Političen list za slovenski narocL F* poBti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta $ gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. v administraciji prejemun vcljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 (Id., za en meBec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Je se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. *5*tev. 48. V Ljubljani, v sredo 27. februarija 1889. Letnik X VI I. Ikžuvni zbor. Z Dunaja, 26. februarija. Bogoslovski profesorji in vseučiliški knjižničarji. Dolgo se je vleklo, predno se je finančni minister odločil pritrditi povišanju plač bogoslovskih profesorjev. Že predlanskim je bil poslanec Klun nasvetoval resolucijo, ki je vladi naročala sostaviti načrt postave glede vravnavanja plač bogoslovskih profesorjev. Minister bogočastja bil je že takrat obljubil, da se bode to zgodilo, ker tudi on pripoznava potrebo take vravnave. Dotični načrt bil je rss tudi sostavljen, ali finančni minister se je izgovarjal, da za povišanje dotičnih plač nima denarjev. Letos pa tega izgovora ni mogel več imeti, ker kaže državni proračun lep presežek dohodkov, zato je pritrdil omenjenemu načrtu, ki se je s privoljenjem cesarjevim včeraj izročil državnemu zboru v pretresanje. Dotični načrt se glasi: § 1. Letna plača profesorjev, ki imajo na rimsko-katoliških in grško-katoliških bogoslovskih škofijskih učnih zavodih in na bogoslovskih osrednjih učnih zavodih v Gorici in Zadru z državnim privoljenjem sistemizovano službo, določuje se na 1000 gld. a. v. Razven tega pristuje vsakemu profesorju teh učilnic aktivitetna doklada letnih 200 gld. a. v., ki pa se izplačuje le za polovico, ako dotični profesor vživa naturaluo stanovanje. § 2. določuje petletnice, katerih je pet, na 200 gld., ter velja ta določba tudi za službeno dobo, ki se je izpolnila pred to postavo. § 3. Vsi dosedanji dohodki teh profesorjev, kot plače, personalne in draginjske doklade itd. prenehajo z dnem, ko postane ta zakon pravomočen. § 4. Onim v § 1. omenjenim profesorjem, ki se niti ne odpovedo službi, niti jim je škof sporazumno z državno oblastnijo za bogočastje nared-benim potom vzel službo učitelja in niso sposobni za dušno pastirstvo, dobivajo mirovljino po razmerju službenih let. Mirovljina iznaša pri dopolujenih 10. do 15. letih 1/3, od dopolnjenih 15 do 20 let 3/8, od dopolujenih 20 do 25 let 4/8, od dopolnjenih 25 do 30 let 5/8, od dopolnjenih 30 do 35 let 6/8, od 35 do 40 let 7/8 in po dovršenem 40. letu celo letno plačo s petletnicami vred. Oni profesorji, ki nimajo še 10 službenih let in niso sposobni za kakovo drugo cerkveno službo, smatrati se morajo gledč mirovljine enako samostojnim dušnim pastirjem v smislu § 6. postave z dne 19. aprila 1885 drž. zak. št. 47 in obrazca II. k temu zakonu. Službena leta, katera so se v dušnem pastirstvu ali sicer v cerkveni službi dovršila pred vstopom kot profesor teh bogoslovskih učnih zavodov, vra-čunavajo se pri ¡zmerjanju pokojnine sistemizova-nega profesorja tako, da štiri leta duhovskega pastirovanja brojijo za tri leta profesorske službe. Nasprotno šteje pri duhovnikih, ki izstopijo kot profesorji ter s tem izgubo pravico do profesorske mirovljine, tri leta profesorstva za štiri leta pri duhovniški mirovljini. Ako dobi umirovljen profesor dotovano cerkveno službo, izgubi pravico do mirovljine. § 5. Pristojbine za suplente na teh zavodih določujejo se naredbenim potom. § 6. Potrebščina, ki je navstala vsled te postave, pokrije se najprvo iz dotičnih posameznih zakladov, in sicer cerkvenih v ta namen določenih sredstev, slučajen ostanek pa iz verskega zaklada. § 7. Ta zakon postane pravomočen dne 1. okt. 1889. Ni dvoma, da bode budgetni odsek brez posebnih prememb pritrdil temu predlogu, ker so potrebo njegovo pripoznali vsi poslanci desne in leve stranke državnega zbora. Zbornica ga bode najbrže rešila ob enem, ko bode razpravljala proračun mi-nisterstva za bogočastje, ker ima zakon v veljavo stopiti že s 1. oktobrom letošnjega leta in je treba dotični znesek postaviti v državni proračun. Vsled nove vravnave profesorskih plač se bodo dosedanji troški povišali za 55.412 gld. ter se glede naših zavodov razdelili tako-le: 1. V Gorici bodo imeli 4 profesorji po 1200 gld., jeden 1117 gld., jeden 1000 gld., razven tega pa še vseh šest vsak po 200 gld. službinske doklade, kar znaša 2977 gld. več kakor dozdaj. 2. V Ljubljani dobita dva profesorja po 2000 gld., ali prav za prav le jeden, dr. Semen, ker je drugi, dr. Klofutar, med tem postal stolni prošt in zdaj le še začasno poučuje, dokler bode imenovan njegov naslednik. Jeden, prof. Smrekar, dobi 1400, Zupančič 1200, dr. Lampe in dr. Ja-nežič, oziroma tudi dr. Klofutarjev naslednik pa po 1000 gld.; razven tega dobi še vsak izmed imenovanih šest po 200 gld. službinske doklade. Vse to bo znašalo 2924, oziroma 1924 gld. na leto več kakor doslej. 