^ ruk čs» »»« mmi ki pracnikor. • ,uej d*ily exeep* Sondsjs and " Ilolidajra. YEAR XXIV, OSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote UrvdnIAkt 1« apravnlikt prostori: \ ISBT S. UwwUU At«. Offlcs of Puhlicatlon: 1617 South Lavrndsls A t«. ^JTtltphon«, Boekw«U 4904 a. im am UNIJA ZATRLA itiklemkal- NE IZGREDE ukrenila vse potrebno, d« rjttpreči ponovne izbruhe. Ar-nudit ostala zvesta republiki. Inflacija kraljeve palače. Menihi in nune zapuščajo aa-poKtane Madrid, 16. maja. — Člani re-jkanske^a kabineta so se si-ic^li na dolgem posvetovala katerem so razpravljali o tih in sredstvih, da se pre-ei obnovitev protiklerikalnih dov, ki »o terorizirali Spa-radnje dni in da določijo ii u tiste, ki so jih povzro- fo posvetovanju je bilo na-ijeno, da je vlada zadovoljna edbami, ki so bile izdane za ievanje migu, Izgredi so poli in v deželo se je povrnilo _ lalno stanje. Vlada je prestala veliko pre- knjo in je izšla zmagovita iz icije, kajti armada je ostala ita republiki. Poletno palačo bivšega kralja fonia v San Sabastianu je vla-konfiscirala in pričakujejo ae Jjnje konfiskacije. Palača je tna $760,000 in je bila dar takega ljudstva Alfonzovi iteri, kraljici Mariji Kristini. Skoda, povzročena s požigi tr\u ne lastnine zunaj Madri-aeceni na dva milijona dolar-f, V Alicanti je bilo požganih ijst cerkva in drugih katoli-tih poslopij. Španija ima skoro pettisoč sa-Mtanov in so večinoma izprazni, ker so menihi in nune populi in si poiskali zavetje v ivatnih stanovanjih. Večina rii ne ni hotela vrniti v samosta-t,čeprav so jim oblasti zagoto-Vfie varnost pred izgredi. • IBELNO GIBANJE NA KITAJSKEM ■Uši in vladne čete se spoprijele v bližini Kantona. Kaiše-kov i vladi preti »trmoglavlje- aje kniraj. Kitajska, 15. maja.— Jakus rebelnega generala Cen U-tanjfa, da razoroži tri regi-fctto' vladnega vojaštva, je do-do spopada v Whompoau, Nmestju Kantona, in bitka, v j« bilo večje število mož 1» obeh Straneh ubitih in ra-fcnih. SC nadaljuje. Rebelni N^ral poveljuje armadi 6,000 M- Promet na reki med Kan- ■om in IIongkonpflB j« bil gpendiran radi streljanja z strani. Poročilo »e »lasi, da »o nacio-cete zasedle utrjeno F*'j<> in imajo na razpolago j™ adogo municije in orožji kl k* j«' vlada nedavno ku-PJ1* Nemčiji. Poročila se da-P da ko banditi v sever-P*'t*hki pričeli pleniti orien-F"*«- grobnice, ki hranijo mno-F drsg«K-i ne Avstrija umika, je bilo dano sinoči. Podkance-lar Schober, načelnik avstrijsko delegacije, je bil potrt, ko je izjavil: "Mi ne maranio umreti v Avstriji; to jo vzrok za sklenitev pakta. * "Polom Avstrijske kreditne banke in ogromne izgube, kate- SKEMA ZA POLITIČNO NAGRADO KALIFORNIJI Hoever-Youngova komisija priponka potrošen je 160 milijonov iz aveane blagajne v Mlrl-gacljske** svrhe Phoenlz, Aria,—(FP)-Zvezna in driavna vodna komisija, katero sta imenovala Hoover In bi vil governer Kalifornije Young, snuje načrte, da kongres dovoli 160 milijonov dolarjev is zvezne blagajne v "Iri-gacijske" namene v mejah Kalifornije. Ako kongres dovoli to vsoto, ne bodo i njo namočili niti enega akra zemlje, pač pa se jo smatra kot Hooverjtva nagrada Kaliforniji. Z njo bi al napolnili ftepe politiki In "inte- ............- i^u.-unm.vo ro so se nekoMkO zmanjšile, ko|re«r, katerim Mooverjeva ad- francoske republike porazil Paul je banki država prikočila na po-^inlstracija želi plačati politi- Doumer, bo ostal v Ženevi samo par dni, toliko časa, da bo vpeljal svoje francoske kolege v delo, kl ga je on pričel, nakar se bo vrnil v Pariz in se umaknil v privatno Življenje. Morda bo obdržal svoj urad kot zunanji minister še do 13. junija, ko bo novi predsednik prevzel svoje uradno posle In bo sedanji kabinet avtomatično resigniral. Gotovo je, da ne bo prevzel nobenega urada v novem kabinetu v slučaju, da bi mu bil ponpden. Svojim prijateljem je povedal, da njegova resignacija, kl jo je podal na včerajšnji seji kabineta, bo ostala v veljavi in da se je odločil za odhod v Ženevo po dolgem nagovarjanju njegovih kolegov, ki so pledirali, da bi bil