N« j t «2 j i slovouki dnevnik * Združenih državah V«ti» Re< leto • • leta » • • • w York celo leto celo leto I 00 00 7.00 7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily b the United States. List slovenskih delavcev y Ameriki. and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 1 47. — Stev. 147. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. tET-T^O**; a—1242 NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 24, 1936 —SREDA, 24. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XUV. 9 DELEGATI NAVDUŠENI ZA PREDSEDNIKA ROOSEVELTA Republikanci vabijo Al Smitha v svoj tabor u REPUBLIKANSKA ADMINISTRCIJA JE V TREH LETIH ZMANJŠALA DOHODEK NARODA ZA POLOVICO Poštni mojster Farley je bil deležen silnega aplavza. — Govorniki grme proti Liberty Leagjue. — ' Republikanci so mnenja, da bo Coughlinov kan-dat povzročil desetkrat več škode Rooseveltu kot pa Landonu. — Ženske so predložile svoj lasten program. • PHILADELPHIA, Pa., 23. junija. — Se na nobeni konvenciji demokratske stranke ni bilo takega soglasja kot vlada na sedanji. Vsi delegati brez razlike se navdušujejo za predsednika Roosevelta in za njegov program. Konvencijo je otvoril predsednik demokratskega narodnega odbora generalni poštni mojster J. Farley ter v svojem govoru ostro napadel 4'Liberty League". Ko je končal, so mu poslušalci pol ure navdušeno ploskali. Njemu je sledil kot govornik senator Barkley, in njegov govor je bil dosti več kot pa samo napad na republikansko opozicijo. V širokih potezah je pojasnil cilje, ki jih namerava demokratska stranka v prihodnjih štirih letih doseči. Demokratska stranka bo ustanovila nov red, po katerem bo imel vsak moški, ženska in otrok v tej republiki pravico in priliko do udobnega življenja. V Barkleyevem govoru so bile posebno značilni sledeči odstavki: — V treh letih Hoovrove administracije so republikanci uničili polovico dobrin, ki jih je narod zbral izza odkritja Amerike. Skupni narodni dohodek se je za polovico zmanjšal. — Kmalu po inavguraciji je pozval predsednik ameriške trgovske zbornice predsednika Roosevelta, naj si za dolga tri leta prilasti diktatorsko oblast. — Na konvenciji v Clevelandu so govorili republikanci samo o primanjkljajih, dolgovih in davkih, ki so baje posledice Rooseveltove vlade. Nihče pa ni omenil, da je napravila Hoovrova administracija za štiri tisoč milijonov dolga, ne da bi s tem denarjem kaj dobrega storila. — Ameriški dolar je najboljše plačilno sredstvo na svetu. Kredit naroda je trdnejši kot je bil kdaj prej. — Za Hoovrom, ki je v Clevelandu kričal po svobodi, je Liberty League, katera bi, če oi bila u-stanovljena že leta 1 776, nasprotovala izjavi neodvisnosti, revolucijski vojni in ameriški ustavi. — Roosevelt ni zaščitil samo bank in industrij pred bankrotom, pač je pa tudi vzbudil v narodu vero v banke in industrije. John D. Hamilton, predsednik republikanskega narodnega odbora, je včeraj povabil demokrata Al Smitha, naj se udeleži kampanje republikanskega predsedniškega kandidata Landona in naj govori na republikanskih sestankih. Kot se čuje, je Al E. Smith to neobičajno vabilo odklonil. Hamilton je mnenja, da tretja stranka, ki ji na-čeluje Wm. Lemke, ne bo pozvročila republikanski stranki posebne škode. — Toliko bolj bo pa škodovala demokratom, — jf* dostavil. Za vsak glas, ki ga bo izgubil Landon zaradi Lemkeja, jih bo izgubil Roosevelt deset. USODA PISEM AB. L1NC0LNA Lincolnov sin ije določil, da pisma ostanejo tajna še 11 let. — Vsebina nekaterih je znana. -v—--—~... ---—— WASHINGTON, D. C., 21. junija. — Abraham Lincoln je že mrtev 71 let, t ml a njegova privatna pisma bodo zgodovinarjem že pridržana 11 let. Pi sma so shranjena v zapečatenih omaralf v 'kongresni knji žnici in določbe Lincol novega *ina, ki je pisma izročil knjižnici, so tako stroge, da jh ni-kdo in- bo smel pregledati do 26. julija, 1947. To zbirko pisem je dal knjižnici sin velikega predsednika, Robert Todd Lincoln z določbo da morajo ostati zapečatena in zaprta -1 let po njegovi smrti. Robert Lincoln je umrl 2(i. julija, l{)2(i. Bil je armadni častnik, odvetnik, kabinetni taj iiik in poslanik v Londonu. Pisma svojega očeta je pričel iz ročati kongresni knjižnici leta 19111, toda ta dar ne bil nezna-!ijen do leta 1922, ko je zbral vsa pisma in jih izročil knjižnici. * Pisma so spravljena v 12(i omarah. Dostop do teh pisem sta imela Lincolinova tajnika Nicolay in Ilay, ki sta pisma pregledala in na njih podlagi izdala *4Življenje Abrahama Lincolna". To se je zgodilo že mnogo let prej, predno je sin izročil pisma 'knjižnici. OPLEMENITEV NA RAZDALJO 8000 MILJ WASHINGTON, D. C., 23. junija. — Polnokrvni bik, ki ni bil še nikdar izven eksperimentalne farme poljedeljskega departmenta v Beltsville, Md., bo mogoče postal oče teleta v Buenos Aires v Argetnini v razdalji 8000 milj, ako bo najnovejši eksperiment uspel. Plod bo prenesen z aeropla-nom preko Miami v Buenos Aires in bodo pri tem uporabljene najnovejše priprave. Argentinski živinorejci čakajo na ta eksperiment z največjim zanimanjem, kajti živali, ki so bile pripeljane iz drugih dežel, zaradi mrzlice hitro poginejo. Oplemenitve na veliko razdaljo se uspešno gojijo med Anglijo in Poljsko in ravno ta- FULVI0 SUVICH | BO POSLAN V WASHINGTON Državni department je zadovoljen z novim poslanikom. — S tem pa ne bo priznana aneksi-ja Abesinije. WASHINGTON, D. C., 23. j junija. — Sedaj je določeno, da t bo prišel kot italijanski posla-i nik v Washington zadnja leta | pogosto imenovani podtajniiki vnanjega ministrstva Fulvio Suvic.h, ki bo nadomestil dosedanjega poslanika Agosto Rosso, ki je od januarja, 1933 zastopal Italijo v Wasliingtonu in katerega je Mussolini v isti lastnosti premestil v Moskvo. Državni department je že sporočil italijanski vladi, da je washingtonska vlada zadovoljna s Suvicliein, toda državni tajnik Cordell Hull je na časnikarski 'konferenci podal diplomat ično previdno izjavo, da družene države s Suvichevim sprejemom ne mislijo, da se je med Združenimi državami in Italijo pričela kaka nova doba medsebojnih od noša je v. S tem je Hull jasno povedal, da je sporočil italijanski vladi, da s sprejemom Suvicha Združene države še nikakpr ne priznajo italijanske nad oblast i nad Abe sinijo. In pri tem bo tudi ostalo, ako bi Suvich prinesel s seboj poverilno listino, na kateri bi bil podpisan italijanski kralj Viktor Emanuel tudi kot a bn-i n sk i cesar. Pri tem je še treba pripomnili, da Združene države svojega poslanika v Add is A babi še do sedaj niso odpoklicale. ko v velikem obsegu tudi v Rusiji Velika razburjenost je nastala v maju leta 1934, ko je zdravnica dr. Frances I. Seymour