega kompota ali iz pomido* rove juhe, svinjine z grahom, sadnega kruha in marelčnega kompota. Lahko si naročite tudi kosilo iz goveje juhe z zelenjavo, slanine s papriko, roast« beafa z zeleno čebulo, biskvitov z j a« godovo cremo in pomarančnega kom* p0ta — vse seve v konzervah. Da se olajša gospodinjam delo, so v kuhinjskih knjigah na razpolago šte« vilni recepti teh kraljevskih obedov. Poleg tega ima skrbna gospodinja v priloženi tabeli vsa potrebna navodila, tako da običajno često zelo naporno in dolgočasno kuhinjsko delo odpade. — Podjetje gre odjemalcem v vseh ozirih zelo na roko. Če torej izračunamo, ko« liko truda in časa je treba, predno se skuha navadno kosilo, se lahko prepri* čamo, koliko dela in denarja prihra* nijo ameriške gospodinje s tem, da jim pripravlja kosilo in večerjo to* varna. Za ta prihranek na času, delu in denarju je treba sicer žrtvovati tisti fini okus in prijetni vonj poedinih jedil, ki ostane večna zagonetka domačih kuhinj stare evropske šole, vendar pa pomenijo konzerve v kuhinji znatno olajšavo gospodinjstva, kar je tudi ze* lo važno zlasti v postnem času, ko se mora žena dan za dnem potiti v kuhi* nji, dočim je takoj ogenj v strehi, če ni kosila na mizi, ko prestopi mož prag domače hiše. Naši možje bi morali v šolo k Amerikancem. da bi se naučili ceniti gospodinjsko delo in prizanašati ženam pri kuhinjskih poslih. 4.) Kostum za golf v obliki razporjene plaščne obleke iz črtastega frothierja. Krep.....* Din 375— Etamin . ... ž Din 280--Svilene . ... ž Din 480'— Poglejte si brezobvezno 1 P, Magdic, Ljubljana. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooooacoa Konzerve v kuhin ji Nedavno se je pojavila v ameriških novinah slika žene « reformatorke, pod njo pa poročilo o njeni turneji, na ka> teri je predavala v konservativnih žen« skih klubih o novem načinu kuhe. Ta ženska je na čelu pokreta, ki skuša ameriškim gospodinjam olajšati delo v kuhinji, češ da je kuhinja kraj, kjer se odpirajo konzerve. Za nas pomeni kon« zerva še vedno nekaj manj vrednega menda zato, ker so bile konzerve meu vojno identične s smrdljivim gula/em. V Ameriki je pa konzervna industrija zelo razvita. Pomislimo samo ia zna« menito podjetje A. P. (Atlantic Paci* fic), ki ima v Zedinjenih državah nad 18.000 trgovin. Vodstvo tega ogromne« ga koncema namerava otvoriti letos nadaljnih 2000 trgovin, tako da se bodo prodajali izdelki Atlantic Pacifica v 20.000 trgovinah. Samo v Bostonu je teh trgovin nad 800. Uslužbenci tega podjetja tvorijo celo armado. V vsaki trgovini sta po dva ali trije. Njihova Esperanto Francoska vlada m esperanto. Na medna« rodni konferenci za uporabo esperanta v tr« govini in na znanstvenem polju, ki se je vr» šila od 14. do 17. maja v Parizu, je zastop« nik francoske vlade izjavil, da njegova vlada priznava esperanto kot živ jezik in da bo o priliki konference Univerzalne telegrafsko unije, ki se bo vršila septembra t. L v Pa« rizu, najtopleje priporočala isti sklep osta« lim državam. Dejstvo je važno zato, ker se je do sedaj plačevala za esperantske tele« grame ista pristojbina kakor za šifrirana pi« srna. Mednarodna unija radiotamaierjev je na svojem prvem kongresu o Binkoštih v Pa« rizu sprejela naslednje sklepe: 1. Unija ugo* tavlja velike težkoče, ki jih povzroča raz« ličnost jezikov v mednarodnih odnošajih in priporoča zato študij in uporabo esperan« ta kot pomožen jezik v mednarodnih radio telefonskih objavah in razglasitvah. 2. Isto priporoča za radiotelefonske objave v slu« čajih, da se stranki ne moreta sporazumeti v nacijonalnem jeziku. 3. Kongres sprejme esperanto kot svoj mednarodni pomožni je« zik, ki ga uporablja zraven nacijonalnih jc« zikov. Esperanto na japonskih univerzah. Dočim se je pri nas v Evropi šele vršila konferenca za. uporabo esperanta na znanstvenem polju, prihajajo iz Japonske poročila, ki jasno pri« čajo, da vedo Japonci ceniti ogromno prak« tično vrednost mednarodnega pomožnega jezika. Naj sledi nekaj primerov iz medicin« ske fakultete: Prof. dr. Seiho Niši na to. kijski univerz: je pregovoril študente, da rabijo v anatomiji esperantske termine in ne več nemških ko do sedaj. Dr. Tomosabu* ro Ogata, profesor patologije, je izročil le« tos dijakom skribta v esperantu. Tudi v farmakologiji so uporabljali dijaki nemški vodič, toda prof. Hajaši in Tamura sta iz« dala knjigo v esperantu in dijaštvo se mo« ra hočeš nočeš učiti mednarodnega jezika. Ker izdajajo profesorji tudi kolekcijo raz« nih referatov in disertacij, je jasno, da se splača našim medicincem učenje otroško la« hkega esperanta že samo zato, da lahko za« sledujejo razvoj japonsko medicine. »No da--« je nadaljeval Luga- novič apatično in nezmiselno ... Midva, Nina Serg.ieievna. imava povsem raz-liče nazore. Ne znam niti polovice tega, kar znate vi. Samo zdihovati in fantazirati. tega nočem, ne znam!... Sluga pokorni!... To si lahko privošči samo vaš Kolja Vjazovkin, jaz pa ne!... Kaj ima s tem opraviti Kolja?... smešno in glupo je vse, kar govorim — mu je rojilo po glavi, toda svojih besed ni znal brzdati. »To je vendar vaš dragi vitez? To Je vaš častitljivi ženin!... Ta gotovo nima poguma, da bi vas pred svatbo pobožal po ročici. Res je malo podoben koštrunu, pa to ie samo na videz... oh!« Nina ga je pogledala s široko odprtimi očmi, kakor da ga sploh ne pozna. »Kaj me gledati tako debelo?... Mar ni res, da je podoben koštrunu?« Luganoviču se je jezik zapletal. Bil je ubog in smešen, kar je čutil najboljše sam. t* »Moram se požuriti... Pojdiva!.., je dejala Nina, trpeč v duši skupaj z njim. »Oh! prosim!... Dovolite, da vas spremim?« je deial Luganovič s posmehom, v duši Da mu ie divial obiro. Zanimiva drama V Londonu igrajo te dni z velikim uspehom novo dramo Johna Coltona in Cle-mence Randolpha — »Dež«. Ta drema je za nas zanimiva ne le kot literarno delo, nego tudi kot odmev vseh sprememb, ki so nastale v angleški družbi po vojni. Pred vojno b: bila taka drama na angleškem odru nemogoča. Občinstvo bi hodilo v gledališče zato, da razmišlja o »problemih«. V življenju je že itak dovolj bridkosti in težav, pa bi bilo nespametno, še plačevati zato, da človek vidi na odru nekaj. kar mu nudi na vsakemu koraku življenje samo. Tako je stališče povprečnega Angleža. Problemi naj se rešujejo v novinah, v knjigah in v parlamentu, ne pa v gledališču. In če je bil povprečni Anglež sploh za dramo, je morala imeti ta drama dober konec. Anglež je organično mrzil vse probleme in zato Ibsena na odru nI mogel trpeti. Od vseh problemov je prenašal na odru edino ljubezen, pa tudi tu je imel svoje želje in zahteve. Ljubezen na odru se je morala strogo držati tradicij. Gorje avtorju, ki bi se ne držal šab-lonskih predpisov! Njegovo delo so listi takoj raztrgali in oborožili občinstvo proti avtorju tako, da do vpriziritve sploh ni prišlo. «Waste» Grenwilla Barkera je morala takoi do nrvi vnrizoritvi iz repertoar- ja, ker se konča s samomorom in ker je v tej drami opisano nedovoljeno razmerje med odličnim poiitičn:m činiteljem Trabo (javnost je smatrala, da se skriva za tera Junakom sam ministrski predsednik) in mlado ženo Emo. To razmerje uniči Trab-lovo politično karijero in povzroči celo njeigov samomor. Pred desetimi Isti angleško občinstvo ni hotelo gledati »groznih prizorov«, v katerih so ljudje igrača strasti in plačajo to često z življenjem. Danes pa igrajo v Londonu z velikim uspehom kr>mad, ki bi ga lahko primerjali z Anatole Franceovim delom »Thais«, pre-nešenim v današnje razmere. Glavno dejanje drame »Dež« se godi v osamijenem hotelu na nekem otoku Tihega oceana med deževno sezono, ko pokrivajo nebo črni oblaki, iz katerih neprestano lije dež. »Pa-fmic« v igri ni puščavnik. nego škniski misijonar Davidson, čigar pobožnost je mračna kakor noč in neizprosna kakor smrt. Taki fanatiki govore v škotskih mestih ob nedeljah s prižnre tako prepričevalno o peklensk;h niukah, da možie prebledevajo, ženske pa morajo v omedlevici nositi iz cerkve. Pridigarji neusmiljeno obsojajo človeške strasti zlasti spolni nagon, v katerem vidijo vso oblast peklenskih duhov nad človekom. »Thais« igre je ameriška prostitutka Sadie Thomsonova. kl )e po-beenila lz lavne hiše v Hondulu. Pri tem je kršila zakon ift jo čaka ječa, če se povrne v Ameriko. In Davidscn jo skuša spreobrniti. Spočetka vse grožnje s peklenskimi mukami nič ne pomagajo, pozneje si pa grešnica ped vplivom deževnega vremena in Davidsonove prisotnosti spo-kori. Odpotuje v San Francisco, da pride v ječo in zasluži s trpljenjem odpuščanje grehov. AH ko je *enska že spreobrnjena. postane fanatični misijonar žrtev strasti. S prostitutko preživi noč, zgodaj zjutraj pa odide na morsko obclo, kjer si z britvijo prereže grlo. Ta tragični dogodek zelo pretrese spokorieno grešnico. »Vsi ste enake svinje,« kriči na naslov moških. Vrne se k svojemu prvotnemu poklicu in s tera jc drama končana. V drami Je pa še ena »delujoča oseba« — tropični dež., ki med vso igro neprestano šumi po "železni strehi hotela kakor zla usoda. Dež je monoton kakor življenje, tako da ie. naslov drame simboličen. Z umetniškega stališča ne najde kontinentalni čitatelj v Igri nič posebno originalnega, če odštejemo eksotične okolnosti. Avtorja sta posneia snov tz romana ameriškega p*satel]a Somerseta Maughama. Originalno Je, da je ta drama sploh prišla na oder ln da je imela uspeh na angleškem odru. Prejšnja angleška drama misijonarju sicer ni zapirala vrat na oder, toda njegov nastop Je moral biti v sklada s šablon skim i predpisi. Misijonar je bil entuzijast, idealist in poosebljeni angel. V starih dramah iz 18. stoletja je nastopal včasih tudi milijonar - hinavec, goljuf, Balantač lz Oolar-jeve »Vdove Rošlinke«, pa tud- to Je bilo šablonsko. Zdai stopa na angleški oder prvič misijonar - fanatik, k; mrzi spolni nagon, pa mu vc-ndar tudi sam podieže. Kot dosledni fanatik mora seve izvajati iz svojega padca posledice. Kdor pozna angleške razmere, se mora čuditi, kako Je prišla na odeT ta drama. Do zadnjega časa Je bilo izključeno, da nastopi na angleškem odru prostitutka. Socijalno zlo je angleška literatura tako skrbno prikrivala, da v predzadnji izdaji Bri-?n?ke enciklopedije izraza prostitutka sploh ne najdemo. Angleška Je zelo spretno re-§*la socijalne in politične probleme v parlamentu, ni pa hotela Imeti z njimi opravka v književnosti. Zlasti ne na odru. Zdaj po vojni se je vse to izpremenilo. Proti odebefosti deluje s kolosalnim usoehom samo .Vilfanov čai\ Dobi vi se v v^eh lekarnah ln drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vi fan, Zagreb, Ilica 204. KffiKIHBSFSSHSiSHSaS Naša mala letovišča Žirovnica na Gorenjskem Žirovnica pri Jesenicah ima eno najlepših leg na Gorenjskem. Za vasjo kraljuje veličasten Stol (2255 m) obdan od drugih ponosnih orjakov. Žirovnica ima postajo in poštno-brzojavni urad. Kdor je bil enkrat tu na letovišču, vzljubi kraj ter pride še vedno rad. Kdor hoče vdihavata čist gorenjski zrak, bo prišel v Žirovnico ali njeno okolico kjer je na razpolago še dovolj lepih in snažnih sob. Postelja stane dnevno od 10 do največ 13 Din, tudi hrana je razmeroma poceni. V gostilni gospe Marije čop stane cela oskrba od 35 Din dalje. Dobra kuhinja, velik senčnat vrt pri kolodvoru. Znani sta tudi Svetinova in Kržišniknva gostilna. Žirovnica je pripravno izhodišče za izlete na Stol, Zelenico, Vrtačo, Begiir.jščico itd., pa tudi v Begunje, Lesce, Radovljico, na Bled in Jesenice, kamor nikamor ni mnogo nad eno uro. Do Vrbe, Prešernovega rojstnega kraja, je le 15 minut, ravnotako tudi do umetnega jezera, rezervoarja završniške elektrarne. Dovje ori Mojstrani Vas je oddaljena 15 minut od železniške postaje, ima lepo planinsko lego in tvori Izhodišče za izlete v Triglavsko pogorje. Na razpolago je več sob po nizki ceni. Go-stilničarka ga. Krista Abruč, v Dovjem št. 50, ima na razpolago dve sobi, vsaka po 2 postelji, kuhinjo s štedilnikom, a brez posode. Cena za eno sobo z dvema posteljama Je brez pospravljanja 500 Din, s pospravljanjem 600 Din, z uporabo kuhinje 50 Din za sezono. Gostilna Železnik v Dovjem, čije lastnica je ga. Matilda Janša, ima za tujce vilo z desetimi sobami in kopalnico. Soba z dvema posteljama stane 20 Din, z eno posteljo 10 Din, celodnevna oskrba s prenočiščem 50 Din, posamezno pa: juha 2, pečenka 13, govedina 9, prikuha 2, močr.ata jed 5 Din. Po informacije se obračajte na naslova, ki sta navedena v članku. Št. Jurij ob južni železnici Prijazen trg tik ob glavni železniški progi Ljubljana—Maribor. Lepa, idilična lega. Krasni sprehodi po travnikih in gozdovih. Do Celja, kjer so slovite kopelji v Savinji, samo 15 minut po železnici. Ugodne zveze z Rogaško Slatino. Na razpolago so lepe meblovane sobe, skoro vse s porabo vrta. Gostilne so dobre, cene povsod nizke. Pojasnila daje iz prijaznosti g. Franc Praanseis, Št. Juri) ob juž. žel. Omišai j na otoku Krku Omišalj je kot kopališče in letovišče postal mnogim, zlasti pa Slovencem, priljubljen kraj, ki ga stalno posečajo vsako leto, četudi za tujski promet še ni popolnoma urejen. Omišalj leži na severni strani Krka nasproti Reke. Me? sto samo ne leži tik morja, ampak vrh skale 70 m visoko nad morjem, da je "bliže Bogu», kakor pravijo domačini. M rimski dobi je bil Omišalj pod ime« nom Fulvium in pozneje Castellum musculum glavna trdnjava Rimljanov v severnem Kvarnerju, za Frankopa« nov, ki so bili lastniki otoka Krka, pa je bila njihova močna trdnjava, ki je čuvala otok. Omišalj šteje danes približno 2500 prebivalcev. Na severnovzhodni strani ima otok Krk kraški značaj, medtem ko je na južni strani precej pogozden. Polja je razmeroma precej ter je rodo« vitno. Krk rodi v glavnem žito, sadje in vino. Pod Omišljem se proti morju razprostirajo cele šume plodnih oljk. Zelo slovi omišaljski ovčji sir. Prebi= valstvo živi v razmeroma dobrih gmot« nih odnošajih, in sicer največ zaradi tega, ker živi nad 1000 moških v Ame« riki, od koder pošiljajo v domovino prislužene dolarje. Klima je ugodna in zdrava. Malarije Omišalj ne pozna. Z Omišlja je lep razgled, kakršnega nima ves Kvarner. Kadar je jasno, mo« reš razločevati z Omišlja posamezne hiše na Sušaku, Reki in v Opatiji. Na zapadu vidiš ponosno Učko, na drugi strani zopet kršni Velebit. Pred teboj se valovi čisto sinje morje, polno ča« robnega življenja. Zlasti lepo je videti zvečer ladje «svečarice» na ribjem lo« vu. Vse odseva v morju luči, nebo je posuto z zvezdami, mesec sije, v dalja« vi pa se svetlikajo luči Sušaka, Reke, iVoloske in Opatije. Na desni, kjer se dvigajo v višino kraška brda, vidiš ka« ko se vzpenja razsvetljeni, na tisoče isker sipajoči vlak v smeri iz Sušaka proti Bakru. Razgled je naravnost ve« ličasten in kadar si na «Dupcu», na omišaljskem Belvederu, se ti oko ob lepih, mehkih poletnih večerih ne more izpred kapelice sv. Antona