3. V Mariboru dobe: jeden profesor 1367 gl., štirje po 1000 gld., potem trije po 200 gld., dva pa, ki imata brezplačno stanovanje, po 100 gld. službinske doklade, to je 3017 gld. več kakor doslej, ker profesorji mariborskega bogoslovja dozdaj niso imeli po 840 gld. letne plače, kakor profesorji v Gorici in v Ljubljani, ampak le po 630 gld. 4. V Celovcu dobe: jeden 1600 gld., jeden 1400 gld., štirje po 1000 gld., in vseh šest še po 200 gld. službinske doklade, to je 4435 gld. več, ker so bili celovški profesorji še slabše plačani, kakor mariborski, ter je imel dozdaj le jeden 630 gld., drugih pet pa le po 525 gld. na leto. Razven tega predloga bil je včeraj zbornici izročen še drug vladen predlog glede plač knjižničarjev na vseučiliških knjižnicah, ki bodo odslej dobivali na Dunaji 2600 gld., drugod po 2400 gld., kustozi povsod po 1800 gld., skriptorji po 1200 gld., amauuenzi pa po 700 gld. na leto. Petletne doklada znašajo za knjižničarje, kustoze in skriptorje po 200 gld., za amanuenze pa po 150 gld. Potrebščina za to povikšanje bo znašala okoli 22.000 gld. na leto. LISTEK. Oče in hči. ii. Zavode so mala vas treh hiš komaj četrt ure od Jelšine. Stoji na malem griči. Drevje obdaja ves hrib. Prva hiša je Ostanova, v katerej pa gostujeta Ljube in hči. Na koncu stene se spenjajo trte, polne najljepše črnine. Tu in tam se je videla katera rudeča jagoda. Zraven so grede. Vse je lepo vrav-nano. Krasnih cvetic na izbor! Tudi na oknih se zibljejo rudeči klinčki iz lončkov. Vse je kazalo, da mora pridna in umetna roka skrbeti za nežno cvetje. Tisto popoludne sta Ljube in njegova Metka kasno dospela domov. Solnce je bilo jako nizko. Vso pot nista izpregovorila besedice, še le, ko 6ta bila v hiši, izpregovori oče osorno: „Lepe reči mi delaš. To se pravi ubogati. Zjutraj nisi hotela z menoj na somenj, in ko sem te z velikim trudom spravil, narediš mi tako reč." «Kaj sem naredila?" vpraša hči mirno. „Ravno to je, ker nisi nič naredila! Natolkel te bom. Ali nisi mogla dati Mihaljku lepe besede — pravim, lepe besede?" „Dovolj lepo sem govorila." „Sedaj se mi pa še tukaj izgovarjaj !" Oče je jezno hčer pogledal: „Saj pravim. Zakaj sem na svetu? Dokler mi je bila ona živa, grizla me je vedno ona najbolj, potem tvoji sestri, dokler jih nisem odpodil, in sedaj mi nagajaš še ti. Se tebe bom spodil od sebe." „Sestre so samo šle od vas. Samo jaz sem vam še za sužnjo, pa tudi jaz vas bom zapustila." „Pojdi, kamor hočeš. Se v<$ da, na rožicah boš imela postlano pri tujih ljudeh, o le pojdi!" „Bolje mi bo, ko pri vas! Nikakor ne bom vžila toliko sramote —" „Tedaj te je sram, z menoj hoditi, ker si gosposka in ker sem jaz star in grbav in ker sem priprosto oblečen in ker—. Sram te bodi. Z očetom se sramuješ hoditi." „Oh, ate, ne; najraje vas imam, najlepši človek ste mi; ali sram me je bilo, ker ste vi tako skoparili z denarjem, da je Mihaljek moral plačati vino za naju, ko ste imeli toliko seboj. Veste zavoljo tega me je bilo sram." „Lepa reč! Hči mi skopost očita . . . svojemu očetu . . . skopost. Čakaj!" Stari Ljube se ja vrtil po izbi, kakor bi kakšne reči iskal. Hči je zapazila to. Pobegnila je skozi vrata: „Ne boste več dolgo tako ravnali z menoj." Jokajoč je šla v vrtec na konci hiše v svoja grede. Solnce je zahajalo. Obrnila je solzne oči proti večeru. Dolgo je gledala rudeče večerno nebo. Lice se jej je razvedrilo. Vzela je posodo in zalivala ljubim cvetkam. Imela jih je jako, jako rada. Mej tem se je stari Ljube spravil za hrastovo mizo. Smejočega obraza, toda s tresočo roko je privlekel usnjato listnico izza srajce. Z velikim veseljem je razkladal denar na mili. Po trikrat jo preitel vsako vrsto. Ko je bila vsa miza polna, začel je vnovič šteti . . . Poželjivo je gledal svoje bogastvo. Oči so mu čudno-svetlo žarele .. . Pa starec je začel denar spravljati. Skrbno ja vlagal bankovce na kup. Potem srebro, potem mali denar. Mrmral je: „Toliko mi bo vzel črevljar za delo od mojih črevljev, toliko od Metkinih, toliko bo veljalo kovanje, toliko —. Kam bo človek prišel?! Tako ne pojde. Jaz bom še nekako prebil do zima s to obutvijo." Trati; Trtnik Franc, dež. blag. kontrolor in posestnik v Ljubljani; Omejec Ferdinand, dež blagajuice olicijal v Ljubljani; Goestl Frane, cand. med. na Dunajj; Jereb Ivan, c. kr. uradnik v pravosodnem ministerstvu na Dunaji; Ozmec Josip, bogoslovec v Mariboru; Munda Janko, bogoslovec v Mariboru; Mulaček Franc, trg. pomočnik v Ljubljani; Halon Ivan, c. kr. vinorejski komisar na Ptuji; Furlani Ludovik, c. kr. rač. uradnik v Trstu ; Novak Josip, kapelan na Krki; Belec Anton, posestnik v Št. Vidu; Vole Anton, župnik v Št. Vidu; Zaletel Leopold, kapelan v Mengišu; Kramberger Franc, Logar Raj-mund, Pavlica Andrej, Primožič Josip, Roječ Ivan, Šašelj Milan, Tomšič Josip, Valentinčič Ignacij, Vuga Alojzij, Kosec Josip, bogoslovci v Gorici; Kačar Ivan, kapelan v začasnem pokoji na Dovjem; Kosovelj Anton, učitelj v Dutovljali; Do-linar Mijo, trgovinski družnik v Veliki Dolini; Stuhec Rud., privatni uradnik v Ljubljani; Drobnič Jurij, župan in posestnik v Sodražici; Milic Ljudmila, lastnica tiskarne in posestnica