Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-liljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko poiitiško UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. JleKjiapauMja o CMjepHHuaMa Hauie crajieuiKe fiojihthkc. (flpHMjbeHa Ha VI. iiOKpajHHCKOj CKynuiTHHH yjy IloBepeHHUiTBO JbyfijbaHa, AHe 17. jyjia 1926 y Uejby.) 1. iK h both it HHTepec CTajieata h Himne aaxTHjeBa caMo je^Hy CTajieuiKy opraHH3a-nujy 3a CBe yiHTeJtcTBO y ^p®ai!H. To iteKa 0y/i,e name y,T.py®erbe, nopeA Kojera He MO/Ke.MO npH3HaBaTH hhJcahv ;;]>yry CTaieiUKO-TTO.'IHTHMKV 0praHH3aipijy OCHOB-HOHIKOJICKOr yHHTeJLCTBa. 2. ,H,o6po HaM je Aornao y opraiiH3a-HHjy cBaKH CTajieniKH onpeAnjeJbeHH yin-Tejb h CB&KOMy Mopa 6hth riajaM'iena y iboj noTnyHa je/jHaKonpaiiiiocT, cjioSoAa caBje-cth H MHIHJBeaa. Kao jemima oa Hac npiraHaTa opra-iiH3aiiH,ja YApysKeiie je MopajiHO oAroBop-ho 3a cBoje ajejioba&e nje.tom ciajieiKy, He cawo M.'iaiicTTiy. 4. yapyjKeibe Mopa nyBara CBojy He-3aBHCH0CT na CBe CTpaHe: npBO, Aa napa-JiH3yje iiiTeTiie yTjena.je AiieBHe nojumiKe Ha HIKOJICTBO, h Apyro Aa aacTyua HHTepece CTajieata h niKo.ie upejia CBaKOMy peatHMy. 5. CBojy MopaiHy ciiary HeKa yApy-aieibe npue H3 cmiaAa CBojiix 3axTjeBa c onheHapoAHHM HHTepecHiia, kojh Mopajy 6hth yBHjeK iiajBHiini 3aK0H. 6. SaAaha h AyJKHocT opraHH3aii,Hje jecT: а) 3acTynaTH CKynHe AyxoBHe, conii-ja'ine h npaBHe HHTepece CTane>f;a, Te oa-JiynHO hiththth ApsiaBJbaHCKa npaBa yiih- TeJbCTBa; б) y3rajaTii HjiaHCTBo k caMocxajiHOM MHiHJbeHjy HyBajyhn cjioOoAy CTBapHe repii-THKe, Kao yBjeT 3a 3ApaB pa3Max opraHH-3aitHje; u) noTnoMarara CBa iiacTojaiua Ha ihto caBpnieHHjoj oirhoj h CTpynnoj HaoSpasSn yiHTejtcTBa; A) yiiBpiuhHBas-i upaBO ApyrapcTBO h AH3aTH CTajieuiKH Mopaji h ahchhiijiiihv ha CBHjecxH 'uiaHCTBa, Aa je CBaKH OAroBopan 3a CBoja AjeJia cTajieacy h njejocni. e) yiecTBOBaTH y paAy 3a HanpeAaK iiiKOJicTua h iiapoAHe npocBjeTe y AeMOKpaT-ckom h COHHjajIHOM AyXy no npH3HaTHM caBpeMeHHM neAaroniKHM HaiejiiiMa. 7. y to ime HeKa opramiaaiuija uaj-030H,iiiHje npeAy3Me, MaKap no iioTpeon h npeKiniyjia ca TpaAHH,HjaMa, Aa npHoaBii cedn TaKaB iiojiomaj h yTjeijaj, Aa je CBa jaBiiocT 6e3yBjeTHo npH3Haje h yBaacyje i;ao jeAity npaBy upeACTaBHimy niijejiora CTaaejKa. Hcto TaKo TpeSa, Aa je YApy>Ke-ibe roTOBO Ha cojiHAapHO 3aciynaH>e 3ajeA-hhhkhx HiiTepeca ca ApyrHM opraHii.-iami-jaiia HaMjeuiTeHHKa, Kao h Aa ce paAH Ha TOMy, Aa ce hito iipnje ocTBapn yHHja yiH-TeJbCTBa CBHX BpCTH HIKOJia. 8. y uepcoHajiHHM CTBapHMa opaHH MopaTHe h npaBHe TeMeJhe koa HaMjeuiTaiba h 3acTyna Hanejia, aa koa Tor yiHTe.JBCTBO cyAjejiyje no cbojhm iBiaftpamoi H3acaa-HHHHMa. 9. Kao CBojy noceSHy iianiijoHaany AysKHOCT yApyvKeite rpefia Aa CMaTpa oja-Haae nojeAHHHX TeKOBHiia 3a AyxoBHO 36jih5kaba.H>e h yii03HaBaH>e 3ajeAHHHKHx V3rojHHx 3aAaTana yiHTe.JLCTBa h3 cbhx AHjejiOBa ApsKaBe. 10. Cj0BeHCK0 HJiaHCTBO yApyaieita HCKa npeAH>a'iii y HacTojaay, Aa ce OACTpa-He HanejiHe 3anpeKe 3a npncTynaibe CBera join iievMnaiBeiiora yMHTeJtCTBa y yApysKe-H>e JyrocjiOBeHGKora ynHTejBCTBa. Potek VI. pokrajinske skupščine UJU — Poverjeništvo Ljubljana, dne 18. julija 1926. v Celju. Proč s strankarsko zlorabo narodnega edinstva! — Proč z delitvijo učiteljstva v državotvorno in protidržavno! — 5 politično strankarskimi gesli ne smejo deliti naših stanovskih vrst! — Stanovsko edinstvo je edina realna baza zdra- vemu državnemu edinstvu. MANIFESTACIJSKA SKUPŠČINA. V nedeljo, dne 8. iulija t. 1. dopoldne ob 9. uri se je pričela manifestacijslca skupščina poverieništva. Mnogo delegatov ie smatralo svoje delo že za odlprav-Lieno v sobofo zvečer in tudi zaradi gmotnih sredstev niso mogli vztraiati še tretji dan na skupščini. Vkljub temu ie bila udeležba velika in ie bila dvorana polna. Skupščino ie otvoril Doverjenik Anton Gnus s sledečim govorom: POVERJENIKOV NAGOVOR SKUPŠČINI. Slavni zbor! V šestič smo se zbrali učitelji Slovenije odkar smo se združili z brati in sestrami odstalih pokrajin naše prostrane države v skupno organizacijo: Udruženie Jugoslovenskeep Učiteljstva, letos tu ob bregovih bistre Savinie na zgodovinskih tleh v starodavnem Celju, domovini mogočnih celjskih grofov katerih moč in veljava je segala daleč v kraje naše države in katerim le pred 500 leti skoraj uspelo združiti Jugoslove-ne pod skupmim žezlom. Slučaj ie nanesel. da se vrši letošnja Pokrajinska skupščina na bregovih bistre Savinje v priiaznem Celju, kjer se je rodila leta 1888 »Zaveza slov. učit. društev« in od koder ie takrat zaoril klic po deželah. kjer je živel od nekdaj naš rod: »Učitelji slovenski, vzdramite se: dolžnost do svojega stanu in do časti svoje Vas kliče na dan! Združite se VI tovariši v čudotvorni Kranjski v kršni ¡stri. Vi ob deroči Dravi, ob solnčni Soči m tužni Krki. bratje Vi ob sinji Adriji ter ostali vsi. ki Vam gorko biie srce za rod svoi in bolišo bodočnost svojo! Sloge in vzajemnosti ni nikomur boli treba nego učiteljem slovenskim. V slogi bomo na- predovali. v skupnosti se ojačili. v soglasju in bratovski ljubavi se uspešno ustavljali vsem napadom.