Ameriški načrt, ki ni uspel doma, se ne bo mogel uveljaviti v drugih drŽavah Waahington, D. C. — (FP) — Načelnik zveznega farmskega odbora Stone in poljedelski tajnik Hyde sta svetovala ameriški delegaciji, ki se bo udeležila žitno konference v Londonu, naj zagovarja načrt, ki bo gotovo propadel, kot je administracija privatno priznala, da vse drfcave zmanjšajo pridelek pšenice. Ameriški delegatje bodo predlagali,* da vse države začnejo s propagando, da pregovore poljedelce, da bodo posejali manj pšenice. Stone in Hyde se prav gotovo zavedata, da se je sllčna propaganda izjalovila v Združenih državah in sploh ne mislita resno, da bi mogla ameriška delegacija vplivati na Avstralijo, Kanado, Argentino ali druge države, ki bodo poslale svoje delegate v London, da bi pod vzele kakšno akcijo v tem oziru. (Neuspeh ae pričakuje že radi tega, ker vlade ne morejo storiti drugega kot dajati nasvete lastnikom zemlje, s čim naj po-sejajo svoja polja. Gotovo je, da bo sovjetska vlada še nadalje po-večavala sejanje pšenice, ker rabi pšenico kot sredstvo za nabavljanje industrijske in poljedelske mašinerije v drugih državah. Ker se sovjeti ne morejo zanašati, da bi dobili posojila v drugih državah, bodo skušali eks-portirati čim več pšenice v države, ki jo potre4Mijejo. Trgovinska pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med sovjetsko Rusijo In Italijo, osvetljuje položaj. Debata e porodni kontroli Atlanta, Ga., Ifi. maja. — Rl-chard B. Russell, član vrhovnega državnega sodišča in oče o-semnajstlh otrok, je včeraj debatiral z m rs. Margaret Sanger, znano zagovornico porodne kontrole, o tem vprašanju. Sodnik je argumentiral, da je zakon proti širjenju informacij glede porodne kontrole potreben za protekcijo doma. dočim j* Sangerjeva odgovarjala, da je 1.600.000 mater umrlo v 67 Mft« odkar je bil sprejet omenjeni zakon. na posledicah, kl W se lahko preprečile, ako bi Ml* t* matere poučene o porodni kontroli. moč, je le svetlobni blisk, kl o-svetljuje situacijo v Avstriji." Izjavil je, da je silno teiko za avstrijske delegate, kl morajo hoditi v Ženevo, kjer slišijo samo govore, kl no Vode nobene akcije. "Vse je izgledalo tako brezupno in smo bllf prisiljeni nekaj atoriti," je dejal Schober. "Pričakujemo, da bo i, konferenca v Ženevi našla izhod iz situacije". Izgleda, da je ta izhod iz situacije v sprejetju francoskega načrta prednostno fcarlne za agrarne države s francoskimi krediti. Io pomeni, da bosta morali Av-itrlja in Nemčija zavreči carinski pakt In se podvreči zahtevam Francije. V ženevi prevladuje mnenje, ___________ da je Liga narodov pod pojgfhio velik udarce za Francijo, bi I dominacijo Franjije in oh neredno končal delo pred U-T*« slednja Se1f1n>.A>1tm. go narodov. Predsednik Doumer-gue ga je potem pozval k sebi in mu dejal, da njegov poraz pri volitvah ni zmanjAal njegovega prestiža, da je še vedno minister za zunanje zadeve In da je njegova dolžnost, da gre v Ženevo, da zastopa Francijo na zborovanju Lige narodov. Briand se je končno podal, o-benem pa je Izjavil, da ga ne more nihče pregovoriti, da bi še nadalje ostal v političnem življenju, katerega bo zapustil za vselej. ' Premijer Laval bo odpotoval drugi teden v Ženevo in prevzel posle zunanjega ministra kot načelnik francoske delegacije. Njemu bo pomagal Francols Ponset, desna roka Brianda. Gledalttčni magnat umri New York, 16. maja. — David Belasco, gledališč ni magnat in avtor velikega števila dram in 1-ger, je včeraj umrl v hotelu Glad-stone v starosti 77 let. Belasco Je tekom dolgoletnega delovanja vzgojil veliko število zvezdnic in zvezdnikov za gledališki oder in filme ter je bila najbolj poznana osebnost ameriškega odra. ŠMt vbitih v izgredih M Švedskem Vlada jo delavcem, kl papirnicah | vojaštvo proti so zaatavfcali v Stockholm, Avedsks, 10. maja, — Štirje moški In dve ženakl ao bili včeraj ubiti in večje število ranjenih v spopadu mod vojaškimi četami In atavkarjl v Sandvikenu, središču papirne industrijo. Več tisoč stavkarjev je napadlo stanovanja