v Ljubljani; Weiglein Henrik, c. kr. okrajni glavar v Krškem; Fazan Rudolf, nadgozdar v Kamniku; Klemenčič Mihael, kapelan v Črnomlji; Marolt Franc, učitelj na Brdu; Duffč Ivan, I. mestni inženir v Ljubljani; Rogina Anton, c. kr. sod. avskultant v Ljubljani; Marolt Avgust, glasovirar v Ljubljani; Ozimek o. Evstahij, franč. provincijal v Ljubljani; Knjižnica c. kr. gimnazijska v Beljaku; Suša Ivanka, zaseb-nica v Patrasu na Grškem; Dular Frane, učitelj v Seraiči; Premer Ignacij, posestnik v Metliki; Šola ljudska v Semiči; Roš Ferdinand, veleposestnik v Hrastniku; Sajevec Karol, železnični uradnik v Hrastniku; Janžek Edvard, župnik pri sv. Marjeti; Smole Jakob, župnik pri sv. Miklavži; Dr. Stor F., odvetnik v Ljubljani; Omersa Ivan, trgovec v Tržiči; Jelenec Ivan, trgovec v Tržiči; Sattler Josip, župnik pri sv. Križi pri Mariboru; Kmet Andrej, učitelj v Tržiči; Zoreč Ivan, župnik v Mengišu; Zamik A., odvetnileova vdova v Ljubljani; Kocbek Davorin, c. kr. notar v Marnbergu; Lekše Franc, kapelau v Marnbergu; Zmavc Jurij, župnik v Remšniku. Prošnje za podaritev založnih knjig reševala je Matica v zadnji dobi popolnoma po odborovem na-vodu. Prosili so pa za knjige: Šoli v Goričah in Čatežu; orgljarska šola v Ljubljani, vodstvi Alojzi-jevišča in Marijanišča; provincijal Ozimek za frančiškanska zavoda v Gorici in Kamniku; šole v Cirknici, na Cvenu, v Ribnici in pri Sv. Križu poleg Maribora; Jugoslavenska akademija in vodstvo obrtne strokovne šole v Ljubljani. Knjižnica je narastla v zadnji dobi za 92 knjig, zvezkov, časopisov in zemljevidov; 17 vsled daril in 75 po zamenji, večinoma slovenskih, čeških in ruskih, deloma pa tudi hrvatskih, srbskih, bolgarskih, au-gleških in nemških. Predsednik svetuje gospodom iz agitacijskega odseka, kako naj bi skupno pospeševali zanimanje za »Slovensko Matico" po dopisih v slovenske časnike. Nato vzame odbor še nekaj manj važnih tekočih zadev iz tajnikovega poročila na znanje in, ko izvoli mesto izstopivšega gosp. prof. Pleteršnika v odbor za zgradbo Vodnikovega spomenika gosp. ravnatelja Šubica, zaključi predsednik ob polu osmi uri skupščino. Liberalni dopisniki nemški pa družba sv. Cirila in Metoda. i. * * # Poročali smo vže, da so nemško-naeijo-nalui in drugi židovski listi okrog novega leta napadali češko „Ustredni Matice školskd" In trdili, da dobiva v velikih vsotah podporo iz Rusije. V oči jih namreč bode, da se češka Matica šolska ponaša z velikanskimi vspehi. Iz poročila za preteklo upravno leto se razvidi, da je izdala za vzdržavanje raznih šol ogromno vsoto 223.610 gl. 77 Kr. Tolika požrtvovalnost češkega naroda se marsikateremu dopi-sunu nemškemu skoro neverojetna vidi, ker je znano, da nemške šolske družbe relativuo toliko ne naberejo. Zato mu šine v glavo misel, kaj ko bi bili tudi ruski rublji vmes? In res pošljejo tako natolcevanje med svet po svojih časnikih. Posebno jih bode češka gimnazija v Opavi, ki zahteva velikih vsot. Raznesli so vest po šlezijskih časnikih, da Matica školska oso-bito v podporo te gimnazijo prejema od „slavjanskega blagotvoriteljnega občestva" večje vsote, pisarili so o »30.000 gld. A Matičin odbor prisilil je dotične časnike po sodnijski poti, da so morali preklicati svoje obrekovanje. In ko je jeden kolovodij pražkih Nemcev, prof. Knoll, zopet pogrel to natolcevanje, zavrnil ga je predsednik školske Matice dr. F. L. Rieger pri glavni skupščini, in „Bohemia" je morala prinesti v tej zadevi pojasuilo, kakor je obširno popisovala pražka „Politik". Poživljali so prof. Knolla, naj vendar pove, kje je zaostalo tistih 30.000 gld., ker jih blngajnica Matice školska ni prejela. Dozdaj teh tisočakov ali rubljev od nikoder ni. Na severu se tem vrlim dopisnikom ni posrečilo, kar so nameravali, zato so svoj pogled obrnili proti jugu, morda se du tam kaj opraviti. „Calumuiare audacter, semper aliquid haeret." In kdo je bil vža bolj natolcevan, sumničen, obrekovan, kakor ravno naš ubogi narod slovenski! Koliko lažnjivih poročil o Slovencih je vže prišlo po nemških časnikih mej svet! Pri vsaki priliki se sumniči njih lojalnost, njih avstrijsko domoljubje, katere so skozi stoletja ohranili neomadeževano in neštevilnokrat vže zapečatili s svojo krvjo. A nemško-liberalnim dopisunom na severu in jugu — ker židovi in framasoni so povsod v tesni zvezi — je vsak napor Slovencev za ravnopravnost in boljšo bodočnost tega prezirauega naroda trn v peti, je vže seganje v pravice mogočnih Nemcev itd. Ti dopisniki bi najraje videli, da bi slovenski domoljubi popolnoma opustili delovanje za svoj rod ter ga prepustili milosti in nemilosti ošabnih sosedov. Veliko glasilo židovstva in framasonstva v Avstriji—„NeueFreiePresse"—jepokazala na Slovence, kako nevarne „panslaviste" imajo v svoji sredi. V dopisu iz Gradca dd. 19. jan. t. 1. slika razmero „slavjanskega blagotvoriteljnega občestva in Slovencev". S tem menda hoče tudi višje kroge, kjer ima, kakor nekateri menijo, dokaj privržencev in zvestih čitateljev, opozoriti, naj takih agitatorjev ne