« Že pod bivšo Avstrijo ie imelo slovensko učiteljstvo močno stanovsko organizacijo »Zavezo iugoslovenskih učiteljskih društev«, ki se ie rodila leta 1888 v okrilju celjskega učiteljskega društva in kr si je pridobila za razvoi in oovzdigo slovenskega šolstva za vzgoio in ugled1 slo1-venskega učiteljstva, za gosnodarski In kulturni napredek ' slovenskega '"maroda nesporno mno^o zaslug. Pod nienim praporom se ie zbiralo učiteljsvo od Soče do Sotle, od bregov Mure do Drave tia do obal sinie Adrije. Iz njenih vrst pa ie izšla tudi prva inicl-jativa za združitev vseh bratov in sesteT učiteljskega stanu od Triglava do Gievgje-lije, od Hodoša do bregov Skaderskega jezera. v skupno stanovsko-strokovno in . kulturno organizacijo Udruženie Jugoslo-venskega Učiteljstva. ki so pristaši narodnega ediinstva. edinstvene in neraz-družene* države — Jugoslavije. Žal, da mnogo naših naiboliših tovarišev dz prejšnje dobe ni med nami. Ostali so ood tujim iarmom tepe iih tuji bič. izpostavljeni so crozovitemu nasilju tam preko mei! Našim neodrešenim .bratom tam v našem Primoriu in tam v našem tužnem Korotanu velja moi pozdrav! A tudi mi. ki živimo v naši narodni državi, nismo in ne moremo biti prav za-dovolini in to vsled obstoiečih političnih odnošaiev in neprilik Srce me boli, ako pomislim, da živimo že v osmem letu našega ujedjnjenja a naše prosvetne prilike so še neuravnane. svoboda in stalnost učiteljskega stanu oa boli ogroženi kakor kedai ¿poprej. Toda kljub temu zapostavljanju, kljub raznim šikanam ne obupaimo! Uči- telj-značaj — ne klone, zvesto vrši svoj vzvišeni poklic z vsemi silami delne na dosegi smotra, vzgojiti nov rod. ki mu bo sreča in blaginja nedeljive države nai" plemenitejša misel poleg one. iugoslo-venske misli, da osvobodi vse svoie zasužnjene brate, rod trdnega prepričanja, da so Slovenec. Srb. Hrvat bratje, sinovi istega ¡naroda, naroda juigosloven-skega. Novi časi rodiio nove prilike, stvar-iajo nove ideje, nove potrebe, zato ie neizogibno da se prikroji in priredi naš šolsko politični program naš stanovsko politični program, naš program prosvetnega dela med narodom novim razmeram in zahtevam. S temi uvodnimi besedami otvariam VI. pokrajinsko skupščino UJU —Poverjeništvo Ljubljana. POZDRAV GOSTOM. Temu je sledil pozdrav gostom, ki jih ie poverjenik tov. Gnus pozdravil s prav iskrenimi besedami ter omenjal njih stik s šolo in narodno orosveto. Predvsem ie pozdravil celjskega župana dr. Juria Hrašovca. sreskega poglavarja dr. Leopolda Žužka, predsednika okrožnega sodišča dr. Josipa Kotnika, začasnega ravnatelja celjske realne gimnazije prof Mastna-k a kot zastopnika srednješolskega učiteljstva. poverjenika zagrebškega pov. UJU prof. S k a v i č a in tajnika pov. UJU Zagreb Jovo Milojeviča ter ravnatelja R u b e š o iz Kastva predsednika tamošniega sreskeea učit. drušitva Imenom celiskega učiteljstvu naklonjenega prebivalstva ie pozdravil skupščino celiski župan dr. Hrašovec, povdariajoč potrebo neodvisne učiteljske organizaciie. ki naj bo močna po številu in složna v delu v prid iugoslovenskemu narodu in državi. Prof. S k a v i č je naglaišal. da je hrvatsko iugoslovensko orientirano učiteljstvo organizirano v UJU, vedno snremlialo delovanje svoiiih slovenskih tovarišev z veliko pozornostjo. 30-LETNICA ANTONA GNUSA. Po pozdravih ie prevzel besedo tovariš Rajšp. ki ie očrtal delovanje in zasluge pov. Gnusa za učiteljski stan, organizacijo in narodno orosveto sploh. Učiteljstvo mu ie poklonilo ob njegovem iubileiu in slovesu od oreanizačneea dela skromen dar. V ginljivih besedah se ie tov. Gnus nato zahvalil skupščini. ČASTNO ČLANSTVO. m Po tem dogodku se ie ga. tovarišica G o d č e v a spomnila drugega zaslužnega moža. ki se tudi s to skupščino oo-slavlia od organizačnega dela. t. i. tovariša Josipa R a j š p a, ki ie dolgo vrsto let stal na čelu Zveze štajerskih učiteljskih društev ter si je s svojim delom stekel nevenljivih zaslug za učiteljstvo V temperamentnem govoru ie očr-tala njegove zasluge in delovanje. Nato ie bil stavljen predlog da se tov. Gnusa in R a ¡i Š p a predlaga za častna člana, kar ie sprejela skupščina z velikim odobravanjem BRZOJAVNI POZDRAVI. Sprejet ie bil predlog predsedstva, da se oddaio sledeči brzojavni pozdravi: POZDRAVNA BRZOJAVKA NI VEL. KRALJU. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Bled. — Učiteljstvo zbrano v Celju na pokrajinski skupščini UJU — Poverjeništvo Ljubljana se v liubavi do domovine in kraljevske dinastije klanja Vašemu Veličanstvu zagotavljajoč, da bode slovensko učiteljstvo krepko vztrajalo ob praporu ki ga ie Vaše Veličanstvo zasadilo v naše osvobojeno ozemlje. do končne zmage, ki jo dosežemo šele ob popolni dosegi cilja, nahajaioče-ga se za meiarni naše neodrešene domovine. — Anton Gnus. poverjenik. POZDRAV MINISTRU PROSVETE. Gospodu ministru prosvete Miša Trifunoviču Beograd — Učiteljska skupščina Pov. UJU — Liubljana pozdravlja svojega vrhovnega predstojnika proseč ?a. da ščiti tudi nadalie z enako vnemo kakor dosedai pravice učiteljstva lin napredek narodnega šolstva in prosvete. — Anton Gnus. poverjenik. Iz plenuma pa ie bil stavljen predlog, da se odpošlje še sledeča brzojavka ministrskemu svetu: PROTESTNA BRZOJAVKA ZARADI PLAČ. Ministrski svet Beograd — Pokrajinska skupščina učiteljstva Slovenije, ki zboruie v Celju, naiodločneiše protestira proti nameravanemu znižanju službenih prejemkov. Zahtevamo takojšnje izplačilo dolžnih razlik iz leta 1923/24 — Poverjenik: Anton Gnus. POVRATEK MANJŠINE NA SKUPŠČINO. Na manifestacijsko skupščino se je vrnila tudi manišina. ki ie prejšnji dan zapustila delegacijsko zborovanje. Sestavila ie v »Narodnem domu« po" sebno izjavo in deputacijo ki nai predsedstvu pokrajinske skupščine ponovno predloži svoje zahteve. Opozicija ie apelirala na skupščino