naznanila, da je na umeten način preskrbela že več zakoncev, ki so bili do tedaj brez otrok, s potomci. Toda to njeno trditev je ovrgla Mrs. Lillian Lauricella iz Tnwood, L. I„ ki je rekla, da je sicer pogosto obiskala dr. Seymour, da pa ni bil njen otrok spočet in rojen na umetni način. Naročite se na *'Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih država*.. BLUM0VA VLADA PROTI MILITARIST0M PHILADEPHIA, Pa., 23. junija. — Štirinajst delegatk, ki igrajo v demokratski stranki važno vlogo, izdeluje svoj program, ki ga bodo predložile konvenciji v presojo. Program vsebuje 8 točk, v katerih izražajo delegatke svoje nazore o miru. izobrazbi mladoletnih, interesih odjemalcev, civilni službi, stanovanjski politiki, vzgoji in svobod! posameznika. Radikalni desničarji odgovarjajo z novimi demonstracij a m i. — V Marseillesu rdeče z a-stave na ladjah. PARIZ, Francija, 23. junija. Da vzame štirim, desno-radi-kalnim naejonalističnim organizacijam, ki so bile razglašene za nepostavne, vsako možnost,! da bi se mogle skrivati za kriu-»ko političnih strank, je vlada izdala nove ukrepe, ki naj 7.1-gotovijo resnični razpust teh organizacij. Nad tem vlada med desno-radikalci skrajno ogorčenje, ki se kaže na različne načine. V Parizu se je na St. Laza re železniški postaji zbralo okoli tisoč nacionalistov, ki so mahaj-7. modro-belo-rdeči mi robci peli Marseljezo ter klicali: "Franci ' ja za Francoze!" in "Doli z Židi!" Temu nasproti so pristaši "ljudske fronte" vprizorili proti demonstracijo s tem, da so iztezali v znik stisnjeno pest. Da so bile te demonstracije s1 bolj oživljene, so se med nje pomešali Še mladi komuisti z rdečimi znaki. Policija pa je odločno posegla vmes, je aretirala okoli 100 oseb in zasedla |K»stajo, da je bil promet zopet neoviran. Največje demonstracije pa so bile pod Are de Triomphe in na Place de la Concorde, kjer so desno-radikalci demonstrirali proti vladi. Policija pa )" slednjič }>ovsod napravila red ter je mnogo demonstrantov, ki so kričali, da je Francija pitala komunistična, odpeljal-i v zapor. Tudi pretep med prodajalci časopisov desnice in levice pred katedralo Notre Dame je policija vstavila ter odpeljala v zapor šest oseb. Zelo drzno in ošabno pa so se desno-radikalci obnašal* v Marseillesu. Na velikem zbor > vanju je prejšnji župan Simeon Sabiani izjavil, da se upa z 10,-000 možmi, ki se ne boje no ran ne smrti, očistili mestne ulice. Tem besedam so navzoči gUv no pritrjevali. Kot pravi mjko poročilo, bodo desno-radikalci vsak dan prirejali demonstracije. Na 50 ladjah v marseiIrskem pristanišču so bile razvite rdeče zastave, ko so mornarji za-stavkali. Več sto potnikov, ki so se na treh parnikih namerava1 ■ odpeljati na Sredozemsko morje, je stopilo na suho, mornarn pa niso hoteli razložiti njino' e prtljage. Potniki .pa so itr.eli še druge neprijetnosti, ker, ra-zun v treh hotelih, stavkajo vsi hotelski uslužbenci. P0DERŽAJ BO KMALU IZPUŠČEN Državni pravdnik ga hoče še tožiti za krivo prisego. — Avstrijska vlada mora dati dovoljenje za novo aretacijo. Državni pravdnifk Harold AV. Hastings je naprosil državni ANTHONY EDEN IN ABESINSK0 VPRAŠANJE Anglija v Ženevi ne bo priznala aneksi je Abesinije. — Italija je baje nameravala napasti Egipt. LONDON, Anglija, 23. junija. — Vnanji minister Anthony department v Washingtonu, da Eden je v poslanski zbornici dobi od avstrijske vlade dovo- rekel, da na seji Ligi nega sve-ljenje, da more Ivana Podcrža-|ta v ženevi, kamor bo od pot o-ja, moža pogrešane newyorske j v četrtek, ne bo predlagal, odvetnice Agnese C. Tufverson,'mh ef Manhattan, New York atj. N. T. GLAS NARODA" (Vsiee of the People) Issued Every D«7 Except Sundays and Holidays oelo leto velja Kanado ........ pol leta....... Četrt leta..... Ameriko In ..........$6.00 $3.00 ..........$1-60 Za New Torte sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Dopltl bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMlJati po Uoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ie tudi prejfaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ______ Advertisement on Agreement "Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj In praznikov "GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 KONVENCIJA DEMOKRATSKE STRANKE Oči vsega naroda bodo te «>ni obrnjene proti Philadelplii-ji, kjer se je včeraj žarela narodna konvencija demokratske stranke. V Clevelandu mi republikanci posvetili največjo pozornost nominaciji predsedniškega kandidata, dočim si bodo de-mokratje v Philadelphiji prizadevali načelno izjavo oziroma platformo demokrat-ke stranke taiko skrbno sestaviti, o strinjala ž njo večina ameriških volilcev. Ta važna naloga je bila poverjena newvorškemu sena-torj u Robertu K. \\ a^iicrjti. ki se je }»roav ill jiiu bodo skušali, če bo treba, potom posebnega a ni en d -iiienta izposlovati pravico, da l>odo same reševale vse probleme reliefa, zaščite delavstva itd. Temu nasproti so pa demokrat je mnenja, da mora zvezna vlada nadzorovati rešitev vseh važnejših gospodarskih in socijalnih vprašanj. Demokratje so upali, da bo vladalo na konvenciji najlepše soglasje, pa so jun zadnji dnevi prinesli precej razočaranj. "Liberty League" jim je napovedala očiten boj. Precej zmedejo povzročilo tudi javno pismo, ki so poslali 'delegatom Alfred E. Smith, Bainbridge Colby. .Fames A. Reed. Joseph B. Ely in bivši sodnik Daniel F. Cohalan. Zaenkrat se še ne ve, koliko škode bodo povzročili demokratom ti odpadniki in koliko jim bo škodovala tretja stranka, kateri je Father Coughlin postavil na čelo kongresnika Williama Lemkeja. DRŽAVLJANSTVO IN ZEMLJIŠKA LASTNINA Ta je deseti izmed vrste člankov o naturalizaciji in državljanstvu. Mnogi inozemci so prišli v Ameriko z namenom, da se naselijo na deželi. V prejšnjih časih ti priseljenci so bili pijo-nirji ameriške zgodovine. Stalno so porivali naprej mejo civilizaciji, prekoračili gorovje, dosegli zapadno prerije, naselili jugozapad in povsod spremenili divjino v civilizirano pokrajino. Oni, ki so so priselili v zadnji dobi, niso našli teli teh prilik. Celo prosta vladna zemljišča so bila zdavnaj izčrpana. Zadnja ameriška meja jo že spadala v zgodovino. Poljedelstvo pa, pa naj bo tudi v skromnih oblikah, ostaja še vedno predmet, ki je drag srcu neštetih tisočih priseljencev. Ko 111 bilo več brezplačnih zemljišč, so mnogi kupili zemljo, pridružili so koloniza-cijskim načrtom v raznih krajih dežele ali pa prevzeli farmo, zapuščene od turodnih A-merikancev. Ko niso našli priliko za naseljevanje v deželi, poiskali so si drugo najboljšo mogočnost in nakupili si hišo z vrtom nekje v mostnih predmestjih. Statistike dokazujejo, da v razmerju