izpusta iz-pred oči. V omenjenem dopisu pripoveduje, da se je pred nekaj časom začela prav živahna agitaeija za vpeljanje slovanske liturgije mej avstrijskimi Jugoslovani, t. j. mej Slovenci in Hrvati v Istri in Dalmaciji. Potem omenja znanega skupnega pa- Dunajska bolnišnica. Poslane« dr. Roser je v neki interpelaciji tožil, da je i dunajski bolnišnici, zlasti na kliniki dr. Billrotha, premalo prostora in da pridejo vsled prevelike gnječe bolniki, ki tam iščejo pomoči, dostikrat v nevarnost. Minister Gautsch je včeraj odgovarjal na to interpelacijo, rekši, da se bodo dosedanji prostori z novimi stavbami in novimi oddelki razširili. Komaj je dobil dr. Roser odgovor na to interpelacijo, sprožil je vže drugo vprašanje, in sicer na ministerskega predsednika, od katerega zahteva pojasnil, kaj je vlada storila za odvrnitev lakote v Čeških gorah. Dnevni red včerajšnje seje bil je potem jako naglo dovršen. V legitimacijski odsek bil je izvoljen dr. Ebenhoch; zakon o pristojbinah obveljal je v tretjem branji; potrjena sta bila poslanca Rutovski in Edlbacher in sprejet nasvet glede poštnih poslopij v Pliberci, Ljubnem in Brodu. Dalje je zbornica na znanje vzela 16. poročilo kontrolne komisijo za državne dolgove in državni računski zaključek za leto 1882. Prošnja okrajnega zastopa v Ilofovicu za odpis nekega državnega posojila se izroči vladi s toplim priporočilom; potem utemeljuje poslanec Hajek svoj predlog glede posvečevanja nedelj. Tudi Kreu-zig je podpiral nasvet Hajekov, ki je bil v pretre-sanje izročen obrtnemu odseku. Ob četrt na jedno uro sklenil je predsednik sejo in prihodnjo sejo napovedal za jutri 27. t. m. Na dnevnem redu je splošnja razprava o državnem proračunu. Naši poslanci so se glede budgetne razprave dogovorili, da govori Šuklje pri splošnji obravnavi, Klun pri učnem ministerstvu, Ferjančič pri politični upravi, P oklu kar in Pfeifer pri poljedelstvu. Ako bo mogoče, govori tudi Vitezič pri splošnji razpravi, sicer se oglasi pri kakem posebnem oddelku, da v razgovor spravi razmere v Istri Matica Slovenska. LXXXII. odborova seja v sredo dne 20. febr. 1889. (Konec.) Od zadnje seje, t. j. 17. oktobra 1888, pristopilo je društvu na novo 78 članov, in sicer 3 usta-novniki (izmed letnikov) in 75 letnikov, namreč: A. Kot ustanovniki: Dr. Hudnik Matija, odv. koncipijent v Ljubljani; Tabor o. Rupert, kapucinski gvardijan na Reki; Žužek Franc, c. kr. inženir v Kranji. B. Kot letniki: Kosovel Anton, c. kr. car. uradnik v Trstu; Paternost Dragoslav, c. kr. rač. uradnik v Trstu; Skrabec Bogdan v Trstu; Košmelj Luka, posestnik v Železnikih; Porenta Gašpar, bogoslovec v Ljubljani; Robida Ivan, magistr. oficijal v Ljubljani; Kruleč Ivan, mestni učitelj v Ljubljani; Kacin Josip, posestnik vCrešnjevku; Povše Henrik, bogoslovec v Ljubljani; Kalister Vekoslav, trgovinski uradnik v Trstu; Wartho Julij, duhovnik pri sv. Antonu v Trstu; Kavčič Josip, c. kr. poštni uradnik v Trstu; Šorli Anton, kavarnar v Trstu; Zebokin Mihael, c. kr. rač. uradnik v Trstu; Žitko Franc, zasebnik in posestnik v Trstu; Svetina Anton, c. kr. notar na Vranskem; Butalič Jakob. c. kr. sod. kan-celist v Radovljici; Bele Ivan, mestni učitelj in posestnik v Ljubljani; Petrovčič Franc, župnik na In vzdignil in obrnil je nogo in govoril sam s seboj dalje: „Res, podplatje so strgani, pa — prebil bom. Metka bo morala tudi prestati. Zakaj bom pa jaz, ko sem star?" Vesel je bil stari skopuh svoje misli. Klical je hčer: „Metka, Metka, pojdi v hišo. Kje si, Metka ? Pridi! Nič nisem hud, samo pridi!" Ona je res prišla. Vedela je navado svojega očeta, da ni dolgo jezen. „Metka, nekaj dobrega ti bom rekel," začel je. „Povejte hitro; za večerjo moram iti pripravljat !" „Precej, precej. Veš kaj sem mislil?" „Kaj torej?" „Mislil sem, da bi midva ostala še tje do božiča brez nove obuče." Hčer je zopet jeza pomaknila, vendar je odgovorila dosti spravljivo: „Ali oče, kaj mislite? Saj imava usnje kupljeno. Ali bode to potem stalo do božiča in trohnelo pod posteljo? Nič ni treba, samo da pride črevljar. Poleg tega vidite tudi, da sva oba skoraj bosa. Kmalu se bo začela jesen in potem mrzla zima." „Morebiti bi prebila?" „Ce boste vi, jaz ne." Zaloputnila je hišna vrata in odšla na vrtec. Zopet se je razjokala ko mal otrok. Vsedla se je pod steno. Mrak je padal na zemljo. Mimo ograje gre sosedova Oiljka, nesoč na glavi vodo. Tu po-stoji. Zdi se jej, da nekdo v bližini ihti. Ozre se na grede in proti hiii. Tam pod steno vidi Metko, svojo prijateljico. Precej jo vpraša: „Metka, menda ne jokaš ti?" Metka je vstala in se približala ograji: „Komu se ne bi srce užalilo, ko moram toliko od očeta prestati. Delati moram ko črna živina, da preživim njih in sebe, oni pa imajo po sejmih tiste kupčije, nazadnje pa naj gola hodim okrog. Ko bi se me ne usmilila teta v mestu in mi napravila nove obleke, ne bi imela enkrat kaj obleči za cerkev." „Prosi z lepo očeta, dali bodo, kar bodeš hotela." „Ti jih ne poznaš. Še sami sebi ne privoščijo najpotrebnejših reči." In