s sledečo izjavo: APEL ANTIDEKLARAŠEv NA SKUPŠČINO. Zastopniki članov društev: Ljubljana okolica. Brežice-Sevnica. Kozie. Šmar-je-Rogatec. Litija, Radovljica. Konjice, Maribor mesto, Maribor okolica. Gornji grad. Ljubljana mesto in Ptui. zborujoči dne 17. t. m. v celiskem Narodnem domu v zadevi besedila v točki 1. sprejetih smernic stanovske Politike organizacije ugovarjamo z vso odločnostjo proti temu. da je delegaciia UJU Poverjeništvo Ljubljana odklonila sprejeti v točko 1. smernic stanovske politike izraz državnega in narodnega edinstva. ki ie bistven del naše ustave, na katero je vse učiteljstvo službeno priseglo in zaradi katere odklonitve ie velik del članstva tu naštetih društev v znameniu svojega odločnega ugovora zapustil delegacitsko zborovanje. Podpisani pooblaščeni odposlanci ugovarjajočega članstva zahtevamo v zmislu določb točke 16. a in b Poslovnika UJU, nai obravnava o tej zadevi tudi skupščina, zborujoča dne 18. t. m. k: naj sprejme v smernice deklaracije tudi Izraz državnega in narodnega edinstva. Pričakujemo, da bo glavna skupščina v dosego sloge v organizaciji imenovanj smernice v tem smislu izpopolnila, sicei bi moralo ugovarjajoče članstvo zapustiti tudi skupščino in izvajati v organl-zaoiii naiboh dalekosežne posledice s čimer bo postal razkol gotova stvar.« Celje, dne 17. VII. 1926. Miloš Verk. pooblaščen odposlanec. — Radoslav Knaflio pooblaščen odposlanec. — Ivan Šega. pooblaščen odposlanec. PONOVNA DEMONSTRACIJA MANJŠINE. Izjava, ki jo je podala manjšina je napravila vtisk ponovne demonstracije in poizkus :za olkrnjenje čistega stanovskega edinstva. Izjava sama na sebi ima zelo slabo pravno bazo. ker ie niso podali delegati društev, temveč člani — kakor je razvidno iz izjave same — ki niso iimeli pol-nomočja nastopati pod firmo društva. Ne odgovarjajo pa tudi točke poslovnika. ki so citirane, dejanski možnosti, da bi bile .pravna podlaga za obravnavo. Narodno edinstvo izrabljajo danes politične stranke, da na podlagi istega dele stanove in narod v državotvoren In protidržaven ter. da s pomočjo tega strankarsko politiškega gesla bijejo bol za centralizem, ki ga identificirajo z dr-, žavotvornost.io in za avtonomijo oziroma federalizem ki ga označujejo kot se- paratizem. Na podlagi teh strankarsko političnih gesel hočejo se inadalie deliti tudi učitelistvo v državotvorno in proti-državno. DRŽAVOTVORNO IN PROTI-DRŽAVNO UČITELISTVO. Učitelistvo oa mora delitev svoiega stanu in stanovskih tovarišev na podlagi tega naziranja in teh gesel v državotvorne in iprotidrlžavne odločno odkloniti. Preganjanje in sumničenie učiteljstva kot protidržavno se mora ieniati! Izjava manjšine sama pravi. da 3e »državno in narodno edinstvo bistven del ustave, na katero ie učitelistvo priseglo.« Učitelstva nai to ne sumniči c Proti-državnostio. temveč nai onim. ki se liti smatra za orotidržavne to dokaz» da So napravili taka deiania nai Sp nroti niim z dokazi disciplinarno Dostopa in nai se nadalie r niimi postooa oo zakonu ter se jih odslovi ¡7 državne službe « točno navedbo razlogov in razsodbe ne na. da se iih preganja na podlagi različnega tolmačenja strankarsko političnih gesel o narodnem edinstvu. Državotvoren ze vsak uči tel \ ki vzga-ia mladino v etično in moralno dobre državljane, ki stremi za napredkom in moderniziranjem šolstva, ki stremi za resno povzdigo svoie stroke in stanu, ki stremi za zbližanjem in edinstvom svoiega stanu V blagor naroda in države, ne more se r>a smatrati za državotvornega onega, ki hoče na oodlagi različne-(ga tolmačema strankarsko političnih bonih eesel še nadalie deliti učiteljski stan in naiboliše šolnike in prosvetne delavce proglašati za protidržavno elemente zaradi različnega tlačeni* nesla no vskiv> problemov. STANOVSKO EDINSTVO IE EDINA REALNA BAZA ZDRAVEMU DRŽAVNEMU EDINSTVU. Edino merilo za ocen.ievam.ie posameznikov v našem stanu in organizaciji sme biti delovanje posameznika o stanovskem in strokovnem pravcu. politi-ško strankarska gesla in ideologij pa ne smejo imeti vpliva in ne smeio biti merilo za naše oostopanie v stanovsko politiškem pravcu. Tudi državotvornost s« bo merila no strokovnem delu in udeistvovaniu. n2 Da do strankarsko oolitiškit, bo nih geslih, če iih kdo croelaša ali ne Stanovsko edinstvo ie prvo. ki ga moramo realizirati, če hočemo stvoritl trdno bazo državnemu edinstvu. Če ne bomo mogli ustvariti popolnega stanovskega edinstva v oovzdieo iti v korist svoie stroke in stanu ko imamo toliko skupnega dela in smotrov, ne bomo nikoli realizirali narodnega edinstva. ki nima toliko realnih in pozitivnih skupnih smotrov. Predvsem pa moramo odstraniti vse. kar nas stanovsko razdvaja in kar ie smatrati le kot strankarsko politiška gesla in strankarsko navlako, ki v njenih oblikah tolmačema ne spada v naš ožji stanovski program in ne v smernice naše stanovske politike. Nesporno ie na. za učiteljstvo državno edinstvo, ki ga ni potreba posebej povdariati in podčrtavati v ožjem stanovskem programu NOVA POGAJANJA Poverjenik Anton Gnus ie pojasnil, da v smislu poslovnika skupščina nima pravice da razpravlja o sklepih delega-ciie. nakar ie bilo sklenieno da nai novi ožji sosvet razpravlja o tei zadevi in se noga'a s pooblaščenci opozicije. REFERATI Med tem časom sta podala svona referata tov Mirko Vauda o problemih podeželskega šolstva in učiteljstva in tov. Anton Skala, o reorganizaciji UJU. Oba referata sta bila temeljito sestavljena in sta z vso globino posegla v predmet sam. Skupščina ie obema referentoma burno pritrjevala. IZJAVA NOVEGA OŽJEGA SOSVETA. Po dal?