k svojemu številu imajo tujerodci več lastnih hiš kot tukaj rojeni Anieri-kanci. A* mnogih delili dežele ima inozomec neomejeno pravico do nakupa in posedovanja nepremičnin. Ali imamo nekaj držav, kjer je inozomec omejen v nakupu zemlje. Kar so tiče teh omejitev, naj navedemo prod vsem "alien land laws" ob paeifični obali. Ti omejevalni zakoni so pa naperjeni proti tujerodnim ori-jentalcem — Japoncem, Kitajcem in Hindujcem in drugim j plemenom, ki so izključeni iz a-meriške^a državljanstva. V raznih državah jo pravica do nakupa in podedovanja zemljiško lastnino omejena na ameriške državljane ali vsaj na one inozomec, ki so izjavili svoj namen. da hočejo postati ameriški državljani. V nekaterih državah smo inozemoe posedovati zemljo le za omejeno število let — ako ne (»ostane ameriški državljan do gotovega roka, mora prodati svojo lastnino. Primer malokostnih sitnari j. katerim so jiodvrženi vsi inozemci, zlasti pa inozemski zemljiški posestniki, podaja starodavni zakon države Ohio, ki pod pret DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v mooaufiio f Lil______Din. Iff 9 LU _____Din. ZM I 1M______DIb. SM •11.18_____Din. m ttsj*____Dta. lHi HIM $ $ 1SJM $ 44.M $ nn S174.M $264.46 V ITALIJO • JU................ 164 »66 Ur Lir Ur 666 Ur 1660 Ur 2666 Ur 6666 KER BE OEEE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI ▼6tilli neikof kot teorij nrodeno. bodltf ? dUurJlA - aH Unb Ua)«mo*o bolje po«o2«. $ 6.74 916.66 Prejemnik dobi ▼ ate rem kraju iipltfllo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO T BLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^Qii Naroda" NRW YORK. N. 1. KNJIGARNA • GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRUZBC IN MOHORJEVO DRUZBC ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — 61.— ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA — $1.25 — 5 Knjige za leto 19.T7 bodo gj i poslane iz stare domovine g g naročnikom po pošti- j :: Knjigarna "Glas Naroda" B 216 WEST 18th STREET | 3EW YORK ^nnnninnii fiinimniimifflt: iintirnTnramirr.ii inozeiucem, in stara pennsvlva-nijska postava, ki prepoveduje inozeniceiiii imeti lovsko orožje in jim celo ne dovoljuje imeti psa — zares čudna proliibici ja, ki od časa do časa spravlja inozemske ljubitelje psov v konflikt z zakonom. Dodatno k omejitvam raznih držav je tudi federalna vlada uvedla nekatere glede posedovanja zemlje s strani inozem-eov. Federalni zakon prepoveduje, da bi inozomec lastoval nepremičnine v ameriških teritorijih ali vdistriktu Columbia, razun ako ima "prvi papir'*. Vladni "homesteads" so itak bili vedno na razpolago le dr-žavjanoni in deklarantoni (o-nini, ki imajo "prvi papir"). Ista omejitev volja tudi slede "subsistence homesteads" — eksperiment vlade, da hi mestno delavce naselila na malih farmah blizu velikih mest ali iudustrealnih središč, kjer bi družina mogla pridelovati sadje in zelenjavo, držati kokoši in eno ali dve kravi ter na tak način dopolnjevati svoj zaslužek iz dela v bližnjih delavnicah in tovarnah. Vladna posojila za tako "subsistence homesteads" niso na razpolago ino-zomcem. Omejitve glede posedovanja zemlje niso značilno za Združene države. Dejanski jih jo manj v Ameriki kot v inozemskih deželah. Pravica do zemljo, temeljnega narodnega bogastva, so povsod smatra kot privilegij, do »katerega so vpravičeni le državljani. Ne-državljani so ovirani v prizadevanju, da bi so za koren i-iii 1 i v ameriški zemlji. Obstoječe omejitve deloma prestanejo. čim inozomec izjavi, da hoče postati ameriški državljan. Izginejo pa popolnoma, čim so inozomec naturalizira kot ameriški državljan. leti interniran v mestu Lecee na skrajnem jugu Italije, ter vjh>-k oje ni uradnik Anton Šaplja iz Gorice. V Gorici je bil 27 letni brezposelni delavec Leopold Cej v kontuiuaciji obsojen na 4 mesece zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je brez potnega lista zbežal preko moje, da bi si v tujini našel zaslužek. S0DNIJSKI OGLASI IZ stare domovine. Peter Zgaga Vesti iz Primorja. Krščanska gospodarska zadruga v Idriji namerava v kratkem ustanoviti novo mlekarno v Gornji Ka-uomlji. V to svrho je vložila prošnjo za pot robno dovoljenje pri goriškem pokrajinskem korporacijsko - gospodarskem svetu. O binkoštih je bil ikakor obiraj no v Postojni velik naval tujcev. Listi poročajo, da jo posetilo letos postojnsko jamo lH,f»l'J ljudi. Mnogo tujcev j«' prišlo iz .Jugoslavije, Nemčijo in Avstrije. Poslednje neurje na Goriškem je povzročilo veliko materijal-no škodo. Že po prvih podat- njo globe pre]>ovoduje ribolov! kil" znašala škoda, ki jo jo . ' OGLAŠUJTE V LISTU ' Vi j "GLAS NARODA" za Važno potovanje. Kdor J« namenjen potovati v sten kraj ali dobiti koga od tam, je potrHmo, da je pouten v vseh stvar »h. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi f» potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, polni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem tasu, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pičite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 1 8th Street New York, N. Y. napravila toča v sadovnjakih in vrtovih v Standrežu 2-- IVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM ISABMK IVAN, rojen 0. uiaja 1S5M u:i Dobrovi št. 24., srv/. Ljubljana oku-1 i<-st. jf odšol leta liUl iz svojega roj-btnega kraja v Ameriko od kixler je pisaril še uiislu S 24. št. 1. o.il.z., se uvede oa prošnjo lijeKove^a brata Itabnik Matije. posestnika v Kozore št. Z., iM>sto-jianje z;t proglasitev mrtvim ter se izda jtoziv. da se o iMjgrešaueu iN»ro«'a sodišeii ati s tem in»stavljeiwmu skrbniku k. t»ale Antonu, javnemu notarju v Ljubljani. BAKMK IVAN se iM»zi\a. d:i se zgl.-isi j»ri piMlpisaiieiu soflišTu ali ilru^ati* tla kako vest i> sebi. Po 1.5.:;7 bo smJIšoe na vnovično prošnjo 4> na Šujir-i ši. 1."». |>risti»j»-n na Dobrovo srez Ljubljana - okoli«-a, oženjen posestnik v Hrtiševi vasi št. pri l»o-brovi, je inlšel l«;.i».1!»i:; v Ameriko, zadnje pisuio je pi nastopila z;ikonita domneva smrti v smislu § 24. št. 1. o.d.z.. se uve«le na pnršnjo njegove žene Kozmaii Ivane iz Hmševe vasi št. pri Selu p. Dobrova pri Ljubijani inistopanj«' za proglasitev mrtvim ter se izr<«":» s««|iš<"n ali s tem | n »stavljenemu skrbniku g. Rozman Ivanki iz Hruševe vasi št. 'SI. ROZMAN JANKZ se poziva, da si« zglasi i »r i ju m I pisanem s«K)išču ali ilrii^aTf «la kako vest o sebi. I'o |.'>.