stavkokasov, ugrabilo štiri stavkokaz«, katerim sa stavkarjl zvezali roke in jih prisilili, da so korakali i nji-ml po mostnih ulicah, medtem so pa demonstranti prepevali Internaclonalo. Pozvano je bilo vojattvo, In ko so stavkarjl obnovili svojo ofenzivo proti stavkokazom, so vojaki pričeli streljati na stavkarjo. Sinoči jo bila proglašena generalna stavka v vseh papirnicah v tem d Istri k tu In vlada jo poalala še več vojaštva v Sand- Čne dolgove. O tej zakulisni Igri piše Rusaell McDaniel, urednik oakland-skega "Free Pressu", kl jo bil navzoč na soji kot poročevalec. Na tej seji je zvezni inženir E. 8. Robins sprvega ugovarjal nekaterim Irlgacljsklm načrtom, med obedom pa Je spremenil svoje stališče In n* popoldanski seji rekel, da "sedaj vidim, kam pes taco moli" In da bo "tukaj končno še par let prijetnega življenja." Komisija se Je zodinlla sa načrt, da priporoči kongresu, da dovoli omenjeno violo za zgraditev Jeza na reki Hacramento v San Joaquin dolini v svrho Irl-gaclje, kar po pa po prvotni ip-Javl Robinsa in njegovega tovariša, zveznega inženirja Wal-ker Tnungn, ne II^HmP Na noji sta sprvega argumentirala, da bi bila vsaka vsota, k I bi ao potrošila v ta namen, proč vržena. Urednik McDanjel pravi, da nikdo ne pričakuje, da bi bil denar potrošen za kakšen nov Iri-gacijski projekt, naČ pa Jo oela stvar takozvana "pork-barrell" leglslaclja. In kor jo zgraditev jeza na reki Sacramento v San Joaqu!n dolini dvomljivo vrednosti In popolnoma lokalnega pomena in vpraAanje države, Jo težko razumeti, zakaj j« predsednik Hoover pripravljen potrošiti Iz zvezne blagajno tako veliko vsoto v državi Kalifornija. Trideset l»grt- ubitih v volilnih dih v Kglptu Kairo, Rglpt, IS. maja. — V včerajšnjih volilnih isgvadih v tem mestu Je bilo 80 oseb ubitih In več kot dvesto ranjenih. Pozvano* je bilo vojaštvo, da vzpostavi red, ker se Izgredi Šo vedno nadaljujejo._ viken, obenem pa Jo odredila, da se morajo stavkokaz! umakniti Iz stavkovnega okroAja, da se prepreči nadaljnjo IzgMde. m v PrvvMeara. H* I. sMkf predstavijo fes tri miUjoMr fcsMčslli čevljev k ep« jejo strsje. , ^ te ssvJeUfce Rastje jo kl ss ga sov joti predali v Ameriki Gibanje proti militarizmu Mirovne organisaclj« so ogrevajo sa generalno stavko kot najučinkovitejšo orošje proti vojni New York H"(FP) — Mednarodni dan dobre volje, kl jo določen na 18. maja, bo videl več mladih ljudi, kl bodo lirokll svojo opozicijo proti vojni na način kot ga propagira svetovno znani učenjak Albert Einstein, Če se bodo nade prod kratkim ustanovljene Mladinske mirovne federacije uresničile. Federacija, ki jo bila ustanovljena v aprilu s pomočjo New HIItory 8ociety, so jo organizirala i namenom, da bo vodila boj proti oborotevanju ln za odpravo mllitariatičnoga vežbanja v učlllščlh. Federacl-ja ima v New Yorku štirinajst postojank, ki štejejo več kot tritlaoč Članov. Njen predsednik jo BUaa Gartman. Federacija jo nedavno obaodila akcijo newyorškega šolskega odbora, ker ae jo podal pritisku In dovolil prisiljeno vojaško veftba-nje v Jamalca srednji Šoli. Liga vojnih odpornlkov, kl je pridružena mednarodni organizaciji, Jo nedavno imela svojo konferenco v 'Netcongu, N. J., katero so so udelollil tudi sa-stopniki Socialistične mladinake lige io tonske mednarodne mirovne ligo. Winston Danols od mladinsko lige Jo dejal, da bi bil generalni štrajk naučtnkovltej-šo oroftje proti vojni. vKMtnkvJs rudsrjtjr JL Harian, (FP) --of&a* nje sa unljonlslranje rudarjev v okraju Harian bodo sedaj, ko ao bili kompsnljakl pobojniki tepenl v bitki s stradajočlmi rudarji« skušali zlomiti s pomočjo sodišč. To Jo postalo Jasno, ko Jo Izredna veloporota obtožila 29 rudarjev umora potih oseb, požiga in navalov na prodajalne. Državna milica jo šo vodno tu tor i«vršuje aretacijo In Jo pripravljena s orožjem potlačiti vaak odpor rudarjev. Policijski načelnik v Evartau, kl jo ob prihodu miličnikov la-Javll, da so kompanijakl pobojniki powročlll nemire, Je bil prvi aratlran. Zatem sta sledili aretaciji njegovega asistenta A. L. Hensons In