zaihtela je: „Da moram imeti takega očeta! Kar vse bom pustila in prešla dlje, ko vidim." „Samih veudar ne boš zapustila. Vidiš, da nikogar več nimajo. Obe sestri se ne zmenite za nje, sedaj odidi še ti, kaj bode potem? „Naj počnejo, kar hočejo —" „Potrpljenje imej še ž njimi; vidiš, da ne bodo dolgo. Saj bodo vse tebi zapustili." „Kaj bodo zapustili? Hišo, njive, vinograde, travnike — ker jih nimajo. Veš, da imamo hišo v najemu od Ostana." „To vem, pa pustili bodo denar —" „Denar bodo razdali ali pa kje zakopali. Ali morda vem, kje in pri kom imajo kaj na posojilu? Ko bi to uro umrli, ne vedela bi niti jednega dolžnika tirjati. Sploh pa tudi drugi ljudje več vedo od njihovega denarja ko jaz." Ciljka je zamišljena gledala v plot. Ni vedela, da je stari tak, čeravno sploh ni imela o njem dobrih misli vže po tem, kar so drugi ljudje pripovedovali o njem. Pa hoteč tolažiti prijateljico, rekla je: „Metka, potrpi še ž njimi; mogoče, da se preobrnejo. Niso bili vedno taki in vedno ne bodo." „Bili so bili, a nobeden ne vi, ko jaz. Pa potrpela bom. Lahko noč, Ciljka!" „Tudi tebi lahko noč, Metka." Prijateljici ste se razšli. (Dalje nluJi.) stirskega lista vladik goriške metropolije. Ker pa se je domislil, da vsi Slovenci ne spadajo v to cerkveno okrajino, pravi, da se je tudi labodski kuezvladika J. M. Stepischnegg takim agitacijam za slovansko bogoslužje po robu postavil; kako pa, tega še s črkico ne omeni. Kakor videti, je nemški dopisnik pozabil imenovati krškega knezvladiko v Celovcu, v čegar škofiji živi okrog 130.000 Slovencev, ali pa smatra Koroško za popolnoma „nemško" provincijo. Kot glavnega voditelja agitacij pa imenuje biskupa Stross-mayerja, ki je pa iz previdnosti zdaj utihnil, tako da središča agitacij ni več iskati v slavonski škofovski stoliei (t. j. Djakovo), nego ob Nevi. — In tako jo dopisnik srečno dospel na Rusko v Peter-burg, kjer je sedež „slavjanskega blagotvoriteljnega občestvi". In tukaj zdaj židovski dopisnik, ki ima živo fantazijo, plete zveze mej odborom tega občestva in drugimi „panslavistiškimi korifeji". Vendar vseh tajnih spletk ne popisuje, ker jih ni, nego prestopi, kakor bi mu vse prejšnje bilo nekak uvod v to strašno, kar ima priti, na „Družbo sv. Cirila in Metoda". Politični pregled. V Ljubljani, 27. februarija. Notranje dežele. Generalni štab bo, kakor piše „Reichswehr", z nadvojvodo Albrechtom na čelu napravil vežbalno potovanje meseca maja po Galiciji. Izleta se bo vdeležilo 120 častnikov, mej temi 20 generalov. V ogerskem državnem zboru sta poslanca grof Apponyi in Helfy ugovarjala pisavi enega dela inozemskega časopisja, po kateri je na Ogerskem stranka, katere glavna točka v zunanji politiki ni odkritosrčna želja, da bi se ohranila zveza z Italijo in Nemčijo. Ministerski predsednik Tisza je vsled tega izrazil svoje veliko veselje, da obe nasprotni stranki tako toplo zagovarjate napominano zvezo, ki je dosti trdu;t, da jej ne more škodovati pisava zunanjih listov, k «jti ona ne sloni le na podlagi simpatij, marveč na mnogo trdnejšem temelju dobro umevanih vzajeim.ih koristi. Tnanje države* Srbski kraljevski dvor se vedno bolj obrača od radikalne stranke. Dunajski in budimptšUnski listi poročajo o zaroti zoper kraljevo življenje, načelnik tej zaroti pa je seveda vodja radikalcev Tav-šanovič. To so le sumničenja, katerim namen je kolikor moč odstraniti radikalno stranko od vladnega krmila. Kralj se je baje tudi izjavil, da je prvi pogoj, ako hočejo priti do vlade, da se odpovedo Tavšanoviču. To je ravno tista dogodbica, kakor ona s Pasicem. Zadnje volitve v skupščino in občinske zastope so pokazale moč srbske radikalne stranke, zaradi tega se pa vlada boji naravnost zoper njo postopati, marveč se je odkrižuje po napominanih ovinkih. Bolgarski odposlanec Svetkov je predvčeraj naznanil srbskemu ministru zunanjih zadev, da bolgarska vlada ne more sprejeti srbskih zahtev glede uvažanja živine, dokler ne bodo vravnane bolgarske veterinarne razmere. Minister Mijatovič je na to odgovoril, da vzame izjavo bolgarske vlade na znanje, a mu je žal, da so s tem tudi dotične obravnave pretrgane. Srbska vlada je naročila svojemu diplomatskemu zastopniku v Sofiji, naj naznani bolgarski vladi, da Srbija ne more odstopiti od svoje zahteve, po kateri bi se smela rogata živina carine prosto uvažati v Bolgarijo, a ne iz Bolgarije v Srbijo. V ruskih narodnih krogih je Ašinova zadeva vzbudila veliko nevoljo. „Novoje Vremja" in „Journ. de St. Pet." se hudujeta, ker so Francozje prelivali rusko kri. Pri bombardementu Sagalle je bilo pet Rusov ubitih, pet pa ranjenih. „Graždanin" tem povodom ostro ščiplje zaradi francosko-ruskega „pobra-timstva", ter dostavlja, da bodo Ašinova in tovariše pripeljali v Odeso kot vojne vjetnike. — Cankov je iz Peterburga odpotoval na Dunaj, od tam pa bo žel v Carjigrad ali pa Bukarešt. Bolgarski izseljenci v Rusiji nujno silijo Cankova, naj kmalu vže prične „s svojim delom". Francoski listi ostro pišejo o novem mini-sterstvu. Pravijo, da so