ANGLEŠKA OFENZIVA
v NORMANDIJI
Zadnja portx'ila s fronte naznanjajo, da ko Angleži ilonpeli do r#ke <Moii na kraju, ki je 5 milj juKoaapadtlo od Caenn in ho medtem pre«<4cali <^to in železnieo. »ki vezeta <'aeii z Vil-lers Bocage in Avraiienes ob vznožju polotoka.
Angle«* so ml svojih postojank okoli Tillv-Kiir-SeuHe* v <lv'eh dneh napredovali sedeti i milj in so zavzeli deset vasi, sn razl>ili vtv sovražnih baterij in IhmIo sedaj vdarili na odprte planjavo, 'ki mali i t* Mirno |h»-gsoriš<'e za tanene boje.
General Bernard L Mont^o-merv je priee4 svojo ofenzive takoj j»o patlcu ('her^Miiir^a, kri je na tisoee nemških ujetnikov odhajajo v ujetniška taboriftea iu so «e zavezniški iiržinirji takoj spravili na tlelo, da popravijo pristanov v ('berbourgu, Oil 'koder ihodo zaveznikom prihajale vojaške zaloge iz Ame like in Anglije.
Zavezniško poro/ilo nazua-nja, da je bilo pri el^Vnju CliertHwrga ujetih 20,Xern cev in še Ved I ki Vet" ujetnikov prihaja.
OfenMTa, pri Gaenu
Vf ofenzivi proti Caenu po-mahajo kanadska a rt Serija in veli<ki tojMivi bojnih ladij. Nei zavezniški rastnik pravi, da i-majo zavezniiki mnogo boljše topove kot Nemei in da ttodc zavezniki vdarili iz velikanskim številom aeroplanov na Nemee, a ko <t>i pri^i kako protiofen-zivo.
5 nemških generalov ubitih
Poročilo iz glavnega stana 21. arniadne »Skupine naznanja, da je bilo dosedaj v Xormandi ji ubitih pet nemških generalov in 100 tanikov raafliitih, 10CI pa iMidkodovanih.
Angleška armada je na vzhodnem koneu mostišča v Normandiji pričela močno ofenzivo in je pričela obkoljevati Caen, od koder je še 120 milj do Pariza.
Tretja doba vojevanja
Z zavetjem Chei^bourga je bila končana druga dolba t>ojev v Franciji in sedaj se pričenja tretja doba, ko se 'bodo spoprijele velike armade na doJgih frontah. Onstran Caena se razprostira velika planjava, po kateri je feldmaršal Rommel raapos ta vit štiri oiklopne divizije.
7. ameriški armadni zbor xavzel Cherbourg
Cberiwurg je zavzel 7. ameriški armadni sdbor, kateremu poveljuje general Joseph Law-ton Collins, iki je poveljeval tudi na (iuadaiLeanalu.
Padec Cherfoourga končuje drugo duibo osvobodilne kampa-iije," pravi zavezniško poročilo >tv. 4
Nad <'heri>ouiTgom vihra a-meriška zvezdnata zastava, pole^ nje pa franeo^Aca. Delavski bataljon pospravlja razvaline po ulicah, potnralei min pa <vi-wtijo pristanLšee.
Med drugimi nernwikimi imetniki sta tudi general Oarl \Vil-helm von Sohliefben, poveljnik nem*3ke garjpizije v OheHbourgiu, in njegov namestnik admiral Wailter Henne<ike, |>oveljuLk nenrske^a Ibrodovja. v Normandiji.
V Cherbourgu ho zavezniki dobili tudi velikanske zaloge vojaških |>otrel*š<"iri, 'ki so vredne več miljonov dolarjev. VT podzemskih prostorih so diVbili vh* sto različnih stvari, od zobne ščetiee pa do najlanljšega friiiM-oskega konjaka.
General Bradley vrhovni poveljnik amer. armmlc v Franciji je naznanil: "Veseli me,da morem reči francoskemu narodu: Tukaj je va>še prvo veliko mesto, ki vam je vrnjeno."
NEMŠKI POVELJNIK CHERBOURG A V< >N SCHLIEBEN, SE JE PODAL
General von čv-hli<4>en je imel svoj tglavni stan v itodzemskein prostoru, iki je imel brez števila hod nitk ov in je bil varen pred bombami, v Fort du Houle. Nek ameriški general je prišel ravno mimo vhoda v podzemski hodnik, ko iz hodnika sriiši klice, da se naj ogenj vstavi. Ko je streljanje prenehalo, pride iz votline nemAki poročnik. Saint i ra iu po tolmaču naznani, da se v .podzemslkem prostoru nahaja general von Sehlit*l>en, ki žedi, da pride k nji-mu kak a-meri>rtci ča-stnik, da se mu preda « svojim Statbom. Ameriški general je poslal svojega častnika in v niJkaj minutah so pričeli prihajati Nemci, njim na čelu general v. »Schlielien. Nemei so bili odpeljani v glavni stan poveljnika ameriške 21. armadne skupine generala Collinsa.
(ieneral Collinis vpraša von
časi jMive, da ima isknšmje z ru-u^ke fronte, da se posamezni vojaki bojujejo in drže svoje |>ostojanke ter s tem napravijo nasprotnilou veliko &kodo iu ga zadržujejo. Iz tega razloga ni hotel dati svojim vojakom povelja, da se podajo.
SeWiebena, a ko Me preda z vso svojo armado. Nemški general pa odsgovori: "Ne!" Colli na mh tedaj reče, naj po radio »poroči svojim vojakom, da «e podajo. Von Sclioben pa zopet odgovori : 4<Ne!"
Collins mu nato pravi, aa kak način se more Ham predati, svoje vojake pa pusti bojevati brezupni boj. Von Schlieben po-
Collins je skomignil z rameni in dal poved je, da topovi raz-bijejo Fort du Roule. Obenem pa je Collins uflcazal po radio sporočiti nemškim vojakom, da sta se general von Schlieben in admiral Hennertke podala in da bi Ibilo tudi za vojake nespametno, če bi se bojevali še dalje.
Von Schflieben, ki je vi«ofc 6 čevljev in 3 palce, je salutiratf in ravno tako admiral Henne-cJee. Generali Collins oibema «sa-lutira, j« spremi do avtomofl>i-la, s katerim tfta se nemšika poveljnika odipeljala v njetnlški t»lior.
Hitler odlikoval Henneckea
Hitler je podeflil red železnega Ikriža admiralu Walter ju Hennecke-u, ki je bil vjet v Oherboungu. Hitler pravi, da mu je podelil križec, ker je izvršit izvanredno uničenje cher-burakega pristanišča.
Rusi naglo napredujejo
Štiri mogočne ruske armade, ki razbijajo zadnje o stanke Vaterland črte, so včeraj zavzele močno trdnjavo Oršo, so se približale na 74 milj Minsku ter so pobile ali vjele nad 42,000 Nemcev.
V Mogilevu, milj južno od Onše, so v t^ku poulični boji, Bobruisk, 'ki je zadnja v<*čja armada pred Minskom, pa je obkoljen i si bi jejo se boji v predmestjih.
Na vsakem večjem kraju 250 milj <lol^t» fronte Rusi večje neniKke jx^stojanke oSbkoljujejo ter z vseh strani v velikih lokih pritiskajo proti Minsiku. Včeraj so Rusi napredovali nad L'.'? ni.
Prva baltiška armada generala Ivana C. Bagramiana je v Vit<Jl>s'ki» jKilbila 20,000 Nemcev, vjela pa 10,000, prva beloruska armada jgenerala Konstant i na K. Robosovskega pa je obkolita pet nenuAkib divizij v Boibruisikiu in prvi dan pobija HOOO Nemcev.
Včeraj so Rusi osvobodili 14fA) mest, trgov in va<si, o<lkar pa se je pričela ofenziva, so o-svoibodili 44JM) olbljudenili krajev'. Londonski vojaški opazo-vailci cenijo inmiš^e izgube prvega tedna na K K >,< K^M > vojakov nlbitih in vjetili.
Proti Mhnsfcu se zgrinjajo rnsike arma<le v šestih velikih loikih: o<l juga ob zapadnem bregu Berezine; o<l severa proti jugu kaže beloruska fronta naslednjo sliko: štiri nemške infanterijslke divizije in ena zračna divizija so bile obkoljene in razibite j^gozapadno od Vrited>sJka, ko je armada generala Bagramiana pobila 20,000 Nemcev, 10,000 pa se jih je na njegov ultimatum podalo.
Drveč, db cesti od Vitelbska proti Trpela, je Bagramianova armada napredovala 10 milj od Bočoikova do Kamena, 1.1 milj severovzhodno od Tyepcla in 53 jugozapadno od VitMis'ka.
.Tugovzho<lno od T^epela je 7/>[>et druga rdeča armada -napredovala 8 milj od ('ereje do Luikoma. \fe<l kamnom in Lukom so Rusi zavzeli Časnike in Rusi so dobili co-sfto, ki veže Vitt^x^k in Oršo.
Tretja beloruska armada generala Ivana D. 'f'ernijaliov-j^kega je zavzela Oršo, iki ima 32,000 prebivalcev in so imeli Nemci v njeni okolici največjo letalsko postojanko na vzhodu.
Velik pomen Cherbourga
S Cherbourgom so zavezniki dobili največjo vrednote) po vpailu G. junija. Vnanje pristanišče ('lieHbou.rtfa ima 1250 kvadratnih milj vode in v pristanišču je prostora za 100 največjih pa rni kov, 'ki so v not rail jositi pristanišča popolnoma varni tudi v največjem viharju.
Kot pravi poročilo iz glavnega st ana za vezn ixke#a na j vi šje-^a poveljstva, Jjeuici niso imeli časa, da bi razstrelili velike nasijx* proti morskim valovom, četiKli so jiovzrdčili veli'ko škodo na pomoilih. j
Niti vnanjegal niti notranjega pristanišča nnnogoče zapreti s potopljenimi ladjami, ker je pristanišče preo^ežno in voda jiregloTK>ka>
V	Rokavskem prelivu je čakal velikanski zavezniški konvoj na pade« Cher-bourga, da pripelji1 v pristaniLŠče vse potrebne priprave iza j>opravo pristaniških naprav in za dviganje potopljenih ladij.
Največji ameriški veščak v čiščenju in 'popravljanju pristanišč, ki je popravil pristani-ša v Oranu, •Casa'blanei, Tnni-su in Nap<<lju, je čakal s konvojem.