mestnega klorka Joe Cawooda. W. B. Jonea, tajnik krajevno unij« UMWA, je bil aretiran na obtožbo umora. Pri prošlih volitvah jo Cawood kandidiral proti šerifu Blairu, načelniku po-bojnikov, toda sodišče Jo proglasilo njegovo zmago sa neveljavno. Vsi ti, kl so bili aretirani, so par dni prej posdrsvlll prihod miličnikov v premogovno o-krotje. ' 1 Zborovanje Lige narodov Ženeva, '16. maja. —- Liga narodov Je danes otvorila svoje zborovanje v navzočnosti premijer-Jev in zunsnjlh ministrov evropskih držav. Prvo vprsAanJe, o katerem se bo razpra vljslo, Je Brl-andon načrt glede ustanovitve Federacije evropskih držav. Uradniki Lig* Izjavljajo, da stoje evropske države na respot-ju In se bodo morele zedlnltl za medsebojno kooperacijo, kajti v nasprutnem slučaju se bo K v ropa razdelila v sovražne politične In <*£onom*ke bloke, v kakršnih se je nshsjsls pred svetovno vojno. Produfcrljo sovjetov v aprilu poskočita Moskva, 16. maJa. — Produkcija v sovjetskih t4*žkih industrl-jah pokasuje v aprilu velik napredek v primeru s ono v marcu. Najbolj sta se obnesli dve traktorski tovarni v l^enlngradu In fttalingradu s proizvodnjo 27 Je snašal 98 na dan in I. 109» $7.97. Zvišala se jo tudi dnevna produkolja na rudarja. Prod štirimi leti Je bila pri tej druibl znana stavks, katero jo vodila !WW organizacija. V stavki Jo bilo ubitih tudi več rudarjev. Kmalu po stavki Jo dobila kontrolo nad drušbo delavstvu naklonjena mlss Josephlne Ro-che, kl Je uvedla nove smernic*. Povabila je rudarsko organizacijo, da organizira rudarje. Na vodstvo premogovnika jo nastavila delavstvu simpatično osebe, rudarje pa povabila, da sodelujejo pri upravi. To Je imulo dobra poslodloo ta« ko ss rudarjo kot sa kompanljo. Produkcija Jo začela raatl kakor tudi plače, kl so sa dnevne delavce $7.25 na dan. Kontraktnl rudarji aaalužljo povprečno pre-oej več. Radi prijavnega stališča napram rudarjem In rasmoronta visoke plače Jo družbe prišla v nemilost pri bankirjih, ki so JI odpovedali kredit. Priskočilo so jI na pomoč nekatere delavsko ve kompanlja Is Indisnapollaa. ki Jo v rokah dolavoov. Prestala Jo kriso. Ko Jo nastopila sedanja depresije, katero je drutba pričela čutiti lansko spomlad, nI odslovila nobenege rudarja. Delo Jo bilo raadeljeno na veo delavce enako. Povprečni saaluftek lansko loto Jo inašel $1770, I, 1020 pa $>104, ko je druAba obratovala e polno paro. Druiba neguje tudi demokratično družabno il vi J en Je mod rudarji. Ker Je to edina unljska družba v državi, eodeluje s njo pri rezpečavenju premoga vso orgsnlslrano delavstvo. ZAVAROVANJ« PROTI IIRKZPOBKLNOHTI Clkaška profesorja argirata salu* sa protekcijo delavcev New Vorit, 1«, maja. — Načrt, kl predvideva sakon, kateri bi prisilil delodajalce na ustanovitev rezervnega fonda sa podpiranja bresposelnih, sta včeraj predložila dva ekonoma ČJkaško univerze, kl sta posvetila veliko časa proučavsnju tegs probla* ms. Nsčrt uključuje knjiga 'Vro-blem brezposelnosti," kl sta jo spisala profesorja Paul H. Dou-glas In Aaron Dlrsctor, In Jo bila pravkar izdana v New Yorku. Avtorja pravita, da Je le 160,-000 ameriških delavcev zaščitenih proti riziki brezposelnoetl, kar representlrs komsj polovico enegs odstotka števlls ameriških delavcev, Te štitijo zavarovalne skemc proti brezposelnosti, kl so Jih uvedle strokovne unije za svoje člsne. V par slučajih pri-spevsjo k vzdrževanju brezposelnost nlh skladov tudi delodajalci. "Ker je vzelo več kot deset let sa zaščito tako nizkega števila delavcev proti brez|io*elnoeti," pravite avtorja, "ae ne moremo sanašatl, da bi prostovoljne ske-m« glade zavarovanja proti brea-pOMt-loosti mogle nuditi zadostno protekcijo delavcem." Cest si JelenaIčorj! odgtasevoM s« stavko 8t. I/hiIs, Mo., Ift, maja. —• UsluilM*nel cestne železnice v 8t. Loui»u so včeraj s veliko večino odglssovsll za stavko v znak pro-tests proti redukciji IZ V4 (Doptoavaki U por«ievalrf dmmmiik rmii, M HH fltiTiU primmim Šmmfno laai •XMbww4 mmIMi," Mi vselej n<|llt)i svoj« ptlao i«« li iave Mf maIov, kar aa| Mki, Ai i»a*Je m