nagledati čarov morja in okolice. Prsa se ti širi« jo, ko vdihavaš sveži morski zrak, po« mešan s prijetnim vonjem, ki ga pri« naša lahen večerni vetrič. Tujci priha« jajo in se ne morejo načuditi krasoti, s katero ie obdarila narava Omišalj. Domačini so precej konzervativni in še danes ne znajo izkoristiti položaja svojega kraja, dasi vidijo pred nosom razvoj ostalih primorskih mest, ki ima« jo veliko manj ugodne pogoje za raz« voj. Omišalj je naravno kopališče, le« tovišče in prezimovališče. Tudi izpre« hodi po polju so prijetni. Nadvse pa so prijetni kratki izleti v okolico, bodisi z vozem po kopnem ali z ladjo ob obali. Zveza s Sušakom je dobra, ker vozi redno parnik vsak dan tja in nazaj. Morje je za kopanje zelo pripravno. Iz Omišlja do morja je pet minut, nazaj pa deset minut. Gostom zelo dobro postreže gostilničar Jedrli« nič (gostilna «Murvan»). Pri njem se dobi za dnevnih 50 Din soba in popol« na prehrana, ljubitelji dobre kapljici pa dobe izvrstno vino po 8—10 Din. Radi ugodnosti gostov namerava zgra« diti ob morju lopo, v kateri bi opoldne obedovali, da bi jim ne bilo treba ho« diti iz kopelji v vročini navkreber v mesto. Pripomniti je tudi treba, da se dobi v Omišlju dobra pitna voda. Ako bo občina storila potrebno za večjo udobnost občinstva, se obeta Omišlju lep razvoj. Čim se izvrše gotove adap« tacije kopališča itd., bo Omišalj goto« vo zaslovel kot eno najlepših naših primorskih kopališč. Kdor ljubi mir in samoto, nemoteno kretanje in občevanje, kdor hoče uii« vati krasoto narave, solnca, zraka in morja, bo našel vse to v Omišlju. Aleksandrovo na otoku Krku Med mala letovišča na našem sinjem Jadranu spada tudi prijazno selo Aleksandrovo v lepem morskem zalivu z malim, lepo zaraščenim otokom Košljunom Bilo je dosedaj kot letovišče malo znano, še-le v lanski sezoni so v precej obilnem številu začeli posečati ta ljubki kraj Slovenci, tako da se je ustanovMa v mesecu avgustu tu pravcata »slovenska kolonija«. Ko so domačini spoznali, da nam ugajajo tako prijetni kraj, kakor dober zrak. osobito pa še prijazni ljudje, so začeli z vso marljivostjo delati na to. da nudiio gostom kolikor mogoče vel;ko udobnosti. Dočim je bil lansko leto v tem oziru nekak začetek, moram letos z veseljem ugotoviti ter priznati, da so tukajšnji domačini storili vse. da pripravijo gostom prijetno bivanje v svoji sredi. Zgradili so lepo in veliko kopališče ki ga menda na celem otoku ni enakega. Pri tem se niso strašili niti materijeinih stroškov niti truda: kajti pri gradnji so brez izjeme delal' vsi, kadar jrm je dopuščal čas in niso imeli nujnega posla na polju in vinogradih. Tu se kopa človek lahko brez skrbi, ker je plika voda, dno posuto s finim, drobnim peskom in celo kopališče zavarovano proti velikim valovom z nas;pom iz betona. Ker se po kopaniu in solnčenju prav dobro prileze kak prigrizek ali hladna pijača, je podjetni domačin Niko Žic sezida! lepo vilo »Luciio» v bližini kopališča, kier ima restavracijo, kavarno, kakor tudi celodnevni penzijon. Vila ima 9 jako prijaznih čistih, lepo opremljenih sob, ki so letoviščar-jem na razpolago. Razume se. da ima tudi izborno kuhinjo in kar je poglavitno, osobito za uradniške sloje, jako zmerna cena Celodnevna oskrba, t. j. zajutrek. kosilo, iužrna in večerja ter soba z 1 posteljo stane skupno 60 r>;n, sobe z verando in razgledom na morje ter hrano pa 70 Din. Poleg tega nud; lastnik gostom mrzlo pivo, pristno, domačo kapljico (krško vino), limonado, malinovec, izborno kavo, sladoled itd. V slučaju, da komu bolj ugaja privatno stanovanje, domačini tudi temu jako rad' postrežejo z lepimi in snažnimi sobami po zelo zmernih cenah". Ob obali se vije lepa pot. celo uro hoda od začetka zaliva do sv. Dunata. kjer je znamenita rimska kapela iz 3. stoletja. Komur bolj prija čolniček, temu je radevolje ustreženo, da se popelje na otoček Košljun ali pa v staro frankopansko mesto Krk, ki ima marsikaj zanimivega. Kdor si hoče izbrati za svoj oddih kako mirno in ceno letovišče na morju, ta si za mal denar tu lahko privošči isto ali še bolje, kot v marsikakem drugem, dragem kopališču. V. G. 0 p o go iih za uspešnejši razvoj tujskega prometa Veselje do potovanja ima v večji ali manjši meri skoro vsak človek. Mogoče smo to lastnost podedovali iz onih davnih časov, ko so naši pradedje še živeli kot nomadi. Poleg skrbi za vsakdanji kruh se ie že od nekdaj pojavljala duševna potreba potovanja. V starem veku so ljudie delali dolga potovanja, da so obiskovali slovita svetišča. Versko navdušenje in veselje do pustolovščin Je bil glavni poved križarskih vojsk. Pozneje je postala Italija domovina renesance, želja in cilj potovanja vseh' izobražencev. Kakih sto let sem pa je tega, kar so začeli potovati ljudje iz zanimanja za naravne krasote in iz potrebe po počitku. Planine, katerih so se, narodi v starem in srednjem veku silno bali, so dobivale čimdalie več posetnikov. Potreba poseča-nja kopališč in letovišč se je pričela šele v minulem stoletju. S kulturnim napredkom naroda se razvija tudi niegova potreba po potovanju za zabavo, ki Je rodila takozvani tujski promet. Tujski promet prinaša pokrajinam in državam mnogo denarnih' dohodkov, ki služijo v kritje številnih izdatkov. Najboljši dokaz za resničnost te trd:tve nam nudita Švica in Italija, kjer živi skoro tretjina prebivalstva od tujskega prometa. Da se more tujski promet uspešno razvijati, je treba, da se izpolnijo gotovi sploš-1 pogoji. K tam pogojem prištevamo predvsem: lahko dosegljvost potnega cilja, dobro nastanjenje in preskrbo, varnost življenja in lastnine, udobnost na potovanju In pri nastanjenju, zabavo In razvedrilo — skratka: dobro potovanje in prijetno bivanje. Od izpolnitve teh pogojev zavisi privlačnost obiska gotovih krajev in dežel. Dobre prometne ni življenjske razmere pospešujejo dotok tujcev, slabe ga pa ovirajo. V vseh državah", ki so navezane na tajski promet, so se ustanovile ofic!Jelne institucije, Katerih' namen je, potom živahne reklame privabiti čimvečje število tujcev v deželo, d«krv*8 vUiaJuo na izMRtnja prometnffi svez, dajati točne in zanesljive teformad Je potnikom ter ▼ nentali meri skrbeti za pobudo ia navodila hotelirjem, gostilničarjem, trgovcem In obrtnikom glede postrežbe in občevanja s tujd. Sicer le velike važnosti, da se posreči v sezoni dotok tujcev povečati, vendar Je še veliko večje važnosti, da se tojcu z vsemi mogočimi sredstvi omili bivanje v deželi tako. da bo isti sam delal reklamo za kraj, v katerem Je prebival. Z nevljudnost/o, nepostrežtjivostjo tn pretiranimi cenami se zagreni tujcu čas njegovega oddiha pri nas. Hotelirji, gostilničarji in zasebniki, ki oddajajo tulcem hrano in stanovanja, kakor tudi vsi drugi, ki imajo direktno zaslužek cd tujca, naj se vedejo vedno in v vsakem oziru skrajno vljudno in p^iiazno napram niemti, skušajo naj mu nuditi za minimum 'zdatkov — maksimum udobnosti. Naši tuj-sko-prometni interesenti morajo tako v svojem lastnem, kakor tudi v interesu ce-lokupnosti gledat; na to. da ne bodo ravnali s tujcem, od katerega so odvisni in ki jim prinaša težke denarie, slabše k^t se to godi v drug:h deželah Prehrana b"d! so-Vdna in raznovrstna, gleda naj se p"sebno na snago pri jedilnem orodlu in posodi postrežba bod; točna in vljudna, ne preveč hladna, pa tudi ne preveč vsiljiva. Uslužbenci nai imajo strog nalog javiti gospodarju vsako, tudi naimanišo or:'ožbo bodisi glede prehrane, kakor tudi glede postrežbe. — V s'učaju, da Vake stvari ki jo zahteva gost. ni dobiti v domači hiši. nai se «kuša dobiti od drugod: napačno bi bilo. "a kra^komalo odnravitl. češ tega pa nimamo. S tak'm postopanjem b' gosta overili, da smo zanikarni in da nam ni dosti mar. je !i gost zadovoJien ali ne. V sobah naj vlada največja snaga; če se pojavi kak mrčes, treba ga nemudoma zatretL Posteljnina bodi snažna in neraz-trgana, sobna oprema, četudi preprosta, bodi lična in pripravna; skrbeti je posebno za to, da ima tujec vedno dovolj sveže vode na razpolago. Razvajenim gostom treba so» bo opremiti udobnejše, saj isti tudi radi plačajo višje cene, samo da ne pogrešajo udobnosti, katere so vajeni doma. Posebno kočljiva zadeva pri tujskem prometu je višina cen. Potrebno je, da zna interesent tuiskega prometa previdno in pravilno kalkulirai cene, da iste ne bodo ne previsoke, ki bi tujca pregnale, a tudi ne prenizke, da bi ogrožale obstanek podjetja. Pretirane ccne pogosto preženo tujca, ga privedo do tega, da dela nasprotno reklamo, mesto da bi drugo leto privedel s seboj novih gostov, svojih prijateljev. Vpo-števati je treba tudi, da bo konkurenca vedno hujša. Za postrežbo tujcev namenjeno osebje mora biti v svoji stroki izborno Izsclcm ter navajeno občevanja z inteligentnimi ljudmi; ono mora biti, vsaj v večjih pod-ietjih, zmožno govoriti vsaj dva svetovna Jezika, ker bi bilo abotno zahtevati od dru-gorodnega tujca, naj se radi nas v kratkem času priuči našega jezika. Skrbeti je tudi za to, da tujec dobi točne podatke glede poseta naravnih krasot in drugih zanimivosti v okolišu, za daljše Izlete pa mu preskrbimo vodnika. Pri prljcvljenju in odjavljenja tujcev se mora postopati skrajio obzirno ln diskretno: vse tozadevne formalitete naj opravi po možnosti najemodajalec sam, da prihrani gostu neprijetnosti občevanja z oblastmi, | ter 'da prepreči Čakanje to prerekanje. Pri dopotovanjn in odhodu naj se gleda na to, da ima tujec čira manj posla z odpravo prtljage in z nabavo voznih listkov. Skrbi naj se za udoben dovoz in odvoz. Kdor ima v sezoni polno gostov, naj se ne prevzame radi tega. V predsezoni in po končani sezoni je treba cene nekoliko znižati. Vsak gost mora biti natančno informiran O višini cen, da se izključi vsaka zlo- raba od strani osobja v tem oziru. Zelo važno je, da se vpliva na domače prebivalstvo, naj se vede napram tujcem vljudno in prikupljivo, da ne bodo imeli vtisa, da bivajo med nekulturnim ljudstvom. Ako gost spozna, da strenrmo za tem, ustreči vsaki njegovi tudi najmanjši želji, nam bo hvaležen, ter se oglasi tudi v bodoče pri nas. S tem se dela najceneja. pa tudi najuspešnejša reklama. M. P. Šestdeset let Društva češkoslovaških inženjerjev V Pragi se je vršil od 20. do 24. t. m. jubilejni kongres češkoslovaških inženjerjev. Društvo se je razvilo iz neznatnih po-četkov; pobudo k inženjerski organizaciji je dal leta 1865. praški arhitekt J. Turba. Prvotno je bilo društvo utrakvistično, v začetku je bilo skoro bolj nemško, kajti takrat so bile razmere take, da nI bilo mogoče misliti takoj na ustanovitev izključno češkega društva. Šele v osemdesetih letih je nastopila mlajša generacija, zlasti inž. Voj5ček. Stanj ek hi Materna, ki so skušali društvo reorganizirati v narodnem duhu. Prof. dr. Miroslav Tyrš je predlagal na odločilni seji društvenega predstavništva dne 17. marca 1883, da se naj društvo izpremeni v češko društvo in od tedaj je razvijalo društvo svoje delovanje že izključno v prospeh češkega naroda. Praško društvo je bilo sicer največje in dolgo tudi edina orgamzacija čeških inženjerjev, a ni imelo značaja osrednjega društva vseh čeških Inženjerjev. Sele po prevratu v samostojni češkoslovaški državi je proniknila misel združiti vse češkoslova- ške inženjerje v eno samo mogočno društvo, ki bi dostojno reprezentiralo ta važni del češkoslovaškega naroda. Danes je društvo češkoslovaških inženjerjev priznano kot vsedržavna organizacija. Ima 4000 čianov in 12 odborov. Za šestdesetletnico je društvo izdalo publikacijo »Šestdeset let delovanja Društva češkoslovaških inženjerjev«. Po slovanskem svetu Nazadovanje boljševiškega vpliva pri kozakih Moskovska »Pravda« piše. da je začel vpliv boliševiške vlade v vseh pokrajinah bivših kozaških vojsk pojemati Zlasti se io opaža na ozemlju Dona. Ku-bana, Tereka in Orenburga. V vseh teh pokrajinah se je začela zbujati politična aktivnost bogatejših korakov. To se posebno kaže v okrepitvi odpora proti komunistom, ki ie začel polagoma prodirati tudi v revnejše sloje na deželi. Imovitejšj kozaški sloji kažejo povsod tendenco, izrabiti popuščanje strogega sovjetskega režima med kmeti in potisniti komuniste posebno iz gospodarskih ustanov, a najboli iz kmetskih zadrug. Tega odpora kozakov so v prvi vrsti boljševiki sami krivi, ker so v svoji protiverski gonii preveč predrzni in se kmetskemu prebivalstvu s tem najbolj zamerjaio. »Pravda® opominja sov-jete. naj bodo pri protiverski propagandi bolj previdni in naj se poslužujejo bolj naravoslovja. Popolnoma zgrešeno ie, da tako brezmiselno preganjajo duhovščino, ki ima med ljudstvom tako veliko zaslombo. List predlaga tudi. naj bi si sovjeti skušali predvsem pridobiti zase boja-željno kozaško mladino in uvrstiti učence v organizacijo »mladih ljenincev«, ki so nekaki komunistični skavti. Češkoslovaška ustava — obrazec mo-dcnie ustave za Južno Ameriko. List »El Mercurio», ki spada med največje južnoameriške dnevnike ter izhaja v Santiagu, je objavil nedavno članek z naslovom »Izvršilna moč v Češkoslovaški ustavi«, kjer silno hvali češko ustavo koi vzor modeme konstitucije. Ker datira čilska republikanska ustava žc iz 1. 1833 ter je še vedno v veljavi, dasi ne odgovarja po duhu današnjemu času, je iskala čilska vlada že več časa moderno konštitucijo, katero bi lahko privzela. Sedaj jo ie našla v češkoslovaški ustavi. Republika Čile je pred časom prosila češkoslovaško vlado za par izvodov njene ustave. Čilski pravn'ki in novinarji sedaj izjavljajo, da je češkoslovaška kon-štltucija prav primerna za moderno republiko in da bo praktično uporabljena pri novi ustavi v nj;hov! domovini Karel čapek resigniral na članstvo Češke Akademije. Češki pisatelj Jar. Hilbert je svojčas predlagal, naj se sprejmejo v literarni odbor Češko znanstvene Akademije mlajše moči, da bi na ta način zavladal v zavodu nov duh in novi pravci. Radi tega Je bilo ponudeno neko izpraznjeno mesto v Akademiji mlademu pisatelju Karlu Čapku, ki pa je na ponudbo resigniral, rekoč, da priznava prednost v tej zadevi drugim za-služirm možem češke kulture: Petru Bezru-ču, Karlu Tomanu In FTanJu Šranrku. Ta Čapkov korak je napravil na češkoslovaško javnost najboljši vtis. Es-ka » Jogo S Torpedo J Bianchi so le najboljia ti nalcenefe pri Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi na domesfnl deli In oprema. J. Goreč K lanski in letošnji vremenski katastrofi Vremenska situacija dne S. avgusta leta 1924. zjutraj. Vremenska situacija dne 18. junija leta 1925. zjutraj. Slika kaže vremensko situacijo v Ev« ropi na dan 18. junija zjutraj, to je onega dne, ko je popoldne in zvečer zadela vremenska katastrofa gornjo Po. ljansko dolino in ji povzročila tako ogromno škodo, istočasno pa z velikan« skim nalivom, ponekod s točo, oško« dovala tudi mnoge drrge kraje v zapa« dni. Sloveniji. Druga slika kaže vremensko situaci« jo zjutraj dne 8. avgusta 1. 