V	mirnem času je imel (Mier-bourar na leto nad 14.000,000 ton jiomorskega prometa, v vojnem času pa l>o imel še mnogo vtč prometa.
Japonska mrzlica
Na Japonskem imajo posebne vrste mrzlico, "kateri pravijo "tsfiitsugamushi". oziroma "cu čuka muftiV. Te vaste mrzlica se pojavi običajno te"kom poletja s tem, da človelka neprestano iKili glava, da ga trese mraz, postane omahljiv, kašlja, da ne more jesti, itd. Te vrste mrzilica nastane vsled netke vrste strupenih mušic, ki človeka opikajo ali "oculkajo". Od tod ime: cucukaniuiši, ki je morda
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES!
V SLOVO MALIM EVROPSKIM "AMBASADORJEM'
Kail^r v Washingtonn obvestijo kakega evropskega ambasadorja oziroma 44 agenta'\ ki zastopa kliko, lei je v njegovi državi na krmilu. — da je postal 1 * persona non grata", pomeni to zanj, — "vzemi in pospravi svojih pet čenpelj. in pojdi tja, od kjer si prišel/'
TaJko so tekom minulega tedna pisali44agensu Finske fašistične repwfbli'ke", Hjalmar Prokopu, <ki je sicer po narodnosti Rus, ki pa je seveda po mišljenju Finec in tudi Nemec — Ika'kor se že vzamne. Odslovili so ga 44 radi delovanja, ki je bilo neprijateJljsko napram interesom Zjedinjenih držav."
Inače pa nihče ni dvomil, da je imenovani Proikop vedno deloval proti koristim zaveznikov in v prid nazadnjaškemu, oziroma srednjeveškemu naziranju sveta, kateremu je pa za vedno odzvonilo. Trdi se namreč, da je Prokop bil nelka'ko središče proti-ruiske propagande. Ka<ko mnenje prevladuje v Washing-tonu o Foltiču, sicer ni ja;vno znano, dasiravno se trdi, da je sorodnik kvi-zliriga Nediča v Beoigradn, in . . .
BOJI V ITALIJI i
Angleška osma aiinada, ki se l>ori kakih 80 millj severno od Kima, je zopet zavzela Chiusi, ki pa je popolnoma v razvalinah. Infanterija in tanki so že v boju v okolici Castfiglione del Lago, J) milj severovzliodno od ('hi usi j a o»> bregu Trasimeno jezera.
Odkar je pad«l Rim, so bili o'koli Cliinsija ves čas najhujši boji. Predenim tednom so južnoafriški voja'ki vdrli v mesto, pa z nemškim oklopnim proti-napadom so bili vrženi iz mesta. Od tedaj je osma. armada /brala svoje sile in včeraj vda-rila in Chiusi zopet zavzeila.
Ravno taiko navzlic močnemu nemškemu odporu napredujejo Amerikanci in Francozi na 70 milj dolgi fronti med Chiusi in Tirens&im morjem. Zelo vroča bitka, -se bije jugozapadno od Siene. Amerikanci so zavzeli porušeno mesto Montieri in napredovali pet mid j.
Cassinsl? samostan bo obnovljen
Opati ibenediktinskih «amo-stanov v Ameriki in Kanadi so se sestali v Morristown, N. J., in so se dogovorili, da bodo pričeli veliko 'kampanjo za nabiranje sklada za popravilo starodavnega Ibenediiktins&ega «a-inostana na Monte Caissino, katerega je morala ameriška arti-lerija skoro popolnoma porušiti, ker so Nemci iz njega napravili i močno trdnjavo.
Denar za Holandsko
Zavezniške čete in holandske civWne oblasti se bodo posluževale lioiandskega denarja, ki je bil naikovan v Združenih državah.
SPORAZUM MED PETROM IN TITOM
Zakasnelo poročilo iz I^ondo-na (20. junija) naznanja, da sta se mamal Tito in kralj Peter s-porazumefla za sestavo nove vlade, kateri bo načeloval dr. Tvan ifinfbašič.
V kabinetu diosta imela dve mesti dva zastopnika Titovih partizanov. Eden bo vojni minister in ibo maršal Tito iinel v roikah vodstvo vojaških operacij.
'Zanesljiva poročifla pravijo, da sta maršal Tito in dr. ftuiba-šič doseigla sporazumi v Titovem glavnem stanu v Jugoslaviji in da ibo ta siporazavm veljal za čas vojne. Povojna vlada Jugoslavije p a. ostane odprto vprašanje.
Naznanjeno je bilo poleg tega, da <bo osvobodilni fronti izročeno jugoslovansko 'brodo-vje, k L je dosedaj bilo pod za-vezniišlkim varstvom. Tudi zlate zafloge, ki so bile do sedaj naložene v ba/nkah v raznih deželah na ime 'kraljeve Vlade, bo porabljeno z a nadaljevanje vojne.
*
Nadaljno poročilo
Zakasnelo'poročilo Lz Barija (23. junija) naznanja, da sta se krallj Peter in maršal Tito sporazumela za združeni kabinet, v katerem ibo Tito imeti vodstvo oborožene sile. Poročilo dodaja, da z hivšim vojnim ministrom, generalom Dražo Mi-ha j lovi čem ni bilo niikakih posvetovanj.
Kot pravi poročilo, je sporazum naslednji:
Dr. Ivan S>uibaSič bo načelnik kabineta ali minisitrski predsednik, dve ministrski mesti dobijo Titovi partizani. Narodni osvobodilni odbor bo še dalje obstojal.
FINSKA OSTANE Z NEMČIJO
Finska vlada je včeraj naznanila, da je sklenila, da ostane v vojni na strani Nemčije in je prosila Nemčijo za pomoč, Nemčija pa ji je sporočila, da ji bo poslala vojaško in gospodarsko pomoč.
Neonska čatsniikarska agent lira DNB je naznanila, da j«1 nemški vnanji minister »Toaehim von Riblbcntrop obi>'ka| Helsinke, da so ga Fiwi prosili za vojaško pomoč in da bo Nemčija dala naprošeno pomoč.
Po roei lo iz J^oeikholma naznanja, da je v torek ponoči nemšika armada pojoč nacijske pesmi korakala skozi He'sinke.
Poro<v'ilo. ki ga je izdala finska vlada, pravi, da je bil dosežen popoln sporazum med nemSkim vnanjim ministrom von Ribentropom, finskim pred sednikom Risto Rvtiru in finskim vnanjim ministrom Henr-i kmn Raansavom.
Nova nemška ofenziva v Jugoslaviji
J z svojega gilavnega stana v Jugoslaviji je maršal Tito sporočil, da so Nemci pričeli novo ofenzivo v vzhodni Srbiji, kamor so poslali mnogo tankov in aeroplanov. V boj so posli ali o-koli 8000 vojakov.
Tito dalje po radio naznanja, da so v teku vroči boji tudi po dringib ikrajih Jugoslavije.
Fordovi delavci v bližnjem Edgewater, N. J., kupili za $351,755 vojnih bondov
V Fordovi tovarni avtomobilov v Edgewater, N. J., oziroma onstran reke Hudson, so bMi prva sikupina delavcev v Zjedinjenih državah, ki je prekoračila svojo kvoito glede nakupa vojnih bondov petega zve-zinega posojila. Nakupili so za $351,755 vojnih bondov tega posojila, dočim je bila njihova Qcvota le $304,000.
K omenjeni svoti je tudi vodstvo omenjene Fordove tovarne prispevajo z naknadno svoto v znesku $200,000, tako da znaša sikupna svota samo v tej tovarni nakupljenih bondov — $551,755.
ODSLOVITVE DELAVCEV
lz Washingtona, I). C„ se poroča, da je zvezi ni urad za trgovino, ravndkar objavil, da so tekom leta, oziroma od 1. januarja do konca junija, podjetja, ki izdelujejo vojne potrebščine, odslovila vsaki mesec |Mjvprečno po 100,000 dellavcev, in da je zaposlenost delavcev tudi v drugih podjetjih, ki se ne bavijo z izdelovanjem vojnih potrebščin, nazadovala v toliko, da so te vrste podjetja v istem času odslovila po 50,000 delavcev na mesec. Rljufo temu je pa pomanjkanje delavcev v nekaterih izrednih tovarnah, še vedno občutno —■ toda v obče gre zaposlenost "navzdolj".
Ravnate!] j ta k oz v a.ni h malih vojnih podjetij, Maury Mav^-ridk, je tekom minulega Itedna s>poročil zveizineiim kongresu, da je v rokah delavstva sedaj toliko denarja, da zanj sploh ne morejo več (kutpiti bijaga za i<sto ceno, kakor pred vojno, kar je seveda ■zna'k — inflacije.
V tem poročilu je tudi ome-
Smrtna kosa
Sinoči je nagfcxma umrl ro-jaik Mihael Majetid iz Brook-
ljiia, N. Y. IZapusča ženo in 3 sinove. Podrobnosti glede pogreba jutri.
njeno, da je izvedenost mnogih pri izdelovanju vojnih potrebščin zaposlenih delavcev talko napredovala, da se sedaj vsled tega potrebuje dokaj manjše število delavcev, kakor počet-kom vojne, da se pa kljub temu ijzdela ravno toliko teh 'potrebščin, ikakor početkom vojne. Zahteve vlade za izdelovanje mnogovrstnih potrebščin, postajajo sedaj tudi ved no manjše, 'kar zopet pomenja
vzroTc nezaposlenosti. Vsled tega'Mr. Msiwericik priporoča, da se že sedaj prične, v kolikor je sploh mogoče, z izdelovanjem vsakdanjih potrebščin.
Žganje iz Mehike
Iz Washingrona se javlja, tla je odbor za vojno prodmikcijo izdal dovoljenje za uvoz .'<25,000 galonov naknadne pijače iz Mehike, ki je znana ob Rio Grande pod imenom "A^na Ardiente." MieliFkanska kvota za uvoz omenjenega blaga za leto 1944 iznaiša 1,300,000 ga Ion.
VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite bond 5. Vojnega posojila.