ar*) »fiiprvrh. F«nfl|| in 4 Mi Ml« MtmU. krstu I« rnnifni; »piMai monfr MU v , Ha M—I»M V«MM i»> l«»li< M M bfM Minili,) PK08VBT3C ' | S— il Manafleld, O. I >«'lavske ni- mera so pod ničlo in mnogo ljudi je brez dela. Ogromna bogastvo, ki ga je delavnic* atoj MMrii, lsstuje le peščica i/.koriščevafcev( mi detanei, ki prodneifamo m I>otrrb«lne celega »veto, p« moremo živeti v pomanjkanju. Kdaj ae bomo zbudili in zahtevali svoje pravice, to je vprašanje. Bn-krat bo gotovo prišlo da tega. Naj omenim, kako ao bili »prejeti v Mansfieldu "gladovni pešci," ki so prikorakali is drugega mest*. Pozdravih 00 jih t in tiko ao prikorakali s na Čelu v mestni park, ki ae nahaja ravno v aredini mests. Bik) jihje lOi. Nastopil J* govornik ta gdvornikom in ao ašigoeaii seda nii krivični kapitalistični sistem ter počivali ljudstvo, naj ae prebudi is spanja in aahteva svoje pravice. Navitih je bilo čes tisoč ljudi, med njimi tudi mest-ni iupan in več mestnih Brad nikoli Ljudstvo je s ogromnim a-piavaom odobravalo njihova is- sem v Manafield Jour-nsiu; ksko slabo ao bS|i eprejeti v fcarbertonu, 0. Meatni ftupan je o^redfl, da ae ne amajo uata-vitlv mestu in v »premetvu polici so morali korakati akosi mesto. Barbertonski iupan mora goUjhro biti velik "prijatelj" de-IBmPML' Tmli v Ashlandu, O., 14 milj od ManafleMa, ae Jim ni dobro godilo. Mestni iupan je odredil da ae ne smejo uataviti v mestu, pač 1» j«» Je poslal na Pair ground v hleve, ki ae pripravlja* ni—ua kossl Drugi dna ao bili v, da bi ftli naprej, pgč pa ao dobili pomol is Maas-fielda in tako ao nadaljevali avo-jo pot. Po mojem maaapu morata biti gotovo v sorodstvu par-bertonakl in sahlsndski ftupan. Frank Vidmar. Pomen se»nsšaaclj ? IMnejr Fork, « ^ Federacije SNPJ in konfermoe JBZ, ki ae bile organiiirane pred več leti, ao bile potvabfee, ae praktične in iso braievslne. Take oraanisaeije v organizacijah ao velikega pome-na; potom njih aedknatvo abh-iuje in eesnanja s delom naših velikih ustanov, brsi katerih bi i mogli biti. Cas bo priAd, ko ne bo več v ladaU) merilno oroge. ampak ko bo prevladoval človeški rasum, da ne bo treba vojn ia da ba da-lavatvo vaega »vela sposnafe potrebo po laatni močni organizaciji. O tem Je vredno razmišljati in debatirati na Mftih Zborovanjih. V »h (Kino obijaka konferenca SST »k licu je avojš rodim aboro-vanje na tO. maja f Glenooe, O. Njen tajnik a. J. Snoj Je ie objavil konferenčni gmgrarn in pomen. On Je v tem a^rožju agilea agitator as delavako gibanje In ves avoj proati čas porabi v sgi-tiranju sa aoc. straako in njenega časopisja. N4iMtivxt je pa. da mu gremo pri lavei zavedali svoja 4fo!>no«t1 na- avejo votUae moč. bi bJBfl prav gotovo vse drtgače ia pomanjkanje bi bil nepoaaatf, ker bi se J* lahkoT ^v«n. ftaj je na svetu vas^a dovnfy. pa ljudstva stradajo. kšr je današnja družabna uvedla v ka.it«1 nem »taaju. ker grš le aa nad-profile, ne pa aa ddbrobH lj.nl »tva. ^ Današnje depresije je kriva maaa *ama. ker ae ae aavedA -Xoje dnttnnotl. ker W čaka ta I takim čakanjem pa smegeča. do 20 let pri cerkvi) la ae vedno društev In vsam trna uče. aata M ae ed njih n je rev. Osme pred m- valo veMko več. Konča* pa še to: Is kaoe prepevudal o)>dr- aS%i ee ne megli aa uliti vsaj e-sa svoji* ne aH dveh peenrt, da bi jib zape mi člani pri odprtem grobu. Pok. M bna spremljanja kMrjn? Prisland Je bfl član treh dnritet: Saj je na tem programu klavir Ku. \ le odločil na boj. Om uMN. ' ' Wm*V majdce JSZ bo dne 30. na Olencee. O., dopoldne, ne, po kanšerenci bo veae-na katero artralo glasiti "Brozicha," ne "Ambrozicha" v mojem dopisu dna 21. marca. Drugega nimam ničesar popravljati ali preklica-vati. Ur. Brozioh naj ae zamisli v moj dopis in naj se pogleda v ogledalo, pa bo videl resnico ter bo sam preklical, kar Je pisal meni in pokojnem L. Pogorelcu. Za mrtve velja ta-le pregovor: "Na mrtvega slona oči se brez vsakega sramu lahko vsede vsaka muha." — Matija Pogorele, Chisholm, Minn._ Zahvala GHbert, Minn. — Dne 28. aprila Je tukaj preminul Matija Rauh, rojen 1. 