šem Posvetovanju ¡e novi ožii sosvet podal sledeči sklcio- Izjavljamo, da člen 1. Deklaracije, za katerega ie 17. -'uliia 1926 na zborova" niu delegaciie nastal snor. ne omeiuie nikomur pravice, da bi izpovedal načela narodnega in državnega edinstva kakor ga interpretirajo člani UJU podpisani na predloženi iziavi. Povdariamo da 'e 52 delegatov pripadnikov SDS brezpogojno pristalo na člen 1. Deklaracije, katere glavna misel je da omogočimo pristop v skupno organizacijo vsakemu članu našega stanu. Povdariamo. da s tem pospešujemo najbolje narodno edinstvo ki ie udeistveno v ustavi. Ako b' se s tem ne zadovoljili, apeliramo na delegacijo, da o tem ponovno sklena na izrednem deleeacMskem zborovanju DEKLARACIJA. Po prečitaniu novih smernic stanovske politike ie pov. Gnus zaključil lepo uspelo skupščino. Velevažen sklep O. Z. državnih nameščencev. (»Naš Glas«, št. 21. z dne 31. julija 1926.) Kakor so poročali že vsi naši dnevniki. seveda kolikortoliko netočno se ie glasil sklep O. Z. z dne 24. julija 1926: Javni nameščenci — državni urrd-niki. uslužbenci in uookoienci se umak-neo iz iavnega življenja: oni izstopilo iz vseh kulturnih karitativnih, športnih in političnih društev Poslednji not opozarjamo, da ie napočil čac preizkušnje naših sil naše moči. lavlieni sklep O Z. ie obvezen za vse nieno članstvo Pričakujemo da se članstvo brezDogoino pokori tem« sklepu. Marsikomu bode izvajanje tega sklepa neprijetno mučno: vsakdo se pa mora zavedati, da ie samemu sebi najbližji in da ie to edina pot. oo kateri bomo opozorili iavnost da smo važen či-niteli vsega javnega življenja, da dihamo in da nočemo še umreti. Poglejmo v mesta, naše trge. naše vasi! Kdo širi v teh krajih kulturo? Kdo se največ udeistvuie na karitativnem polju? Kdo goji šport, kdo ie najizrazitejši politik? Največji inteligent. državni nameščenec! Po svoji predizobrazbi ie oti poklican v,za voditelia za vse označene pokrete. V vseh izobraževalnih društvih, v čitalnicah na vseh diletantskih odrih, pri Sokolu in Oriu pri pevskih društvih, pri gasilnih olepševalnih društvih, pri Jugoslovenski Matici. Jadranski straži, pri Ciril-Metodovi družbi pri Orjuni itd., ie državni uslužbenec prvi propagator. voditelj, podpornik. Ker ie državnemu uslužbencu po ustavi zajamčeno, da se sme tudi politično udejstvovati ali posredno ali neposredno, reprezentira masa državnih nameščencev kader najzanesljivejših volilcev Odpove ¡te naročila za politično časo-Dis"e„ kulturne revije itd Najsvetejši egoizem zahteva od nas imperativno, da izvajamo pritisk na iavnost na ta način, da io opozorimo z izstopom in Odpovecr-mi iz vseh naštetih organizacii društev itd. na svojo eksistenco. Mi smo cvet naroda, odličen faktor vsega javnega življenja, ki bo brez nas hiralo kot deblo, ki so mu izpodrezali korenine in mu odbili vrhovie. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli začrtati vse senčne strani ki se bodo nokazale v javnosti s striktnim izvaian.iem našega sklepa, ni na tudi umestno da bi prosili naše članstvo, da se striktno pokori sklepu O. Z. Pregovor pravi: Pomagai si sam in Bog ti pomore. Kdor noče samemu sebi dobro, nai šteje oare za društva in politiko i v naorei nai prepeva in igra bajalzza v božiem imenu. Zadrgne si nai pas. nastavi hrbet raz kterega mu režejo iermenie. nai poklekne in — molči. Naša naloga tudi ni. da bi klicali politične stranke na odgovor. Nepobitno dejstvo ie. da se ni našla še nobena parlamentarna skupina ki bi protestirala kot naš zastopnik proti" vladni odredbi. V poslednji uri kličemo: Vkup. vkup. ubotra gmajna! Naše učiteljstvo. (»Naš Glas«, št. 21. z dne 31. julija 1926.) šele bo izpozual in znal oceniti zmago takozvanih »novostrujariev«. Letošnja skupščina v Celju je postavila zgodovinski mejnik v razvoiu učiteljstva Dosedat ie bil učiteljski stan kot izgubljen čoln sredi razburkanega morja, ki ie iskal zatočišča kjerkoli si bodi, da se ie le soa-sil!: posamezniki so se vrtili kot pluta do vodi: bili so marionete političnih strank. Sedai se ie v Celju ddbojeval oster boj novih načel in idei s starimi tradicijami. Ven z dnevno, ogabno politiko iz stanovskih organizacij! Človek bi mislil, da ie to samo ob sebi umljivo. naturno — pa so se vendar borile cele vrste proti temu načelu z vnemo, ki bi zaslužila višjih ciljev. Ta nova za nas seveda že od nekdai zastopana smer ie bila iasr.a kot beli dan Kdo bi se ii upal proti viti? A so se zatekli solipsisti in politikujoči fra-zerji za krilatico »narodnega in državnega edinstva«. Hoteli so imeti, da' se ustavi to besedilo v deklaracijo kot ne bi že vsak posamezni učitelj kot uradnik orisegel. da mora biti Za državno edinstvo! Pravilno pa trdi g. Mervič da le v srcih nas vseh trdno zasidrano državno edinstvo. da oa narodno edinstvo žali-bože — tava oo temnih in zavitih potih dnevne politiki, ki ga s svoio strankarsko navlako ne pospešuje, temveč naravnost uibiia. Z zadoščenjem, smo orečitali čl. 7. na skupščini sprejete deklaracije, ki se elasi v drugem odstavku: Vedno bodi tudi pripravljena (namreč stanovska organizacija UJU) za solidarno zastopanje skupnih interesov z drugimi organizacijami nameščencev in delaj zlasti na to. da se čimprei ustvari Unija učiteljstva vseh vrst šol. Veriga se sklepa Če nikdar, ie napočil sedai usodni čas. da se sklenemo ter pokažemo, da ie v skupnosti moč In zmaga. Vi ste z nami, mi smo z Vami! Upokojitev inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v Ljubljani. Ker se glede uookoiitve inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v Liulbljani dr. Beuka in Westra širijo napačna politična ali osebna domnevanja, podajam sledeče pojasnilo, kakor sem ga bil izvedel ob svoietm obisku pri ministrstvu prosvete v Beogradu pretekli torek in sredo-Po proračunu za leio 1926.'27. _bi moglo biti v vsej državi samo 6 orosvei-nih inšpektorjev, ki so uvrščeni v I. kategorijo. 