Iffpsl GLAS. NARODA	lisi
I ^T^ iff?i I - Li«t aloventkih d#Uvčevr Ameriki -	CMM^7oc/pt//
Bri' ff'ff I n m ri M OD ^ ; imiLU _Kiwilwwl m fWond riam Matt«r Septn^MFT 25th 184» at th*> Port Office at New York. N. Y., under Art of Conirrss of Marrh Srd. 187».	_____________________________,______
Ko. 12* — ^5tev. I. <OLUME US. — LETNIK US. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 28, 1944 — SREDA, 28. JUNIJA, 1944 "	"" Tel: CHe^ea 3^1242
— • - ■ - - ... -------------- _ —— — _ ^^^^^^^^^^__"_____________
ISAKOIIANKW VOllli
WEDNESDAY, JUNE 28, 1944
VSTANOTUEN L. IMS
To in Qwo
Vitamini. s slovenskim izrazom bi jim rekli dopolnila, <so nujno potrebni za uspevanjo eloveSkega telesa in tako tudi duha.
Vitaminov imamo voo vrst in označujemo jili po nbeeednem redn ABC itd.
(*'e primanjkuje telesu vitamin A, telo izgilbi odpornost,! pojavlja se zaostalost v rast i j in dogeneraeijo sluzme. V nevarnosti so posebno dihalni or-| jrani in ooi. \Jnogo vitaminov A je v onih /.i vi Puh. ki imajo od! narave rnmonn a!i rdečkasto; harvo: korenje, rumena repa, rumenjaki, pre-no ma«lot spi-, nača, i-edkev, ffrah, ffobe. Ze!o veliko vitaminov A vsebuje tudi ribje olje.
Vitamin B sc deli na več od delkov. Dobite s:a v nelušeenem zitn, v otrobih, v močnatih jedeh, v jetrih, v zelenjavi, V>e-ljakih in drujrod. Ako primanjkuje vitamina B, se javljajo živčne motnje. Živci se vnamejo in ohrome. Ta bolezen je znana pod imenom "beriberi" in «e jepojavljalo v svetovni vojni med vojaki in mod prebivalstvom, kjer so uživali zelo enolično hrano brez sadja in zelenjavo. fXh pomanjkanju vitamina 15 se vname koža, pojavljajo se motnje v črevesju in v prebavnih oiganih.
Vitamin C je za življenje najvažnejši. C\» <ra telesu primanjkuje. dobi r*lovek trganje j po udih — podobno revmati-Izmu. Posledica pomanjkanja , vitamina C je tudi skorbnt; nje-Igovi. znaki so krvavitev dlesni, | izpadanje zob, krhke kosti, tvori na koži in neusrodno občutje sploh. Mno<yo vitaminov C je v sočnatem sadju, zlasti v oranžah in limonah, v zeleni papriki, posebno mnoc:o v črnem grozdju in šipfcu, dalje v paradižnikih in skoraj v vsej sveži zelenjavi. Tudi v krompirju je ] preeej vitamina C.
i Vitamin D je potreben za rast. za. okrepitev kosti in zob. Ako manjka v telesu tona vitamina, se pojavi tako zvana angleška bolezen ali rahitis. Vitamina D je zelo veliko v ribjem olju, v sa rdela h, polenovki ter sploh v vseh ribah, pa tudi v presnem maslu, v rumenjakih in mleku. Tudi sonce, zlasti višinsko, čigar žarki padajo naravnost na kožo ter vanjo tudi predro. ustvarja vitamin T).
Vftamin E pospešuje rodovitnost. Mnogo ffa je v rdeči detelji, regratu, solati, grahu in mleku.
Vitamin G je v svežem m!e-feju, jajcih, paradižnikih in sveži zelenjavi. Pomanjkanje tega vitamina povzroča živčno onemoglost. Prizadeti so prebavni organi in koža.
Vitamini prav za prav niso hranilne snovi, <tcmveč samo v telesu opravljajo vsak svoje delo. Vsi skupaj pa vendar pomenijo življenje in so za uspevanjo telesa neobhodno potrebni. Skrb gospodinje je torej, da. sestavlja jedilnike s hrano, Id jo drinžinski člani najlbolj potrebujejo. Glavno je, da je hrana čim raznovrstnejša, in da prevladajo zelenjava, sadje, maslo, olje, mleko, sir.
[razglednih^*
——*_____ . ■ —— ■" ■ ■ ————- -
AMERIŠKO POLJEDELSTVO V JUŽNIH REPUBLIKAH
Izvedenci poljedelstva vseučilišča, Purdue v Lafayette, Ind., so sedaj, po mnoffih preizkusih, dosegli, da bodo razno južne republiko uvedle pridelovali jo raznega sočivja. katero se jo do* oda j izključno pridelovalo v Zed. držazvah, kjer prevladuje zmerno podnebje. Imenovano vseučilišče jo že podvzojo vso potrebne korake, da se uvede na Knibi pridelovanje tomatov (paradižnikov), da se tako nekoliko od pomore lastnikom sladkornih nasadov, katerih dohodki so dokaj majhni. Tomati se bodo tamkaj pridelovali z pomočjo raznih kemikalij. To so bodo zgodilo tudi na raznih O t O Iv ili republike Venezuele. Ti otoki -o koralnega izvora in njih površna pr-tona plast jo skoraj neznatna, toda z kemikalijami pomešana, postane izredno ugodna za pride-
Jo v a nje tomatov. \*a Iv ob i Kodo tudi pridelovali >adje imenom Hiiava, katero ima lOkrat toliko vitaminov	kakor nava
dne oranžo.
Kohanski posestniki malih z<-miji<i\ -e bodo že loto-. učili najboljši način razpošiljanja, tomatov. oziroma način, kakor ■šen je v rabi v državi Indiana, kjer so prideluje največ tomatov.
Profesor Cinylord, od imenovanega venčili^ča <e je v te svrhe mudil tri mesec v republiki Kuhi. Kubanci so dobili iz Kalifornijo tudi vse potrebno stroje za konzerviranje loma-tov. Xa Kubi, kjor je podnebje za pridelovanje tomatov izredno ugodno, že seda j pridelujejo pe trikrat na !oto tomato, in sicer v dobi mod decembrom in ma room.
razvidno, da zaslužek ameriškega naroda še nikoli ni bil tako risok kot je zadnje čase ter da hranilne vloge po bankah še niso bile nikoli tako visnfce in število hraniteljev tako veliko kot je sedaj. Iz tejra se da sklepati, da kljn!b visokim cenam in j klju+> temu, da mnogi ljudje brezbrižno in brez prave potrebe( nosijo svoj denar, povprečen Amerikanec finančno bolje obstoji kot jo koda j prej.
Ako pa nasprotno pomislimo na položaj naših fantov, mož in doklet v vojski, zlasti pa, ako pomislimo na položaj onih n» številnih bojiščih, tor njihov položaj primerjamo s svojim tukaj doma, kjor imamo v^ejya v iyofhlju. ker smo na varnem in na - nhom. pa moramo priznali, da so njihova bremena in nji-hočo žrtve stokrat in tisočkrat, večje in težje od naših.
Od na«ih vojakov pričakujemo, da brez ugovora in brezpogojno sledijo svoji vojaški komandi in to brez oyira. kako težke in nevarne go njihove naloffe. Za nepokorneffa vojaka, .i še boli pa za dezerterja nimamo lepe bosodo in ne lepe mi* sli.
Nasprotno pa ne pomislimo, da jo Amerika ravno toliko naša kot je naših vojakov, da je njihovo življenje ravno toliko vredne kot naše. da je zanje merodajna ista vlada v AVash-jj Srtonn kot je za nas, da so oi\i ravno tako človeška bitja iz krvi in mo*a kot smo mi. Ali jo potom pravično in častno, ako -ehi merimo z drugačno moro kot pa merimo svojim vojakom?
Kdor na domači fronti ni pripravljen sodelovati z našo vlado v njenem vojnem prizadevanju, med katero spada tudi kupovanje vojnih bond o v v polni meri svoje zmožnosti, ta ne meri državljanski pravic in dolžnosti s pravično mero.
<M nikogar so no zahteva, da kupuje vojne bondo in znamko, ako resnično ne more. Kdor pa ima potrebna sredstva na razpolago, J° pa dolžan, da *o udeleži tekoče kampanjo in kupi -voj bond.
Ako no morete kupiti l>onda za $1000. ga kupite za $r>00, za $100. za $.">0, ali samo za	Vsakdo pa naj kupi, /a ko-
■ i ko r največ zmore.
Zanesljivost vojnih bondov
Neprestano se povdarja, da so vojni hondi ravno tako zanesljivi kot je zanesljiva Amerika in njena vlada, oziroma njen denar. Enako se neprestano povdarja, da je denar, založen v vojne lionde, najbolje in najvarnejše investiran denar. Enako se neprestano povdarja, da je denar, založen v vojne bondo, najbolje in najvarnejše investiran denar. Kljub temu pa -o še vedno dobe ljudje, ki mislijo ali oelo trdijo drugače, .laz hi šel stavit, da te nasprotne govorice izvirajo iz hitlerjevih virov, kajti hitlerjanei so se radi energičnega nastopa našo tajne policije in radi smrtnouosnili udarcev, ki jih naoi-faši-zem dobiva z vsakim dnem v večjem številu, res potuhnili, a utihnili niso. In ker se no upajo nastopati javno, da bi jih mo-ulo oblasti prijeti za vrat, vodijo svojo propagando skrivaj potom lanciranja vsakovrstnih vznemirljivih govori«-.
Najzanesljivejši dokaz, da so vojni bondi najboljša in najzanesljivejša investicija nam daje država New York, ki je v sedanji kampanji založila $100,000,000 svojih rezerv v vojne bonde. Ako bi naša državna vlada no imela popolne vere v vojne bondo, hi prav gotovo ne založila tako velike svote vanje. Tudi druge države in mesta zalagajo svoje rezerve v te bonde. Ali misliste, da te institucije ne vedo, kaj delajo ?
V interesu vsakega ameriškega Slovenca je, da v tekoči kampanji za peto vojno posojilo kopi za čim večji zne-ek vojnih bondov in znamk, kajti s tem, prvič, izvršuje svojo dolžnost uo Amerike in njene vojske; drugič, s tem koristi sam sebi, ker je njegov denar varno in drtbičko-nosno naložen; tretjič, s tem si ustvarja denarno rezervo za slabe Čase; četrtič, z vsakim dolarjem, ki gre v vojne ibonde ali na banko, se za toliko i.manjša trošenje in istočasno se tudi zmanjšuje sila, ki tira cene življenjskih potrebščin kvišku in zmanjšuje knpovalno moč dolarja.