1888 v Vočji vasi Semič na Dolenjskem. V Ameriki je bil 21 let. Umrl je v bolnici v Duluthu na posledicah operacije na slepiču. Bil je član dru štva 182 SNPJ, kateremu gre hvala za naklonjenost in tolažbo. Pogreb se je vršil dne 2. maja ob veliki udeležbi članstva in Občinstva. Hvala vsem za vse, kar so družini dobrega storili v url žalosti, za vence in izraze so&alja Iskrena hvala vsem posameznikom za obisk in udeležbo pri pogrebu. Dragemu soprogu in očetu pa ohranimo trajen spomin! Žalujoči ostali: Marija Rauh, soproga, štirje otroci (15 do 21 let) brata v Clevelandu in sestra starem kraju.—A. Zganjar. je pokorijo as bed la kr»t* (tdnešena vos bi pograbd *> as a svojM avti uvrstili ta mrtvaškim e*. som. Toda vtvta Je stala la Calte-M koga? P»mi*Hla'fta mata z ivtado. Nekateri m<*)e tkakall okrog Snija na F radiofonUe doma deloma Jcoristil faši»» zadnje nesreče v Italijanski a vi jat. ki tv* letu v Ameriko) zadelo Italijanskega bojnega duha. frr*™*" negotovosti, ki se Je fašizem ni < ln katero Je zaman skrival pred mnoi>c*" zunanjim svetom. Vsak Museolirnjev t*<> zadnjih letih Je aa javnoet pomenil nije vešikega pohod*. Novi impe") * poslednji sijaj. Ostala je osssiO«"* ,n _ Italija. , V to raspološanje ao padle veat^isnjM litiki Vatikana. Fašistični tisk je statirati, da se politika Vatikana ( ataH Ur in osteatativno briAtra socialnem in gadalne-prosvetnem p*. Dogodki v Apaniji so tisk aopst pepiatično. vpllvs tudi ne m«ert Isaški ia alo%*an«ki U*k poslanci so endgrirali in manjšine saiavnjoOart»^^rn do ostrih konfliktov a aim-aa t PROSVETA THK ENLICHTSNMBNT m lastnina Mutvsausn nasomca rooroa-hs jsonovs d mi s ■aiiiS»a kr u >11 nn m tat«. sm m m m«. 114« m msi m Ckimm to OImm 91M i* crfo if, fS.t» m 9* totot m Im> Lani log tka tiiiMl (M^ŠI (šM^I C^Mto M Chtmm mu Otmm fl M pm wmr. h a*'M ntm m »*r «» «si mt r,1'r PBOHVKTA IN74t SmHS U»mdmU MEMSKS Or THK rUSJUTS) Španski izbruhi " m V mladi španaki republiki so že teden dni veliki nemiri in rsadevanJa. Vstala je nasilna ofenziva preti cerkvi. Velike množice ao aa Vrgle na veraka poelopja po vsej Španiji. Kakor poročajo, so Izgrednikl požgali ln drugače razdejali blizu tisoč cerkva, kloštrov, farovžev, ssmenišč in drugih zavodov Ur ravnali na tisoče duhovnov, menihov in nun na vse vetrove. Nekaj oseb Je bile ebitih In škoda baje znaša trideset milijonov dolsrjev. Vlada Je rasgla-sila obsedno stanje in z vojaško silo ustavila najhujši val destrukcijc. • - ftepubHčanaka vlada Izjavlja, da odgovornost sa to izbruh rasdcvanja nosijo monarhisti ln s njimi vred klerikalci sami na eni strani, ns drugi pa komunisti in drugi ekatremieti —■ anarhisti In slndikslisti — ki nočejo buršujeke republike ln bi rsdi imeli v enem dneVu kompletno revolucijo. Zsčeli so monarhisti, ki so v Madridu demonstrirali aa spodsnssa kralja. Itepubličsni so naravno odgovorili a preiida-monatracljaml in monarMste ao hitro ugnali, medtem pa ao ekatremistl ns levici izrabili položaj, da ae po svoje maščujejo nad glavnim stebrom reakcije, cerkvijo, in obenem nagajajo republičanaki \>di. Ni bilo prvič, da so sa ekstremlsti obeh koncev znašli na skupni fronti. Hierarhija je v veliki meri provocirnln erupcijo, ftkof v Toledu Je takoj pa preobrata svečano proklel republiko. Kardinal Segura je javno poaval katoličane, naj pri volitvah sa u-ta\«idaino akupiščlao volijo aamo take moše, ki so nskkmjenl cerkvi — pri tem pa ja povda-Hl. da seje cerkvi dobro iri>dilu pod kraljem Alfoasom To je bilo direktno hujakanje proti nr-publiki In apel SS vgpostavit^^umnarhije NIČ čudnega ni torej, če Je zdsj srd ekatrenri-stičnih množic prekoračil vse meje traunesti Monarhisti hujekalo ns vae pretege ln skušaj« spraviti republiko v slabo luč prod vaštt\aa»». Atfoas vodi propagando Iz Hioaem-sksn. On vašana s navadno katoliško maso; klertkalai glasovi aa kmetih ao njegovo sadnje Požig cerkva ia kloštrov je voda na ■ >! Kaj je lašjega kot nablufatl aa-ds je rovoiaatonaraa vlada ukasala Nrkve In aaamstaneT Kaj je bolj ket paovucivati aapad aa cerkve s da