<«.1!Kk>7 bo s4>di>*V na vnovieiio )>rošnjo (Mllofnlo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 1!. uiaja 1!».'H>. A v see. 1. r. so te dni dogradili 500 m dolg most, ki veže kopališee s celino. M»>st je širok S ni. Zgradili sta ga dve tržaški podjetji za 2 milijona lir, ki jih bodo krili s sredstvi tržaške pokrajinske upravo. Goriška pokrajinska uprava j«* izplaoala gozdni milici v svrho pogozdovanja golieav na (Soriškem 20.000 lir. S to vsoto bodo deloma krili stroške za pogozdovanje v dobi 1935-.1G. Pogozdovanje izredno počasi napreduje. Iz konfinacije sta se v zadnjih dneh vrnila nekdanji proseški župnik Aleksander Martalanc/ki je bi) dve ogi7;.Mi-:i UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM rVKTKŽAR JOŽK, rojen ^».ri.lSJC v Potoku, župnija Vaee. sri-z litijski, j« otlšel 1!»11 v Ameriko. «>d ko»ler je l>is:iril do leta 1!M 1 iu od tedaj dalje iioltonega ^lai«stoiKiiije za proglasitev mrtvim ter si- izda jw»ziv, da s«* o [»ogrešaneu |Mirroglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v IJtibljani. odd. IV., dne 15. maja 1!£M>. A v.see. I. r. VABILO NA PIKNIK! DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, K. S. K. J. LITTLE FALLS, N. Y. PRIREOI SVOJ LETNI IZLET NA DOBRO ZNANEM PROSTORL' Gun Club, Stop 44 — Herkimer Road ... V NEDELJO, DNE 28. JUNIJA, 1936 ... Pritetek ob 12. uri popoldne. Vstopnina 25c za vse odraslo. IGRAL BO TI KA-IŠNJ1 OltKKSTER Uljudno se vabi vse Slo\enee iz Little Fallsa in iz vseh bljižnib naselbin. da se po možnosti udeleMte te^a izleta. — Pijače in jedače bo dovolj na razpolago, za kar bo skrbel odbor. NA SVIDENJE! Frank Masle. S K ENKRAT CLEVELAND Najmanj tri im*sece bi moral bili v tej slovenski metropoli, če Wi hotel obiskati oziroma videti tloberšen «lel clevelainl-p-kili Slovfttcev. Sreeanja so bila pa [»ovseni slueajiia.Slelierni večer, ko sem se vrnil v svoje stanovanje, n i e je eakalo deset «Io dvajset vabil, naj pridem tja in tja. Bil sem pri Terčkovib v <%»!-linwoodu (pri Luki in pri Johnu), kjer smo v rovtarskem na ret" ju ugotavljali medseboj no žlalito. Etlina Ribiiieanka, ki sem jo videl polci^ Francke Novakove, je njena sestra Nežka, poročena Zobee. Mr. Bobek me je peljal v njen gostoljuben dom. AJiss Pavlina, ki je tudi nekje odtam doma, mi je vsako jutro v Plevnikovem hotelu postregla s črno kavo. Cedilo dekle, ki se bo pod vodstvom ^o-spe Plevnikove razvila v dobro gospodinjo. Z Ribniea-uoin Levstikom >va obudila mar-ikakšen spomin na ljudi, ki jih poznam po pripovedmi ju, dočim jih osebno nisem nikdar videl. Tipična mesarja Kramer in Jazbec sta mi povedala, 'kje živi moj stari brooklvnski prijatelj John Jurkas. Joj, kako sva bila drug drugega vesela. Prav nič se ni postaral, le silne brke si je dal obriti, ker so mu začele si veti. Lase ima pa še vse in nobenega sivega med njimi. Izdeluje krasna stojala za električne svetilke. Mojstr sko »telo. ki ga skoro ni mogoče plačati z denarjem. Stojalo, ki mi ga je poslal, sem spravil med svoje najdražje spominke, i On, njegova žena in njuna hčerka. Mrs. Jazbec, pozdravljajo v.-e brooklynske in ne\v-vorške prijatelje. Dosti zanimivega mi ji' povedal Mr. John Zulicli, ki je sedaj zastopnik raznih zavarovalnih družb in je mož neopo-rečnega slovesa. V vsej depre->iji ni kanceliral niti ene zava-rovalninsike police. Raje je iz svojega založil kot da bi ljudje škodo trpeli. To je zavidanja vreden rekord. Marsikatero prijetno uro sem preživel v kuhinji Mrs. Kraše-vec, ki ima trgovino s cigaretami in kcmlijm 11a St. Clair Ave. Njena kuhinja je bila menda v vsem Clevelandu ediu miren kotiček, kjer -eni lahko nemoteno pisal. Brivec lvovačič naproti Slo venskega doma me je bril, krojač Jurkovie v Collinwoodu j<* pa skrbel, da nisem hodil preveč ciganski po slovenskem Broadwayu — St. Claim. Lakoto sem si tešil v So r novem, Modicoveni. Birkoveni in Golobovem rest a vran tu, žejo pa, »kjerkoli j«' Bog roko ven molil. Prijatelju Sabcu sem hvaležen, ker nit' je seznanil z Mr. Lahom, inteligentnim in zavednim rojakom, bratom slovenskega pisatelja dr. Ivana Laha. Ivanova bolezen ga skrbi, toda iz domovine poročajo, da se mu obrača na bolje. Obiskal sem tudi znano narodno družino Zalokarjevo, ni bilo pa prilike, da bi se seznanil z originalnim Gašperjem Korčetom. Mojemu opisu bi manjkalo potrebne zabele, če bi ne omenil Marjauce Kuliarjeve. o kateri sem že tolrko dob roga in lepega slišal. Duhovita in zanimiva gospa, verna slika svoje hčerke, ki je bila pred leti proglašena za MLss Jugoslavijo. Sredi cvetočega vrta ima lep dom, kjer se truden popotnik zares domačega počuti. Hvaležen sem ji, ker mi za slovo ni dala obljubljenih kopriv, pač pa obljubo, da bo kmalu kaj zanimivega napisala za Glas Naroda. "GLAS NARODA New York, ^Wednesday, June 24, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ92 NOBENEGA IZGOVORA ZA NEČISTO POLT W. WELDIN: VIDENJE 44Vstopite gosjMxla, na }>o]<'t da si> Fawcett nič ne zgane! iz Karakija v Kalkuto,je de-J Kakor bi bil odsoten, je bil jal mali Indijec z roženimi na- j zleknjen v svojem naslanjaču očniki in je v povabilo iztegnil: in njegovi sivi vojaški brki so [kar žalostno viseli ob ustnicah. Krilo letala je bilo srebrno iki tem nesranino-neprodirnem sinjem nebu; oblike so se skoraj zabrisale in letalo je plavalo, ko da kapljajo z njega beli, razbeljeni biseri vročim. Poročnik O'Brien je izmučen zaprl oči. Kaj >e je tako treslo in bobnelo? Ah seveda, saj je sedel na 'City of Birmingham* in je letel iz Karakija v Kalku to! To je bilo popolnoma naravno. Toda ne, naravno že ni bilo! Kako je sploh prišel semkaj Le kako, za božjo voljo, je prišel semkaj ? Poročnik O'Brien je na široko odprl o<"-i in zdelo se mu je, da gleda v lesketajoče se naočnike Indijca. A ta je mirno i sedel na svojem mestu in je l>il zamaknjen v gube svoje bel«1 obleke. Krog ii> krog so drhte-Je stene »n trije propelerji "City of Birmingham" so lirn-Fawcett in mala Miss (Yaiu\; meče cefrali vlažno-vroče ozra-Ali ju je mogoče poznal? Pa [čje, kojler so plavali ko po s!u- roko. Ko razto^jjjen svinec je ležalo v sivem migotanju prostrano letališče in dopoldansko sonce je na vso moč pripekalo. Le kaj ima? si je mislil poročnik Lesi i O'Brien, ko se je sklonil pod nizkimi vrati letala "City of Birmingham". Le s kmkšnn pravico me sme ta zoprni fantalin s prodirajočim po gledom pozvati da naj poletim iz Karakija v Kalkuto? Saj sam vem. da se moram peljati v Kal k n to. Ali pa mogoče ne vem tega? Mahoma se je njegovo čelo pokrilo z gnojnimi kapljami. Dotaknil se je ko vinastega dela v kabini, ki jo bil razbel'jen ko tekoča lava in se je kar spekel v prste. Nenadoma je sedel v usnjatem naslanjaču, ne da bi se zavedal. Ikako je prav za prav prišel na svoj prostor. Spredaj -ta sedela kolonol seveda! Zlomek vendar, ta strašna vročina. Človek bi bil kar ob pamet v tej soparici. (Jlej ga, že je sedel mali Indijec na sedežu, 1<* ozki hodnik