S kupovanjem 'bondov torej koristimo — svoji državi, svojim vojakom in samim sebi. Parola vsakega ameriškega Slovenca mora torej biti — v vsako slovensko hišo mora v tej kampanji priti nov vojni bond, ali pa saj nekaj znamk!
ROJAKI V NEW Y0RKU IN OKOLICI, ako želite kupiti Vojni Bond, se lahko poslužite tega listka in ga pošljite na navedeni naslov. — ROJAKI V DRUGIH 0-
Gena knjige povišana
Četudi je bila že pred kratkim cena ANGIiEiSlvE kuharske knjige "Recipe* of All Nations'* povišana, smo obdržali ceno $2.50 dokler nam je zaloga potekla. Novo zalogo smo morali nalba^iti po povišani ceni in zaradi tega bo cena te knjige veljala od dane? naprej $3. komad. Toliko v na-ananje. — Knjigarna Slovenic PulMisbing Co., New York,
rova Itn* pogodile je tudi sledeča opazka: "Zavarovalna družba, tie prevzame riziko za slučaj ako zavarovanca nbiji-jo sovražni Indijanci". Indijanci ga najbr/o niso našli, in tako je pričel delati kot klerk v zgoraj imenovani banki bas pred 70-timi leti. Zadnjih 4s let je predsednik omenjene banke.
Njegova sestra živi v Oali-forniji iti je sedaj stara Oft let. Tudi njegovo se-tro niso našli — Indijanci.
West Virginia j'* poslala petintrideseta država naše republike v juniju 1 flfi'1.
Fernando De fsoto. ki je odkril volotok Mississippi jo umrl v pokrajini, ki je sedaj znana kot država Arkansas, v juniju. lota l.~»4J.
Nemci streljajo čez kanal
Nemški težki topovi so včeraj streljali iz Francije v An« i; 1 i jo. Ki nail U po devetih dopoldne ji* bilo oddanih šest strelov, kmalu pozneje pa še Šo*t.
KUPITE EN "EXTRA- BOND DANES!
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
Če boiti dobro sebt in tvojim drmglm, zavaruj m pri najboljil, M-iteni in nadsolventnl podporni orfanlisrljl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer M lahke zavaruje* sa uertnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemofleetL
K. S. K. JE D NOTA sprejema mo6ke In ienske od 16. d* M. leta; otroke pa takoj po rojitvo In do 141. leta pod ovoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrat« rertlftkau tedanje dobe od $259.0« do «S,m.N.
K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdov In tlrot. Co te nUl flat all tlanlea te mogočne In bogate katollike podporne organizacije, potrudi te ln pristopi takoj.
Sa pojasnila a zavarovalnini In za vte drage podrtbattU to obrnite na nradnlke In uradnice krajevnih druttev K. S. K. Jedoote, ali pa aa:
GLAVNI 351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
I "GLAS NARODA"
_(fOlCM or TUK PKOriX"
U«u< mmš rzMUM by ltor«d« PuhUohlas Ooopuj, <A CorpocatfotiK Frank tfaksor. PrtMtaH l«aao Bodo, Troasorar; Jooopb Laiwba. hot, nam m battatf o« the oorporadoa aa« ....... ot obove oCBotrtj
IN W««T lBt* 8TKJ5HT, NBW IOBK 11, BI. T.
_	51st Year	_
Naroda" Is lamed every day except Saturday«. Bmndsyt and HoUdaya.
Subscription Tesrlj 17.	Advertisement on Agreement.
EA CKIvO LKTO VKLJA LIST ZA ZDRUŽENE DKŽAVE IN KANAIX)J _<7 — ; ZA POL LETA I3.S0; ZA ČETRT LETA »2.—._
"<Jlzs Naroda" Izhaja vsskl dsn lsvzemll sobot, nedelj ln prssnlfcov.
♦M.I.Vb NA KODA", SI« WEST 18th HTRKET, NEW YORK 1L N. V Telephone: CHelsea t—LMS
Sact Me rftirc/t/
mrMu i! iMiMiM i
ksliyMBBHMI I
Vsi skupaj!
Peto Vojno Posojilo
Piše LEO ZAKRAJ&EK
(N'iuliiljovanj«*)
Naši vojaki
I ».-»»,■ •«. ii.mjliiv.i« tii r'o\ «*kii v Aiurriki. ki hi n«' iiiK'1 v voj-.vi .ni -in.t, n i l»r-<«i-. ali	ilruir^ua sorodnika, ali saj
1 r i,;i! 4 ■ I j; i in /naiu-a, kajti daiu*> j«' približno v-ak dvanajsti ni. i ikani*<' v	uniforini, In jo, da je »"lan ameriikt* oho-
. ■m- -i«-, ki ■-'•■jt' M'tlaj nad enajst milijonov moških in
1'ov-om naravno j«- torrj, <la vsi p raj* iz >ro a /olimo in tn-i n i • < ■ 111". «la na>i \ojaki dol»iviijo vse najho,!j^<« in vs<w« do-ii j. . ar pot lohnji'jo. '1<» m- "pravi, da imajo dovolj najboljšo ant-, dovolj najboljšo o.hi«-kt' 1«'r drnuih pot r»'h^'-in, a v prvi i-—ti pa želimo in horciuo, da imajo naši vojaki dovolj naj-"lj:<'j;a in najbolj modernima orožja in drnjjoija vojnega iaierijala, kot pn^k, strojnic, ikanonov, šrapnoJov, granat, lo-,i 1, tnko, itd., 'kajti z obilico prvo-vr>tno^a orožja in vsega drnuri-tra vojno.ifn materijala, potrdbnoira za napadanje in brain'bo, /.inanjšnjc število bojnih žrtev na bojnih fron-
/,a neverjetno visoke od>totke, a istočasno pa se pospešuje vojaški uspehi t<-r se tako skrajšuje vojno.
Ameri^'tu voj ka j<- danes brez dvoma ruij^tolje liranjena, a.jb<i|je p aeana in najlwilje opremljena vojska med vsemi, a jI i 'ja-a vlada bore, da imajo naši vojaki vse najboljše in • j i dovolj. Kjer ure za varnost, itdoihnost in n-pešnost na-• vojAe. vlada ne -tedi denarja in prav je tako. Tudi za In; i lie \ojakov na-a vlada skrbi l>oljše kot vsa'ka dniga.
\ -e to pa je motri mm* le radi teara, k<*r ima vlada dovolj de-aiiiili > red ste v na razpolatro ter je tako lahko posvetila vso •a/njo za dobrobit vojake ter ji pri tem ni hilo trnba gledati a \ a k dolar. In mi vsi vemo, da denar v prav mnogih sln-ijili d» a elide/«*. In kar je pri tem še posetfnio veli>ke važnosti, i- pa to, da ima vsak na- vojak zavest, da sjra njegova država i« zaiiern n ja, temvW da zanj skrbi po svojih najboljših močeh n o \ vsakem o/iru, da rim skuša olajšati njegov težki polo-a j do - k ra jne meje svojih zmožnosti. In ker država do vo-;i'o\ M-i svojo dolžno>t, tmli \ojak enti v s<Jl>i dolžnost, da n i tudi on stnriti svojo dolžnost do svojo držuive, da se n /;• njeno ohrnmlto in za njeno zmago, ter da je priprav-. i \ to svrho doprinesti največje in najtežje žrtve in eelo i ni svope življenje.
Domača fronta
< «* ni na doma«'! ameriški fronti resno pomislimo, mora-Mi priznati, da ini vojno poznamo -amo iz easopisov, radia i deloma tndi iz pi-«'nr. He-no pa dvomim, da hi bil kateri f aie.! ei ta te! jev samo enkrat laeen radi vojne, da bi samo en- j a /. nr/oval radi nje, ali <la bi radi nje 'brez strehe, t)rez za-j « »h a i bn /. kake d ni ge nujne ži\ljen>ke jiotrebšei-! ■ . Ife- da >o eene znatno višje kot so bile pred vojno, toda plošneiu se pa istoea^no lahko trdi, <la sedanji zaslužki . iko višji kot so. bili prej. Iz objavljenih uradnih poročil je
^WAB MHANC1 COSUMTTEI POt MW YOSJC
(FIFTH WAR LOAM
> D^« •£ 1-1S7S Umtk A^. tU* »0. M. T. OeeKiat MM C MAH POM (	KM T SONDO
^ W Uu.................... ........
V efcaai M PimbmmkMm t>—ir*4
* D D D D* ' □
jC^m Frif) -V Um* $UJI $17JO % 7»*0 %$7SM % 7S0.«#
(mrntrnrkf v^, _	$MM $100.00 $»00 00 $ 1,000 00
METHOD OF PAYMENT
□	CWk U«Tk»d «f Q Tke ldiowi* buk k	telkorUW M chaw
r ■■ a a>r ireat f (NaaiefrfbMk) - i—	"V".........iAiirmtf'taikj
Wfwt.......... H44 ptjrMM will be md< to Motr	bmmt.
'-/-t'V	- ■ ■— ■	- .
REGISTRATION INSTSACTIONS (plcaar priat. Piew kure nek Mcwities regiatend m fallow.:
Mr .lfa.; Mk................................
OWNEE	iuki 4Wtal> iLau -VBT:........
W tfmf Htmmj ""' (Okr km^.^,.'^Sbtoi'
A umu mt a kemeficiery <k«C <w mmir) mt W mil U luini
O COOWNBR	Mr.
„ *
□	SEN EF1C1AEY ,	(MfewV " " 'O^W* * T** #
^ "mil ill	OELfVEky w^fswcnows	' "
□	Speciri iMTTti—, H amy.............'..........
"*""*............ .»Mn.aii.,,,.^.-.	..
........2Jvy.fi'.'..
KRAJIH, ako je mogoče, kupite Vojni Bond potom slovenskega komiteja za 5. Vojno posojilo, ako je tak od-bor v Vaši naselbini, če ne lahko dobite bon<jQ prjJo^alni banki, poštnem uradu,, itd. — Prosimo PRECITAJTE nadaljni članek o Vojnih Bondih, ki jc na 4. STRANI.