1924., to je oni dan, ko se je potem zvečer dogo« dila še mnogo strašnejša katastrofa v hribovju med Polhovim gradcem. Škof« jo Loko in Medvodami, najbolj v doli« nah Ločnice in Hrastnice. Obe karti ste dnevno vremensko po« ročilo dunajske meteorološke centralc. Že na prvi pogled se vidi, da je bila razooreditev zračnega tlaka v obeh slučajih zelo slična. Na zapadu visok zračni tlak (na karti označeno njegovo središče s črko H), na severu (označe. na na karti s črko T) glavna depresija, v katero stremi zrak od vseh strani, a na jugu, južno od Alp še ena depresija, toda manjša; ta je na vremenski karti od 8. aveusta 1924. naznačena, na karti preteklega četrtka pa je le naznačena s smerjo vetrov in z vzbočenim potekom izobar. Izobare, to so ukrivljene, delo« ma okrogle črte, narisane povprek Ev. rope; vežejo one kraje, ki imajo enak zračni pritisk; številke, vpisane ob njih, kažejo višino tlaka. Puščice kažejo smer vetrov, a številke poleg krajev pomenijo višino temperature v onem kraju, in sicer v jutranjem času. Kadar nastopi razporeditev zračnega tlaka, kakor jo kažeta slikL in z nio združena razporeditev toplote, nastopi« jo izredni vremenski pojavi v naših krajih, nevihte, viharji toča itd. Glavni vzrok vremenskim izrednostim je v naglih spremembah toplote, v preurnem mešanju različno toplih zračnih plasti. Pred vremensko katastrofo je vladala najprej topla in vlažna zapadna zračna struja; vremenski preobrat je prišel, ko so dospele do nas hladne zračne plasti, ki jih je na zapadni strani glav« ne depresije sever pritiskal proti jugu, pri nas po ovinku okrog Alp, potem pa tudi čez Alpe same. Kakor velikanska zagozda se je tlačil hladnejši in teJji severni zrak pod toplejšega in lažjega ter ga odrival od tal v višine; pri tem nastajajoči vrtinci so močno mešali zrak in pri stiku različno temperiranih ola* sti so nastali n visiloviteiši nalivi ii Ohrida in Bitolja 14« V Bitolju II Bitolj se bistveno razlikuje od Skop-ija. Skoplje je mesto življenja, napredka. bodočnosti, Bitolj je mesto preteklosti, propadanja ali vsaj stagnacije. Ne le po glavnih, marveč tudi po mnogih stranskih ulicah se vidijo eno- do dvonadstropne hiše povsem evropske vna-niosti. Vse te hiše pa so iz predvojne dobe, izpred leta 1912; v vsem Bitolju nisem videl niti ene večje hiše, ki bi bila zgrajena po L 1918. Bitolj, kakor stoji danes, je torej nastal že v turški dobi. Da. to so bili časi zanj! Mesto, ki je moglo pod turško upravo toliko napredovati, ni bilo brez pomena. Spravilaga je pokoncu trgovina, ki so je imeli v rokah največ Grki in pod grškim vplivom stoječi Cincari, potem seveda tudi židje, Macedonci. najmanj Turki. Dalje ie bil Bitolj imeniten kot glavno turško vojaško taborišče. Bitolj ie bil nekako v centru Macedonije, ki so jo neprestano vznemirjali upori in komitske akcije. prihajajoče do sem od bolgarske, srbske in grške meje in križajoče se baš tu kar najsovražneie. Bitolj je bil v bližini vedno '.lemirne Albanije in tudi ne daleč cd grške meje. Za Makedonijo sroti Albancem in proti Grkom ie Tur-čiia baš v Bitolju vzdrževala ogromno množino vojaštva; bitoljska garnizija ie štela vedno 10.000—20.000 vojaštva in je bila ena največjih v vsej Turčiji. Tu se je nahajal ves čas močan častniski zbor. kar gotovo ni bilo v kvar trgovini. Kdor se je količkaj zanimal za novejšo politično zgodovino, se spominja, ia pomeni pričetek vseh prekucij v Tur-čiji, pričetek modernizacije, ki je dosegla svoi višek pravkar pod vodstvom Kemal paše — takoimenovana mlado-turška revolucija, katere vodstvo sto imeli oficirji. In ta mlodturška organizacija .ie izbruhnila baš v Bitolju. Tu in v bližnjem Resnu so meseca julija !. 1908. pričeli upor oficirji, pripadajoči mlado turški tajni organizaciji, na čelu iim Enverbej, ki je služboval v Bitolju, i je bil rojen, kakor se trdi. v Resnu, dočim ie drugi poglavitni vodja, Niazi bej, vodil akcijo v Resnu. Iz Bitolja se te uporno gibanje razširilo po ostalih makedonskih garnizijah in v Solun, nato v Adrijanopolj, Carigrad itd. Vodje bitoljske garnizije so postali potem politični vodje cele turške države. Mnoge odlične oficirske družine so bivale v Bitolju; gotovo ie zanimivo, da se je Kemal paša, sedanji predsednik Turške republike šolal v Bitolju v poslopju. ki je sedaj naša gimnazija. Bitolj je dobil že 1. 1894 normalnotir-no železnico do Soluna. Še bolj nego poprej je postal sedaj središče trgovine; trgovci so prevažali preko Soluna blago iz vseh evropskih držav in ga raz-prodaiali na debelo in drobno daleč po zapadnem delu evropske Turčije. Tu je bila osredotočena osobito trgovina z evropskimi fabrikati. Računa se, da ie imel Bitolj pred balkanskimi vojnami 60.000 do 80.000 prebivalcev — znano je, da Turčija ni nikdar izvedla pravega ljudskega štetja: bil je za Carigradom, Solunom in Adrijanopoljem največje mesto v evropski Turčiji. Temu primerno ie napredovala evropejizacija vna-njega lica in življenja mestnega prebivalstva. Z balkanskimi vojnami 1912.—1913. prične nesreča Bitolja. Tekom vojne same sicer mesto ni prav nič trpelo, toda precejšen del Turkov se je izselil takoj, izginila je velika garnizija in kar je glavno: z novimi političnimi mejami je bil raztrgan gospodarski delokrog mesta. Odpadla ie bližnja grška Makedonija, odpadla Albanija, a ostala Makedonija ie pričela dobivati blago preko Skop-lia, sai ie ostal Bitolj brez železniške zveze z ostalimi deli države. Ze 1. 1914. je štelo mesto samo še 48.370 prebivalcev. Drugi, še hujši udarec je zadel Bitolj med svetovno vojno, ko se je nahajal od 1. 1916. do 1918. pod naihuišim nem-škobolgarskim artiljerijskim ognjem. Tedaj je preživel slično usodo, kakor Gorica. Prebivalstvo se je naiprej raz-bežab na vse strani po Grškem, toda kakor pri nas ie bilo tudi tu begunsko življenje naibednejše, in večina beguncev se ie raje vrnila v svoie hiše pod šrapnele in granate, nego da bi se potikala po tujini. Bitoljčan mi je pripovedoval, da si včasih po cele dneve niso upali iz hiš, tako ie bilo nevarno. Mrli-čev si niso upali pokopavati na pokopališče. marveč so iih zagrebli provizorno v kieti v hiši in šele po septembru leta 1918. so iih prenesli na pokopališče. Velika eksplozija iz 1. 1922. po zatrdilu domačinov ni povzročila človeških žrtev, pač pa znatno materijalno škodo. Leta 1921. so našteli v vsem Bitolju samo še 28.418 prebivalcev. Toliko mora človek vedeti o Bitol.iu iz nainovejše zgodovine, sicer ne more razumeti današnjega mesta. Najbednejši vtis napravijo danes v Bitolju one mnogoštevilne hiše, ki so še vedno napol razvaline. Nekaterim manjka streha in vsi stropi, tako da stoiiio le goli zidovi in prazna okna. druge so z obnovljeno streho, a brez stropov in s praznimi okni v nadstropjih, le pritličje je obnovljeno, tako da so notri prodajalne. Takih hiš je dokaj po glavnih in stranskih ulicah. Ali koliko je še prostorov in celih kompleksov^ kjer so ostali od hiš samo kupi kamenja, da raste med niimi trava. Izpraševal sem na raznih delih mesta in povsod so mi kazali take prostore. Ženska, ki sem se razgovarjal z njo ob eni takih razvalin, me je silila, nai si grem ogledat Maga-revo; tam je šele razdejanje, vse kame-nie in prah, da niti ena hiša ni ostala cela. — Magarevo ie bilo znano veliko mestu podobno, zelo obrtno aromunsko selo v okolici Bitolja. — Na južnem koncu mesta sem gledal nekdanje turške vojašnice, velikanska pravokotna po- Bitolj. slopja, istotako vsa v razvalinah, le pritlični, tuintam v I. nadstropje segajoči zidovi stoie še. Takoj zraven, v bližini kolodvora ie popolnoma razvaljeno kamenje ter opeka, vmes sklopi in kosi železia; tu se ie dogodila ona silna eks-ploziia. Malo bliže proti mestu stoii lepa, luksurijozno zgrajena dvonadstropna zgradba, še ne ometana. a z velikimi luknjami v zidu; to je bil oficirski dom, ki so ga zgradili Turki tik pred svojim porazom. Ni mi jasno, zakai niso popravili te krasne zgradbe, ki vendarle ni tako smrtno poškodovana, marveč so postavili blizu tamkaj novo nizko in majhno poslopje za oficirski dom. Tak ie današnji Bitolj. Mesto preteklosti. Stagnacija se mu pozna že na zunaj: po cestah nj živahnosti, v trgovinah ni prometa. »Za kmeta je dobro sedaj«, je dejal kmet iz okolice, »za trgovce je slabo.« Povsod v trgovinah se mi je zdelo, da čutim neko apatičnost, resig-nacijo. Tu ni nikjer onega živega zanimanja, stremečega zaposlenia. živahne podjetnosti, ki strujj po Skoplju; vse je nekako neveselo in udano v neprijazno usodo. Tam mladost, tam zdravie, tam življenje, tu — mrka skrb, izgubliena sreča. .. Težko je človeku v tem nesrečnem Bitolju. Kako bi mu bilo pomagati? Nor-malnotirna železnica do Soluna mu ne more pomagati, zlasti ne, dokler ima na sever, preko Prilepa na Gradsko samo zasilno ozkotirno vojaško železnico. Pa tudi normalnotirna železnica na Veles ali Skoplie, ki se projektira z nadaljevanjem do Ohrida, ne bo mogla sama po sebi prinesti zadostnega izboljšanja. Zakai Bitolj je izgubil za vedno svojo vojaško važnost, a v sedanjih političnih mejah tudi ne more dobiti nazai nekdanje trgovske značilnosti; vsled ugodnejše lege je Skoplju zasigurano vodstvo. Podoba je, da bi mu mogla vrniti gospodarski pomen le industrija, ako bi tu nastalo par tvornic, bi bilo pač potreba, da se podrte hiše popravijo. Dozdaj je, mislim, tu samo majhna tvornica mila. Le industrija, ta bi mogla zopet prinesti življenje v mesto. Iskal sem točke, odkoder bi mogel pregledati celo mesto. Ali ni je bilo najti. Bitolj leži popolnoma v ravnini in sicer baš na pnostoru, kjer se široka dolina reke Dragov izteka v veliko Bitoljsko ravnino. Moral sem prav izven mesta na južni konec ter se v bližini solunskega kolodvora vzpeti na grič, da sem mogel pregledati celotno situacijo. Prav neznaten skraini del mesta se na severu še naslania na položna pobočja nizkih gričev, sicer leži vse na ravnem. Mnoge munare, ki na starejših fotografijah Bitolja tako vsiljivo razglašajo islamski značaj mesta, so izginile pod granatami, ker se sedaj izredno malo uveljavljajo. Sicer ti pa pogled s tega griča ne nudi mnogo, ker je prenizek, da bi zlezel više, ni bilo časa in pa — deževati je pričelo. Po cestah se vidi mnogo zanimivega. Tu sem srečal že precej voz na štirih kolesih, naloženih kakor pri nas. kot vprega voli ali celo konji, kar je sicer na jugu velika redkost. V ulici carja Dušana sem videl mehanično prodajalno in delavnico, kjer ie stalo pred lokalom na cesti najmanj 15—20 biciklov. Na solunski stanici, kakor se imenuje oni kolodvor, odkoder vozijo normalnoširoki vlaki proti Solunu, sem videl vsega par vagonov in nikakega življenja: imaio z grškimi črkami napis ELLENIKON KRA-TOS, kar se reče menda: Grška država; to železnico ima namreč tudi na našem ozemlju (118 km dolžine) v upravi Grčija. Blizu tam, le malo severnejše, je prilepska stanica, odkoder vozijo ozkotirni vlaki čez Prilep na Gradsko. Blizu tega kolodvora sem se pridružil kmetu iz vasi Bukovo, ki je nesel na oslu rz v čaršijo; — bil je torek, ko je v Bitolju bazami (to ie tržni) dan. Napravljen povsem ala franga, Bil je petkrat onstran oceana: ko je potrošil pare. se je zopet vrnil tja. Tam je tudi prebil svetovno voino. Zdaj je zemljedelcem dobro; kar plačajo davka, je daleko manj nego kar so plačevali in dajali Turkom. Turki se izseljujejo tudi iz Bitolja; »prej smo mi težko živeli pod Turki, sedaj oni ne morejo živeti pod našim? « No, glejte. Macedoncu so Srbi »naši«. Ljubljano pozna nekoliko in mu je všeč; povsod v Makedoniji poznajo slovenske kraje in iih hvalijo. Moj Bukovec se ie zelo začudil, »kje sem se naučil tako dobro srbski«; torei ve, da ie po slovensko nekoliko drugače. Zelo živahni del BitoLia pa ie čaršija. Pregledal sem io vso; izredno mnogo je bilo tu okoličanov z raznovrstnimi pridelki. da sem se čudil. Vidiš, da mora biti okolica dobro naseljena, bogata, dobro založena s pridelki, sicer bi ne bilo na trgu toliko življenja. Za človeka iz naših krajev posebno zanimive so bile ulice, kjer so kmetice prodajale narodne vezenine. Posedle so bile no trotoarju in po kaldrmi ter razprostrle pred seboj velike ženske halje, vse v prelepih vezeninah, cele ali tudi samo rokave, enako lepo vezene predpasnike, pisane nogavice, brisače itd. In za kako ceno so prodajale vse to! Beograjčanka ie kupila lepo vezeno platneno žensko ha-lio za 210 dinarjev — kmetica ie zahtevala sprva 200 Din. Ko pa se ie pohvalila radi nizke cene napram Francozinji, bivaiočj v Bitolju, je ta povedala, da je oni dan dobila enako haljo za 150 dinarjev. Dogme, saj je platno toliko vredno, kje ie plačano trudapolno delo! Dokbr pri kmeticah samo izprašuješ, te menda ne vzamejo resno; ko pa st deneš čez roko prvi kupljeni komad, te obsipajo s ponudbami od vseh strani Bitolj nima posebnih zgodovinskih ali gradbenih znamenitosti. Starinska je cerkev sv. Nedelje, ki pa stoji že zunaj mesta, ob cesti proti Prilepu. V mestu so cerkve nove ali prenovljene, — vsega skupaj pa samo tri —; stolna cerkev sv. Dimitrija, ki smo si io natančneje ogledali, ie velika zgradba; tu postaneš pozoren na mnogoštevilne napise, ki so vsj v grškem jeziku. Vidi se takoj, da je bila to patrijaršiiska pozicija; sledovi grškega kulturnega gospodstva so še zelo sveži. Sicer jih je v mestu opaziti malo; samo parkrat sem slišal grško govorico in videl komaj dva tri napise z grškimi imeni, a ne seveda v grškem jeziku. Prekvašen.ie s srbstvom, ki je napravilo v Skoplju že tako velik napredek. je V Bitolju manj izrazito; kakor da srbski kulturni vpliv, ki je tako popolnoma prevladal v Skoplju, tu ne deluje tako krepko. Imaš vtis. da se tu nekaj razkraja. da pa se iz tega še ni stvorilo novo stanje in ostane ti občutek nečesa neskladnega. Te svoje notranje disharmonije Bitolj ne more zakriti. Morda je Sv. Naum. to še ostanek one vloge, ki jo je imel Bw tolj pred 1. 