kabine je hil umm! njima. Kako neprijetno! je pomislil poročnik O'Brien. Zunaj je začel brneti levi 1110- zasti. ostudni gošči. A kako za vraga je sploh i prišel semkaj? Nič, nič, nič —j ničesar se ni spominjal! Kar luknja je bila med Karakijem in hotelom Bsplanadom v Brigh tonu. kjer so bili sedeli s Faw-1 mu I cette-in in malo Craigovo. — tor <4Citv of Birmingham" inj11"^0 ni bil° zvoze~ Ka^or M njegovo ropotan je j- razsekalo mn ^ wnenada zapičd strah j sleherno misel na same majhne! X, Pa > sl,loh b,1?i koščke. Bel oblak prahu jei £ je b,l ko dete. j planil kvišku. Polno nemira viDa ,M sll>al vsa-' kak -rlas! Vsa'| vzmetili se je dvignilo letalo kak ''loveški glas, ki bi mu sj nad letališčem. Sunek . . . te zvokom potrdil, da je. strašne luknje ... Se eden . . . Zdaj leti>nio," je dejal miren glas tik O'Brienovega ušesa. Obrnil se je in zapičil jxtgled v lesketajoče e je bil (»reko hodnika sklonil k njemu in ga nekam pomenljivo pogledal. Le kaj mu je? si je spet mislil poročnik O'Brien. Strahotni ljud je i bilo, tla bi izrekli "Idrjotsko! Saj ste pred vzletom sami povedali, da se J>elje-mo iz Karakija v Kalkuto." Indijec je za spoznanje še bolj pobledel-in je bil kar siv v obraz. "Tisto je bilo prej res; zdaj je pa resničnost spet druga." 4 4No, to se mi zdi precej skrivnostno povedano," je pripomni] O'Brien posmehljivo. A niti malo mu ni bilo lahko pri srcu. Naporni izraz je izginil z lica in mahoma je bil ves evropski. "Oprostite, če sem se nekoliko nerazumljivo izrazil," je prav vljudno odvrnil. "Takšen sem, če se pogreznem sam vase. Pomen mojih besed vam bo takoj razumljiv, če vam povem. da si boste čez pet minut j prižirali cigareto in bencinski j plini, ki so se tvorili radi napake v gorilni napravi, se bodo vneli in bo eksplozija!" Poročnik O'Brien je vzdih t«1! v prisiljenem nasmešku. "Saj se vam meša!" je jezno siknil. Obraz Indijca se ni spremenil. "Videl sem ta dogodek V obilici videnja. In moja videnja' m> vedno strahotno točno izpol-j liijo." "Azijska čenčari ja! < so sel res, kakor pravite, nabrali plini v kabini, pa pač ne bom prižgal cigarete in tako tudi eksplozije j ne bo!" Indijec je vljudno skomizgnil j z rameni. "To je usoda in ne morete jej spremeniti." j *4 Razočara ni boste — gospod J (Nadaljevanje na 4. strani) SVOJO POLT LAHKO IZCISTITE Z MLEKOM Ali sle v zadrc$ri in žalostiu zaradi svoje nečiste kože? Najbrž vam MANJKA KALCIJA, 1 »ennaloloLTi predpisujejo kaleij za i/.«~iširst<> uatu-ili piti luli k.. . . . Kajti mleko je najbogatejši hranilni vir kalcija. Začnite danes! SHUJŠAJTE Z MLEKOM stri.ki>viijašku, ml- da. lii živahnost in mirni"--1 izguliili. C. £!jii>. i>r«-zjiluOin• knjižici" "'Tin Milky \V;iv" |M»!n:l «11 j • t:: shll jš.llljt". eošljit«- dopisnico 7. vašim imi imni in naslovom: LSiireau of Milk Publicity, Albiiny. THE STATE OF NEW YORK advertise in 'Glas Naroda* Stroiro odmerjene, ko s -^esti-lom začrtane njive, ki so ko preproge ležale na zemlji. Rokav reke Iiula, ki je l>il ko črn trak položen na krajino — brez dvoma fndovo porečje. Kako Poročnik O'Brien je brezumno bolščal v moža in prsti se mu krčevito stisnili. Indijec je bil videti bled in izmučen. Njegove oči so zrle naravnost v poročil i ko ve. a zdelo se je, ko da ničesar ne uledajo, ko da so vase pogreznjene. POZOR ROJAKI Rojakom v Greater New Yorku se s tem naznanja, da se ne vrši v nedeljo, 28. junija PIC-NIC Slovenskega Samostojnega Društva v gozdu pri Revnem Lazarju. Člane in članice se naprosi, da se v soboto, 27. junija, golv« udeleže seje. REPUBLIKANSKA KONVENCIJA V O.FA ELANDU Po zadnjem "naboru" fašrstovskih mladinskih organizacij, ki se je vršil 24. maja, je naraslo število članov balil-ske organizacije na 5,031,905. Zanimivo je, da so v Trstu u-vrstili med ".mlade 1 talilnice" tudi dekleta letnika 1019 in celo 1920, ker se jih je iz letnika 191S javilo premalo, čeprav bil morale biti le one, ki so dovršile 18. leto, uvrščene v omenjeno kategorijo organiziranih fa-šistk. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovm. Kaznovani tržaški trgovci Pokrajinski intersindikalni odbor v Trstu je kaznoval 4 trgovce na zaporo njih lokalov za več dni, ker so prodajali ;blago po višji ceni, kakor je | določal uradni maksimalni ce-i ni:k. Poleg drugih sta bila kaz-' nova na tndi mesar Ivan Konje-j die in Peter Maršič. Na21. narodni konvenciji republikanske stranke je bil imenovan A. M. Landon za predsedniškega ikaudidata republ.. stranke. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street IGRE ANTIGONE, Sofoklej, (JO si rani ...............30 AZAZEL, tnlo vez............................1.— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Isroknz v 5. dejanj.....80 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jili rožna svetovna literatura. Bela .ie jirevedel v krasno slovenščino naS najbolj ši pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v pel ili dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal teonid Andrejev. :52 str. Cena ---- .35 Globoka rust^ drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................fiO GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI l'HO ŠIVANKE. Veselo igra v dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal Tj. S. Tolstoj. i:!C> strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cev .........30 Dejanje te veseloigre je nai»eto in polno pristnega humorja. Seenerija je skromna, število oseb nizko (G). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico to»»lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Fo 12 letih, 4. dejanji ............fin MAGDA. Spi sal Alozij Remec. 8rama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... «45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano ---- .70 >ez..... JW OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ........ «™ SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................v——............................ SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 11- str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed i»etih enodejank. čijlh dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni stro;.. '»m/eč zdravilo. kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 103 strani. Cena.....3o Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA ULDSKIH TGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok .........................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica.— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ .30 20. snopič. Sv. Jnst, Ljubezen Marijinega o- troka ................................30 PESMI in POEZIJE AKBOPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 A broširana 1.