Dwight E. Dean, ki živi v. Falls i llano, Conn., jo sedaj že fUi Jet na leni svetu ter jo š<-vedno zaposlen kot prod sod ni k' National Iron FJank v imenova-! nem mestecu. Ko jo hi! majhen.! so stnriši zavarovali za >In-("•aj smrti in v dotioni zavarovalni po« o« I hi je tudi opazka, rta je hi* i-lodohno zavarovan, proti eventuelnom napadu po i [ndijaneih. To<la v>»' 1'ndijan-
oo. kakor tndi doho svoje<r;l;
življenja, katero omenja doti-ona poq-od'ha, je žo preživel, ta-1 ko, čla mu .-odaj -ploh ni tnha,
umreti, kajti za va rovalnina 1
i
protL smrti, oziroma za slučaji smrti, ne soj»a do do*»e !M> let življenja.
'Zavarovalna, dmžiba mn je vsled tejra nedavno pi-ala ter mn naznanila, da sedaj lahko dol>i svojo zavarovalnino za slučaj smrti, in si<-or v znesku ali pa — ako hoče — mu! 'hode družha pošil jala vsako leto znesek i^04.!)>> olfrosti na i-meuovano zavarovalnino, ako pusti imenovanih ifi'»fl00 j»ri dru-kot crlavnioo. Odločil <e je za oh rest i.
Y imenovani po^odhi zava-
DOBIL SVOJO LASTNO SMRTNO ZAVAROVALNINO
i V rv..... i.r	,	_ ,1
•glas naroda-—new tors
WEDNESDAY, JUNE 28, 1944
V8TAN0VUEN L. l«9t
II
Poročila lz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
SiovsuncL v XanxudL
i n - • * ■ »
IZ NOitANDE, QUfeBtC *
VABILO NA VESELICO
ki jo r*>"ii"<Mli
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO
j
DRUŠTVO V MOXHAM, Johnstown, PA. V SLOVftNRK^ DoUfl^NA HlOXlftSl5 *
v sobotd zvMper ' I. jvdijft, 4
onnito PIIKSKRUI ORKKSTKr: JOK KOItA^I.VA VC VI KOVA VfltOPKICR ZA PLES SAMO 541 erotov. _ v«» dr«c« »m pn^krhH odbor, članom tega rtniJStvn naznanjam, «tn kot vsako W*to. tako rudi leto*, lcatnri
(IrnttTPti'i Hlaeajmt. naj •►«> torf-j n«| |w>/_-ihiit- 1. .11"1.1.|A
to vosolioo, bo m<»ral prispovarj $1.— bolnik ali oddaljen «Hn». — To jo Ijoxnsi ŽVfcČETt. da se vidimo.
VABI.J MX I SO TUDI l»IU~«;i .-1 Uli>.n in «lnl«><\ ,\:t prwrito t«, k or <*im v«V- na- ho. t* lj prijetim t»«». — Za^^k <•♦> s.:* > ZrWVr.
y.:it»:i vn.
JOHN 1'OI.anTZ. tajnik.
Nabiranje volnenega in bom. baževega blaga v pomoč pre bivalstvu Sovjetske Rusije
Iz raznih krajev Kanade se javlja, da nabiranj o irblek in perila ter drugih-potrebščin za prebivalstvo po Xomcih opustošenj h lira jo v Rusiji, povso di dobro napreduje, in da se h« z tem nabiranjem - nadaljevalo ro nekako do konca mo-oca.
V odboru za nabiranje to»a blaga v okraju Chnpnt-Hughes mesta Kirkland Lake. v severnem Ontnriju. so >ledeeo S love like :
Mrs. A. Belec, Mt^. F. Zi dar in Mrs. V. Vidri«"«.
Tozadevno blago se sprejema v imenovanem mestu v sledečih j n-goslova n-ki h trgovinah:
Blazevic Bros. grocery, in Butorao grocery.
Vsakdo, ki prispeva s ka'ciin darilom, dobi nekak loterij-ki listek, in n ko hode njegova številka prva pri s ročka n ju, dobi eno izmed 40 nagrad, med katerimi je tudi ženski kožuh iz krm jo kužuhovino, čega r vrednost jo $5oro.
Naznanilo in Zahvala
CUihoko In ?.u»it4*«*tii< <Iji
nat(i družino in dhiii
-tiH-a«	nnrnniijMH« \m-iii «AfwliiiLi«i, |n-ijstt»*Sj«*it»
>• kruta »mrl utii-uiilj<int	s *v«»j«» roko v
«liy.i'l:i nifio lj nt«. ž*nio in *krt>no iua>«*t
Karolina Pezdirc
rojena GUŠTIN, 4. februarja, 1915.
7.0I0 k rn t k i in iiiii<*ni (toL-zni j«. z:it istiiU svojo hla^o »mM 12. .1 linij«, 1041 PotrrKv Jo vršil ir>. junija UMI po katoliških «»lup<lili \v. cerkvi* "Our fjidr of l*rot**-t ioti" na (»okopa lisiV v Nor«ndi.
Blu^opnkojniea hi ki <lo«na i r. lirnSiM- pri M«-i liki. V Kanado J*' prišla 14. junija 11IC!T.
Ixkrmo >*o ifllmo »hvalili v»m. ki so prišli pokojno kropit iu >o molili oh krsli in udotoEJli sr. msišo in ju spremili na zadnji jwKi na pokofmliAfe. Najlepša hvala vsoui kateri so nam dali na nizpr«-lairo artoniohilo. N'ajle|všn hvnln v som m krasno ven<-o, ki sto jih r*»-I ožil i oh njeni kr*tl.
Oarovjih-i veneer. Mr. in .Mrs. Ojtulin. Mr. in Mrs. Klemeni. Mr. in Mrs. Matjaši«^ v Toronti. Mr. In Mrs. Novak. Mr. iu Mrs. Vi-deth-h, Mr. in Mrs. Prijatelj. Mr. in Mrs. Sirnad. Mr. in Mrs. Ulek in Fr. Panja u. Mr. in Mrs. Konik, Mr. in Mrs. strah. Mr. iu Mrs. Voj-vodleh, Mr. in Mrs. Kuplenik. Mr. in Mrs. Kramar. Mr. in Mrs. .lapel j. Mr. in Mrs. Metan. Mr. in Mrs. Vranioh. Mr. in Mrs. II«j.»otioh. Mr. in Mr*. M arko\-i<h., Mr. in Mrs. L. Tomeo, Mr. T. Oh reza Mr. J. I>roh«K*. .\rr. J. ^Irsiudovw. Mr. F. Preznifur. Mr. Al. Furlan v .Vo-randi: Mr. iu Mrs. Weiss. Mr. .1. »Justin 1 z MalarUe. Mr. in Mrs. Prion Iz Burlamu<iue, Mr. in Mrs. Stariha. Mr. in Mpk. Malnarlf-. ia družina Vrlmuok Iz Kirkbuid ijake; Mr. in Mrs. Zolwn-, Mr. J. Pnis iz Perron: Mr in Mrs. Prus. Mr. iu Mrs. Champa iz Ely. Minn.: VPZB. Trivia •*: HBZ. odsok «7«: Z. K. slovenr-er in Z. K. Hrvatov iz .Vnra«d«»
Prtflel Ti jo prescind*j dnm, da 7.apnntiia si Ti nas;
solzijo miAo m> nrt.
ker Tehe	nami ni.
Oh (rroliu Tvojomu žalostni, «e homo Te spominjali; naj Iu/5 neltoška sije Ti, pottvaj mirno v vi^-nostl !
Vaj Ti ho lahka knnarisku zontljn.
Žalujoči oKtuli :
JOHN PEZDIRC, mm. JOHNNY, sinfek; V Toronti: MARIJA OfllUN. ANGELA KLEMEN^, sestri;
FRANK MATJASlf, Irralraner. In MIRKO VRHANKK v KirkUnd (jtke.
\oranda. Qtu4»ee, Kanada. i!ft. Juuija, 1044.
S O N A R T REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. KaprivAek in njegov orkester
Mr.9S—Weddlnj Polka
<N« bom se možtla; TI p« Jest, pa iidana mar«la) Weddlna WaJta Slovanski VVaJtz
Pojo Rupnlck a«atr* MC9(t—Jeep Po'.ka
i Mat" potico perejo) Marine — polka
IT5—Terrzinka — potka Na planinca h—raieek
Lepe Melodije
niK|0»Mf tnlversilj T»mh«irira Orkester
M-"T1 Na Marijantv. polka
Kmojo rnžiof Mari«-ka po^la —polka
Za tozadevni cenik In cene ple4£ «e •krnita na
JOHN HARSICH. Inc.
443 W. 42na »T„ NEW YORK
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za SI.—
*	Breezes of Ki>ring Tirne of Blo«ww>in (Cvetni
*	Po Jezera Kolo
*	Spa vaj Milka MoJa Orphan Walt*
*	Dekle na vrtu
^ariflca, 4iLlaj
*	Itarfica
Mladi kape ta m«
*	Gremo na Štajersko ŠtaJerič
*	Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian Dane« Van da Polka
^ Židana marela Veaeli bratci
*	Ohio Valley Kylria Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptl<'i<-a ta malt
*	Kadar boS ti randrat «el
^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za ptano-liarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moj> deklp je minda Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
21f W. ISth Strert Varfe 11 V Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 56 ccntov komad. v •
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Damlr Felgei
Kreutzerjeva sonata
Spisal I* N. Tolstoj
Anirej Teraovc
Spiaal Iran Albreht
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Kplllman
8
Pravljice
ZapUal H. Maju
>0
Dedek je pravil
Spiral Julij SiapSak
Podpri j te vpad!
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal rsjnro Pandori«
iS
Paniki zlatar
Poslovenil Silvester K.
I«
Pravljice in pripovedke xa mladino
Sirisal Silvester KoSntntk
15
Suneški invalid
Splaal SllToattt Kototni*
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Oprinee
18
Mladim srcem
Dragi zrezek. Zbirka za slovensko ' mladino. Spisal K saver MeSko
18
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
22
Balade in romance _
Spisal A. Aškerc
TTT------••-
23	:
Zbrani spisi sa mladino
Spisal Engelhert Oangl
1 ......t-r-«-:---
24
Andersonove pripovedke za mladino
PrTredtlk TJtvi	>
25
Duhovni boj
(IndaJa drnlba av. Mohorja) U S kupoli
28
Denar
Dr. Rarl En-lls — Po*doT*nil Dr. AJhia Oj»ri*
35
Praški Judek
Spillmannova povost — Pro-vcl Josip Vole
33
Orne maske
<I?rai — U Andrejev
34~
Antingone
(Igrai Poslorenli C. Oolar
I G R E
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Urm) — Pavel Golln
ŠO
Potopljeni svon
(Igra) — Oerhart Hanptmann
31
Revizor
(Igra) — Nikolaj VaaUJevlg
32	——
Spodobni ljndje
(Igra) — L. Lipovec
Edini roju i bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili!