1912., ko je bilo mesto sredtt šče najrazličnejših nacijonalnih in verskih propagand. Takrat ie bilo v Bitolju osem raznih gimnazij in sicer grsica, srbska, bolgarska, rumunska. dve turški, židovska in lazaritsko - katoliška. Osnovnih šol so imeli Grki 10, Srbi 3. Bolgari 3, Turki 33, ameriška in katoliška misija po eno. Knjigarn so imeli Grki 2, Turki 4, Srbi in Bolgari po eno. Tiskarn so imeli Turki 2, Grki in Albanci po eno. Grške šole in cerkve so bile najbogatejše. Največ izobraženstva so imeli Grki in Cincari. Oni so dajali ton celemu mestu, njih zasluga ie, da ima Bitolj danes tako evropsko lice. Razum-liivo je. da se kljub globoko segajočim političnim kulturnim ter gmotnim spremembam ta preteklost še ni dala popolnoma zabrisati.' A. M. Potek sarajevskega atentata Zagrebška «Nova Evropa® objavlja iz peresa Pera Slijepčeviča avtentičen opis sarajevskega atentata, ki je bil doslej znan samo nekaterim očividcem. Bilo je takole: V rezervatnem programu o obisku Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije je bilo že takoj v začetku predvideno, da poseti prestolonaslednik Sarajevo po vojaških manevrih. Rezervat je bil dostavljen nekaterim uradom, ministrskemu predsedniku Avstrije, min. preds. Ogrske, vojnemu ministru, trgovinskemu ministru, šeiu bosansko - hercegovinske vlade in drugim, le minister za finance v Bosni in Hercegovini Bilinski ga ni prejel, dasi je imel v tej zadevi važno besedo. Na dan atentata so bili avtomobili na ulici kmalu po deseti uri zjutraj. Prihajali so od postaje poleg taborišča, krenili po Mustafbegovi ulici (današnji ul. kraljice Marije) in Keju ter vozili proti magistratu. Prestolonaslednik z ženo je sedel v drugem vozilu;, spredaj je bil Potiorek, poleg šoferja pa pribočnik grof Harrach. V ostalih avtomobilih se je vozilo spremstvo. Vreme je bilo vedro in toplo, na ulicah ni bilo posebno mnogo občinstva. Zastražene so bile ceste po policiji, ne po vojaštvu. Poleg sarajevskih policijskih organov je bilo navzočih večje število tajnih policistov z Dunaja in Budimpešte (okolu trideset). _ Čabrinovič je bil poprej izgnan iz Bosne. Dan pred atentatom je javil policijskemu ravnateljstvu neki policijski organ z Ilidže, da je videl Cabri-noviča, vprašal je, kaj naj stori ž njim. Gerde je odvrnil, naj ga puste na miru in naj samo nazijo nanj. Par minut pred atentatom ie srečal Cabrinovica na Keju policijski uradnih ter ga vprašal, kaj dela v Sarajevu; Čabrinovič mu je pokazal dovoljenje bosanskega ministrstva, v katerem je stalo, da se sme vrniti. Bilo ie pripravljenih šest atentatorjev z orožjem v roki. Vsak je imel pri sebi bombo in revolver, razen Cabrinovica in Mehmedpašiča, ki sta imela samo bombe. Nekateri so imeli pri sebi tudi strup ciankalij. Atv: : orji so bili razvrščeni v razdalji " metrov drug od drugega na Keju. N~n.:žje je stal Mehmedpašič. Izbral si je mesto poleg avstro-ogrske banke. Nekoliko višje je stal Vaso Čubrilovič, poševno proti njemu na drugi strani Čabrinovič; na oglu Železnega mostu je bil Cvetko Popovič. Princip in Grabež 1 sta stala ob vodi. Za časa Čabrinovi-čevega atentata je stal Princip nižje na oglu nasproti Popoviču. Grabež je iskal Principa. Atentatorji so si torej stali naproti v krivuljasti črti. Avtomobili so vozili precej hitro. Mehmedbašič jih je pustil mimo sebe. Isto je storil tudi Čubrilovič, ki je stal na ovinku ter ni imel časa, da bi si jih dobro nagledal. Čabrinovič jih je videl nekoliko od daleč. Blizu njega je stal policaj, katerega je čabrinovič vprašal, v katerem vozu se nahaja Franc Ferdinand. Policaj mu je pojasnil,_ da v drugem. Avtomobili so se približali. Čabrinovič je potegnil bombo, potrkal s konico po parapetu na Keju ali po železnem drogu za elektriko in io nalahno vrgel v drugi avtomobil. Bomba je zadela v naslonjalo, padla na tla in se razpočila, baš ko je privozil tretji avtomobil. Ranila je lahko več oseb, po- sebno člana spremstva von Mericija. Čabrinovič je takoi zavžil strup ter skočil v Miljacko. Tam so ga vjeli ter po drugi obali reke pripeljali na policijo, ki se je nahajala poleg magistrata. Ker so avtomobili vozili hitro, se je prestolonaslednik žuril. Ko je imel Latinski most za sabo, ie velel ustaviti, da vidi. kaj se je zgodilo. Videl je, da tiraio policaji po drugi strani atentatorja. Sporočili so mu, kdo je ranjen. Franc Ferdinand je naročil svojemu zdravniku, nai ranjence obveže. Nato so krenili avtomobili dalje pred magistrat. Tu je čakalo zbrano mestno na-čelstvo. Čurčič je začel govoriti, a Ferdinand ga ie razburjen prekinil: «Kaj mi tu govorite, medtem ko me sprejemate z bombami!... »Žena ga je mirila, nakar je Čurčič nadaljeval govor. Prestolonaslednik mu je odgovoril. Nato so si gosti ogledali posvetovalnico. Nekateri pripovedujejo, da je Franc Ferdinand izustil besede: «Torej Tisza je imel vendar prav!» Prestolonaslednik je vprašal Potioreka, če se bo atentat ponoviL Potiorek mu je odvrnil, da se to najbrže ne bo zgodilo in je pristavil, da bi spričo podvzetih varnostnih odredb ne bilo nemogoče preprečiti atentata, če je zasnovan in če bi kdo iz občinstva kaj poskušal. Priporočal je takojšnjo vrnitev v konak in opustitev nadaljnega programa. (Na vrsti je bil namreč obisk muzeja.) Franc Ferdinand je rekel, da hoče videti ranjenega Mericija, ki je že bil v vojaški bolnišnici in o katerem so javili telefonic-no, da njegova rana ni opasna. Zaukazano je bilo, da morajo vozit avtomobili od magistrata ob Keju d( Latinskega mostu in da zavijejo v uli co Franca Jožefa. Videvši, da presto lonaslednik noče v konak in v strahi pred novim atentatom, je Potiorek sve toval prestolonasledniku, naj kaznuji. Sarajevo ter naj ne gre po prvotno za« mišlienem načrtu skozi mesto, kjer jt bilo zbrano ljudstvo, marveč niz Kej kjer je bila pot bolj prazna in odprta. Prestolonaslednik je uvaževal nasvet ir je naročil šoferju, naj se ravna tako in tako. Grof Harrach se je postavil na levo poleg Franca Ferdinanda, da ga ščiti. Sprevod je krenil dalje. Pred orestolonaslednikovim vozom sta vozila dva avtomobila. Ker jim je bila iz-premenitev načrta neznana, sta zavila v Kotlu Enkrat kuhatii_ in s.nežr>obelo Tovarna Viljem Drauns Celja, ur v Zagrebu Brzovlak drvi mimo Dobove, čez Sotlo. ki je le še meja oblasti, čez Kra-pino. mimo Podsuseaa. Sava je polna, rjava, deroča. Onstran nad gradom Mokrice nizke megle. Zapadneje se modri vrsta oddaljenih gora. nad njimi jasen, žolt solnčni zaton. Drrr mimo velike opekarne, cementarne, kaznilnice, blaznice. Potok Vrapče, bolgarski vrtnarji, vagonarji, predmestne zgrade. Vse lokale zalite z vodo. V vrbovju tabore cigani. Poleg proge leži v travi mladenič, glavo na torbici za akte. Potem grmade lesa. staro železje. dimniki. Stara postaja v beležu. Na peronu skupina železniških delavcev, nekateri v uniformnih bluzah in kapah. Opažati je. da izgledaio nenavadno slabo, mr-šavi so in bledi, udrtih oči. kar vsi naenkrat. brez izjeme, čeprav iih je nad 30 v gruči. Govore slovenščino, nekateri književno in »kranjski* ali »štajerski«, drugi pa zagorski dialekt. Vlak potegne na glavno postajo. Na desni vmes. evo. trideset ali petdeset starih vagonov. Iž njih se kadi. lestve vodijo k vhodom. Pod vagoni na tiru trava. Blizu je vodnjak. Petero deklet, vitkih, od 14. do 18. leta; vse so polno-grude. obrazi že kažejo vednost, ne-stalnost in resignacijo. Smeh je glasen. trpek, a kretnje vabljive, harmonične. Prezrelo. črvivo sadje. Posledica bede, želje, prilike. Onstran vagonarjev, za semaforom, nova zgradba, visoka, žoltordeča. vsa v stebrih. Hotel Espianade. najnovejši, nailepši. največii, najfinejši, najdražji hotel v Jugoslaviji. Tja namerim svoi korak. Treger!? Ne. hvala. Fia-ker!? Hvala! Taksi!? Continental? Royal? Imperial? Central? Palače? Od vseh strani vabiio. kličejo, ponujajo, — hm, mesto. da. Figure tega hotelskega in poslužniškega proletariata docela Leo-poldstadt: dasi so Hrvati. Zagorci, ni na njih nič domačega. Pleve so, in veter jih je raznesel po svetu. Zunanjost je mednarodna. Tipus rase pa levantin-skl Ti ljudje bi prav tako lahko govorili madžarsko, laško, rumunsko, grško. Ne bi bilo v nasprotju z njih obrazom in izrazom. Hotel Espianade ima mramornat ve-stibul. ogromne klubske fotelje, veliko dvorano za prireditve, 200 sob, 60 kopeli, apartmane za knežje zahteve. Cena majhni sobici z eno posteljo je dnev no 120 Din. plus davek in napitnina, skupaj okrog 160 Din. Stoiak je običajni prometni drobiž, stotak obed, stotak večerja, po meščanski, če pa želiš gostiti dekleta in iei skromno imponirati, vzemi v roke tri do pet stotakov. Če gostiš gosti, vzemi tri do pet svetih Jurjev. Plačal boš s tem ne-le, kar poješ in popiješ. marveč naglo, neslično postrežbo, fine damastove servijete, porcelanasto posodo, izbrano kvaliteto res dobrih vin, skrb. brigo, nego. — in rdeče rože na srebrnih postavkih. pogled na stil pohištva, na ravne naslone stolcev. na ebanovino klavirja, kristal lustrov. muselin in damast zaves, intar-ziio stenskega obloga, brušeno steklo čaš, stopinio na mehkobo tepiha, pogled in umerjenost lepe slike, na steni viseče in predstavljajoče razburkano morje Plačal boš harmonijo, udobnost, ugodno občutje, luksus. S tem pa plačaš tudi priliko, da opraviš svoje študije in opazovanja. Evo, vse polno dam. pa le dve v klobukih. Vse druge v frizurah, v šalih, — o. de-settisoči v toaletah. Gole roke. lakti, rame. vratovi; iskri pogledi, nozdrvi pa kakor pri plemenskih konjih, nemirne, rdeče, migajoče. Ena črna, vitka, vsa v rdečem, uživa breskev, kakor da bi vedela, da je to dar božji. Druga srka rdeče vino. Dolgi, slastni požirek se jej pozna na alabastrovem grlu. Govore pa te ženske madžarski, laški, nemški Tam dva starca belih las. rdečih lic. in rdečelica srebrolasa dama, obleka ne preveč elegantna, govorica glasna, zmrcvariena med čeljusti. Hov- hov jou uajnerejes. Angleži. Z druge mize pridejo giasovi, kakor mekete minkaš harom. Madžari. Sediš, pa se zaleti k tebi belo oblečen mladenič in še drugi v črnem fraju in tretji pol bsl in pol črn. vsak nosi drug jedilni list in te ogovariaio nemški in francoski in hrvatski, pa najraje nemški. Po svoji izgovarjavi so zgornji Štajerci le malo opiljeni na dunaiski način. Godci so Čehi, sobarice Avstrijke, vse te pozdravlja z guntag, felmih, potem naletiš zopet na Hrvata, na Slovenca, vendar vsega skupaj nisi prav vesel. Vse lepo. vse drago, udobno, pa vendar šablonsko, tuje. pretirano. Ulice so polne. Zagreb vrvi kakor da je mnogo večji, v njem se vidno koncentrira »pčnetration pacifique» sosedov. Razumljivo je šele tu, zakaj se Zagreb brani Srbov. Ker je to mesto židovsko, nemško, mesto kolonistov, eksploaterjev. ki bi radi vse potegnili nase. Hej, koliko mrgoli tu pijavk! Samo glej te obraze in obleke! Sila hiper-elegance. najnovejši kroji barve in vrste blaga, obrazi pa levantinska mešanica. kakor da smo blizu morja. Tipični debelosti židje. vsak drugi je Leopold ali Lavoslav. ženske pa Zore, prej Sare (oboje se slično izgovarja, ne kakor se piše). Kar na licih iim vidiš, da domeniraio tu le tuicl Te sladke, debele, poželjive in smehljajoče, lokave obraze s črnimi mandlovimi očmi močno kostje v licu, belo poltjo, te trebu-šaste babieke in prevarante si včasih srečaval na Karntnerici, na Erszebeth-korut. Iz pogovorov ujameš: «Er hat geboten fiinf mille. hab ich xagt: Nicht zu machen® in slično. Leta 1918. povsod napisi: »Hrvatski govori!*, in kdor ni slušal. je čutil. Toga više nema. Danes govore židje skoraj več hrvatski. Zagrebčani pa švabčare, da te ušesa bole. in zlasti ženske. Grozno je to naravnost. Frklje gredo pred teboj, govore zagorski, potem mislijo, da se zanje zanimaš in prično čvekati afektiran tajč, da bi najraje pljunil. Prvič, ker govore frklje sploh nemški, in potem, ker govore takšno nemščino, da bi se še celjski nemškutar namrdnil, in tretjič, ker jo lomijo tako glasno, če se pa ustaviš pred postajo tramvaja, ali če greš na Zrinjevec, ali v kavarno, ali v tramvaj sam. ali pred kino. povsod oni »got, šau, hercig, fro. xagt, nebih...» Puh Gott der Gerechte! — Zgradbe, o, Janezi moii to se pravi zidati! Vagonarjev sicer ni manj, toda palač je več. in kakor gobe rastejo ali kakor da so zastonj. Na Sajmištu je zrasel nov del mesta, najmanj 40 velikih, lepih palač. Vsaka zase je lepa, druga poleg druge postavljene pa si v nltco Franca Jožefa. Šofer presfolo fiaslednikovega avtomobila jima je hotel slediti. Tedaj se je oglasil Potiorek v nemškem jezikn: »Saj ne gremo pra-ilno, vozite niz Kejb Šofer je takoj n stavil in obrnil nazaj. V tem trenutku pa je z desne ustrelil Princip, ki se je nshajal med peščico sveta. Počila sta dva strela zaporedoma. Prva krogla je tadela Franca Ferdinanda v vrat. Prestolonaslednik se je stresel. Klobuk z reneralsko perjanico mu je zdrsnil z Clave, kljub temu pa je prestolonaslednik ostal na mestu. Grof Harrach se je (klonil k njemu ter ga vprašal, ali čuti »olečine. Ferdinand je ponovil parkrat raporedoma: «Saj ni nič, saj ni nič.» V tem hipu je vstala Sofija s sedeža ier se zaskrbljena obrnila k možu. Ta festa je postala zanjo tisodepolna. Ker |e vstala, je pogodila druga krogla njo mesto Potioreka, kateremu je bila namenjena. Svinec je predrl trebušno fotlino. Pravijo, da je nekdo po prvem strelu krenil Principa po roki in da je eato zadel nadvojvodinjo mesto Potioreka. Neki policaj je izjavil na razpra-ri, da je hotel takoj prijeti Principa, a . ga je nekdo brcnil z nogo in ga odrinil I 1 v stran. Izgleda, da je to storil Principov tovariš Pušara. Sofija je takoi padla v omedlevico. Ferdinandu je udarila kri na usta. Težko je izdavil ženi: «So-ferl, ti moraš živeti za naše otroke!»... Potiorek je planil pokonci, velel šoferju takoj zapeljati v konak, razpel je prestolonasledniku bluzo na vratu in pregledal rano. Predno so prišli pod streho, je izgubil Franc Ferdinand zavest radi krvavitve. Čez četrt ure je došli zdravnik ugotovil najprej Sofijino, potem pa .še Ferdinandovo smrt. Po drugem strelu je obrnil Princip revolver proti sebi, toda zgrabili so ga od vseli strani, vrgli na tla in bili. Odlikovali so se pi tem zlasti oficirji s sabljami. Policija ga je jedva otela živega. Principova bomba ie ostala na pločniku. Po atentatu je nastala strašna panika ter so naslednji dan prepeljali trupla prestolonaslednika in njegove žene iz konaka mesto na glavno postajo, na bistriški kolodvor skozi dvojni vojaški kordon. Po noči pa so se vršili dogovori glede demoliranja in pustošenia srbskih stanovanj in trgovin, kar se je kmalu nato začelo. ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave danes in jutri: «/,11, 'M., 7. in >/4ll. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Samo ie danes! II. del In konec I Na neto zanimivega VII. velikega Gaumont-filma „BARRABAS" V glavnih vlogah najboljši francoski igralci prvovrstnih francoskih gledališč, kakor tudi neprekosljivi francoski komik BISCOT, ljubljenec cele Ljubljane. — Jutn senzacionalna ljubavna veseloigra RADIO-ZENITEV. Kulturni pregled Gledališki repertoarji: Mariborsko gledališče Nedelja, 28.: Zaprto. Pondeljek, 29.: «Stambulska roža». C. (Ku« poni.) Torek. 