3. skupino, a deianski iih ie 14. V Sloveniji bi po proračunu mogel biti samo eden. a dejansko so štirie (dr. Beuk. dr. Lončar, dr. Poljanec in Wester). Zato ie prosvetno ministrstvo upo- kojilo osem prosvetnih inšpektorjev, med njimi tudi dva slovenska, a druga dva sta ostala, ker ie dr. Lončar kot rav" nateli Narodnega muzeja v Ljubljani plačan iz te postavke a dr. Poljanec ima službo in plačo, kakor odpade po proračunu na Slovenijo. Končno omenjam, da se išče izhod, oo katerem bi oba imenovana inšpektorja lahko ostala dalie v svojih službah, kar upam. da se zeodi. ker sta potrebna za redno uradovanje. V Ljubljani, dne 31. julija 1926. Dr. Dragotin Lončar. Apel ob redukciji draginjskih doklad. Za nami so lepi. a tudi težki dnevi pokrajinske skupščine. Tovariši, tovari-šice! Ko smo se odpočili, napravimo Š,e enkrat obračun, in sicer naiprei vsak sam s seboj. Revidiraimo orav temel.ito in zares objektivno — ne svojih stremljenj in ciljev, v teh smo si, po mojem mnenju, itak vsi edini — pač pa koliko smo ali nismo korektni in lojalni v svoji taktiki, kako poimimo demokratizem m svobodo zase in kako za tovariša, v koliko je vsak posameznik gospodar samega sebe, da zna ali ne zna v kritičnem momentu, v prilog stvari in 'skupnosti, potisniti lastnega iaza malo ob stran. Prosim in rotim vsakega izmed nas. preglei. spoznaj in — priznaj! Ne lovimo se okrog par besed, ko ie naša naloga tako velika ter časi tako težki in resni, ko ie pred nami brezobzirno življenje, ki poide preko nas ako ne mi ž niim. Kolikokrat smo druge učili in jim ponavljali: Sloga iači. nesloga tlači Pre- tehtajmo vso globino in veličino tega dejstva — do 8. avgusta imamo čas po-zneie bo morda že orepozno — Zagreb gleda na nas, Beograd nas čaka. Ko si bomo brez vsakega pridržka izprašali ■vsak svojo vest. oridimo ter si še enkrat odkrito in iskreno oogleimo v oči ter pojdimo na glavno skupščino v zna-meniu liubezni. da Beograd ki nas ie I. 1920. pozdravil s »Hosana«. letos ne bode upravičeno zaklical: »Križai iih!« Ne zapravimo tehle kratkih in dragocenih dni v dlakocepstvu, ne daimo se nasprotnikom in svetu v zasmeh in zaničevanje. Mislimo na naš Korotan, na Goriško In Primorie. zavedajmo se svetosti svoiega poklica dvignimo svoia srca. da nas ob sklepu bilance ne bode sram. da bode z nami blagoslov, ne pa orokletstvo bodočih dni. Sv Jurii ob Taboru. 20. iuli.ia 1926. J. Ahtikova. Okrito rečemo da smo s skrbjo v srcu pričakovali izida letošnje skupščine UJU Poverjeništva Ljubljana, ki se Je vršila v dneh 16. 17. in 18. julija v Celju. Zastopniki dveh nazirani so si zrli v oči: ali oo sedanji stezici ali oo novi poti? — Kdor ie opazoval srditi boj za in proti in pozna tudi križev pot. ki ie po njem tavalo učiteljstvo dolea desetletja, ko ie opletal po niem bič političnih strank. Učiteljski pravnik. —§ Od kdai se priznavajo napredo-vartja? Zadnjič smo poročali: Državni svet ie odločil, da se napredovanja ne priznavajo od dneva dospelosti, temveč šele od dneva podpisa dOtičinega ukaza, če ni v njem izrecno naveden dan napredovanja. Danes Driobčuemo najnovejše. Napredovanja se priznavajo le od dneva podpisa dotičnega odloka brez ozira na dan dospelosti za nazai. Dokler povišica ne dospe, se odlok ne sme pred" ložiti v podpis. Za vzrok navajajo ukaz ministrskega predsednika, ki ie zapovedal štedenje in zmanjšanje državnega bu-džeta za 10%. Prošnje za povišice pa te vlagajte pravočasno in pravilno opremljene. da ne bo še večje izgube.__ Učiteljski pevski zbor. PEVSKI ZBOR SLOV. UČITELJSTVA S SEDEŽEM V LJUBLJANI. (Konec.) Navdušenie in požrtvovalnost za našo idealno stvar so član' naiiasneie doka" zali pri zadnjem tečaju, ki se ie vršil začetkom počitnic od 2. do 10. juliiia Zbor ie bil izbran skoro polnoštevilno. In to veselje in navdušenje do dela. Ženski zbor se kar ni hotel raziti. Nilso to malenkosti ! Deset dni živeti ob svoi h stroških v Ljubliani. kriti vse potne stroške sam iz svojega, društvo niima denarria — in žrtvovati zlate dneve zasluženh počitnic petHi. LjucLie ki so zmožni takih žrtev. moraio vedet1, kaj hočeio in zakaj te žrtve. V tem ie največie poroštvo zborovega obstoja ,i,n napredka. Ta zadnji tečai ie vzidal temellu ta zadrgi kamen, člane ie snela iskrena vez odkritega prijateljstva, ta družba zbrana na tako lepi podlagi se ne bo razšla brez elementarnih sil. To nai vedo vsi naši nasprotniki - Pevski zbor slov. u č i t e11 j s t v a i e danes popolnoma dovršil svoio, organizacijo in stoji trdno na poti' k svoiim c i 1 i e m. Delo proti njemu n" le grdo ampak tudi a b o t n o. Koncem počitnic se bo še enkrat sestal in sicer 23." avgusta moški. 