vsi ministri razven Frey-cineta, Rouviera in Constansa velikoBti le druge ali tretje vrste. O Tirardu pripovednjejo, da je bil prejšnje čase agent z zlatnino, zaradi tega imenujejo njegovo ministerstvo „urarski kabiuet". Freycinet je „zvit lisjak"; to se nam zdi jako verojetno, kajti ravno boulangistična glasila, ki najstrožje prerešetavajo nove ministre, kažejo nasproti njemu neko posebno naklonjenost. Mogoče je pa vendar, da se bo ministerstvo vzdržalo nekaj časa. Radikalci neki nameravajo posnemati skrajne levičarje, ki so sklenili, da vlade ne bodo podpirali, a tudi ničesa storili, kar bi jo moglo vreči. Italijanska zbornica je predvčeraj končala glavno razpravo o finančnih naredbah. Crispi ima težavno stališče ter stoji na pokritem ognjeniku. Poluuradni listi javljajo, da namerava vlada naravnost pretrgati proračunsko razpravo; izvolila se bo potem posebna komisija, ki bo natanko premislila, kje je mogoče še kaj prihraniti, predno se davkoplačevalcu nalože zopet nova bremena. Toda naj si Crispi tudi za sedaj še pomaga iz zadrege, eno se je pokazalo pri napominani razpravi jako odločno in jasno: Zbornica mu je povedala, da dežela ne more nositi nameravanih novih bremeu; s tem pa je obsodila Crispija in njegovo politiko. Španjska vlada je sklenila, kakor trdi „Ha-vasovo izvestje", nadomestiti z drugim možem svojega zastopnika v Maroku, Diosdada y Castillo, kateremu so očitali listi, da ni zadosti nadzoroval delovanja Nemčije v Maroku. Angleško vojno ministerstvo je naznanilo poveljnikom polkovnih okrajev, da se mora letos nabrati mnogo več novincev, kakor prejšnja leta. Mladi ljudje, ki niso še zadosti stari za redno vojno, vstopili bodo v milico. liumunska zbornica je, kakor znano, s 101 proti 47 glasovom potrdila predlog, da se za-toži Bratianovo ministerstvo. Ta njen sklep bo imel resne posledice za junimistične člane kabinetove. Po ustavi mora zbornica v desetih dneh potrditi svoj sklep z dvema tretjinama, kar se bo tudi skoraj gotovo zgodilo. V tem slučaju mora ministerstvo odstopiti. Kralj je dne 22. t. m. Bratiaua sprejel v avdijenci ter je pri tej priložnosti imenoval zbornični sklep — nerodoljuben čin. Dnevne novice. (Prestolonaslednica-vdova) nadvojvodinja Štefanija zahvalila se je pismeno po svojem oberst-hofmajstru grofu Bellegarde-ju vsem onim posameznikom in društvom pa skupščinam, ki so jej sožalje izrekali povodom smrti prestolonaslednika Rudolfa. (Prve letošnje porotne sodbe) bodo začetkom marca. Na vrsto pride: 4. marca: Janez Pičmau in trije tovariši zaradi ropa; 5. in 6. marca: Marija Janežič in drugi zaradi tatvine in vdeležbe pri po-narejevanji denarjev, pa Jos. Resman s tovarišema zaradi uboja in hudega telesnega poškodovanja; 7. marca: Jos. Flak in Jan. Žan zaradi goljufije 8. in 9. marca: Fr. Odlazek zaradi goljufije. (Naobraževanje delavskih krogov.) Kakor se poroča iz Celovca linški „Kirchen-Zeitung", kroži med tamošnjimi udi „delavskega društva" precej obširna knjiga z društvenim pečatom pod naslovom: „Die Pfaffenpeitsche". Ta knjiga je zbirka najostud-nejših psovk duhovstva, katere so vže nekaj desetletij sem nabrali razni liberalni in židovski listi. S tem se hoče svetu pokazati: „Glejte, taki so vam duhovni!" Da se s tem neti in širi sovraštvo do duhovskega stanu, priča je to, da ta srd vže svoj sad donaša v gotovih krogih. — Iz Ljubljane se nam pa z dne 25. t. m. piše: „Kaj bi se pa reklo k temu, da je knjižnica tukajšnjega „Arbeiter-verein"-a polna ostudnosti? Po duhovstvu se udriha, kar sicer vendar toliko ne škoduje, ko se vsak sam lahko prepriča, kdor količkaj z duhovniki občuje, kako je s takim pisarjenjem. Drugače je s knjižuro: „Die go 1 dene Legende". Ta knjižura je polna laži, obrekovanja in brezverskega zavijanja proti svetnikom, da bi se le ljudstvo odvrnilo od češčenja svetnikov. Česar ta ostudna knjižura sama doseči ne more, mora pripomoči pa špaujska inkvizicija ter drugi spisi jednake vrste. Kaj čuda potem, da se na tak način strup razširja med ljudstvom, da mirno ljudstvo nevarno postaja ne le državi, temveč celi družbi človeštva? — No, tako skrbi sedanji liberalizem in židovstvo za izobraževanje delavskih krogov. Se je čuditi torej, da se tolikanj razširja ravno med temi krogi brezverstvo in da se tresejo stebri državnega in družbinskega življenja? Žalostno, pa resnično. Bi li ne bilo nobenega zdravila proti takemu odlikovanju? (Važno za gospodarje.) Kranjska c. kr. kmetijska družba v Ljubljani nam poroča, da oddaja tudi letos deteljno seme, katero je potrjeno od dunajske c. kr. pregledne postaje kot prosto predenice (Žide). Setev takega semena je jedina pomoč proti predenici. Kilogram štajerske (dveletne) detelje velja za družbene ude 63 kr., za ueude 68 kr.; kilogram lucerne ali nemške (večne) detelje velja za družbene ude 93 kr., za neude 98 kr. Kdor to deteljo v Ljubljani pri kmetijski družbi naroči, pošlje naj polovico zneska za predplačo. Ravno tukaj je tudi dobiti semenski krompir najboljših vrst 100 kgr. za ude 2 gld. 50 