30.: »Stambulska. roža». E. (Kuponi.) Zaključna predstava v sezoni Mariborsko gledališče. Današnja predstava »Ugrabljenih Sabirik« ki nai bi se vršila v »Korist Udruženja gledaliških igralcev« mora radi nepredvidenih zaprek odpa-sti. Že kupljene in stare vstopnice za to predstavo se lahko oddajo pri gled. blagajni. — V pondeljek, na praznik se vprizori predzadnjič v tej sezoni »Stambulska roža«, ki je pri premijeal dosegla lep uspeh. V torek pa se s predstavo »Stambulske rože« zaključi letošnja sezona. Mariborska ,,Tosca" Maribor, 26. junija. V pretečenem tednu je vladalo v našem gledališču svečano razpoloženje. K temu sta zlasti pripomogla dva gosta, ki sta nago »Tosco« poživela in izpopolnila. Bila sta to gospod Vuškovič kot Scarpia in g. Šimenc kot Cavaradossi. Oba sta naša dobra staTa znanca, markantna umetnika, ki smo Jih veseli, kadar se pojavita na naših deskah'. G. Vuškovič je nastopil v vlogi Scarpie dvakrat, v četrtek in soboto, ter dosegel pri obeh predstavah popoln umetniški uspeh. Akoravno višje lege njegovega glasu ne kažejo več nekdajne svežosti in blagozvo-enosti, ostaja celoten vtis njegove igre in petja skladno mogočen .in silen. Ravno v vlogi Scarpie je imel g. Vuškovič priliko razviti vsa svojstva pravega igralca in ustvarjaiočega umetnika. Niegov Scarpia }e bil v vseh potankostih izklesan tip aristokratskega rimskega okrutneža, ki gre, zlorabljajoč svoj uradni položaj, kljub svoji očitovani pobožnosti s ciničnim usmevom preko nedolžnih žrtev, da zadosti svoji po- hotni sili. Vse psiholosko važne momente Scarpiejevega značaja je podal gospod Vuškovič z občudovanja vrednim pojmovanjem in izražanjem. Aristokratsko dostojanstven pri srečanju s Tosco v cerkvi, poln življenjske verjetnosti v notranjem boju med zlim nagonom in privzgojeno religij oznostjo, brezobziren cinik v izbiri sredstev, prekipevajoč v zavesti svojega končnega triumfa, dokler ga ne zlomi sila usode, ki jo je Izzval. Skratka, Scarpia g. Vuškoviča je bil po nastopu, kretnjah in mimiki samonikla in umetniško dovršena kreacija. Gledališče je bilo pri prvi predstavi razprodano, pri drugi pa zadovoljivo zasedeno. Gospod Vuškovič je bil predmet prisrčnih ovacij razigrane publike, ki ga je opetovano klicala pred zastor. Pri nedeljski predstavi je pel slikarja Cavaradossija gospod Šimenc. Pred tremi leti je zapustil marborsko gledališče, kjer je z mukami ln težavami začel kot operni pevec, operetni in dramski igralec, svojo umetniško karijero. Sedaj se je vrnil kot slavljen umetnik, čigar sloves je med tem časom že- prodrl do vseh opernih gledališč naše države in ki mu je zagotovljena pot tudi še dalje preko njenih meja. Publika ki je kljub zvlšanim opernim cenam napolnila gledališče do zadnjega kotička, je pozdravila g. Šimenca pri njegovem pojavu na odru s prisrčnim aplavzom. 2e po tivodni ariji se je izkazalo, da so bile upravičene nade, ki smo jih prejšnja leta stavili nanj. Njegov srebrno čisti, sveži, blagozvožni in silni glas je mahoma zadominiral v gledališču. Vse pevske točke svoje vloge je odpel g. Šimenc odlično in s toplin občutkom. Izzval je parkrat aplavz na odprti sceni. Tudi v igralskem pogledu je opaziti pri Šimencu velik napredek. Njegov Cavaradossi je bil lepo Izdelan kip čutečega, svobodoljubnega slikar j a-umetnika, njegova igra neprisiljena, izrazita in temperamentna. Za vsakim dejanjem je bil gost deležen viharnega odobravanja, ki tudi po koncu predstave ni hotelo ponehati. Poleg njega so želi priznanje ga. Mitrovičeva, ki je pre- jela šopek cvetja, g. Govorov in g. Mitro- vič. V torek je g. Šimenc ponovno gosto val ter dosegel enak uspeh kot pri prvi predstavi. Gledališče Je bilo tudi tokrat skoro popolnoma zasedeno, predstava animirana, odobravanje burno. Tako ie g. Šimenc s triumfom dovrš:l svoje prvo gostovanje na našem odru. Hvaležni smo mu za izreden umetniški užitek, ki nam ga je nudil; ob slovesu mu želimo nadaljnjih uspehov in lavorik ter izražamo nado in željo, da nas v kratkem zopet obišče. Za res lepe predstave gre zasluga tudi vsem domačim solistom, ki so zastavili vse sile, da ustvarijo harmonijo med seboj in gostujočimi umetniki. Tu inoram predvsem omeniti g. Mitrovičevo, ki je pela s požrtvovalno vztrajnostjo naporno naslovno vlogo vsak drugi večer, v soboto in nedeljo celo zaporedoma ter io izpopolnjuje in poglablja od predstave do predstave. V kratkem razdobju je nastopila kot »Tosca« devetkrat, imela pa poleg tega vsak dan skušnje za operetno noviteto, ki se vprizori te dni. Priznanje gre gg. Govoro-vu, Petrovskemu ter ostalim solistom, pred vsem pa stebru in srcu naše opere g. ravnatelju Mitroviču. V. S. Operna sezona 1924-25 v Ljubljani Operni ansambl je bil v minuli sezoni: 4 kapelniki: Rukavina, Neffat, Balatka, Stritof. 2 pomožna kapelnika: Jeraj in Kogoj. 3 korepetitorji: Svetel, Kogoj, Vedral. 6 sopranov: Frisekova, Lovšetova, Rozu« trova, Thalerjeva, Korenjakova in Ribiče« va. Vanečkova je odšla med sezono 4 mezzosoprani: Ropasova, Sfiligojev«, Smolenskaja, Thierry««Kavčnikova. 4 tenorji: Banovec, Kovač, Mestek in Mo« horič. 3 tenorji le začasni: Burja, Jiranek, Vaj Ientinov. 4 baritoni: Cvejič, Debevec, Popov. Su« belj. 4 basi: Betetto, Zathey, Zupan, Pugelj. 34 Članov orkestra. 30 članov zbora (po 8 sopranov in tenor« jev ter po 7 altov in basov.) 1 režiser, 2 šepetalca (med temi 1 obenem kopist). 12 tehničnega osobja. 9 baletnega osobja (z eno predplesalko) in 1 baletni mojster; skupaj torej 121 oseb. Gostje so bili gg. Destinova, Zikova, Ča« leta, Radobojeva, Zaludova, Strozzijeva, Gjungjenačeva, Šimenc, Rijavec, Adrian, Darian, Knittl, Primožič, Balaban, Vuško« vič ter končno Orlov. Repertoar: Rimskij Korzakov: Carska nevesta 9 krat » » Majska noč 9 » Čajkovski j: Onjegjn I » » Pikova dama 7 » Blodek: V vodnjaku 15 j> Smetana: Prodana nevesta 6 » Joh. Strauss: Netopir 14 » A. Foerster: Gorenjski slavcck 7 » Rossini: Seviljski brivec 3 » Mascagni: Ctfvalleria rusticana 15 » G. Verdi: Rigoletto 11 » > Trubadur 10 » » Traviata 11 » » Aida 4 » G. Puccini: Tosca 2 » » Boheme 9 » Donizetti: Don Pasquale 7 > Leoncavallo: Bajazzo 10 » Mozart: Don Jnan 8 » Thomas: Mignon 8 » Bizet: Carmen 8 » Dvorak: Rusalka 9 » Janaček: Jenufa 6 » Vilhar: Lopudska sirotica 7 » Cornellus: Bagdadski brivec 6 » D' Albert: Nižata 1 » Offenbach: Hoffmannove pripovedke 2 » Bittner: Smrtna tarantela 7 » Klenau: Cvetje male Ide 10 » Slovanskih oper je bilo 10 s 76 predstava« mi; italijanskih 10 oziroma 11 (Don Juan) z 82 oziroma 90; nemških 3 z 23, prištevši še 2 nemška baleta, s 40; francoski 2 s 16 pred« stavami. Skupaj 245 predstav 29 raznih del. Nemškega Offenbacha pa se prišteva tudi k francoskim skladateljem, ker je imel fran« coskega libretista, kakor se »Don Juana« prišteva k italijanskim delom, ker je bilo besedilo italijansko in libretist Italijan. Slovenska opera je bila le ena iz prejšnjih sezon; hrvatska tudi ena kot noviteta. Med 29 raznimi deli je bilo opernih novi« tet 5 (Majska noč, Don Pasquale, Don Ju« an, Lopudska sirotica, Bagdadski brivec) in 2 novi pantomimi. Iz prejšnjega opernega repertoarja se je nmovo študiralo i" vprizorilo 6 oper; osta« le so se ponavljale. Sezona je trajala od 1. oktobra 1921 do 22. junija 1925, vračunši predstave v dnevih velesejma 1924. Tri javne produkcije Glasbene Matice v Ljubljani Konservatorij in šola Glasbene Matice v Ljubljani sta priredila letos, kot prejšnja le« ta, tri javne produkcije svojih učencev, ki so se vršile dne 24., 25. in 26. t. m. v dvo« rani Filharmonične družbe. Prvi večer so nastopili učenci glasbene šole in po večini nižjih konservatorijskih letnikov, in sicer v klavirju učenci prof. Kumra, v petju prof. NVistinghausnove, Betetta in FoedraDsper« gove, v violini prof. Jeraja in (kot edini na« stop s solističnim orkestralnim inštrumen« tom) v klarinetu en učenec prof. Launa Žal se pri nas tako malo glasboljubivih začetni« kov loti študija orkestralnih inštrumentov, dasi bi pri današnji preštevilnosti pianistov, violinistov in pevcev zamogel vsakdo z or« kestralnim inštrumentom, kateri vsak je po tehniki lažji od klavirja in petja, hitreje na« predovati in tudi gmotno uspešneje prospe« vati. Pri nas se pač smisel za barve orke« stra še ni tako razvil, kot bi bilo želeti tn kot bi bilo adekvatno visokemu stanju go« jitve orkestralnih inštrumentov drugod. Drugi večer so nastopili gojenci ge. Wi» stinghausnove ter gg. Slajša in Ravnika (pe« tje, violina, klavir). Najzanimivejša točka večera je bila pač prva, ki jo je izvajal šol« ski orkester pod vodstvom prof. Jeraja, ki z neumornostjo uri mlade moči Na sporedu je imel ta orkester, obstoječ iz lepega šte« vila mladih goslačev, violistov ln čelistov, dve lahki Komzakovi prireditvi pesmic v narodnem duhu in pa Havdnovo šegavo »Otroško simfonijo«, pri kateri sodeluje več imitatoričnih in ropotajočih inštrumentov (kukavičja piščalka, čričkova piščalka, mali boben, triangel itd.). Vse tri točke so bile izvajane prav lepo in vzorno in je z vese« ljem pozdravljati to gojitev anssmblske in orkestralne glasbe že od početka študija, ker je s tem na eni strani dano tudi začetnikom razumevanje in veselje do orkestralne glas« be. na drugi strani pa tudi usposobljenost sodelovati v večjem orkestru. Za to točko smo čuli štiri pevske, en violinski in tri kis« virske nastope. Na tretjem večeru so nastopili učenci ge. Wistlnghausnove (petje), gg. Šlajsa (violina) Ravnika in gdč. Švajgerjeve (klavir). Na tem večeru so nastopili izključno učenci sr. in višjih konservatorijskih letnikov, in sicer trije iz pevske (en nastop je izpadel), eden iz violinske in trije iz klavirske šole. Izvajanje na vseh treh produkcijah je bi« lo na nadpovprečni višini in pri nekaterih na stopajočih že dokaj irdividualno (v petju: Jug Milan in Verbič Milena, v violini Karlo Rupelj, v klavirju Vogelnik Marica in Zar« nik Zora) in je lahko reči da Je niveau glas« bene šole in konservatorija Glasbene Mati« ce čim dalje višji ter da so vsi nastopajoči bili temeljito pripravljeni in so svojo nalo« go izvršili skoroda popolnoma brezhibno, kar je v očigled mladosti nekaterih in nena« vajenih javnega nastopanja pri večini vse« Neki angleški zobozdravnik piše: „Odol je izdatno učinkovit, zlasti glede odstranjevanja zoprnih duhov in slabega okusa v ustih. Na vsak način ima prednost pred vsemi drugimi zobnimi vodami, ki se ponujajo publiki." nasprotujejo v slogih, kakor da se med seboj kregajo. Tudi med njimi se vrši sejem, seljaki kopičijo slamo, gonijo vole. pečejo odojče, kriče. Med njimi debelousti mešetarji, pa bele kumice, lepi tipi. toda z ostrimi potezami v licih, zdelane, ne predobro rejene, z obilno deco. Na trgih vrišč, na hodnikih gneča, tram zvoni, avto tuli, in povsod zvenči kramp. Vsaka druga ulica je razkopa-na, povsod se lije asfaltni gladki tlak, nikjer ne bo kmalu več starega kamna. To je podjetnost in živahnost, kakor da si v nekdanjem Trstu na digi. ali na Korsu. Da. znaki. O r junaškega sem videl ves dan enega, sokolskega nič. hanov-skih 5. 2 od Rdečega križa, tri neznane. morda športne, in dva z ogromnimi kolesi, zelena zvezda na belem dnu. Vrag vedi. kakšna vera je to. Krilca so kratka, nogavice napete, ustnice vse rdeče pobarvane, puder na licih, sence pod očmi. vendar one tako-zvane «male» niso niti tako številne, niti tako vsiljive, kakor nekoč, in tudi ne bodejo preveč v oči. in niti prav lepe niso. Menda jih je malo za slučaini posel in ie boli udomačen sistem stalnih ^prijateljic*. Sistem do ut des na daljši rok. sistem iz večjih mest. To se strinja tudi s številom firm. Ce ima vsaka le po dva tuja Člana, je število tujcev ogromno. Imp. Ex. Hag. Textil Metal d. d. banka. Vesna. Mira. Mara. Prva hrvatska in na stotine drugih označb, na vsakih vratih, na vsakem oknu napisi dveh. treh, desetih firm. Samo v dveh zagrebških ulicah jih je več. kakor v celi Ljubljani skupaj. Vendar se hrvatska ali druga naša imena kar skrijejo v masi tujih. Blau, Arnheim. Betl-heim, Rosenberg. Kantz, Schneller, Ull-mann, Uhzitz, Ostettner, Kohn. Fiirst, Hahn. Weller. Kerschbaumer. in na stotine. morda na tisoče drugih takšnih imen, le osamljen je vmes kakšen Ro-gina, Veselinovič, Štimac. Grivičič. Pa to so Ie manjši dučani. Kjer je obilo robe. luči itd.. so le oni iz velike serije. Cene pa niso tako. kakor v Espiana-di. Dežniki so sicer dražji kot v Ljubljani. zato so pa čevlji cenejši, nogavice, kravate, ovratniki cenejši, ženska konfekcija cenejša, slamniki dražji, moška^ priprosta obleka cenejša, fina pa dražja, pa neprimerno elengantneje delana ko v Ljubljani. Stanovanja in lokali so občutno dražji, živila na trgu pa cenejša. Navijalci se v zadnjem času zopet brezobzirno preganjajo. Nekatere. uhvačene na draženju, je policiia zaprla kar na 14 dni. brez odloga, kar od štanta v bajbuk, pritoži naj se pozneje, ko pride ven. Je baje pomagalo. Namreč ne pritoževanje, pač pa zapiranje. Znancev je po ulicah malo. V teh treh urah. kar sem ometel mesto, sem zagle- dal ie Ivicu Peršiča, nekdanjega saharskega gromovnika. Ali ie mož dobro re-jen, brki mu bojevito srše. in glas mu je gromek. Tudi požirek je izdaten. V kru-glici je takoi diagonala! Tem okolista-vam primerni so potem tudi članki v »Hrvatu«... V Zagrebu ie 10—15.000 Slovencev in Slovenk, večinoma proletarcev, asimilirajo se izredno naglo, upoštevani niso. Tuji element je Zagorce in Štajerce prerasel. jih pokril s hrvatsko zastavo, jim sugeriral separatistično smiselnost in se Za našimi prsi brani proti Beogradu, — za »hrvatsko gospodarstvo in kulturo in zgodovino.« Na Ilici in Zrin.ievcu in Sai-mištu vidiš, kdo gospodari, čigava ie ta kultura, in da se zgodovina nadaljuje. V kazalištu premiera Shawove »Svete Ivane«. Radičeva knjižara ima nekaj novih čeških. Radičev prevod Seiznoboso-ve zgodovine Evrope, knjigo o gojenju rastlin v lončkih. Dom. par razglednic. Nič osobitega. Kugli ima ogromne zaloge francoskih, nemških, laških špehov, oa nič pregleda. Znanstvena kniižara ti da medicinske in pravniške knjige, Va-sič na dolnjem Zrin.ievcu ti nudi še največ dobre izbire. Hrvatske knjižne novosti se pečajo z Italijo, z Dobrovolici, Marsovo franc. revolucijo najdem, Po-točnjakovo Italijansko politiko, Slepče-vičevo Emigracijo; zraven je neznana brošura o »70 atentatorjih«. Druge knji- garne imajo razne romančke, a največ se menda proda nova brošura z navodilom. kako se žena obvaruje »začeča i trudnoče.