as petem kaše na repubHčane ln vaadalov? In kaj je izkoristiti etapidaost ekstromistov \seh barv. ds igrajo aefcote ia nevede na karta raalnžje? StupMnt ekstremiaam je podrl ogrsko demokratično republiko ia izzval najgršo reak-cijo na Ogrskem, katere šr daaea nI konec; itupmnl ekstremlzem je pi>r«dil fnšiaem v hali jI: bedami ektremfaam tadržnje razvoj svo-bedne delavske vlade v FrandjI ln Nemčiji. PHaaertv je 4o%Mj ie drugod. Tudi aa Enakem je polom mogoč. V aedanjih m*merah ^js aaogičr le dvoje: miren fa kon«trukthrra razvoj dsmokradje v republiki s naprednimi elementi na Čehi, aH pa pa-dnr na saj t reakcijo, ki lahko tepe španskega deiavca šr doi«» let. Kemuniatlčaa diktatura je nrmogoča, mogoča pa je monarhlatltna. cer-k\rajaSka in fašiatlčne diktatura. f. uatčevanjem cerkvenih poaloplj ne ho nobena korist. To akda4e reeuma. temveč fOepih otraati. Pamrtni ljudje ne aat-čujejo bogastva, ki ao ga aami ustvarili a avojim znojem. Bolh* je. da ljudstvo vaame cerkveno hosaatvo v tvoje roke m g« porabi aa kaj korUtnega. Ru.iki komunlati niso raade-Jali cerkva in kloštrov, tsm\*eč ao Jih pretvorili v akladlšča. teatre, šole in klttbe Zakaj as i]Hinskt komunlati ne uče od svojih Rusiji? Upton Sinclair primsrj.t v »\oJem najno-vejšem romanu ameriško rvputiliko t rimsko prrd dvatisoč leti In najde i>reet») Micialae po-dt^bnoeti. Veati v dnevnem ta»np|aju to potrjujejo. Na primer, dopUnik »vetnje v "The •NeW York Timeau", da bi U!U la jih brssplaeao racdelile med brrzptMrint delavce. Rreai»oaelnim delavcem Je treba r^magatl ne le » kruhom, peč pa tudi a igrami. 4a \-saJ nekoliko pozabijo na svoj teškt polui^J« Cisto pO rlmakot lten*ki mogotci v ata-rem veku ao dalalt ai roma k m "pa nem rt eir-eenee•,, (kruha ln Iger>, pa ao b !t siromaki aadevoljai Ameriški mof«4ci v nvxWmsm wka m akrbe aa hrušti* itn t Je ia "bo** rMn,- M ^^ . bgliiš«ll. JOHN VOGRIOH, 16. MAJA Vesti iz Jugoslavije j Poročevalski W» Piesfete v Jugoslaviji) LNA \ ESRBCA MLADE-r GAHUDARJA ^ dmiiiuu ki kar ne »o-w k jamskih nesreč • E ' Ljubljana, 1. meja 1900. v Hrastniku se je v rudniku LtiU težka smrtna nezgoda. Cj 23 let stari rudar Alojzij C je delal na B-polju ter v Eu kakih 80 m pravkar nanj premog v voziček, med tem £ njegov kamerad vrtal pre-M 6 stisnjenim trakom, da bo Urelil premogovne plast. Te-je pričelo nad njima lomi-[lodelavec je naglo skočil na-1 hotel je potegniti a seboj tu-[Piskerja, toda tega je podrlo , tla. Skala premoga je prevr-L itojko, ki je udarila Pisker-[po glavi, da mu jo je razbila ,k mu je kri takoj vlila it ust I oies. Bil je takoj mrtev. Si-1(0 takoj prihiteli tovariši ter |ilj Fiskerja izpod premoga, to-(obuditi ga niso mogli več. Hčer ob osmih so ga na nosilci pripeljali i2 jame. ffeao je zadela ta nesreča dru-* očima in matere iz znane Uetove rodbine na Brnici. Neto je tem večja in tem težje ik mati prebolela, ker je prav Ki umrla v Fraudji njena l omožena z rudarjem Sent-petni, ki je moral v Francijo [kruhom, a tudi Piakerjevega |eta je podobna nesreča ubila tekem nemškem rudniku pred (TTako je nesrečni materi vael> ■ k pred leti moža, očeta, se-umrlega sina, in hčerko. r TRI GI.AVNE Z.AMTEVE DELAVSTVA Po Thomasovem govoru, je govora s. Uratnik, ki jo naprosil Thomasa, naj v razgovoru z vlečnimi osebami, s katerimi se bo sestal v Beogradu, sporoči, tri glavne zahteve delavstva: Prva: da s« uvede zavarovanje za brezposelnost Druga: svoboda združevanja, in tretja: da se uredi delovni čas v rudnikih na temelju smernic, kakršne je postavila mednarodna rudarska konferenca, Thomas se je nato odpeljal v Zagreb, kjer j« prav tak« obis* kal iadustrijalce, delavske uetar nove in zadružne organizacije. Zdaj ae mudi v Beogradu, kjer je v razgovoru z novinarji zlasti pohvalil slovensko zadružništvo ihed kmeti in delavci. Dejal je novinarjem: "Naravno je, da vam morajo biti v zadružništvu za sgled Danci. V Zagrebu so mi dejali, da je opaziti po vsej Hrvatski razvoj zadružnega gibanja. To je dobro. Mislim, da bo ta sistem najbolj konviniral vsem državam, ki