25 pa še ženski zbor. da bo nadaljeval začeto delo. V rokah imamo dva programa, eden ie hrvatski, ki obsega najnovejša. večinoma rokopisna dela: dr. Si-role. Gotovca. GrgoševSča Lhotke Pa-oandopola Doboniča Štolceria. Zganca i. dr. Drugi je oa slovenski, ki obseg* najboljša in najznačilnejša dela Adamiča, Lajovica. Ravnika. Škrjanca. Kogoja «n drugih. V tem programu bo posebno lepo zastopan naš ženski zbor ki ie poln v vseh smereh V tem zadniem devetdnevnem tečaiu ie prvi spored prekoračil dobro polovico, slovenski se ii ie pa daleč približal. Seveda ie bilo mogoče zmagati to delo le ob izrednem sodelovanju vseh činiteljev. Neumoren ie bil duša zbora, pevovodia Kumar, ki ;e z nezmerno oožrtvovalnostio sestavil oba sporeda in neodiienliiv megov namestnik Grobming. Neutrudljivi so bdi vsi korepe-titorii in korepetitorice in neoooustliivi člani Sloveni.ia! V vrstah t volih vzgoji-teliev ie. veliko neuenanega idealizma. Izredno oodporo uživa zbor Pn Glasbeni Matici ki nam prepušča brezplačno za vaie kolikorkoli sob potrebujemo in umevanie Pri intendanči. ki dovoljuje sproti članom znižano vstopnino k gledališkim predstavam. Zbor zna to vsestransko naklonjenost Glasbene Ma- tiče ceniti [ vadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto p osame-znih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. Vsi oni, ki hočete izpopolniti nekompletne letnike, sezite po teh številkah, dokler so še v zalogi. — Mučen incident na pokrajinski skupščini v Celju Gcspori Ivan Dimnik, glavni in odgovorni urednik »Učiteljskega Tovariša«. Ljubljana. Učiteljska tiskarna. V 30. številki »Učitel skega Tovariša« leto LXVI. «riobčili ste na četrti strani drugi koloni notico pod naslovom: »Mučen incident na pokrajinski skupščini v Celju«, kier pravite: Kakšnih sredstev itd... Navedbe, ki so zgoraj citirane. v zmislu § 26. zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925 (»Službene Novine« z dne 8. avgusta 1925. št 179 XXXIX. — 1925) popravljam kakor sledi: Ni res. da sem na skupščini v Celiu kot predlaga-teli dodatka o državnem in narodnem edinstvu zaklical skupščini- »ProkletI bodite če to naredite!« (Če namreč skupščina odkloni niegov predlog). Res Da ie. da sem zaklical: Prekleti bori e t e . če povzročite razdru-ženie naše organizacije. Prosim Vas. da gornji popravek natisnete v »Učit. Tov.« v zmislu V. glave zakona o tisku takoi po Dreiemu na istem mestu, z istimi črkami in v obče v zmislu §§ 26. in 27. zakona o tisku. — V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 1. avgusta 1926. — Iv. Smajdek — Nameščence novincev. Kakor je videti, bo letos Drecejšnie število novincev ostalo brez mest. Na naših šolskih oblastih je sedaj, da bodo upoštevale v Drvi vrsti novince iz učiteljskih družim za tem uradniških in potem šele iz ostalih slojev. Tako pravilo velia Dri drugih stanovih zakai bi bilo Dri nas drugače. Svoji za svoje! Pazno bomo sledili letošnjim imenovanjem, da ne bodo imele hčerke doktorjev, raznih svetnikov in drugih orednosti Dred našimi. — VSA UČITELJSKA DRUŠTVA, brez izjeme, naj napravijo za upravno sol. leto 1926127 svoj proračun, v ka; terega naj vnesejo vse prejemke in iz> datke za bodoče upravno leto. Pri tem naj se ozirajo na to, da si bodo društva ustvarila polagoma mali rezervni fond, ki bo služil za slučajne v proračunu ne= predvidene stroške. Na ta način ne bodo prišla društva nikdar v finančne zadrege o kakih izrednih prilikah, po--sebno kadar je poslati delegate na to ali ono skupščino. — Kmetijsko-gospodiniskfl šola Kmetijske šole v Mariianišču v Ljubljani. Začetkom oktobra t. I .otvori kmetijsko-go-spodinjska šola svoj petindvajseti tečaj., ki bo traial enaist mesecev t i. do konca avgusta leta 1927. V tem zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoretično v kuhanju. šivanju, oranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu vrtnarstvu in drugih predmetih katerih znanje ie Dotrebno vsaki gospodinji Tia deželi. V ta gosDodiniski te-čai se soreiimeio dekleta kmetskih staršev.^ ki so dopolnila najmanj 16. leto. Prošnje za sprejem v ta zavod, naslovljene na Kmetijsko družbo v Ljubljani, ie vložiti do 15. avgusta t. 1. ter jim priložiti- zadnie šolsko snričevalo zdravniško spričevalo, obvezno pismo staršev glede Dlačevania mesečnih prisoevkov ter navesti stan in ■ poklic staršev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanie in šolanje znaša 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prosilke pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. — t Vali Jurčec-Bučarievi Kot metuljček med cvetjem si stopala na Telo-vo ori procesiji malčkov, a že takrat se ie pojavila v Tvoji duši bol. ki se ie vko-reninila tako globoko, da si postala žrtev neizprosne smrti. Nisi mogla najti miru svoiemu srcu ni bilo tolažbe, niti lečenia Tvoie velilke rane. Dva dni pozneje si legla v postelj in živela v upaniiu. da zo-Det kmalu okrevaš, toda zaman. Potekli so štiri tedni in na Drac ie stooila bela žena. ki Ti ie 2. julija pretrgala nit mladega življenja. Uboga Vali! Koliko si trpela v 'Svoji bolesti! Videli smo in čutili s Teboi. a pomoči ni bilo. Kako nežna si bila. kako blaga med otroci ter svojemu sinčku in možu! Pokoinica ie bila rojena 14. februarja 1895 v Kostanjevici, študirala v Ljubljani in napravila išto-tam tudi zrelostni izpit 28. maja 1915, usposobljenostni pa 29. novembra 1918. Službovala ie ves čas v Kostanjevici. Bila ie vestna in marljiva učiteljica, odkritosrčna pa tudi zvesta tovarišica in jako dobra svoiemu možu. učitelju Ivanu Jurčecu. s katerim ie stoDila v zakon 2. seotembra 1923. Iz njiiu sreče in ljubezni se ie rodil sinček Janezek, ki