« Na Griču kamenita vrata. Markov trg. stolnica, nekdanje Narodno vi.icče. S tega balkona ie govoril Pribičevič in 50 tisoč Zagrebčanov je vzklikalo svobodi. Jugoslaviji. Petru Osvoboditelju... Tu ie baie stal mučeniški prestol Gubčev. za Betlheima. Izidora Kohna in druge »Hrvate«. — Brzovlak ima po 1 rumunski, laški, češki direktni voz. j jedilni voz z zelo slabo hrano. (50 Din). kNim vinom in vodeno cikorijo. Potnikov ni preveč. Na levo in desno proge cela jezera po zadnjem nalivu, da se voziš, kakor po beneški laguni; pokošena mrva je odplav-ljena. pšenica povaljana in poležana, potoki šume. Po postajah se bližajo kmečke deklice in ponuiaio češnje, zavitek Po 3 Din. Po travnikih stoie tu pa tam v platneno oblečeni pastirii, kakor Vcipl Solnce pogleda izza oblaka, z zadnjimi žarki zariše bledo mavrico, istočno Zagreba, čez Posavie, proti Petrovi gori. Sava se zoži. naše gore ti hite nasoroti. V sosedniem kuoeju se hihita Lahinja. ker io spremlievalec žgačka. Nemec z lakaiskim obrazom stoji na hodniku, zija v kupe in se široko smeje nagajivemu prizoru. Tvoj sosed zasmrči. Tebi pa gre pogled zopet proti večerni svetlobi. kakor lep dokaz resnosti in temeljitosti pri. prave. Samo glede sporedov bi bilo omeniti, da 90 nekam stereotipni in da vestno izbegavajo novejša imena. Razen domačih skladateljev, od katerih so bili zastopani Lajovir- s tremi pesmimi, Ravnik z dvema klavirskima sklad bama in eno pesmijo ter Pavčič z eno pes« mijo, smo videli na sporedu vseh treh pro* dukcij od še živečih svetovnih skladateljev le Novaka in Suka, in niti ta dva nista bi'a zastopana z bogvekako pomembnimi deli; v ostalem je bil spored strogo klasičen in so se izvajala dela Mozarta, Chopina, Men« delssohna, Čajkovskega, Dvoraka, Verdija, Wagnerja, Puccinija in — Debussvja, ki je bil edini reprezentant (poleg neznatnega Beriota) fran.oske glasbe; novejše Ruse je predstavljal edini Skrjabin s svojo že ne več zanimivo klavirsko predigro za levico« solo iz njegove slabejše debe. Dobro bi bi« Io, da bi se seznanila mladina vsaj v poglavitnem tudi s stremljenji modernejših p'.is« benih smeri, katerih eksistence ni mogoče zanikati, najsi je mnenje merodajnih faktor jev o njih vrednosti še tako različno; ne gre, da bi baš mladina preko njih šla s sko« lastičnim nasmeškom preziranja, temveč je potreba že v šoli predstaviti mladini dela sodobnih skladateljev, ki bodo za njo mor« da čez nekaj časa že preteklost. Obisk produkcij je bil jako povoljen in mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem sledilo nastopom; razvoju šole Glasbene Ma tiče in posebno še našega konservatorija obrača vsa javnost najglobljo pozornost in simpatijo. —o— »Stambulska roža« v Martboru. Kot zadnjo glasbeno noviteto v tekoči sezoni so v petek vprizorili Falovo Stambulsko rožo. Po obisku in razpoloženju sodeč bi bila opereta morda res najsigurnejše sredstvo za ublažitev finančne krize. Gledališče je bilo namreč popolnoma razprodano, dijaško stojišče naravnost natrpano razigrane šolske mladine. Predstava je v splošnem lepo uspela, za kar gre zlasti zasluga g. ravnatelju Mitrorviču kot dirigentu in g. Bachmannu, ki je opereto okusno insceniral in spretno zrežiral. Od ostalih sodelujočih so se odlikoval! predvsem ga. Mitrovičeva, gdč. Lubejeva in g. Janko, ki so bili nagrajeni s cvetjem ter g. Harastovič, ki je s svojo, včasih že malce pretirano komično Igro izzival salve smeha. Občinstvo ni štedilo z aplavzom tudi na odprti sceni. Podrobnejše poročilo prinesemo ob reprizi. Zbori: Mesečna revija za novo zborov, sko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Zvezka št 7 ln 8 sta zaradi počitnic že sedaj Izšla. Julijska številka prinaša dva lahka Adamičeva moška zbora Božična In Jezus je majhen ter Premrlovo »Večerno« za mešani zbor, v avgustov! pa je natisnjen Adamičev daljši, zelo zanimiv, dasi za izvajanje težak moški zbor, »Krški zvonovi«. »Zbori« se naročajo po dopisnici na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Slovenka — članica Reinhardtorega gledališča na Dunaju. Gdčna. Darink t Dc-beiakova, hčerka pokojnega poštne;i ravnatelja dr. Debelaka, katero je. kakor smo že poročali, znani režiser Maks Reinhartlt, po dovršenih študijah na dunajskem iklb vozičkov, ilvalnib itrojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek ra popolno popravo, emajliranj* In poolkla-nje dvokolea, otroikih vozičkov, ilvalnib itrojev itd. — Prodaja na obroke — Ceniki franko. J1DM", F1L tovarna dvokofes in otrobi vozlov Ljubljana, Karlovska cetta H. 4. 106« Ker se letna sezija bliža kraju smo cene na preostali zalogi oblek za gospode, dečke in otroke znižali za 20" ,. — Izrabite izvanredno ugodno priliko ter posetite našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2 (nasproti dramskega gledališča). Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie v Ljubljani. 351K ZAHVALA. Vsem, ki so nam izrazili svoje iskreno sožalje in nas tolažili ob bridki in prerani izgubi našega dobrega in skrbnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, zeta, svaka, st ica in bratranca, gospoda Franca Koren£ana izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo, Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg zdravnikoma dr. Kotzmuthu in dr. Papežu; zastopnikom raznih oblasti, logaški obrtni zadrugi, dolenjelogaškemu Sokolu in gasilnemu društvu za častno spremstvo, pevcem za pretresljive žalostinke, darovalcem krasnih vencev in šopkov, starosti g. Slavku Smoletu za genljivi nagrobni govor ter vsem znancem in prijateljem nepozabnega pokojnika, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Dolenji Logatec, dne 27. junija 1925. Žalujoči ostali. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10**^ Vulkanizira ♦se vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11. 270 Pekarijo fščem v najem. Na zahtevo plačam tudi primerno odkupnino. Naslov v upravi «Jutra». 14987 Bičevnlke (koprivovce) prave tržaške, naravne, pletene in politi-rane izdeluje in priporoča Delavnica tržaških bičev-nikov v Kranju, Slovenija. 14853 Jermena In goše za cepe, športne in navadne, izdeluje po najnižjih cenah na drobno in na debelo Franc Podbor-Sek, sedlar, Naklo pri Kranju. 14874 Mesnico ft klavnico, oddam takoj v najem v Mali vasi št. 33 pri Ljubljani. — Marija Enoj. 14011 Klavirska delavnica Poseben oddelek za popravila klavirjev in harmonijev, v kateri te točno in poceni izgotavljajo. Oglaševanje in popravila za Glasbeno Matico in Kon-servatorij se izvršujejo od moje tvrdke. — Izdelovalec klavirjev Warbinek, Hilšer-jeva ulica 5. 14928 Provizijski potnik se takoj sprejme za galanterijsko stroko. Ponndbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod «Potnik». 14829 Kavarniški vajenec s potrebno šolsko naobraz-bo, se sprejme v pouk. — Pismene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Kavarniški vajenec*. 14902 Mlada gospodična ki bi vodila gospodinjstvo mlademu samskemu uradniku. se sprejme. Ponudbe s sliko na upravo »Jutra* pod šifro »Provincijalka». 14893 Plačilni natakar za kavarno, starejša oseba in plačilna natakarica za gostilno, se sprejmeta v kavarni Leon v Ljubljani. 14918 2 kolar. pomočnika ki sta vajena raznih del pri avtomobilih, sprejme kolarstvo Jožef Peterca v Kosezah pri Ljubljani. 14S93 (eioise) Pietilko dobro izurjeno, se sprejme Naslov pove uprava »Jutra* 14785 Potnik za Slovenijo ki bi poleg drugih predmetov prevzel zastopstvo moje trgovine proti proviziji, se sprejme takoj. H. Kenda. Ljubljana. 14377 Krajevne zastopnike v vseh krajih Prevaljskega, Marenberškega in Slovenj-graskecra okraja, posebno za požarni oddelek, išče stara zavarovalna družba. Nudi se dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje g. Oswald. Prevalje. 18926 Nsinešeenie v vseh strokah v Sloveniji, Hrvatski in drugje, dobite v najkrajšem času, ako se obrnete pismeno na naslov: Oglasno-Namjestbeni Odsjek Delta-Stan, Zasrreb, Ilica 11 12618 Siroto ali ubožno dekle, zdravo in močno, ne pod 16 let staro, ki ima veselje do kuhe in vsega hišnega dela, sprejme dobra trgovska hiša r.a deželi. — Cenjene ponudbe pod značko »Preskrbljena 318» na upravo cJutra >. 14553 Trgovski vajenec zdrav in močan, ki ima zares veselje do trgovine ter jo dober računar. se Sprejme pri tvrdki Ivan Tramšak, trg. meš. blaira v Gultanju. 14S50 Gospodična pridna in zanesljiva, ki zna tudi šivati, predvsem ljubiteljica otrok, se sprejme takoj ali kasneje. — Naslov pove uprava »Jutra* 14863 Išče se gospodična z večletno pisarn, prakso. Tri popolnoma obvlada nemščino in če mogočo tudi srbohrvaščino ter knjigovodstvo. Ponudbe na poštni predal 74, Celje. 14866 Gospodinjo fšče boljša družina 3 oseb. Ponudbe z natančnim popisom dosedanjega življe-rja na upravo cJutra* pod »Nastop službe takoj*. 14867 Salonsko frizerko sprejme Jakopčič v Zagreba, Preradovičeva br. 17. 1484; Fotografa tudi amaterja, za fotografiranje raznih krajev, se sprejmo takoj. Lahko tudi postranski zaslužek. — Ponudbe pod »Fotograf* na ePublicitas*, d. d., 'oglasni zavod v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 7/II. 14926 Plačilno natakarico ki bi bila voljna pomagati tudi pri gospodinjstvu. išče gostilna Zg. Rožnik pri Ljubljani. 14913 Mehanika prvovrstno moč, sprejme Florjančič, Ljubljana, Se-lenburgova ulica. 14706 Katera vdova poltena, varčna, zdrava, priprosta. bi sprejela takoj ponudbe k mali učiteljski obitelji z 2 otrokoma^ na deželo ob žel. postaji, kot gospodinja s preprostim gospodinjstvom in ZDanjem šivanja. — Poleg dogovorjene plače ima zase zračno sobo, katero si event. lahko opremi s svojim pohištvom, ako ostane do smrti. Za veliko perilo in atihanje na vrtu se vzame dninarico. Naslov v upravi cJutra*. 14765 Služkinjo vajeno poljskih del in kuhinje, sprejme samostojen gospodar. — Naslov pove uprava cJutra 14545 Šivilja se priporoča za delo na dom — tudi trgovinam. — Izvršuje točno in poceni. Naslov pove uprava cJutra* 14604 Mladenič star 25 let, 8 srednješolsko strokovno izobrazbo, vešč knjigovodstva in korespondence, perfekten strojepisec, z večletno pisarniške prakso, zmožen slovenščine, nemščine in srbohrv., iščo primerne službe. — V poštev pridejo vsakovrstna podjetja in uradi. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiv 555». 14824 Gostilničarji !n restavraterji — kupite namizne prte, prtiče barvaste ln bele, najceneje pri TEKSTILBAZARJU Ljubljana, Krekov trg 10, prvo nadstropje. 14223 Šofer spreten »n zanesljiv, išče za takoj kjerkoli službe. Dopise r.a upravo cJutra* pod šifro »Zanesljiv 111». 14320 Sedlar in tapetnik dobra moč, i š če mesta. Naslov pove uprava o Ijetju je takoj mogoča. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Parna žaga*. 14755 Brivskega vajenca inteligentnega, boljše rodbine, sprejme Stanko Kel-šin. brivec. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. 14728 Fotograf, učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme Davorin Rov-šek, Kolodvorska ul. 34. 14687 Prejemalec lesa z dolgoletno prakso t mehkem in trdem lesu, se takoi sprejme. Samri Imajo prednost. Ponndbe na poštni predal št. 64, Ljubljana. 14761 Sodar zanesljiv, pošten in trezen, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj. Dopise na naslov: Ivan O g r i n, vinska trgovina. Laverra Dri Ljubljani. 14763 Korespondentinja samostojna — verzirana v vseh pisarniških delih, z 121etno trgovsko in bančno prakso, želi primernega mesta v Ljubljani do 1. septembra. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod cKorespondentinja*. 14579 Mesta išče absolvent slov. trg. gole, ki razpolaga z večjo kavcijo. Naslov pove uprava »Jutra*. 14715 Perfektra slovenska stenograiinja in strojepiska, z lepo pisavo ter dveletno prakso, išče mesta v kaki pisarni. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Vestna 7254*. 14710 Trgovski pomočnik 27 let star, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, želi takoj nastopiti mesto v v8Čji trgovini z mešan, blagom na deželi. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko »Marljiv 7277». 15014 Strojnik ki je absolviral mornariško strojno šolo in je izučen ključavničar, išče službe za takojšen nastop. Kdor mi isto preskrbi takoj, dobi dobro najrrado. — Poboji ugodni. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Zanesljiv strojnik 7405». 14030 Postrežnica za pisarniške posle, Išče primerno službo. Naslov v upravi «Jutra». 14940 Nadzorstvo otrok in pouk v nemščini prevzame čez počitnice vdova, bivša učiteljica, z 81etnim sinčkom, proti hrani in stanovanju. Dopise se prosi pod Šifro »Nadzorstvo* na upravo »Jutra*. 14984 Otroški vozički dvokolesa, motorji in pnen-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta stev. 4. 228 Klobuki in slamniki po skrajno znižanih cenah ! Samo kratek čas! ! Trgovina Krejči, Wolfova ulica št. 5. 13819 in pulti, pripravni za ju-velirje ali boljše trgovine, naprodaj. — Ogledajo se lahko ra Krekovem trsu Stev. 10, pritličje, desno. 14571 Železni sodi pocinkani, novi, ugodno naprodaj. — A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg 10. 14570 Ognja varno ilovico popolnoma suho, dobavlja Josip J. Jannisch v Mežici, Koroško, Slovenjia. 14656 Pohištvo leto dni rabljeno, zofo B foteli, 25 gramofon. ploSS, lepo moško kolo, perzijsko preprogo, stensko uro, več moške obleke in čevljev, prodam radi odpotovanja. Ogleda se na Poljanski e. št. 48/1, vrata 2. 14986 Pisalni stroj se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 1500 Wcck-oYl kozarci za vkuhavanje, so najboljši Glavna zaloga za Jugoslavijo: »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10. 15030 Prostovoljna dražba Pne S. julija od 9. ure dalje se vrši razprodaja pohištva (korapl, Spalna soba ia kuhinja) na Martinovi cesti St. 8 (Pirna-tova hiša). Kupci vljudno vabljeni! 14777 Moško kolo se poceni proda v pekariji v Želeni jami. Moste. 14S72 Za polovično ceno prodam skoraj nov stroj za dimna kolena Pojasnila daje Marija TV lec v Kranju. 14375 Molzna koza ta dobro ohranjen lUdilnik naprodaj * Sp. Bilki, Tna* ko pasek* sile* U. 14939 Pletilni stroj 8/28, brezhiben, proda za 3.200 Din »Posredovalec«, Sv. Petra cesta štev. 23/1. 14982 Daljnogled Z«im Trieder, poceni naprodaj. Naslov pove npr. . 13009 Motorno kolo . 14930 Amerikanci! Dva nova .patentiran* mno- Sinska predmeta kovinske stroke, se prodasta za posamezne ameriške države, ali skupno. — Ponndbe pod •Velik dobiček 7432» na upravo »Jutra«. 1302« Sokolski kroj in b a d j a za sedeti, se proda. Naslov pove uprava ♦Jutra.. 150T8 Belo vino letnik 1921. do 1924., večja količine — lastni pridelek, prodaja Vinogradništvo »Greberanec., Pscherbof i fin, Križevci pri Zasrebu. — Vzorcev ne pošiljamo. 14391 Brinjevo olje kupuje po najvišjih cenah drogerija A. Kane sinovi, Ljubljana, ZidOTska ulica. 273 Fotoaparat 10 X 13, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Kasete, na npr. »Jutra*. 14778 Kostanjev tanin. les svež ali suh, kupim v vsaki množini, na vseh dolenjskih postajah. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko «Tanin>. 14CS0 Ročni voziček na 2 ali 4 kolesa, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na tovarno Sajovieč Komp. Ljubljana 7. 14480 «Fiat» tovorni avto (Carnion) za 1500—2000 kg, dobro onranjen. krnim. — Točne ponudbe pod «Avto> na upravo »Jutra«. 14668 Hrastove hlode od 30 cm debeline in 3 m di'Sine. la in Tla. kupimo za iiiiojšajo bebavo franko vagon postaja na progi Celje - Zidani most-Brežice. Ponudbe na naslov: And. Jakil, Kraelj. 14C64 Sode od stroj, olja v vsaki količini, kupimo. Ponudbo na naslov: »Zera« d. z o. z., Ljubljana, Kralja Petra trg 2. 14655 Pisfift Vila enonadstropna. drodmzin-ska. solidno zidana, > stanovanjem za kupca, se po nizki ceni proda. Vrta jo 880». Naslov pore oprava »Jutra«. 