36 ~	"
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. PetTonio
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erheinlkin F.-Boje
Rojake prosimo, ko poiljejo za naročnino, ako je vam le priročne
UNITED STATES
oziroma CANADZAH POSTAL MONEY
ORDER,
> _*_
KUPITE EN "EXTRA" BOND DAN EE!
V^Ker je. zaloga teh knjig aelo omejena, Je prt naročilu priporo&jiro 0*Blfct vae afclrk, da nam bo na ta naSa mogote vmkeg* auloTidJhl
V soboto, dno 1. julija, jo Iva-nads'ki praznik in sioor 110 oziraj«^ so na to. ka'ko je to na tU; ^kano v nekaterih koledarjih.
(frfieijolni da*rum praznika o-stane I. julij, in vse kanadsko »"•asaptsje naznanja, da Wode praznik proslavljati inwnovane-^ra «tn<', dasiravno -o v nekate-l rih tovarnah tojja ali one.ira ine-— 1-1 procrla^ili, da Ixxio ta pra-j /nik proslavljali dne ju ija. o/.irmna prvi j>onodHjek v jnli-l
Ravno lanskega leta, so obla-i »1i sklenile, da tako/vani Dominion Day v nadalje |»ro-^lavlja ve<hu» prvi pon<*<le!ji'k: juliju, toda pre«1110 j<* prišlo do te«yn dne, jo vlada sklenila.; da jr!e<le tetra praznika ostane,
i pri starem, oziroma, da se proslavi "Domion Day*' tudi v nadalje dne 1. julija. Razni založniki kanadskih koledarjev, ki tipkajo koledarje že tekom poletja, so pa natiskali v svojih koledarjih, .'i. julij kol praznik za leto 1044.
Državno tajništvo v Ottawa jo tekom minulega tedna izdalo odredbo, glasom katere >0 proslavi "Dominion Day", dne 1. julija. V p rovi n^iji Ontario liodo proslavili ta praznik v mestih Ottawa. Toronto, Wind -or. Hamilton, TCro -kvillo, St. Oatharines. Cornwall, London. Bran t ford, CneT}»h, Pralt. St. j Tlioma-s. Kit -honor, Chatham,! Sanlt St«'. Mar'u", Strati ford.j ^ndhury in Korth Ray.
Za pridelek mehkega premoga v Kanadi
r
17. Toronto, Ontario, .se ja-1 v Ija, da hode dne 23. julija po-| soben odbor ontarijske posta-! vodaje odpotoval v severne pokrajine. da preišče tamkaj, na, lien mosta, vsa poroeila Sflede raznih najdJh mehkoba premo ! «ya (lisrnita).
i
Ta od'hor petnajstih članov posta vodaje 1>o<le pred vsem odpotoval v Ouakawana, kjer je vlada dosedaj že izdala mi-, lijon dolarjev za vse potrebne! naprave v premogovnih rovih in za gradnjo poslopij ter biš^ za premolar-je in druffe usln-| žben«'*o. fKlbor pride v i-to svr-he tudi v Coehrane in Kirk-1 and l,ako.
KANADSKI PRAZNIK — 1. JULIJA
i Kanadski festraik
Bolj malo dopisov se eita iz j te naselbine, ker tako po.sebne-gra ravno ni. Dela se dovolj po tukajšnjih rudnikih, kakor menda. povsod danes. Ljudje so to. rej zaposleni vsi dovolj, eni v jamah, drugi od zninaj, tako da j potem, ko je človek prost od de-11 a, se rad malo odpoeine in j prečita kakšne novice, napi^a-|ti se pa že bol j težko pripravi.
Tukaj nas je hudo zadela nepričakovana novica o nagi!i smrti tukajšnje rojakinje Ka-roline Pezdirc. Po kratki bolezni tekom ene^a tedna nas je zapu-tila za vedno. Pokojna Karolina jo bila rojena 4. februarja 1915 v vasi Dra.šiči pri Metliki v Belokrajin.i kjer za-j>nŠ4-a očeta, d\a popol brata in eno pojwil sestro t«*r več. sorodnikov tudi tukaj v Kanadi in v Ameriki. V Kanado je prišla lela 19.*»7 in *e poročila z John Poz<lin*om Lz iste vasi, ter sta imoia tukaj »voj dom ter prav zadovoljno živela. Za-pi;Š4*ji iMicira -inčka. dve in |»o| leta starega, kateri je izgubil svojo mat or tako zgodaj za a"*1-dno. Da jo be'a pokojna Karolina priljubljena pri vseh. -o nam pokazali vidiki obi-ki o!>
njenem mrtvaškem odru na domu in pa veličasten pogreb, katerega se je vdele-žilo veliko domačih in tujih ljudi. Bila je cilaniea H. B. Z. društva št.
v Xorandi. Vsi člani večinoma so ji prišli izka za t zadnjo čast in se poslovit od nje ter jo opremili na njeni zadnji poti. Pogretb se je vrši'1 1"). junija dopofldne s peto sv. mašo. Ob odprtem grobu ji je 'brat M. Piiulieh, predsednik društva št.	izrekel poslovilni go-
vor. Nobeno oko ni ostalo suho v zadnjem tronotku. Da rova*-eov vencev pa tukaj ne omenjam, ker bi so mi ta dopis preveč. zavlekel in ne bi rad, da mi ga urednik zavrže. To vse pride v javni zahvali na drugem mestu.
S tem končam ta moj dorpi> s pozdravom vsem rojakom sirom Amerike iu Kanade. Tobi .lohn pa izrekam trl<>l*oko soža-lje v imenu nas vsoh «kupnj tukaj o1> tako bridki izgubi; pokojni Karo£ini pa hvaležen in trajen spomin, ki si nas tako veliko proz god a j zapustila. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo kanadska zemlja.
Polde Tome
Naročila za kurjavo je treba že sedaj izvršiti
Kanadska administracija za kurjavo naznanja, daje najbo-Ijo. ako si prebiva L-1 vo že sedaj nabavi potrebni le- iu pro-niojv /ji kurjavo t#«koni pri hodil jo zime. iu sieerčim preje, tem bolje. Ljndje. ki s temi naročili odlagajo do je-oni. Hod o morda neljubo iznenadeni.
Ljndje. ki pripravljajo -volja lastna drva. naj to delo. daj. tekom poletja, no zanemnr-jnjo.___
bodo na vsak način morale vzdrževati v Xemciji mnogo vojašt va ko t o k irpa ci | s ko \-o j -
sko.
Vesti iz policijskega sodišča v K'rkland Lake
Policijsko sodišče v Kirk-land Lake, Ont., je bilo dne 14. t. m. dokaj zaposleno radi mnogih prestopkov zakonov proti pijančevanju in nezakonite lastnine opojnih pijač.
John Rožič, lastnik hotela York na Main St., ki je imel pivo proti določbam znanega Liquor Control Acta'*, je moral plačati kazen v znesku $50. in sodne stroške in še $100. vrhu tega, ker so jo protivjl aretaciji. Ravno toliko je morala plačati njegova žena, kot "sobo jo vrni«-a Imenovan zakon--ka. sta namr»V* natočila dve "liutjolki" pivo v pritličju ho-t«*!a. in sta jih nesla v zaroraj-šnje nadstropje, ko sta bila za -ačena. na kar so jo prič««| mod njima in polioijo prepir. Kot *N*»«rpits doli.'ti ** prinesli so po-ii«*aji k »odiš^Mi dolouia razl»i-t«» •majolko'* Mr. Roži«'-a. v k:»-teri jo pa vendarle bilo šo nekoliko pivo. ki pa ni bila — več j mrzla ...	'
lz Ottawa prihaja poročilo, da je ministrstvo dela izdelalo načrt, da se nabavi potrebno delavstvo za razna obratna in druga civilna podjetja, katerim primanjkuje kar 196,000 delavcev. Ministrstvo dela izjavlja, da po štiri leta trajajoči vojni /li nikako čudo. da j«' nastalo primanjkanje delavcev; toda istodobno povdarja, da. .se mora količina raznih jnoizvodov kljub temu povečati. Temu >ej lahko odpomore s tem. da se pridobi ženske za. razna dela v, tovarnah in drugih podjetjih.j Vsled tega bode vlada pričela i z natančnim poizvedovanjem j pri takih podjetjih z ozirom na I število žensk, katere bi se lah-1 ko zaposlilo v tovarnah, da sej tako nodomesti moške, ki boflo še pozvani v vojno službo. Tu di vladini uradi imajo sedaj n-služrl>ouih mnogo večjo števiio žensk, kakor prod vojno, kajti vsi z;i vojno službo -podobni pi-arniški n-lir^-noi. bili ž«* v|»ok!ic:ini v vojsko.
Pri l«*m j«- tr«*ha tn«li nva/.<* vati. da	vojaka zav.-znikov
Hidi v mirnom. povojnem času izdatno večja, kakor j«- bila pro«l vojno, kor zavezniško države
POMANJKANJE DELAVCEV V KANADI
Ol t ti trn rtfilin ■» »akaAIIa 1 - I	_ i
tovanjo proti Paoifikn je bilo dokaj težavno vsled mnogih skal na dnu reke, ki segajo skoraj do vodne gladine. Vsled tega se jim je čoln večkrat pokvaril. — Domačini jih pa niso nič kaj prijazno sprejemali, in prodno so jim dovolili potovati dalje, so vso, kar so i-meli v čolnu natančno preiskali. Končno so vendarle srečno do-, pol i v Fort George Canyon, kjer se reka razdeli v tri rokave, kateri so polni malih skalnih otokov. Tu so jim jo razbil njihov čoln. vsled česar so morali zgraditi novega in sicer malo nižje od Cottonwood Can-vona v British Columbiji.