ima sedaj komai dve leti. Draga Vali! Še bi Te hoteli imeti med seboj! Zakai si nas zapustila v času. ko se narava odeva v nai-leDŠe cvetie! Prekruta je bila smrt. da ie Drehitro DOgrabila Tvoie mlado življenje. Ko se de vsula gruda zemlje na Tvoje truolo. so se utrnile solze v naših očeh. Padle so na rušo ki nai ooživi nežno cvetje, da bo dičilo Tvoi grob. Prestala si muke in se Dreselila v svet neskončnosti in miru, a Tvoj duh še živi med nami tj,1" .ostala boš v neizbrisnem spominu dotlej, ko se zooet snidemo nad zvezdami. Spa-vai sladko in Vsemogočni nai Ti da večni mir! — t Anton Pavčič. V sredo 28. julija ie stopil pred GospOdaria svetov častitljiv starček nadučiteli v pok. v Kostanjevici gospod Anton Pavčič. Obračun ni bil težak Hitro sta se pobotala z večnim Sodnikom. — In angeli Gospodov »e vzel zlato pero ter vDisal Pavčiča v nebeško knjigo v oddelek onih redkih, ki so služili narodu požrtvovalno nad pol stoletja. V opombo ie pa zapisal nebeški pisar: Kronski upokojenec brez odlikovanj. Pred tednom sem stal ob niegovi bolniški postelji. Videl sem. kako mirno se ooslavlia mož, ki ie storil v življeniu več ko svojo dolžnost. — Še enkrat sva obudila spomine iz davnih dobrih in slabih let. — Do zadnjega se ie zanimal za vsa stanovska vprašanja, želeč učiteljstvu sloge in uspehov. Ob slovesu mi ie sporočil zadnie pozdrave vsem tovarišem znancem, zlasti še veteranom njegovih let. Sedai Dočiva tovariš Anton Pavčič na Stooah v zelenem kotu DOd temno Ooatovo goro blizu svoje ljubljene šole, ki io 'ie gradil in čuval s toliko ljubeznijo. V niei bo šumelo mlado življenje, on bo Da snal tam. kamor se ie oziral, vsak dan z željo: »Mir pokojnim!« Mirno Dočivaj med njimi tudi ti. dragi tovariš! — I. E. — Učiteljska Samopomoč Člani U. S. dobite v teh dneh položnice za 4 smrtne slučaje in sicer: 117. smrtni slučaj Karolina Wudler, Petrovče. 118. smrtni slučaj Valentina Jurčec-Bučar, Kostanjevica. 119. smrtni slučaj Antonija Horvat. Ljubljana in 120. smrtni slučaj Anton Pavčič. Kostanjevica. Članski prispevek za vse 4 smrtne slučaje znaša 20.50 Din. za zakonske pare 40.50 Din. Zamudnikom sem priStel še zaostanke. Dediči po teh umrlih članih so Drejeli na posmrtninah 38.550 Din. — Prosim vse člane da nakažeio te zneske takoi. ker se jim položnice lahko izgube. Zlasti Dro-sim vse one, ki imaio kat zaostankov, da poravnajo zdaj ves znesek. — Učiteljska Samopomoč ima 1. avgusta 1926 — 1935 članov. — Gospodinjski tečaj učiteljic. Šolsko leto ie minulo — in začele so počitnice. Me uboge popotnice, trudne in izmučene od celoletnega dela za druge, smo se sešle v Mladiki. v gosDodinjskem tečaru. Bile smo od vseh vetrov vkup znešene — iz Štajerskega, Koroškega, Prekmuria.-pa tudi me Kraniice smo bile iz vseh kotov naše dežele. Ej. Da ni bil naš namen tu Dočivati in se zabavati en mesec: ne. ampak zbrale smo vse svoje moči da še nekaj delamo delamo zase. za svojo Drihodniost za svojo srečo — Da tudi za svoi želodec. Marsikai korist-, nega smo se tu naučile. Znamo vse sorte* rezati, sekljati, nadevati, mešati, stepati, sploh vse oredpripravlianje. Dalje znamo kuhati, mešati, pražiti dušiti peči — povrhu pa vse to s slastjo pojesti. Ko .ie bilo vse nosoravlieno v želodcu, smo se naučile vso posodo snažiti pomivati, ribati. brisati; tako da ni bilo eodrnjanja za našim hrbtom, kakšne erospodinie da bomo. Vso to umetnost so nas naučile tri liubke tovarišice Zemlianova. *Hitijeva in Mohoričeva. ki so se prav sestrsko trudile z nami in z veliko potrpežljivostjo delale za nas. Prav iz srca smo iim hvaležne za vse. Iskreno se tudi zahvaljuje- mo društvu slovenskih učiteljic, ki je sploh priioomoglo k temu. da se .ie vršil ta prepotrebni in koristni tečad. Enaka zahvala tudi vsem drueim. ki so nam s svojo naklonjenostjo pripomogli, da smo imele ta lepi tečaj tu v Mladiki. — Tovarišice zganite se in včlanite se pri tem društvu, ki tako skrbi za nadalino izobrazbo učiteljic. — Anka Celtiarieva. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana. Poljanski nasfo 10/21 ooš-lie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezolačno Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal! Glasovi raznih listov o pokrajinski skupščini v Celju. »Naprej« prinaša daljše poročilo o skupščini in ostro notico na kritiko nekaterih l.iulbljanskih dnevnikov. Opisuje tudi incident, ki ga ie povzročil predlagatelj resolucije o narodnem edinstvu ter registrira njegov vzklik: »Prekleti bodite v si. ki ne «oreimete našega Predloga o narodnem edinstvu!« »Jutro« se bavi v ve čili številkah s skupščino in zavzema svoie znano stalil šče proti novemu deklaraškemu pokretu. »Slovenski Narod«, ki je ostal v vsem deklaraškem gibanju nevtralen, prinaša podobno poročilo kakor »Jutro«. »Riječ« (Zagreb) prinaša nekoliko kritike izipod peresa tajnika pov. Zagreb, ki jo ie ponatisnilo »Jutro«. »Taboru« se ni zdelo potrebno prinesti poročila, pač pa zafrkljivo notico, v kateri sumniči novo struio s komunizmom. »Narodni Dnevnik« prinaša več člankov in pozdravlia novi pokret ter inrina-ša obširno in objektivno poročilo o skupščini. »Hrvat« '(Zagreb) opisuje razmere v UJU na Hrvatskem, prinaša v celoti celjsko resolucijo in pozdravlja osvoboditev učiteljstva od političnega stramkar-stva. »Slovenec« ie prinesel le tWo vest. »Kmetijski list « prinaša simpatično pisani članek o novem pokretu in p-a pozdravlja. »Naš Glas«. Članek ie natisnjen v današnji številki. »Narodna Prosveta« (Olas. UJU — Beograd) ie prinesla listo novega ožjega sosveta in deklaracijo, sprejeto v Celju. »Jedinstvo« ((Olas. UJU — Pov. Zagreb) 'Prinaša deklaraciio v prevodu tn nekai kritike o novi smeri. »Vreme« (Beograd prinaša poročilo o skupščini v Celiu in novem stanovskem pokretu slovenskega učiteljstva »Narodno Djelo« (Zagreb) prinaša daljše informativno poročilo o novem pokretu slovenskega učitelistva. Druge liste še registriramo, vse pa spravimo kot zgodovinske dokumente v arhiv poverjeništva. Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Imenovanja v Mariborski oblasti: V Letušu za šolska-~ upravitelia Bogomir Zdolšek in za učiteljico Amalija Zdolšek- Jezovšek: Dri Sv. Petru v Savinjski dolini za šolskeea upravitelja Božo Mohor-čič: v Trnju za stalno učiteljico Marla Škerjanc-Zurc: v Čadramu za šolskega upravitelja Fran Brelez; v Sv. Kunigundi na Pohorju za šolskega upravitelja Er-nest Kompost: v Vitanju za šolskega POZOR! Šolska vodstva! Krajni šolski sveti! OLJE PROTI PRAHU ZA IMPREGNIRANJE PODOV V ŠOLSKIH SOBAH IN PISARNAH Vam ponuja RAFINERIJA DRAVOGRAD po Din 4*50 za 1 kg, brez neprijetnega vonja; za 1 m2 se potrebuje 0"20-0"30 kg Mnogoštevilne reference so na razpolago. RAFINERIJA DRAVOGRAD le edina v državi, ki izdefuje olje iz domačih surovin in se s cenjenimi naročili podpira domača industrija. m RAFINERIJA DRAVOGRAD v Dravogradu upravitelja Ignac» Kaffou: v Črešnjevcu za stalno učiteljico JosiPina Strigl-Klein: v Radvanju za stalno učiteljico Irena Firm-Slemenšek: v Reki za stalno učiteljico Ol<*a Miklavčič: v Mariboru za stalnega učitelja III. deš. osn. šole Ivan Wom-mer: IV. deške osnovne šole pa Ivan Tor-dan: v Laitersbergu-Krčevini 7,a šolskega upravitelja Fran Cvetko, za stalno učiteljico oa Vekoslava Cvetko-Freuens-feld: v Strukovcih za šolskeea upravitelia Karel Bako: v Sv. Tomažu za šolskeea-upravitelia Fran Podolatnik: v Sladki eori za šolskeea upravitelia Alojzij Pucel?. ODPRTO PISMO gospodu E. Ganglu. članu UJU k članku: »Starec, tiho bodi!« Ker ie padla na nas mlade učitelje, ki smo bili navzoči na letošnji pokrajinski skupščini v Celju, težka obsodba, ki gazi našo stanovsko čast. se čutim prj-moranega zahtevati od Vas. da točno poidaste ime dotičmika ki ie baie zakli-cal naslovne besede Vašeea članka in pojasnite natančno ob katerem govoru se je to zeodilo. V nasprotnem slučaiiu morate Vaše obdolžitve v članku ureklicati. Ver se z »menda« in podobnimi, možnostmi, ki , morda niso resnične, ne pustimo blatiti od nikogar in nikdar! Kranj. 31. julija 1926. Janko Štete, član UJU. MOJ ODGOVOR Drugemu grozi že kmetic ostreje, Puško pokaže ven izza meje. Stavek iztrean iz celote potvarJa smisel. (Matjaževo uspavanje). Psovke (?) obsojamo. Tudi lanske. Kritika ni psovanje. Opravičenih zaslug nikomur ne odrekamo. Preokret v organizaciji se ie vršil na lavnih toriščih. Povod mu Je dala zastarela taktika, pomanikliivo gospodarstvo, neprimerna vzgoja naraščaja in slabo zastopanje učiteljskih interesov. Naše delo ie bilo ocenjeno no edino merodajnem faktorju — delegaciji. Ugled učiteljskega stanu so ščitili oni, iki so v deklaraani dobi molčali na ARGUS Ia naž najboljši Informacijski zavod_ ARGUS lma v mestih svoje poverjenike_ ARGUS Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Indu8trljsklh podjetij In privatnikov Informacije so vslkdar točne Izčrpne In hitre ARGUS ARGUS .e nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ,ov telefon ]e 6-28, a brzojavni naslov Argus ogabna natolcevanja, psovanja s priimki najnižjega izvora nizkotna anonimna pisma in ki so glasno e o v o r i 1 i ko se ie del učiteljstva vil v obupu 5rez_ pravnosti. Ran ne ozdravite s trganjem obvez! Moie trudno življenje ie odprta knjiga. doslel neomadeževana. Kačurjevo poglavie zaključuje maščevanje za dejanja, ki iih nisem zakrivil Sem in ostanem preprost učitelj, do-sten organiziranec, odgovoren vsemu stanu. Cerklie. 1. avgusta 1926. __Josio Lapa:ne. Listnica uredništva. —lu Popravki po tiskovnem zakonu. Gospode popravkarje opozarjamo da uredništvo ni dolžno priobčiti popravkov, ki niso dostavlieni točno oo predpisih tiskovnega zakona in ie priobčite v popravkov. ki niso dostavlieni po predpisih zakona, smatrati le kot dobro voljo uredništva. To velja tudi za današiri do-pravek. — »Učiteljski Tovariš« prihodnji teden ne izide zaradi skupščine in 'kongresa v Beogradu. NAJCENEJŠA ZEMLJEPISNA KNJIGA ZA OSNOVNE ŠOLE! ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE I. DEL SLOVENSKO OZEMLJE ★ SESTAVILA PAVEL PLESNIČAR IN RADO GRUM. LEPO VEZANA KNJIGA VSEBUJE POLEG 24 POKRAJINSKIH SLIK DESET MOJSTRSKO IZDELANIH ZEMLJEVIDOV SLOVENSKEGA OZEMLJA. RABA DRUGIH, VČASIH PRAV DRAGIH ROČNIH ZEMLJEVIDOV POPOLNOMA NEPOTREBNA. CENA VEZANI KNJIGI 22. DIN * RARGČILA SPREJEMA KHJ1GARRA UČITELJSKE «IE V LJUBLJANI, FRAIliiAIMA ULICA ŠIEi. 6. ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK povsod na zalojgi — tiskovine na zahtevo GONTHER WAGNER, WIEN X./i. Pravkar izšlo! A. Novak: RISANJE s podrobnim učnim načrtom in navedi lom za prvih osem Šolskih Ie t. Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI,—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne sole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500 — Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2-4 zaporednih mes«falh obrokih. NaroČila sprejema KIHIM UČITELJSKE TISKIH V LM1IIII, FranEiikaiiska ul. fi.