14803 Majhno hišico I vrtom, blizu postaj ob gorenjski progi, najraje t Viimarjih, kupim. Cenjene ponndbe na upravo »Jutra« pod značko »Selitev novo-poroiencev«. 14768 Enonadstropna hiša s 3000 m' velikim vrtom ob Savinji v Celju, naprodaj. Stanovanje na razpolago. — Nadaljna pojasnila daje g. Anton S t e r n. Celje, Go-»poska ulica 26. 13996 Hišo v Trbovljah ra prometnem kraju, proda Marija Boh, Trbovlje I. 14419 Posestvo v Savinjski dolni, z vodno močjo, pripravno za vsako obrt, proda Marija Boh. Trbovlje I. 14407 Hiša za trgovino skladišče za les ob železnici f2 johal, se proda za 80.000 Din. — Naslov pove uprr.va »Jutra«. 14676 Vila na Sušaku (revijera, Pečine ob morju) v krasni poziciji, z dvema stanovanjema, se proda. Pojasnila daje A. Glavan. Sušak-Pečine. 14735 Pozor, lesni trgovci Po zelo ugodni ceni se proda .tavbna parcela ("njiva) pripravna za skladišče tik kolodvora Skofja Loka Pojasnila daje Iv. Ziherl, Suha, pošta Skofja Loka. 14726 Lepo posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, pride^om in premičninami, za 10 glav živine. tik glavne ceste in železnice, četrt ure od Litije, prodam. — Pojasnila daje g. fotograf Rožun v Litiji. 14699 Kupim hišo eno- ali dvodružinsko, v sredini Ljubljane, v kateri bi lahko dobil do novembra stanovanje 3 sob in pritiklin. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Čim preje 25«. 14697 Več stavb, parcel v lepi legi. prodam po ugodni ceni. Ponudbe na opravo »Jutra« pod značko «25«. 14996 Prodam vilo dvostanovanjsko. ki ima 3 velike svetle kleti in pralnico. posebej zidane drvarnice in delavnleo, ki se z majhnimi stroški lahko »premeni v stanovanje. — Pri vili je tudi vrt s toplo gredo. Vič-Glince, cesta 'I It. 4, Fr. Crnagoj. 14773 Moško kolo v najboljšem stanju, lahko, znamke »Adler«. se proda. Naslov pore unrava »Jutra« 11876 Wertheim blagajne ln jeklene danarne omare za vzidanje, priporoča Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova št. 18. 219 Drva za kurjavo hrastovi žagani odpadki, se prodajo po 1200 Din za 10.000 kg franko vagon Črnomelj. Naročila sprejema »Dolensko«, d. d. za lesno industrijo v Črnomlju. 14791 Dve šivilji pnmočnici — želita stalne službe v boljšem modnem salonu. Ponn.fbe na upravo »Jutra« pod »I. K. 105». 14992 Žagar seli premeniti me?to na kako boljšo žago ali lesno industrijo. Ima" dobra spričevala glede dela in računstva. Naslov pove urr. «Jutra». 14749 Sedlarski in ličarski pomočnik išče službo za takojšen nastop. Cenjene ponudbe n* npr. »Jutra« pod šifro »Izdelovatelj gamaš«. 14790 Kemik dober analitik, trg. na-obražen, starejši praktik, želi v prostih popoldnevih sodelovati v trgovskem ali industrijskem podjetju. — Daje tudi v vseh kemijskih zadevah točne informacije. Cenj. ponudbe pod »Kemik 7320» na upravo »Jntra»- ^su Suhih bukovih drv za kurjavo (II. vrste"), prodam 500 ma — in sicer na licu mesta ali franko Rakek. Cena po dogovoru. — Štefan Kovačič, Sv. Trojica na Blokah. 14325 Železne postelje zložljive, z mrežo, 323 Din; žimnice in morske trave po 200 Din; posteljne mreže, otomane. divane in tapetniške izdelke, ima v zalegi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik, Krekov trg št. 7. 11302 2 čevljarska stroja «Singer» (cilinder) in' flah-šteparica ter kopita in drugo čevljarsko orodje, se proda. Naslov pove upr. »Jutra«, 11613 Železen štedilnik dobro ohranjen, se proda. Ogleda se ga lahko v torek in v sredo od 5.—6. ure na Poljanski cesti 29. 14578 Več moške obleke dobro ohranjene, proda Frania HlebS. Dunajska c. št. 36, pritličje, dvorišče, desno. 14837 Dvokolesa, motorje otToške vozičke in pneu-matiko, najceneje prodaja na obroke »Tribun a« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozif-kov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Če.niki franko. 299 Krojaški šiv. stroj se ceno proda na Ižanski cesti 33. 14649 Kompletna postelja omara iz trdega lesa ia kopalna banja, poceni na-prodai. Naslov pove upr. »Jutra«. 14948 Orehovih hlodov lepih, se Uupi Vi vagona. Ponudbo na upravo »Jutra« pod značko »Orehov l»s». 14764 Stroj za cem. opeko Kupim stroj za izdelovanje dvakrat zarezano cementne opeke. Vaslov pove uprava »Jutra«. 14353 F "-' vseh vrst suhe gobe, repno seme, Vumna, mrav-'iinčna jajca in drugo pridelke, kupuje Sever & Komp. v Ljubljani. — Cene sporočamo na zahtevo. 14931 Rcalitetna pisarna Fr.:-- Sclantel, Ljubljana, Mestni trg 18/1, so pri; o-roča za nakup ia prodajo i. premičnin fhiš, vil, različnih posestev itd.) pod najugodnejšimi pogoji. 14720 Enodružinska hiša s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico in velikim podstrešjem, poleg tramvaja, se poceni in ugodno proda. Hiša je po sklenitvi pogodbe takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »Jutra«. 14S19 Diezef-motor norm., 30—33 K. S., stabilen, prometen izdelek- brez popravil, obrata zmožen, takoj dobaven, knpi K. R. Ježek, Maribor, Melj6 103. 14977 Špansko steno dobrq ohranjeno, kupim in prodam trden vojaški gumi plašč (pelerinol. — Naslov rove oprava »Jutra« 13005 «Wanderer» avto trisedežeu, z električno razsvetljavo in samonagonom, v prvovrstnem stanju, se za 39.000 Din prod*. Ogleda se pri H. Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17. 13754 2 paviljonska načrta kakor ena na polovico steklena stojnica, uporabljiva tndi za verando, se poceni proda. Novotnv, Dunajska cesta 9. 14472 Oblačilno blago v ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v TEKSTILBAZARJU, Ljubljana, Krekov trg 10. prvo nadstropje. — Zunanji naročniki, pišite po cenik! 13324 Damskl plašč kožuhovinast in tigrasta jopica, po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov pove upr. »Jutra«. 14900 Kolo »Waffenrad», dobro ohranjeno, se po zelo nizki ceni proda ca Selu št. 49/H. desno. 15007 Otroški voziček omaro s predali, 2 fotelja, mizico, petrolejsko svetilj-ko, otroško korbo in zavesi za 2 okni, vse t dobrem stanju, ugodno proda Fajdiga, Sv. Petra cesta 17 14916 Beli kObuki v bogati izbiri priporoča M. Jeglič, modistinja v Slomškovi ulici jter. 27. 14961 Dve spalni opravi hrastovi, poliranl, proda Ivan Novak, gostilničar in mizar, Vižniarje štev. 65, pošta St. Vid naj Ljubliano. usaa Motorno kolo najnovejšega tipa, kupim. Plačam do 10.000 Din. — Ponudbe z navedbo tipa in konjskih sil na upr. Jutra pod Šifro »Motorno kolo». Hišo v Mariboru moderno, s prostim stanovanjem, vrtom, elektriko in vodovodom, prodam. — Dopiae pod šifro »123.000» na podružnico »Jutra* v Mariboru. 14828 Nova hiša s S sobami, kuhinjo in lepim vrtom, blizu postaje Vižmarje, se proda. Več pove uprava »Jutra*. 14933 Hiša v Laškem v trgu, enonadstropna, pripravna za obrtnika ali vpokojenca. se takoj proda za 48.000 Din. — Ponudbe pod značko »Letovišče« na npravo »Jutra*. 14864 v trgu na Vrhniki, se proda. — Ponudbe pod šifro »Hiša na Vrhniki* na upr. «Jutra». 13003 Trgovina elektrotehničnih predmetov zelo dobro vpeljana, s pravico lokala in prodaje, se proda. Samo re.-ni reflek-tanti naj pošljejo svoje ponudbe na poštno ležeče pod »D a 1 m o s», Split. 14063 Za delavnico iščem prostor v sredini mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pusti nn=!ov v upravi «Jutra» pod šifro »Mirna obrt». 14760 Gostilno z lepimi prostori v pro-metnem predmestju Ljubljane, odda »Posest*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. 14904 Mizarsko delavnico tudi več prostorov, odda ugodno »Posredovalec*. Sv. Petra cesta 23/1. 14815 Delikates. trgovina z vinarno ter lepim stanovanjem, vse najboljše vpeljano, moderno urejeno, radi družinskih razmer z zalogo vred, pod lastno ceno proda. Resni kupci naj pošljejo ponudbe pod «Delikato?a» na podružnico »Jutra* v Mariboru. 14886 Lokal s Špecerijsko trirovino. sredi mesta v Ljubljani, dobro vpeljan, ob prometni cesti, radi bolezni r.a oddati. — Dopise pod »Tnventar 7403» na upravo »Jutra* 14949 Trgovina z manufakturo, na lepi točki v Ljubljani, se z 7a'ogo prav ugodno odda. — Ponudbe pod značko «Krasen lokal 7422» ca upr. Jutra. 15017 Trgovina meš. blaga staroznana, ob prometni cesti. se z vsem inventarjem, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji poceni proda. Stanovanje takoj na r.izpo-la^o. — Pojasnila daie K. Werli v Cerknici. 15011 Je chSrche un maatre de la lanque fran^aise Rilcard Frank, tiskarna »Merkur*. 14994 Citre poučujte Prvovrstni uspehi. odi tudi na dom. — Ponudbe pod »Pouk» na upr. «Jutra». 14978 Christofov učni zavod v LJubljani najstarejS* In najbolje obiskovana, državno koncesi-jonirana zasebna I o 1 a ca stenografijo in strojepisje, vpisuje za Šolsko leto 1925/1926 od dne 26. junija 1925 naprej vjak dan na Domobranski cesti St. 7. — Korespondenčno pismo. Debata. Desetprstni sistem. Priprava za učiteljski itpU ir stenografije in strojepisja. Veliko pisalnih^ strojev raznih sestav. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din. — Zavod preskrbuje absolventom službe V najem se odda hiša z gospodarskim poslopjem in trgovino z mes. blagom, trafiko, prodajo poštnih vrednostnic in kolkov — na zelo prijaznem kraju na Gorenjskem, blizu železnice, kjer so večinoma delavci — torej prometen kraj. Vzrnk družinske razmere. — Istotam se Z3 čez poletno sezono tudi o Ida prijazno stanovanje s hrano in vso oskrbo. Naslov pove upravništvo »Jutra*. 14549 Krasna parcela blizu Tivolija, se ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 15022 Malo posestvo l^po urejeno, v Novi va~f. Sp. Radvonjska cesta 22 pri Mariboru, pol ure od glavnega trra. se proda. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. 15031 iMajhna hiša v Mariboru, se ceno proda. Stanovanje takoj prazno. — Naslov pove podružnica »Jutra* v Mariboru. 15034 Srednje posestvo se vzame takoj v najem s pridelki, proti odkupu ali brez pridelkov. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru. 15037 Krasni lokali za manufaktumo in damsko konfekcijo, v 6redini mesta, 59 d* jo v najem. Več se izve v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Me&uu trg St. "17. 2G4 Katera samostojna gospodična, dama, vdova ali ločena gospa z lastnim stanovanjem bi vzela 35 let starega gospoda na stanovanje? — Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Duševna eloera» 14826 Opremljeno sobo lepo, v sredini mesta, išče mlad zakonski par s 1. avgustom. — Ponudbe na unravo »Jutra* pod šifro »foko». 14771 Opremljena sobica v bližini dramskega gledališča. se odda gospodu. Naslov pove uprava «Jutra» 14884 Naslovi dijaških stanovanj se dobijo rri g. M. Likar, Poljanska cc^ta št. 87. vila Bergman. 13319 Trgovski lokal na prometni točki v Ljubljani. se i$Če. Posredovalci dobo nagrado. Event. abdacije so izvrže. V zameno se lahko da dr:cr lep lokal. Cenjene por.udbe e>e pr^si pod šifro »Prometna točka* na upravo »Jutra*. 14443 Čedna hiša z vrtom, 3 sobe, kuhinja in shramba, 20 minut od Celja, se proda za 75.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 14861 Bled!!! Proda ali ramecis sc E hišo na Dunaja ali Gradcu, elegantna, fino opremljena vila. — Dopise na upravo »Jutra, pod !lfro »Prosto stanovanje«. 14880 Lepa hiša 5 sob. kuhinja, električna razsvetljava. 2 vrta. 2 "njivi in pašnik, se zelo ugodno proda v Križevcih pri Ljutomera It. SO. 148S8 Pri nakupu, prodaji hil. vil. trgovskih, obrtnih, kmetskfh posestev, graščin in ftavbišč, posreduj, najuspešneje »Posest«, Ljubljana, St. Petr» eeita 24. 14905 Gostilno vzamem v najem v prometnem kraju na deželi, z vsem inventarjem, primernim stanovanjem in kletmi, takoj ali b 1. oktobrom Ponudbe na upravo «Jntra» pod šifro »Dobra gostilna* 14609 Trgovski lokal in velika vinska klet. se odda. Naslov pove oprava «Jutra». 14597 Gostilne ter lokale trgovske in obrtne, oddaja ("pre*krbu je) »Posest* v LJubljani, Sv. Petra cesta St. 24. 14907 Trgovski lokal s skladiščem, v sredini mesta, se odd* takoj ali t 15. oktobrom — Vprašanja pod »St. 111. na upravo »Jutra*. 14589 Gostilno dobro idečo, vzamem t najem. Ponudb' na upravo »Jutra« pod značko »Prometa* 7112». 14877 Stanovanje 2 sob. kuhinje, shrambe in pritiklin, se s 1. avgustom odda v r.ajem proti posojilu 20—25.000 Din.— Ponu-ibe na upr. .Jutra, pod šifro »Separirano». 14469 Skromno sobico tndi podstrešno, išče mirna gospodična. — Ponudbe poo šifro »Julij 7184» na upr. »Jutra«. 14548 Brezplačno zračno stanovanje dajs onemu letoviščarju. kateri preskrbi službo prodajaiki mešane stroke. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Gorenjsko 7371». 1488J Akademik tehnik, išče sobo. Event. prevz.ime tudi instrukcijo. Ponndbe na upravo »Jutra, pod značko »Soliden 7377». 14911 Stanovanja in mesečne sobe. oddaja, zamenjava in preskrbuje »Posest*. Ljubljana. Sv. Petra cesta 24. 14909 Soba z 2 posteljama, event. b souporabo kuhinje, se odda na Vidovdanskj cesti 12. 14947 Stanovanje 2 sob in kuhinje, z vporabo vrta, na Opekarski cesti, zamenjam za enako veliko ali večje v sredini mesta. Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Zelo majhna stanarina 7385». 14941 2 opremljeni sobi event. s souporabo kuhinje, se oddata. — Naslov pove uprava »Jutra«. 14979 Mirna gospodična išče prazno sobo. Ponndbe na upravo »Jutra, pod značko »Mirna 36». 14942 Stanovanje sredi mesta odstopim proti odkupu nekaj pohištva al! primerni odškodnini. — Ponudbe na upravo »Jutra pod šifro »Tivoli 7424». 15015 Sobo in knf ali z uporabo kuhi starejši zakonski >. otrok. Ponndbe p »Stalno 7399» n* ^pr.iv.-»Jntra». Mesečna srba se odda solidnemu gospoda s 1. iulijem.* Vpraša ge v Gradišču 12. dvorišče desno, vrata 2. 15013 Soba r. 2 posteljama, se odda 1. julija na Rimski cesti št. 12/11. 15008 Stanovanje 2 sob in kuhinje, se odda z odkupom pohištva. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Periferija«. 15025 Stanovanje obstoječe iz dveh ali ena sobe z vsemi pritiklinami, v novi ali stari hiši, v kateri gospodar lahko prosto razpolaga s stanovanjem, išče mlad zakonski par brez otrok. Plača do 1000 Din mesečno. Vselitev takoj ali pozneje. Ponudbe ra unr. »Jutra« pod šifro »Notarski Kandidat*. 14612 Dijake nižjih razredov, sprejme ugledna ro-lbina v vso oskrbo. Na željo francoska in nemška konver-zacija. Naslov pove uprava »Jutra«. 14681 Stanovanje 2—4 sob. kuhinje in kleti, z električno razsvetljavo, na:raje v kaki vili, z uporabo vrta. se išče. — Ponudbe po-l cSreča 1925* na upravo »Jutra*. 14307 Lepo stanovanje obstoječe iz 2 sob In pritiklin. oddam takoj proti nagradi 5000 Din. — Po. nudbe pod značko »Stanovanje 1500* na upravništvo »Jutra*. 14673 Čez počitnice (julij in avgust) se odda 1—2 sobi. event. s kuhinjo Naslov pove uprava »Jutra* 14630 Dijaki z obrtne srednje ali visoke tehrične šole, so sprejmejo na stanovanje in zajtrk. — Naslov pove uprava »Jutra* 14396 Samost. gosoodična j išče pri bo!j"i obitelji celo i oskrbo ali pa samo lepo oprem'jeno separirano sobo. r>ružahni stik zaželjen. — Ponudbe na opravo »Jutra, pod šifro »Dober honorar*. 