Domače prebivalstvo jim pa nikjer ni bilo naklonjeno. Vsled tega so ostavili roko in potovali daljo po kopnem: posrečilo so jim je namreč do/biti nekoliko kažipotov mod domačini, in tako je okšpedicija prišla do pacifičnega obrežja dno 22. ju-j lija 1793 in še I—ti dan pričela j potovati nazaj proti iztoku. Ko **o prekoračili skalno gorovje, bilo jo potovanje lahko in hrano jo hi'o v izobilju, kajti prerij«' -o hilo polno bizonov in ka rilni-volov.
Xj«'ifOve biljožke o tem |>oto vanju n i -o {»opolno. kajti na njojfovili zapi-kov se jo iz !a doloma na potovanju, doToma po njegovom povratku na iztok.
Xedavno smo v "Glasu Naroda'* poročali o odkritju Kanadskega veletoka Mackenzie River po Maoikenzieju, ki je bil v šestnajstem stoletju zastopnik znane Hudson's Bay Co., oziroma družbe, ki je trgovala k domačini v Kanadi. Oni isti Mackenzie, pa je foil tudi odkrite] j kanadskega .pacifičnega obrežja, oziroma obrežja sedanjo provinci jo British Columbia, in s jeer v loin 179:1.
Na to ekspedicijo v dotodaj j nepoznane kraje na zapadli, podal se jo Mackenzie dno 9. maja 1793 iz Porks Fort ob roki Athabaska in sicer v spremstvu devetih mož; Alexander Mačka v, dveh domačinov (Indijancev), in šest francoskih Kanadčanov. Kakor po reki Mackenzie prori severu, tako so i tudi po reki Athahaska, poto-1 Vi» I i v 25 čevljev dolgom čolmi , izdelanem iz brezovega lubja, proti nepoznanemu zaj^adu. Po-
z kanadskimi devojkami. Xa ta način se "uvoz" in "izvoz'* to-ira "blaga** nekako izjednačj.
Iz raznih krajev Domtnija se poroča, da nekateri ljudje nekako sumljivo — majajo svoje glave, ko prihajajo angleške nevesto kanadskih vojakov v Kanado. Vendar se pa morajo ti ljudje »potolažiti, kajti kljub žo-nifcvam kanadskih vojakov z angleškimi dekleti, Ihodo slednjih ostalo v Angliji še dovolj veliko ištcvilo, talko da tam no bodo imeti poman jkanja tega pridelka. Javlja se. da je že na tisoče nngloških deklet oziromn mlladih žen prišlo v Kanado.
Vsled zgoraj navedenega dejstva so pesimistom ni treba uzrnjavati, kajti dognalo se je tudi, da angleški letalci, ki so vožjbajo v letalstvu v Kanadi, dokaj radi gledajo za kanadskimi dekleti; dognalo se je tudi, da jc nekoliko kanadskih deklet enostavno ostavilo svoje dosedanje. domačo kanadske I jubim-ce, — in potom oblastvenih statističnih podatkov—se jo tudi dognalo, da se je dosedaj kar 2000 angleških letal «-C v poroč'1«!
ANGLEŠKE NEVESTE
kanadskih vojakov pri. hajajo v Kanado
ZGODOVINA ODKRITJA PACIFIČNE KANADSKE OBALI PO MACKENZIE JU V LETU 1793
WEDNESDAY, JTTNE 28, 1944

PROKLETfl
Spisal F.MTT.E EICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L.
(65)
Mladenič 'bolestno zastoee. Rouvenat nadaljuje: "Jaz ne vem, kdo ste, odlkod prehajate; pa da ste tudi knez, milijonar, til© (bi vseenaJaoI Vi ne morete postati nilboli soprog mali BUseha-i! <*bra<"am se do vašega srca, do vaše poštenosti! <Stvar se tiče pokoja ribogega nedolžnega otrbka! Vi pač ne želit« deklici nesreče T To bi toilo s-lalbo, a vi ste dobri 1 Vidim, vidim solze v vaših očeh! GJejte, tudi jaz bom moral jokati. . . Bo# mi je priča, če (bi diilo mogoče, da Blanche postane vaša . .. bili bi mi ljubši kakor vsak drugi ... Pa nemogoče je . . , nemogoče! Vi zapustite ta kraj; ne-li? Vi ne poiščete več deklice? Ali mi to ofbljiibite?"
JLoon prikima nemo, ves pobit.
44O, saj sem vedel, saj sem vedel! Vi ste blag človek!" je-kne Rouvenat ganjen.
Mladenič ga olbupno pogleda. Njegove ustnice se potegnejo, kakor (bi hotel črez nje mili pozdrav: Z Bogom! potem objame starčka ter hitro odide.
44Nesrečnik več na svetu!" zamrmra Bouvenat tožno.
20. -
Leon je (bil na mah zopet potisnjen v največje gorje. Bilo mu je, kakor *>i ga zemlja morala požreti. Zapustivši deželno cesto, je hitel brez namena preko polja. Ni mogel več misliti, le trpel je mnogo, mnogo!
Zdajci mu udari mi ulio zvonjenje. V Frelnicourtu so zvonili poldan. Prišel* je (bil na vrh, odlkoder se je videla seuillon-fika pristava. Uj<ledavši jo, Leon bridko zastoče in njegove roke pokažejo v daljavo. 44Vse je proč, vse je proč!" zaječi. '•Jaz je ne smem več videti. Bog te živi Blanche, Bog te živi!"
Na njegovi levi strani se je širil gozd suereski, pred njim so se kopičile velikanske .skale. Podobne so bile gorostasni trdnjavi s stolpovi, nasipi in vrhovi.
Nekaj nerazumljivega ga je vleklo k temu skalovju. Sledil je instinktu svojemu. Iskal je to,'kar je ibilo tožno in divje. Kmalu je 'bil med skalami. Zdajci se zasliši glas za njim: — • Stojte, stojte! Ddber dan, gospodine! Kam le ste namenjeni!"	« I	' • ' : 14
"Leon se fbrzo ozre ter spozna starega berača, ki je sedel na enem kamenu; na drugem pa je imel skromno svoje kosilce pred seboj. Solnce je prosjaka obsevalo. "Za Boga; kako pa li vi izgledate?" zakliče starček. 44Saj. ste kakor iz sfbe! Morda vas to togati, da ste me tukaj našli! Pa verjemite mi, jaz se bavš tako čudim, kakor vi, da me obiščete tukaj v mojem stanovanju!"
44V vašem stanovanju ?"	f .	j
4 4 Nil, ali ne vidite, da tu stanujem?" * V f
44Jaz ne vidim nobenega poslopja." f	k
4 A poglejte le te skale!" reče Mardoche, smehljajoč se. "To je moj grad! Med temi skalami so prebivale uharice, martinčki in kače takrat, ko sem jaz le-sem prišel stanovat. Ali vidite veliko to visoko razpoko ? To je vhod v galerijo, ki vodi v moje sobe. Stanujem v treh velikih sobanah."
"Kako? Vi stanujete med temi skalami?" začudi se Leon.
"Meni je prav priležno tukaj. Zdi se mi, da sem tu prost liki ptica-roparica, ki gnezdi v tem krajtu. Bati se mi ni ne viharja, ne dežja, ne bliska. Akopram solnce nikdar ne posije v moje dvorane, vendar je v njih prijazno. Sicer mi je treba urediti le dva koraka in sem tu zunaj na svoji terasi, odkoder imam najlepši razgled, kakor se lahko prepričate sami. Tu me zjutraj pozdravlja solnce. Slavček me budL Kliče me s tega drevesa tu-le. On pozna moje navade. Ko se nm zdi, da sem zadosti spal, zbudi me. Gozd pred mojimi vrati je moj park, ki nn je ves na razpolaganje. V njem nahajam tihoto hladnoto, senco, ki je v njej lepo sanjali. In kaj li ima zapuščena starost boljšega kakor sanje? Dobri ljudje s seiullouske pristave -streho od tukaj lah'ko vidite — so mi ponudili v ovčarski hiši izbico; v ta mošnji ovčarski hiši je troje isob; a neoženjeni pastir rabi le eno. Da nebi žalil gospodične Blanche^ sprejel sem ponudbo. Pa navzlic temu, da imam tam dobro postijo in prost vhod podnevi in ponoči (ker imam fcujuč) vendar >em mnogo raj.še tukaj. Ljudje me zaradi tega imenujejo starega no™. Morda imajo prav! Tedaj pa dvoriva o vas, mladi gospodine! Vi mi ugajate; to je naravno. Saj ste mladi, lepi
m	\kar m* i* nerazumljivo, f0 je, da sem takoj iz
^ačedca občutil za vas resnično prijateljstvo! - No, ali ste premišljeval, o tem, kar sem vam včeraj povedaL V Premi-courtutVerjenute rni, mladi moj prijatelj, jaz nekoliko vem, kaj s* godi na seutlIonski pristavi. Rila bi psič bedarija, iko bi hoteli nadejati se, da postanete kdaj soprog Blanohe-insf-
•Ali, to vem sedaj žalibog ise predobro!" odvrne Lecrn z žalostnim glasom.	v
Mardoche se zgane. 44^srečnUf!" vilcne. "Vi site bili na pristavit ..."	, g	t
44Nisem bil prav tam." /	' \
. -Tedaj niste zopet videli gospodične Blandie^e?"
4Pač, pač; ob reki!"
Navzlic mojemu svarilu? ... To je bilo slabo od VS
4 Ne hudujte se nad mano, ddbri Mardoohe [Dovolj se
pokorim, ter nisem sluaal vašega sveta, (ker sem Ifcal tali drzen . , ,»•	. . 5
•Kaj vam je povedala gospodjična s*nillonskaT'\ 'Rekls mi je, da femem nadfejati."	v\ 0
mANOTUm L 1M
KAJ STORITI Z ITALIJO?