— KrIgULJČKI (Utva) .......................65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (GangI) ....................1.25 NARCIS (Oruden). broš......................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. SQ POLETNO KLASJE. Cena .................... 30 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .35 SLUTNE (Albrecht), broš................... .30 ' POHORSKE POTI (Glaser). brošrano.........30 STO UGANK (Oton Zupančič) .........;..... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ J>0 Z LATO ROG. pravljice, trda vez. ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Bamec. 109 strani. Cena...... .45 New York, N. Y. PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ........ .......1.20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih iti moških zborov, ugfiisoil Kari Adamič ........................... Cena 1.50 PLANIN KE Pesmi za sopran, alt, tenor m na*, agiasbil J. Laharnar ........................Cena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. < Laharnar > 2. zvezek .-. >......45 Trije moški /bori. (l*avčič» Izdala Glasbena Matica .................. 40 DVOGLAS NO Naši himni MLADINI Osem mladinskih jH-sini >>1 > lito l«»tnit-i rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. l'g!asil Krnil Adamič ................Cena 1,— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Domovini. {Foestevi Izdala (ilasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar i Četvero iu petero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattneri Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. . Za moški zbor in bariton solo ................................ J20 NOTE ZA GOSLI LTspavanka. zložil Jos. Vedral...... Cena 1.— MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ................ .15 St. la. Šlo čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer ................................15 Št. 13. Podoknira ...........................15 SlavČek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25 Lira. Srednješolska. 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za t r oglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel)..l._ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AIj?s> _ j 3. zvezek. Psalm 118: Ti veselo poj; Xa dan; Divna noč ...............................43 fi. zvezek. Oj»omin k veselju: Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... .50 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattneri ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj ...................................g0 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1._ MISSA in Honorem St. Josephi. Kvrie Ceaa 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v črfst svetnikom, mešan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti. sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena 1._ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na cltrah. 4 >,,ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica .......................20 NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— jtevenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.38 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................1,— Na Gorenjskem je fletno ......................1.— RAZGLEDNICE Newyorske. Različne, ducat ...................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........46 Narodna noša, ducat .........................40 POSAMEZNI EOMADI po .......... 5 eentov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. THE LARGEST 8Z0VENE DAILY IN VS.lt. Srčna stiska 1 33 £roman iz življenja ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. DESET HIDONOV GOLOBOV TEKMUJE 4'Kaj pa ti je, Gerta?" 44Do/olj! Nikdar se ne bi poročila z nikomur, ki gleda samo na denar!" In zaničljivo pogleda Helmuta. Helmut se vgrizne v ustnice. Povedala je dovolj jasno. Samo počakaj, gospodična ošabnost, t£.bcš še plačala! "Vse hvale vredno," jri pravi. 1 'In zelo pametno, tako pametno, kot si pri svoji sestrični ne morem drugače misliti." "Misliš, da bi hotela, da me kdo poroči samo zaradi mojega denarja? Xe, poročim se samo iz ljubezni in če ne bi oba prav nič imela!" "Zopet zelo prav. Ravno tako mislim tudi jaz! In če moja bodoča nevesta in 'jaz ne bi imela ničesar, sicer pa je za ljubeči par dovolj prostora tudi v najmanjši koči!" Poreden nasmeh se mu raztegne okoli ustnic in zaničljivo nadaljuje: "Ti, draga Gerta, si pa posebno sposobna, da ta izrek tudi naslikaš. Zelo zanimivo bi bilo, ko bi svojo drago sestrieno videl pri peči, bi sama lupila krompir in trebjla grah in fižol m še delala druga taka domača dela. Nato pa pride domov njen mož iz trgovine ali s polja —" in zopet se posmehljivo smeje. "Kaj pa hočeš s tem povedati?" Jezno žare njene oči, "Nič posebnega, sestrična," in mirno 'jo pogleda. "Naslikal sem ti samo podobo, kako bo, če so človek poroči iz ljubezni, četudi nima ničesar! Sicer, pa kolikor te poznam, ne misliš resno." V nasprotju s svojo navado rajši molči. Ali je Helmut kaj opazil? E, kaj. bil je ljubosumen, ker ni dala njemu, temveč Kraftu vrtnico. Kljubovalno vrže glavo na tilnik. Mogla je storiti, kar je hotela in to nikogar nič ne briga! In če je bila njena resna volja, da poroči Krafta, ji ne more nikdo braniti, najmanj pa še Helmut. Ko se vrnejo, se Gerta preobleče. Zlezla je v beio, modro črtano tenis obleko in je bila zopet zelo inična. To ji pove tudi Helmut, ko sede k zajtrku. "Kar vgriznil bi te!" Toda Gerta se ne zmeni za njegove besede. "Alia, slabe volje sestrična," se smeje," po-iem pa so te morale moje pripombe dobro zadeti, le počakaj." Zajtrk vsem dobro tekne. Tedaj pa je bil naznanjen Ka-tarinin prihod. "O, Kati," zakliče Gerta. poskoči in ji hiti naproti. "To je lepo, da si prišla. Kar pojdi takoj z menoj. Malo moraš se z nami jesti, prosim." Nato Gerta predstavi Katarino Helmutu, ki se je začudil njeni lepoti in se ji globoko prikloni. Ko Katarina govori z baronom in baronico, porabi Helmut priložnost in zašepeče Gerti na uho: "V resnici, Gerta, imaš popolnoma prav; presenečen sem; tega nisem pričakoval." "Res?" Gertine oči ga jezno ošvignejo. Kaj je že rekla zjutraj! "Najlepše dekle v okolici!" In Helmut ji je rekel, da ima prav, ta neznosni človek! InxHelmut se skoro popolnoma posveča Katarini, ki mu mirno in prijazno odgovarja na njegova vprašanja. Gerta sedi kot na žerjavici. Slednjič pa kar prične siliti na odhod. "Pojdimo! Kraft že čaka na tenisu." "Seveda, gospod oskrbnik! Njega pa ne smemo pustiti čakati," pravi Helmut s jiosebnim j^ovdarkom. "Ali smemo iti, milostijiva teta?" "Gotovo, dragi otroci," mu prijazno