kr., za neude 3 gld. („Pro Patria"), znana italijanska šolska družba tržaška, napravila je v Rimu svojo podružnico, ka-terej je na čelo stopil bivši laški minister Bonghi. Pomenljivo! (Na šoli za babice) v Ljubljani bilo je 25. in 26. t. m. potrjenih petnajst slovenskih učenk. Dn6 1. marca se prične poduk za Nemke. (Na Studenci pri Krškem) je do 22. t. m. umrlo že 46 ljudi; 14 več, kakor lani celo leto. Osepnice vzele so jih 39, ves čas epidemije, to je od 8. dec. pa 52 in med temi 10 mož. ki so vsak po več ali manj otrok in vdove zapustili. Razven enega bili so vsi posestniki. Žalostno. Bolezen je pa v zadnjem tednu skoro čisto pojenjala. (Požar) je naBtal dn4 25. t. m. na veliki žagi gosp. A. Lavrenčiča pri Postojini. Ker je bila požarna bramba takoj na mestu, omejila je ogenj toliko, da je pogorela «amo streha. (Darovali so za hišo „Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov" v Rudolfovera): Gosp. J. Vovk iz Gotne Vasi 2 gld., gosp. Prim. Peterlin 8 gld., gosp. Ferd. Kogej 1 gld., gosp. And. Pipan 3 gld., gosp. L. Skufca 1 gld. 25 kr., gosp. J. Lavrič 10 gld., gosp. Grzin 5 gld., gosp. J. Kerčon 2 gld., gospod M. Horvat 5 gld., gosp. J. Fettich-Frankheim 5 gld., gosp. P. Ogrin 5 gld., gosp. Jak. Mrak 3 gld., gospod M. Torkar 5 gld., gosp. J. Strupi 2 gld., gospod J. Honigman 2 gld., gosp. L. Gerjol 5 gld., neimenovan duhovnik 5 gld., mil. gosp. knezoškof Missia (zopet) 20 gld., gosp. V. Lavtar (zopet) 2 gld., gosp. A. Nemec 1 gld., gosp. P. Teran 2 gld., gospod Ig. Gregorič 5 gld., neimenovan 1 gld., gosp. A. Stenovec 5 gld., gosp. Gr. Malovrh 1 gld. 50 kr., gosp. J. Vidmar 1 gld., gosp. Jan. Šega (vnovič) 3 gld., gosp. P. Ribnikar 2 gld., gosp. J. Železnikar 5 gld., gospica M. Gapp 50 gld., gospa M. Tome 20 gld., gosp. A. Kumer 1 gld., gosp. M. Videmšek (zopet) 5 gld., gosp. A. Jaklič 5 gld., gosp. Iv. Kra-marič 2 gld., gosp. Aleš Jenko 5 gld., gosp. J. Šafar 1 gld., gosp. Anton Hočevar 3 gld., gosp. N. M. Križaj 5 gld., gosp. Josip Jaklič 3 gld., gosp. Ign. Okorn 2 gld., gosp. J. Jeršič 2 gld., gosp. Fr. Kepic 3 gld., neki duhovnik 5 gld., gosp. Jakob Porenta 5 gld., gosp. M. Lavtižar 2 gld., gosp. Jan. Sajovic 2 gld., gosp. Jurij Rozman 4 gld., neimenovana 20 gld. Vsem: „plati Bog!" (Posojilnica v Črnomlji) nam je poslala račun za četrto upravno leto 1888. Računski sklep kaže, da posojilnica dobro napreduje, ker je imela 1. 1888 prometa 153.085 gld. 70 kr. Iz tega je razvidno, da je bil ta denarni zavod v okraji .Črnomelj" zelo potreben, ker se ga ljudstvo rado poslužuje. Izposojuje se tako, da mora dolžnik vsakega četrt ali pol leta plačati z obrestmi tudi nekoliio glavnice, da se tako obresti z glavnico vred zmanjšujejo, ker tako tudi najrevnejši lahko počasi svoj dolg izplača. — Koncem leta 1887 bilo je društvenikor 385; v letu 1888 pristopilo jih je 119, izstopilo pa 29, tedaj šteje zadruga koncem 1. 1888 475 zadružnikov, kateri imajo 1132 deležev po 2 gld. v skupnem znesku 2264 gld. — Hranilne vloge znašajo koncem 1888 leta 52.719 gld. 53 kr., ki so se obrestovale po 5Y2°/e ; ravna tako obrestovale se bodo tudi leta 1889. — Izposojenega denarja je 56.943 gld. 45 kr. in sicer 15.196 gld. na menice, 25.306 gld. 45 kr. na dolžna pisma, katera pa tudi poroki podpišejo in na zemljiščih je vknjiženih 16.441 gld. Plačuje se dolg, kakor je zgoraj navedeno, po obrokih nazaj, vendar ima posojilnica pravico, po določenem in preteklem obroku vsak čas celo svoto terjati. — Občni zbor je dne 3. febr. 1889 račun za 1. 1888 potrdil in izdatek 30 gld. za pogorelce na Vinici odobril. Čisti dobiček od 1. 1888 v znesku 1052 gld. 31 kr. razdelil je občni zbor naslednje: Društvenikom izplača se za 1. 188S dividende 226 gld. 40 kr. Odboru se dovoli nagrade 335 gld. Za šolsko zastavo novi petrazredni šoli v črnomlji 100 gld. Požarni brambi v Črnomlji 10 gld. Zakladu za ustanovitev mestne godbe v črnomlji 20 gld. Ker so namerava osnovati društvo, ki bode skrbelo, da bodo dobivali oddaljeni in revni otroci, ki čakajo popoludanskega pouka, opoludne nekoliko jedi, dovoli se v ta namen 10 gld. Rezervnemu zakladu pripiše se ostalih 350 gld. 91 kr. Skupaj 1052 gld. 31 kr. (Grozno hudodelstvo.) Iz Carjigrada se dne 19. t. m. poroča: Nečloveški zločin se je te dni izvršil v Galati. Neki mladi Grk, ki je služil v ta-mošuji pekariji, je zadel glavni dobitek turških srečk v znesku 300.000 frankov. Šel je v otomansko banko in tu se je prepričal o svoji veliki sreči. Prišeddi domov je povedal svojemu mojstru, da je postal bogat mož. Mojster in njegovi ostali delavci pa so sklenili polastiti se srečke. Zgrabili so petnajstletnega Grka, zvezali, potem pa vrgli v razbeljeno peč, t kateri je revček žalostno poginil. Drugi dan je šel pekovski mojster v otomansko banko ter je predložil srečko. Uradnik bauke pa se je slučajno spominjal pravega lastnika, začel je izpraševati pekovskega mojstra, ki je zdajci začel zmedeno odgovarjati; uradnik ga je dal odvesti v zapor in preiskava je kmalu dokazala hudodelstvo. V