Iz 44Bazovice". (K o n e c . )
Problem mešanih narodnosti obstoji po vseh področjih Evrope od Baltika na severu pa do Jadranskega, Egejsfkega in Črnega morja na jugu. Tega problema ni mogoče rešiti z zamenjavo prebivalstva. Mogoče ga je rešiti po metodah, ki sta se jih poslužiJa Švica in Združene amerišlke države: z garancijo popolne in enaike o-sebne in politične pravice za vsakogar ne glede na narodnost, kateri pripada. V slučaju Italijanov in Sttovanov v Julijski Krajini bi se moglo vprašanje rešiti zadovoljivo pod štirimi pogoji:
1.	Vsaika občina naj dobi čim večjo samoupravo tako, da bi Slovani lahko popolnoma svobodno upravfljaili s svojimi podeželskimi občinami. Italijani pa, da ravno tako upravljajo s svojimi mesti in trgi. (Salve-mini predlaga tako samoupravo za vse občine v Italiji);
2.	V občinaih, ikjer so S lova ni in Italijani med seboj pomešani, naj bi imela vsaka skupina pravico za vzdrževanje lastnih šol. 'ki bi jih upravljati lastni posebni šolski odbori. Ti bi pobirali šolske pristojbine samo od Slovanov oz. Italijanov. V sa'ki občini bi potemtakem bila dva različna šolska odbora in nObe nSlovan ne bi toil pri-siiljen, da s svojim denarjem vrzdržava italijansko šolstvo in narobe;
3.	Vsa pokrajina bi bila pod upravo dveh različnih deželnih odborov za vse tiste posle, ki bi se lahko razdeliii med oba odbora. Za zadeve pa, za 'katere bi taika delitev ne bila mogoča (kakor n. pr. gradnja in vzdrževanje prometnega omrežja, zdravstvena služba itd.) naj bi se uprava dodelila skupnemu odborru, ki bi bil sestavljen od enakega števila članov, delegira nih od obeh deželnih odborov;
4.	Mednarodno razsodišče v Hagu naj bi imenovalo posebno komisijo, v kateri ne bi bilo ne Italijanov niti Jugoslovanov. Ta komisija bi reševala vse spore na licu mesta—ne po pisanem zakonu, ampaik po zdravem ljudskem razumu.
Ta sistem bi seveda ne dedoval že takoj v začetku brez trenj. Fašistovska vlada, ki je bnutalno postopala s Slovani, je zelo otežkočila rešitev tega. vprašanja, ki pa ga je mogoče rešiti samo s pravičnostjo tako napram Itaflijanom kakor napram Slovanom. Sovraštvo, ki je bilo ustvarjeno v teku zadnje generaeije, lahko ozdravi samo čas. Ali, če bo enkrat konec nasilju in represalijam, (bo to vsaj začetek ozdravljenja
Taik upravni sistem, ki bi reši'! vprašanje mirnega jugoslovansko- i t a 1 j a nsk ega sožitja v Julijski Krajini, bi rešil isti problem tudi za mesto Keko, Zadar in za male italijanske narodnostne skupine, ki so raz sejane vzdolž vse daimatinske obale.
Rešitev teh malih krajevnih vprašanj bi se pospešila, če bi Italija in Jugoslavija postali čHanici iste carinske zveze, ta ko da italijansko-jugoslovanska meja ne bi bila več politična in gospodarska, pač pa samo že upravna. Vsalkdo bi imel pravico, da svobodno potuje iz Tereta v Ljubljano, ali iz Refce v Zagreb in narobe, tako kakor danes vsak Amerikanec, pa naj bo britanske«, irsflcega, italijanskega ali slovanskega pokole-nja, potuje iz New Jerseyja v Conneotieut «kozi državo New York, ne da bi opaztt, da je pri tem prekoračil dve meji.
Krajevni problem italijansko jugoslovanskega sožitja v Julijski Krajini, na Reki in Dalmaciji nima nobene zveee s problemi Tereta in Reke kot
•pomorski 3nkL Ti Iraki služita sreditfe-evropskemu zalledju. Tudi če ne bi bilo nobenega krajevnega narodnostnega italijansko-jugoslovanskega problema Tersta in Relke, bi obstojal gospodarski problem obeh ink.
Pravilna aJli nepravilna, rešitev narodnostnega problema ne bi že samo s tem pravilno ali nepravilno reševala že tudi mednarodnega gospoda rskega problema. Ta zadnji ni samo vprašanje pristaniških tarif in krajevnih zmogljivosti, pač pa je to predvsem problem železniških in carinskih tarif v Srednji Evropi. (Zato ga ni mogoče rešiti samo v Terstu ali na Reki. Tudi pristanišča mest Kon-stance, Sohina, Benetk. Genove, Amsterdama, Hamburga i n Gdanska prihajajo tu v pošt o v, kajti Srednja Evropa je zaledje vseli teh mest. Za- vse te hike je dovolj defla, Če sodelujejo na temelju inteligentnega na-črtai, izdelanega na temelju
VABILO NA PLESNO VESELICO
PLESNA VESELICA
SE VRSI
V SOBOTO ZVEČER, 1. JULIJA, 1944
V SLOVENSKEM DOMU na DANUBE STREET, LITTLE FALLS, N. Y.
ULJLDNO SE VlHiasss:	:: : : : . -■■■■-■— 7
VSE SLOVENCE od tukaj in »z bližnjih ukolir na to prireditev.--
Vstopnina za vse odrasle 25 rgntov, otroci prosti.
(IMje iiuctjo udeležiti. 1 ZA PLES Bil 1CKAI. SOBHAT Jt»HN /J »KC ZA IMIBRO PUACO BOUE PRESKRBI^IENO Toraj na svidenje v soboto zvefer! —
ZA <M»H<iU Frank Mnsle.
mednarodnega sporazuma. Če pa bi ne hotele med seboj so-delovati, bi bile obsojene na metlsebojno uničevanje z nespametno in divjo konkurenco.
To je prevod besedila Salve-minijevega predloga. Kakor smo že uvodoma omenili, bomo v prihodnjih številkah objavili preglede še nekih drugih poglavij te zanimive knjige. Seveda pa bomo ]K>s'kušali dodati gornjemu pre<llogu nekaj svojih pripomb. —	Jadranski.
NA DELO ZA ZMAGO!
ZOJSA (Združeni odbor Ju žnoslovanskih Amerikacev) jt v skladu s kampajo za Peto Vojno posojilo sklenili! pomaga-
ti, da kampanja doseže čim večji uspeh.
Smat ramo kot eno najvažnejših naših dolžnosti, da kot jugoslovanska enota organiziramo akcijo v tej kampanji na način, ki bo najizdatneje pomagal pri vojnemu naporu naši nove domovine. ZOJSA s tem poziva vsa naša društva, kra -jevne odbore, organizacije, n stanove in j>oedince, vobče vse ljudstvo, da zbratovskim sode lovanjem delamo za en cilj — za uspeli Petega Vojnega Posojili«.
Naša akcija mora v tej. smeri s številkami dokazati naš resnični doprinos. Da se to omogoči. je urad ZOJSA razposlal na tisoče pisem društvom, odborom in organizacijam s prošnjo, da prijavijo kvoto kupljenih, oziroma prodanih obveznic Petega Vojnega Posojila čim-preje na naslov:
FIFTH WAR LOAN DRIVE
United Committe of S.S.A., 1010 Park Avenue New York 28, N. Y.
Kot organizacija, ki predstavlja najprogresivnejše in najaktivnejše jugoslovanske A-merikance in po njih težnje in ideje našega tukajšnjega ljudstva, da s konstruktivnim delom zasibužimo in zagotovimo čim večjo pažnjo in podporo Amerike za naše narode in njihovo herojsko osvobodilno borbo v stari domovini, ZOJSA čuti, da je dolžnost vsakega jugoslovanskega Amerikanca, da ga v tej akciji podpre s složnim, bratskim sodelovanjem.
Osvobodilna invazija približuje sovražnikov poraz in svit svobode in miru za vse narode. Sedanja borba ostvarja težnje in ideale naprednega svobodoljubnega človečanstva. Vsa naša akcija mora biti v tem čatsu
osredotočena v praven cilja, ki bozajamčil največjo moralno in materialno borbo tej borbi. —
PETO VOJNO POSOJILO i-ma nalogo, da zaisigura podporo skupnemu napora tudi z doprinosom ameriškega prebivalstva. Doprineseli bomo svoj del, če kot složna enota ameriške ee-lote delamo splošno, osredotočimo vse plodove dela in se odlikujemo pri skupnem iznosu.
To moramo narediti preko or-. .. .. . * ganizacije, ki je s s v o.j o aktivnostjo doprinesla največ k obči podpori vojnih ciljev Amerike in Združenih narodov od strani Južnih Slovanov, in dosegla priznanje osvobodilne bo lihe naših bratov v stari domovini v ameriški javnosti, kakor so jih žrtve in napore te borbe zasluzili v polni meri.
71 ozirom na to apelira Z. O. J. S. A na vsa naša društva in organizacije, na vse naše ljudi, da z vsem silami složno delajo za uspeh PETEGA VOJNEGA POSOJILA in prijavijo vse zneske brez odlašanja na navedeni naslov.
ZOJSA
Zlatko Balokovič,
poslevodeč predsednik New York, N. Y., H. junija, 1944.
Angleške izgube v Italiji
Ministrski predsednik Winston Churchill je v poganski Zbornici povedal, da znašajo angleške izgube od vpada v I-talijo pa do zavzetja "Rima 73,122 ubitih, ranjenih in pogrešanih. Ubitih je bilo 14,331 častnikov in vojakov, ranjenih 47,966, pogrešanih pa 10.825.
Izgub mornarice in izračne sile ni navedel.
Kanadske izgube v istem času pa znašajo 11,321.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar se danea Sloven 8kemu Pomožnemu <3dborn 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
___
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATL A8
V njem najdete zemljevide vaega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Gena 50 centov NaroČite pri: "CTLAgU NARODA", 21fr West 18th Street, New %>rfc 11. N. Y.
DELO DOBE
Č istilci pisarn, samo izurjeni. Ure od 7 zvečer do 1. zjutraj. Plača $24 na teden. Vprašajte na: 165 Fulton Str., Soba 307, New York City.
6—27 to 30
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slc^enski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v sta rem s'lovanstvu do dauaš-njega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsegm ameri&keca naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo inogote po sedanji vojni pomagaU evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi is Jugoslavije^ So prišli naseljene! v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel ta«, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi ae mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — j« Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori nm vprašanje, ki se tiče sreče Bilijonov . . C%
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako m jo Uracil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoHljam Money Order zrn $.............. M lastnoročno
podplaano(l) knjlgo(l) :
MoJe Ime ....................................................
St., ulica all Box St.............................................
Mesto in driava...............................................
"Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
»»
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjižic «*lo omejena, Je priitorofljlvu. da poAljlt« naročilo prej ko niogo«*e. K utirmMlu priložite v dobrem zavitku gotovino oz. znamke I Združeuiti držav*. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	New York II. N. Y.
485323532353535323534853535353535348235348532323234823484853
"UUkH NAMOUj'^Ml SOU