prikima. "Pozneje bom tudi jaz prišla in bom gledala. Bodite previdni in se ne razgrejte preveč. Gerta, posebno tebi veljajo moje besede!" Z neprestanim vežbanjem je postala Gerta zelo dobra in spretna igralka, ki si skoro ni mogla najti primernega tekmeca. Lepo je bilo gledati, kako se je njeno gibčno telo živo premikalo, kako je skakala sem ter tja, kako je zadela žogo tndi v najtežjem položaju. In nobena obleka ji ni tako pri-&tojala kot tenis obleka. Ž njo se Katarina ni mogla primerjati, ker ni imela toliko vaje. Toda čudno, Helmut ni imel danes niti besede priznanja za Gerto, drugače pa njenega igranja kar ni mogel prelival i ti. Njegovi pogledi so v prvi vrsti veljali Katarini, čije lepota ga je popolnoma prevzela. Gerta postane slednjič nemirna; brezbrižnosti ni mogla prenašati; vedno je hotela biti prva; celo njena velika ljubeznivost do firafta je zgrešila pri Helmutu svoj učinek Toda v Katarininem pogledu je videl bolest. Katarina še nikdar ni videla kot sedaj, kako je bil Kraft popolnoma izgubljen v pogledu na Gerto in kako je bil zapleten v mreža njene strasti. Katarina se je že vdala misli, da so se njena lepa upanja razblinila, da ji je izgubljen oni, ki ga je tako zelo ljubila. Pa vendar jo je bolelo, da ga je prevzela ravno Gerta, ki ga v svoji površnosti ni mogla osrečiiti, ki se je mogoče še samo ž njim igrala. Vedno bolj je prihajala do tega prepričanja, ko naslednjega dne opazi, da je Gerta svojo ljubeznivost do Krafta zamenjala z vidno hladnostjo in se je odkrito vrtila okoli svojega bratranca. Katarina je sedaj zopet pogosto prihajala na Brezen. Gerti ni mogla odreči, ker jo je tako zelo vabila na teni-s, n-a katerega se je Gerta vrgla talco strastno. Bicer bi najrajši izostala, da ne bi ničesar slišala in videla, toda ni imela pravega vzroka, da bi se mogla opravičiti, ker ji je njen oče vpričo Winklerjevih rekel: "Seveda, Kati, igraj vsak dan, če te veseli! Veseli me, če najdeš kaj izpremembe." Ali je tedaj še mogla reči "ne", ne da bi izdala svoje srčne bolečine! Gerta je že mnogokrat izpustila kako pripombo, ki jo je zelo bolela. Kraft se je je izogibal. Ni bil več tako prijazen proti njej kot prej. Saimo» včasih je vjela njegov plahi pogled. Imel je teman občutek krivice proti njej — in vendar se ni mogel rešiti Gerte, ki ga je mučila s svojim nerazumljivim obnašanjem. Sedaj jo je sam iskal in jr je hotel samo naljti. Pa vedno je bila ob Helmutovi strani. ^ (Dalje piihodnji&l Malokomu bo znan ta novi šport, ki se mu pravi tekmovanje golobov. Ta š|K»rt je res še nov, vendar pa ima že mnogo prijateljev, zlasti jx> Angleškem in Ameriki. Pa tudi po mnogih evropskih deželah ga goje. Seveda ga v Evropi go je bolj premožni sloji. V angleških deželah pa ga goje ne le kralji, milijarderji, člani vladi, ampak tudi delavci,obrtniki železničarji, itd. Vsi pa pri gojitvi tega športa špekulirajo na večji ali manjši dobiček, katerega bi jim prinesli njihovi urni golobi. Kakor pišejo angleški listi, se na Angleškem s tem športom vneto peča celo kraljeva hiša. Je pa na Angleškem celih 40,-000 vpisanih članov teva športa, na stotisoče pa je gotovo takih, ki niso uradno vpisani v to Športno bratovščino. Sodijo, da vsako leto tekmuje vsaj 10 milijonov golobov ter da 'je pri raznih stavah najmanj 8 milijonov prometa. To je bilo seveda v Londonu, kjer na take reci mnogo več dajo. Vendar pa pravijo po-znavači tega športa, da se ne' splača pri cenah skoparit i, ker j se pri tekmah slab golob dosti-( krat niti ne vrne več, ne glede na to,,da dober golob zanj izdani denar kmalu zasluži in ga gospodarju zopet vrne. Preh rana irol ol >o v-tek m o val -cev pa je sila preprosta. Za te golobe je sicer treba posebne piče, vendar je ne porabijo mnogo. Znan londonski goji-tel j golobov tekmovalcev pripoveduje, da ima družino 50 golo-bov-tekmovalcev, pa ga njihova 1 prehrana na mesec ne stane več. kakor kakih 500 dinarjev. Vendar kdo toliko lahko pogreša, se mu izplača, ker golobi to gospodarju vrnejo. Možnost dobička je namreč precej velika. Pomnite pa, da vse to velja za Angleže, kjer so pač take tekme zelo priljubljene. Kdor da kakih 1000 dinarjev za dobre golobe, je s tem že postavil skromno podlago za svoje novo premoženje. Pri velikih,tekmah sodeluje kakih 2000 do 4000 golobjih tekmovalcev. Od teli je 30 do 40 najboljših nagrajenih. Največja nagrada znaša nekako 20,000 dinarjev, najmanjša pa kakih 200. Seveda tudi pri teh tekmah Angleži za žive in mrtve stavijo. En sam dober golob je nekemu ameriškemu goji tel ju zaslužil na ta način poldrugi milijon dinarjev. Toda to je seveda velika izjema. Vsekakor pa vsak količkaj dober golob gospodarju zasluži vsaj toliiko, kolikor ga stane vsa o-skrba. Po vsem tem seveda ni čudno, če ta šport vpliva tudi na gospodarske življenje in celo na promet. "Kadar je sezona za golokbje tekme, odhaja iz mest vedno ]xilno posebnih vlakov, ki vozijo sanic golobe iz domačih golobujakov v mesta, kjer bolo golobi morali nastopiti svojo tekmo. Ti kraji go-lobjega starta so navadno več stotin kilometrov daleč. Na Angleškem je vsako leto pet golobjih tekem za kraljeve pokale. Na tekmovanju v San Sebastianu morajo golobi prele-teti razdaljo celih 800 kilometrov. Najdaljša in obenem za golobe na-jbolj nevarna je tekma z otoikov Faroer. Pri tej tekmi morajo golobi preleteti celih 1260 km, med njimi 400 km, ko sulie zemlje sploh ne vidijo, čeprav torej take tekme od 'golobov veliko zahtevajo, vendar so te zahteve v skladu s povprečno sposobnostjo golobov. Zgodilo se je, da so golobi brez prestanka preleteli 1000 km. Neki belgijski golob je 7 let zapored vsako le^to preletel 1100 kilometrov in bil vsako leto prvi. Na kratkih progah so golobi dosegli že 1800 m v minuti. • Med gojitelji golobov so pravi mogočnjaki, 'ki imajo irolob-njake z 200—300 golobi. To so seveda sami bogataši. Toda tudi med delovnim ljudstvom je mongo goji tel jev. in sicer večina, ki so prav za prav hrbtenica tega angleškega športa. Golobi pa se seveda ne ozirajo na to ali prebivajo v golobnja-ku kake palače, ali pa v irolob-njaku delavske hišice ali siromašne koče. Prav dobro poznajo svoj domači golobnjalc in se po vsaki tekmi zvesto vrnejo tja, odkoder so zleteli, če so seve kaj prida. Samo zanikrne narave pozabijo, kje so doma. Taki golobi pa nimajo na gol objem trgu nobene cene. T™ JUGOSLAVIJE ISICZl VLAK OlS 1SRKMKN IN ECROPA V BltKMER-IIAVKN Z A JAMO I flMUSNO POTOVANJE L>0 LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenim! ekspresnimi purniki: C O L P M B V S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK Izhorne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. 