14643 Soba se odda 2 gospodom* na Mestnem trgu 25/1. 14841 Stanovanje treh sob in knhinje. dobi kdor obzida podstrešje v novi biši. — Naslov pove uprava »Jutra«. 14835 Šivilja čez dan zaposlena, išče e o b o. Naslov v upravi »Jutra«. 14836 Prazno sobo Išče gospod, oziroma 2. Ponudbe na opravo »Jurra» pod iifro iS.oli4n» 7330» 14829 ! cBrea Prazno sobo « pocbnim vhodom, i ? IS • gospodična z 3 takoj v sredini mesta ali v bližini Marijanilča. — Ponudb« na upravo Šjntra« pod šifro »Mirna 7255». 14718 Več dijakov se sprejme na hrano Ifli stanovanje v bližini realke in Srednje tehn. šole. Naslov pove uprava »Jutra* 14703 Trgovec išče do novembra v iredi. ri mesta stanovanje, obstoječe iz S sob. kuhinje, kop^nice in kabineta z* slnSldnjo — z električno razsvetljavo, riafa po dogovoru. fenjene ponudbe r.a unr. »Jutra, pod šifro Opremljena soba a posebnim vhodom in električno razsvetljavo, pe odda eolidnemn gospoda s i. julijem na Dunajski c. 6t. 61. — Istotam se proda rei krasnih oleandrov 14671 Opremljeno sobo B električno razsvetljavo, iHem za 1. julij. Dopise tia upr. pod značko »Bančni uradnika. 14974 Opremljena soba t električno razsvetljavo, v L nadstropju, s posebnim vhodom, se odda s 1. julijem stalnemu gospodu. — Cena 230 Din. Naslov pove nprava «Jutra>. 149S9 Pr?ztio sobo flceni takoj ali pozneje. — Ponndbe na upravo . 14648 Stanovanje ebstoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, Išče mlad trgovec v Mariboru blizu parka. Popise Be prosi na upr. .Jutra» v Mariboru pod značko , d. d., oglasni cavod, Selenburgova 7IL 14814 t. nerikanec vdovec, išče življensko družico, ki bi šla t njim v Ameriko. Dostojne ženske, tudi vdove niso izključene, \ čedne zunanjosti, v starosti od 38—40 let, naj naslove dopise B priloženo sliko na upravo »Jutra* pod »Sreča v Ameriki*. 14920 Priženil bi se trgovsko naobražOT, 29 let j star gospod z Vjčjim kapitalom, na večje posestvo, dopise na upravo »Jutra* | pod značko »Dober gospodar*. 15013 | Kdor plača naprej ta nekaj let. dobi stanovanje s prvim novembrom. Kasiov pove nprava »Jutra* 14937 Samostojen obrtnik Kdor mi posodi 12.000 Din. dobi stanovanje 2 sob s posebnim vhodom in električno razsvetljavo blizu kolodvora. Kje, pove uprava »Jutra*. 14933 Prazna soba » Ljubljani, za shrambo pohištva, se fiče proti plačilu za eno leto nsprej »li večjemu posoiilu. Dopi-B* na upravo «JutTa> rod •Prazna 7387*. 14934 Samostojen gospod simpatHen, 32 let star, želi znanja s premožno damo — Prednost imajo one, ki Imajo veselje do hotela. — Toffoli, Fermo Posta Abbazia. 1«40 Dopisovanja Ieli dobro situiran mladenič s premožnimi blondin-kaml. Cenitev ni izključena — tajnost častna zadeva. Ponndbe s sliko in polnim naslovom pod »Hribčki ponižajte se* na »Pnblicitas* ii. d. v Ljubljani, Šelen-bogova 7/U. 14971 Gospodično B fantkom v opoldanskem »laku v nedeljo 21. t. m. do Radovljice, prosim za eenj. naslov pod »Dvojno občudovanje* na »Puhlici-tas», d. d. v Ljubljani šelenbnrgova ulica št. 7ITI 1S969 Mlad ločenec lell znanja z mlado ločenko ali gospodično v svTho Bkupnih sprehodov. Dopise B polnim naslovom na upr. »Jutra* pod šifro »Boljša bodočnost 1925*. Tajnost zajamčena. 15001 Gospodična irednje in čedne postave, v starosti 26 let. z lastnim majhnim posestvom na deželi. Seli znanja z gospodom. — Prednost imajo rrinrosti gospodje uradniki s stalno službo ali trgovci. Ozira Ee samo na resno dopise, ki naj pošljejo s sliko, katera se vrne, na upravo »Jutra: pod Slfro »Tiha Ereča 2S». ^ 14758 Plemenitega aospoda. ki bi auino pomagal z snoo Din. išče samostojna dama. — Vračilo po ftlji. — Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Diskretno prijateljstvo*. Pozor! Stenice, ščurke, podgane in miši, najra^ikalneje pokonča najstarejši oblastveno koncesijonir.ini zavod v Stritarjevi ulici št. 7/m 14556 Bas star. v najboljšem itanin in kompletno novo. umet no izdelano spalno pohištvo, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra* Prepisovanje raznih spisov v nemškem, slovenskem ali sTbohrvat-skem jeziku, sprejme perfektna strojepiska. — Ponadbe pod »Prepisovanje: na upravo »Jutra*. 14578 Želi poročiti gospodično ali vdovo, katera ima nekaj premoženja, stara od lg_SO let. Resne ponudbe sliko, katera »e vrne, na iravo »Jutra* pod značko esnost 7430*. 15019 Pozor, keglavci! Klubom o d d a m kegliš?e za par večerov. Na razpolago velika dvorana za veselice in sestanke ter lep senčnat vrt- — Postrežba dobra. — Se priporoča A Valjavec, gostilničar v 6p. Šiški št. 5 (Reininghaus). 14684 uprs »Rei Dvosedežen avto prvovrstne znamke, malo vožen, ki porabi 5 litrov bencina na 100 kilometrov, se proda ali zamenja, toda le proti lahkemu štirisedež-nemu avtu novejšega fist-ma. Ponudbe rod »Avto-na npravo »Jutra*. 14640 Katera gospodičn stara 27—34 let, srednje postave — neomadeževane preteklosti, se bi hotela seznaniti z gospodom STed-. - njih let. v svrho ženitve. CebelarStVO Malo premoženje zaželjeno. I X. Znideršičevega sistema a no pogoj. Dopise s pol- j na n0T0 urejeno, prodam nim naslovom na upravo j zamenjam "a Se rab-»Jutra* pod šifro »Pridne | ijeno motorno roke*. 15024 M. Peternel, Kamniku. kolo Duplica pri 14642 3632-a Naznanilo. Podpisani naznanja cenjenim gostom, da bo od 30. unija do 31. julija 1925 kavarna odprta le do 8. ivečer. Jakob Zalaznik, Liubliana kavarna. slaSiitarna in pekarna. Kompletne moderne spalnic« iz trdega lesa od dinarjev 6,500 dalje Jedilnice, kuhinjske oprave itd. po zelo znižanih cenah miza rrtvn Komenkaega oUoa — Zaloga pohištva „.,. Ločitev zakona je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Zena i Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa ni sredstva zoper nje! Mož s Prei ga res ni bilo. Toda koncesionirani zavod „PaoaH v Ljubljani na Poljanski e. 12 je iznašel sreds.vo, ki po mori biez vsake nadlsžnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Poidi ali pa piši takoj tja! I KOI. 110-11 l Ljubljana VII., Celovška o. 50 (dvorišče) se priporoča za: Električne instalacij (moč, luč, telefone, zvonce itd. Popravila: motorja, regulatorja, števcev, likalnikov itd. Dobavo: vseh vrst strojev, žarnic, materijala itd. Postrežba točna. Cene zmerne. Čast nam je sporočiti, da smo otvorili Mino jeklenih predmetov ter imamo stalno na zalogi vse vrste žag kakor polnoja-remskr, mlinske, tračne, krožne, ročne in druge v vseh dlmenzi ah, dalje skobelne nože, piSe itd. od svetovno znane kot najboljše tovarne žag in orodja David Dominicus & Co., Remscheid, znamka .Saegenkoenig*. Za obilen obisk se priporoča tvrdka ..JEKIO" d. z o. z. t/ubliana. Tavčarjeva ul. 1. linlusofflieiJi naliP LESNIH izdelKo«! Posojil0 Takoj 40.000 Din in pozneje še 80.000—100.000 Din proti 6% obresti in pOf varnosti, nudim tistemu podjetju, katero me sprejme v službo. Naslov: Mirko Stefanovič, Zarnikova ulica št. 9,'II. 14999 30.000—80.000 Din posojila proti dofcrettm jamstvu in visokim obre-stim, išče trgovec na de-žeTi, event. sprejme tndi tihega družabnika aH drugo samsko o$ebo ▼ popolno oskrbo t zgoraj navedeno vsoto. Obresti itd. po dogovoru. Ponudbe pod šifro «Zelo prometen kraj* upravo . 14847 Do 20.000 Din posodim dobro idočemu tr- I govsko-indnsti podjetja ali položim kavcijo pod po-1 gojem, da dobim dobro službo kjerkoli v SHS. kot | potnik, skladiščnik ali pisarni, oziroma se osebno 1 udeležujem. — Cenjene po- I nudbe pod mačko »Trgo-1 vec. železninar* na Aloma Companv, Ljubljana. 14932] Koncesijo za trgovino z meš. blagom oddam za stanovanje. — Naslov pove uprava »Jutra* 11838 Mlada vdova dvema otrokoma in brcr stanovanja. pro«i usmiljena srca. da bi ji kdo dal malo sobico, ali pa rada prevzame mesto hišnice. — Opravljati zna vsa dela. — Najraje v Ljubljani. Cenj. dopise na upravo »Jutra* pod »Večna hvaležnost*. 14883 Slikarji, nozor! Gasilno društvo v Šmarju pod Ljubljano, odda slikarska dela za igralni oder v društvenem domu. Informacije daje načelstvo 14875 POZOR! POZOR! Rezervni "astn" Uniforme in vse vojaške potrebščine ima vedno v zalogi Simon Klimanek * Ljubljani, Selenburgova ul 14840 Otroški vozički, stoli ia ležanje s podnožnikom, obred za tekanje I ;n u okvirji za vezenje, sldopni stoli, deske za risanje, servisne tast t'n'niki,' palice za metle, jermenice (Kiemenscheibf), okvirji, pisarni e ooreme. vsakovrstna m zarska dela in nolran a arhitektura. 3596a Kcmpara i drug, Maribor, !ro«na Izdelovalmca lesenih predmetov, Cesta na Brecje 17 5000 Din posojila proti obrestim. se išče, ev. se odda mesečna soba s posebnim vhodom onemu, ki plača naprej ali da posojilo Naslov pove uprava »Jotra*. 14983 j Volovske biče goSi. jermena za cepe fn čevlje, raznovrstne, luksuzne in težke, izdeluje po nizki ceni Vjekoslav 7.1 bert, Zidani most. Engro poštnine prosto! 14810 Črn pianino dobro ohranjen, se poceni proda. Cenjene ponudbe je poslati na npravo »Jutra* pod »Planino*. V komisijo sprejme trgovec v zelo prometnem kraju na deželi, razno manufakturno in drugo blago, proti dobremu jamstvu. — Ponudbe pod »Velik promet* na opravo »Jutra*. 14848 Fotografi! 1459- | Rabijo »like iz vseh krajev za založbo razglednic . , Ponudbe s ceno pod šifro Kratek klavir »Takoj, na »Publicitas*. d. dobro ohranjen, se pooem | d., oglasni zavod v Ljnb-proda. Naslov pove oprava ljani. Selenburgova ulica »Jutra*. 14929 | št. 7iTT. 14927 «Prim citre* I Abadie fin glas, proda za 875 Din I cigaretni papir zopet stalno »Posredovalec*, Sv. Petra n» zalogi — A- Lampret. cesta 3. 150131 Krekov tig 10. 188 Mno modno-snlanterijsKe sirolis v glavni ulici Maribora se proda. Sortirana je z novim blasom in dobro uvedena pri dobaviteljih in kon umentih. Vodi se v manjši režiji. Radi preselitve v rojstni kraj prod| se brez odstopnine. Potrebno je za takoj 100 do 120.000 Dm, ostanek se lahko sporazumno odpiafuie. Resn: refl-ktanti naj se obrnejo na Oglasni zavod Vorsiča naslednik, IKIaribnr, S'omf'Ov trg Jfi. _ N H r n M t* N a a N M N H M M Svetovno znani 1° Porticnd cement znan pred voino na svetovnem trgu pod imenom „Lenijenfe!der cement" MOJSTRANA-DOVJE ANALIZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste najmodernejše oblike v barvah samo pri vseh VOIKA" Oglejte si naSo izložbo. Krekov trg 10 (I. nad str.) H StjepuSin Sisak priporoči feoljse um-feuiice, struge, parli tura (n ostale po-trebičin. t* bili 40-b isr VODNE TURBINS avtomatUne regulatorje, zatvornice i. 4. d. 3060 a izdeluje in dobavlja mQ. F. SCHNEITER = SKOFiA KonlrurenZne cene. ===== Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe! M UAilil 2 Varstvena tmaka. Skladišče v lekarnah In drogerijah ali pa naravnost iz tovarne ln glavnega skl dliče M. HRNJAK, lekarnar, SISAK. W01F LfiHZ do 600 IIP tvorničkl novi III gener. rapariraul (a tvormčklm jimsivom takodjer u aajam. OiMIOitE 7S-« Generalno zastupstvo Motorentabrik Darmstadt URE STROJE rnrnm Poglejte r.ašc sklati lita Piačevne polakšic« Kompletna montaža ZRGRČ3 Pan!ov£ak I B. sBatz.: absolviraM trgovsko šola in tekaj prakse, treira :n zaneslpva, (Sodita stalno sloitio, t vetji tovarni blizu Zagreba Pmndbe s prepisi spričeval is zahtevki plače pod: 1 mesec poskus na onravo .Jutra". SSESHEHB rnoaoao Velika zaloga pohištva HMIIIIIIUMB'! I B • Naznanilo zopetne otvoritve! S Vljudno naznanjam, da sem prevzel S po umrlem Janka BeraiUa v Spodnii ■ Šttki, Celovita cesta iter. 43 | {bivšo Vodnikovo) g trgovino s špecerijskim ■ in kolonijalnim blagom ® jo preuredil in na novo založil s svežim f§ blagom. 3 Priporočam sa cenjenemu občinstvu v obilno naklonjenost, zagotavijaoč isto točno in po najnižjih cenah postreči. Z odličnim spoštovanjem FRANC JAPEU, ŠIŠKA. Celovška c. 43. B 8 a ■ □ Maribor Šolska ulica št. 5. Priporoča svojo izbrano zalogo vsakovrstnega pohištva ii tapetniških lastnih izdelkov. Zaročenci imajo posebne ngodnosti. Rjava kotonina v delnem zastopstvu slovitih novih tovaren po najnižtih dnenih cenah se nudi na debelo cenj. trgovcem. Istotako vse vrste manufakturnega blag* pri tvrdki Franc CR0BATH d. z o. z., Kranj. C3BCDI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Naznanjam cenjenemu trboveljskemu občinstva in odjemalcem, da pričnem s 1. fulifetr leil v parn! peči v novo urejeni pekarni blvfie Juvanove hlie. Sveže pecivo se bo dobivalo odsle; dvakrat dnevno. Zahvaljujem se za do sedanje zaupanje cenjenim odjemalcem in se priporočam tudi v nadalje. *23a Trbovlje, dne 28. junija 1925. JOSIP KOCJAN, prva parna pekarna. mmiBfMiMMMHiiiiiimi »Hotel Riviera4" Selce kod Crikvenice. Sa velikom teranom na moru tik kupa-j*ta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije pih soba na razpolaganje, najniže cijene. Preporuča se vlasnik 244 l P. Strinovič. i lisni kozmetičko - tehničke strnke za artikle spedjalne marke, trat! ae. Ponude sa reierencami na Interreklam d. d., ZagTeb 1-78, pod šifrom .Zastunnik 11-394*. 3?60» napiti K. IMESIAK, Maribor J. Dnevne, poštne in železniške poliljatve. 245a Poslovodja 27 let star želi službe skladiščnika ali pomočnika v specerijsko, galanterijsko ali manufakturno trgovino. Dopise na upr. .Jutra" pod značko .Vesten in marljiv-633". 3633-1 Potrebna glavnica 15.000 Din. Dogovori se ahko danes 28. junija ves dan v hotelu .Union*. 3615« Dnnajčan. cementa v državi. Konkurenčne cene. Naročila sprejema in daje informacije: Prodajni urad .Portland cementa Mojstrana" LJUBLJANA, Jadranska Podunavaka banka. Parketne dešč-ce hra" Trstje za strope iUaibolišesa mate" 3aku!a (leseno pletivo) za strope in stene Strešno lepenko in lesni cement dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje """"los. R. Puh™ Liubliana. Gradaška ulica itev. 22 samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni Tovarna cementa v Zidanem mosiu. Pleteni 1 amper Din 30, kambrCk ip. bluza Din 62, panama Športna Din 68, modna cetlr Dtn 75, modna „Kasak" Din 90, tmltaelta »r svile Din 120, opal-batlat Din 130, pertlnl orepe georgatle Din 140, »nrova avlla Din 260, trtko-crepo Din 290. avtlonl crepe mareaaln Din 320, avUcne triko bluze Din 100 do Din 150, Veletrgovina R. Stermecki. Celie. C»nik zastonj! Cen'k zastonj! Igralo harmonik pozor! i Kdnr si žel' ceno iti t resnici dobro m lepo iiarmotike. nai se obrne na A?eSs Potočnih, inlelovaica vsakovrstnih harmonik. Se'ca ori Sknfji Liki — Slovenra 1 3614-a J. T Potrt! globoke žalosti naznanjamo, da nas je zapustila naša dobra, iskreno i liobljena mati oziroma žena, stara mati, j tašča, teta, gospa »i IM KL Jaoel Id je 27 junija 11, v 80. !etu preminula Pogreb se bo vršil 29. junija ob 4 popo dne iz hiše žalosti, Jerneja cesti ' št 43, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo služila v torek, dne 30. junija ob 8. uri v cerkvi v Sp. Šiški. Sp. Šiška, dne 27. junija 1925. Žalujoči ostali.