peči so našli od nesrečnega Grka le še nekaj pepela. Raznoterosti. — Najvišje zavarovau. Dosedaj se je mislilo, da je najvišje na celem svetu zavarovau fila-dellijski veletržec Johu Wauamaker z 1,250.000 dolarjev. Toda prednost v tem oziru pred njim ima marquis of Anglesea, katerega življenje je pri angleških, francoskih in ameriških družbah zavarovano za 2,500.000 dolarjev. — Premalo osoljeno. Natakar: „Gospod krčmar, gostje se pritožujejo, da so jedi premalo osoljene." — Krčmar: „Naj le počakajo, da jim bom napravil — račun." Telegrami. Dunaj, 26. febr. Proračunski odsek jo neprcmenjeno potrdil vladno predlogo o uradnikih knjižnic. — Načelnik je zaključil delavsko enketo, naglašajoč dobro voljo odse-kovo, da bi se kolikor moč oziral na željo delavcev, vendar pa so z ozirom na različna mnenja kompromisi potrebni. Da bi se dosegel socijalni mir, to jednako pošteno žele vse stranke. Dunaj, 27. febr. Zbornica poslancev ; Glavna razprava o državnem proračunu. K besedi oglašenih 37 contra, 42 pro. Prvi govornik Carnieri. Berolin, 2li. febr. Pri dopolnilnem proračunu, ki bo v kratkem d osel zaveznemu sovetu in katerega skupna potrebščina znaša blizu 22 milijonov, oziralo se bo na to, da se ločijo najvišje mornarične oblastnije v nadpoveljništvo in mornarični urad za upravo. Umrli ho: 21. febr. Jožef Lukeš, umirovljeni računski višji preglednik, 82 let, Gospodske ulice 11, marasmus. — Rudolf Vrtnik, črevljarjev sin, 2 dni, Emonska cesta 10, slabost. 22. febr. Jožef Šaman, ključar, 21 let, sv. Petra cesta 13, jetika. 23. febr. Jožef Kosec, ključar, 28 let star, je bil obešen najden na Gradu za lončarsko stezo. 24. Flora Fortuna, kovačeva hči, 4 mes., Reber 9, oslab-ljenjo. — Marija Bevc, gostija, 57 let, sv. Petra cesta 8. 25. febr. Albin Cerar, natakarjev sin, 3 leta, Kolodvorske ulice 29, hydrocephalus aeut. — Avgust Rajgl, kondukterjov sin, 2'/» leta, Dunajska cesta 8, davica. — Prano Klemene, strojevodja, 32 let, sv. Petra cesta 75, pljučna tuberkuloza. V bolnišnici: 19. febr. Jera Rozman, gostija, 65 let, jetika. — Jožef Gregorin delavec, 19 let, legar. 21. febr. Janez Šubelj, gostač, 56 let, kronični črevesni katar. Vremensko sporočilo. «8 O Čas Stanje Veter Vreme > ® ^ .35, opazovanja zrakoraera ▼ mm toplomera po Celzija oCT fc a 26 7. U. ZJUt. 2. u. pop. 9. u.zvec. 730-5 728-6 7272 — 9 0 02 - 2-8 pl. svzh. u - si. zap. oblačno n n 0-00 Srednja temperatura —3 9° C., za 4-8° nad normalom. Duiiaj*k» borza. (Telegrafično poročilo.) 27. februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davku) 83 gl. 50 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% 83 „ 90 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 45 Papirna renta, davka prosta...... 99 „ 40 Akcije avstr.-ogeiske banke ...'.. ¡5 8(1 „ „ 75 121 „ 20 — Francoski napoloond.......... 9 „ 58 Cesarski cekini ........... 0 „ «S Nemške marke .......... 59 „ 15 Parno ribje olje zoper bruinorje, krvlcc (raehitis), sušlco, kronične spu-tščaje itd. itd. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekarni Picooli „pri angelju" v Ljubljani (Dunajska costa). — Zunanja naročila proti povzetju izneska. — Pri večjem nakupu rabat. (20-16) Učenca, starega 13 do 16 let, ki zna slovenski in nemški, sprejmeta takoj v svojo specerijsko in galanterijsko prodajalnico •T. Gr. Jelovšek na Vrhniki. (4_i) Odlikovam 1873, 1881. cg>p- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na ]>unaji VII., ZieglergasNc 27. Zastopnik FiailC Jtlii< kllljfi.iii oddalo se bode pr-iliodnjo pomlad okoli tri milijone drevesnih sadik proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odpošiljatvijo do-železnice ali pošte doplača in sicer za triletne smreke 1 gld. 50 kr., za dveletne borovce 1 gld. 70 kr., za štiriletne jelke 2 gld., za jesene in akacije 1 gld. (JO kr., za gaber 2 gld. 60 kr. in za vrbove količke vsake vrste 1 gld. Naročila sprejema proti vplačilu odpadlega zneska o. kr. dež. gozdno nadzorništvo v Ljubljani do 10. aprila 1889. Od c. kr. dež. gozd. nadzorništva za Kranjsko. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatijo Soitliio (Ciii-oiitlo). Dom MAGUEL0NNE, prijor. Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Ji rasel) 1880, London 1884. Iznajdeno leta |3?3 P° Prij°rji pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka mmmm Rue Croix de Scsuey 100 - Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnirah diAav. (29) Bordeaux (Francija) & 10S. Diseldorfske oljnate £ tubah. t J Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna 2*roljtiatili barv, finieža in laka~m v Ijjlll>ljfHli. >Pisarna in zaloga: ®ol«lfi drovorocl «S (soiueniščno poslopje) Filijala: Slonov« ulico lO-lii priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtovanjo cenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno cencjo. (100-4) r Kujtovalccm večjih množin " prednostne cene. < 5 < • 3. Perstene, mineralne in kemične barve. Vse vrste slikarskih in likarskih čopičev in slikarske patrons. XXXX\XJXJXJtXXXXX XXXXX