2a pojasn;|a vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD 57 BROADWAY. NEW YORK STRELA JE UBILA OČETA Že nekoliko dni so divjale vsako popoldne v kamniški o-kolici hude nevihte in ne mine dan, da ne bi tu ali tam nevihta povzročila večjo škodo. Tudi 12. junija popoldne so se pričeli zbirati težki oblaki in o-krog 17. se je vlila silna ploha s točo. Popoldne je odšel bajtar Ramšak iz Podstudenca pri Črni s svojim 12-letnim sinom na Veliko planino nabirat zelišča in mali, kar je potem običajno prodajal v Kamniku. Nabrala sta že skoraj poln koš zelišč, ko se je nad Vetemico — tako se imenuje kraj na Veliki planini — nlila silna ploha s točo. ]\red grmenjem in tres-kanjem je Ramšak dejal sinu. naj mu pomaga zadeti koš na rame, kar je sin tudi storil. V tem hipu se je pa zabliskalo in treščilo 'je v Ramšak a. Silen zračni pritisk je obenem vrgel njegovega sina več metrov daleč in je nezavesten obležal. Ko ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALfVEC. 90 strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ......... .90 TEK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (knjiga vsebuje tudi saloigro "Vse naSe"). / 189 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18tb STREET NEW YOKE, N. I. se je čez čas zavedel, je začel iskati očeta, »katerega je našel nekaj metrov stran, vsega ožganega mrtvega. Deček je hotel oditi domov, da obvesti o nesreči domače, zgrešil je pa pot in odšel v napačno smer proti Dolu. Tam je srečal nekega turista, kateremu je povedal, kaj se je zgodilo, na, kar sta se vrnila nazaj k mrtvemu očetu. Ta je ležal na trebuhu. Vsa obleka na njem je zgorela. Xa levi strani je bil močno .opečen in je imel večjo rano na levih sencih. Strela mu je sezula čevelj z leve noge, katerega so našli 12 korakov stran. Poleg mrtvega je bila v zemlji za klobuk velika luknja, ki jo je i/dobila strela. VIDENJE Nadaljevanje s 3. strani. Na parnikih. Id M debel* tiskani, vrše t domovino izleti ood vrjstv« izkušenega spremljevalca. — gospod . . Indijec se je smehljal. "Zakaj pa ne posvarite drugih potnikov? Po vase bi vsakdo — 'ko zdvajate o resničnosti mojega videnja, kjer boste vi vse zakrivili — mogel povzročiti eksplozijo, ko bi si mahoma prižgal cigareto, saj na teli letalih kaja ni prepovedana !" Poročnik O'Brien je hotel planiti kvišku, a ni mogel. Bilo mu je. ko da ga je prešinila neka tuja oblast, ki mu je na- eno spregovoriti svojo drugo osebo. "Ta»k storite vendar kaj, slišite? Storite kaj! Vi ste liudič, vi ste ..." Desnica mu je kar sama od sebe vtaknila cigareto med zobe in nič-več ni mogel govoriti. Indijec ga je gledal z vljudno ravnodušnostjo ori jen talca. "Moje videnje mi je kazalo, da bom edino jaz preživel to nesrečo. Vem tudi, da imate v denarnici nekaj tisočakov. Dajte mi jili! Za vas je denar brez pomena, ker žt* čez nekaj minut ne boste več živi in bi bankovci z vami vred zgoreli. Pri meni je denar na varnem. To bi bila nespametna potrata, če bi pustili denar, da zgori. Zakaj ga rajši ne bi imel jaz, živ človek." Poročnik O'Brien je začutil, kako ga je Indijec zgrabil za naprsni žep. O'Brien je pobesnel. Hotel je planiti na ta stvor, da zadavi teira zločinca, a neka nadčloveška moč je ko s kleščami silila n'jegovo roko, da vzame prižigalnik. Nato je švignil plamenček kvišku, zdaj je strahotno povečal in napolnil vso kabino. O'Brien je občutil silno, pekočo vročino. Skozi okno je še videl, kako sta nebo in zemlja zaplesala krog letala in nato se mu je malioiyia zmedlo in je zaprl oči. * Ko čez več minut ni bilo no- rekovala misli. Čutil je, kakojbenega sunka, je s^>et odprl oči. je navzlic svoji volji potegnil tobačnico iz žepa. Prsti so se Sedel je v sobi hotela Ksplana-notizer, ki je bil Fawcettu, mu, ko navadno, zamišljeno'Miss Craigovi in njemu oblju-poigravali s cigareto in občutil bil, da jih bo spravil do tam. je že vnaprej užitek nikotina da bodo skupno v hipnotičnem — kakor je bila njegova na- spanju doživeli letalsko nesre-vada. j čo, pa je izginil. Z njim so iz- "To je strašno," je slišal za- ginile tudi denarnice vseh treh. i VA2NO ZA NAROČNIKE Poles naslova je razvidno do ''daj imnte plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druua dan in tretja pa leto. I)a nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost Dom ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeui obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. 27. junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija: Bremen v Bremen 1. Julija: Washington v Havre Normandie v Havr* 2. julija: Berengaria v Chernourg 3. Julija: lie de France v Havre Conte di Savola v Genoa 7. julija: Euro pa v Bremen 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. Julija: Saturnia v Trst Chaniplain v Havre 15. julija: Manhattan t Havre Normr.ndle v Havre 16. Julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. Julija: Vulcanla v Trs* 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta: Chaniplain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: ' Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre '8. avgusta: K n ropa v Bremen Ilex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Chaniplain v Havre Conte di Savooia v Genoa 26. avgusta : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Kuropa v Bremen CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanshin ''OLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiG Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, CUto in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik i Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za PennsylvaiJa, W. Vp. in Marylaul) MICHIGAN: Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gou2e Ely, Jos. J. Peshel Eveleth. Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina. Frank Hrvatieh MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha little Falls, Frink Mailt Cleveland, AirtTfti Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resuik, John Slapnik OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kutj se Youngsto*vn, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA : Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. RupnL', Export, Louis Supančič Farrel. Jerry Okorn Forest City, Malh Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauebar Dlamondville, Joe RoUch Pišite nam za cene voznih 11- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureaa) 216 W. 18th St., New York stov, reservacijo kabin In pojasnila za potovanj«). Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto* to, katero je prejeL Zaswpnike toplo priporočamo. UFBAVA "GLAS NARODA" GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. \ _:__ _