niso pretežno industrijske." Iz Beograda se odpelje Albert Thomas v Sarajevo in Croo goro; potem pjfc nadaljuje pot v Albanijo, ker ima namen, pregledati socialne institucije vseh balkanskih držav. Pomislimo, da so v vseh teh številkah zspopadenl le zavarovani delavci; če pa bi prišteli k tem številkam še števflo obeljenj njihovih svojcev (otrok, žena, dalje delavcev, ki niso zavarovani pri Okr. uradu), potem si lah-1 ko predstavljamo, kako strahoten obseg ima pri nas tuberkuloza. Z vso sigurnostjo lahko trdimo, da sahteva tuberkuloza v Sloveniji vsako leto tisoče člove-ških ii vi j en j in sto milijonov iz-detkov. ^ • iz teh razlogov je ustanovil Okreini urad posebno "Protitu-berkutozno ligo v Ljubljani, ki z nasveti in predavanji vodi boj. proti tuberkulozi, oziroma jo sdravi in poučuje bolnike. Okrožni urad je tudi zbral gradivo o tem, kje je tuberkuloza i najbolj razširjena in ugotovil, da je največ tuberkuloznih oboljenj v Mariboru os. mariborski okolici, dalje sledijo ljubljanske I* brike in potem rudarski revirji Najmanj jih je v krajih, kjej nimajo industrije. t Okrožni urad in drugi zdravstveni aavodi vodijo borbo proti tuberkulozi z vso silo na vseh straneh. Morali pa bodo pred" vsem zdraviti, sakaj legel tubeiv, loznih bacilov — zagatne fsbri-ke, bedna stanovanja — se dan-, današnji ne bo dalo mnogo zatirati. »M __' PROSVETA - "VtlajMjt" v My» Številke o j etiki pri nas wro\anje za brezposelnost, *«boda združevanja in uredi-kv delovnega čaaa v rudnikih. -Obisk ravnatelja Mednarodnim urada dela v Jugoslaviji l Alberta Thomasa f' fPri društvu narodov v Ženevi u ivoj sedež tudi Mednarodni ed dela, katerega ravnatelj je krt Thomas, nekdanji socia-jt Albert Thomas je te dni hfbeno obiskal Jugoslavijo, da »tfeda njene socialne ustanove po. V petek 24. aprila je do-H v Ljubljano, kjer so ga do-bli zastopniki delodajalcev, indiistri jcev in zastopniki |d»lno-)>oliUčnih uradov. Na-Wnjega dne zjutraj je obiskal Prej bana, potem Zvcso in-ptrijcev, ki mu je priredila tu-llanket. popoldne pa je obis-il tudi zadružne ustanove in Jd odhodom zvečer so pozdra- ■ Thomasa tudi iv Delavski krajci zastopniki Delavske Niče, strokovnih organizacij, h^ni^a urada itd. J" ra je ozdravil kot pred-mk lMHv*ke zbornice za Sloju« s. Mclhior Cobal, katere- ■ j< ThomaB odgovoril z govo- v katerem je naglnail: fc*li me, da *em stop« na tla, PNovinska tla, kjer je bila P 20 leti sprejeta od delavcev te4 'ivoUka resolucija, kjer Mavci iz|K)\edali svoje na-J^tne želje za zedinjenje Ju-mvinov. tiče socialno-politične podaj,., je dejal Thomas, da P*-!"-"*!,. ombe ns železniško progo blizu Vrhpolja, da so izvršerali atentate na razne objekte in da so raz-peča vali prepovedane letake, časopise, dalje bombe itd. Vsi so ■tali v zvezi z emigranti Pavel! čem In Perčecom. Glasni trije obtoženci Mijo Seletkpvič, Ignac Dimitrovič in dr. Anton Crvič so Mrcvarjenje te movaaJo »vetovnih del v Mm shem svet«. > + » kov. Kdor stanuje v Kremlju, ta spad* v "boljšo družbo" In ušiva vaabovrstne privilegije. Vai pa. ki tn prebivajo, imajo ^rosžoma stanovanja In ee jim ni treba ati-Uiišk« poj- |^kati kakor drugim ljudem na ozkum Diushu u Ce na kdo usus Je, se začne ljuta borba za njegovo stanovanje; o teh borbah odločuje navadno sam Stalin. Ljudje v Kremlju šive kakor je Živela nekdaj goepoda. Oni k majo svoje zaloge živeža, imajo svojo velikanako obednico, svojo pekarijo, zyojo brivnico, avojo bolnišnico in lekarno, Tako šivi Kremelj tudi še danes svoje lastno Življenje, Niti v Moskvi in *e rael nobenih pravic pri vprisori tvi. Zato ae me obU-gali režiserji s "domisleki," ki hd razknčill mojega odeta. Zaman sem ugovarjal da bo treba vpoštevatl vsebino romanu. Mac JUre^, glavni rešlaor» sploh ni našel časa, da bi prečite* /'Vatajenje." K*kač zgodaj Je pritekal mehur-Jtn^^-Grof, sijajpo misel imam. NsrecUM bomo pruor? s plesno dvorano ha vasi. (Pri moji v Je govorfl. o dansingu v vasi I) Nehljudov na čelu huzar-akega polka Jale mimo, , Lepo i dn Vi Prav za prav mora biti ruako gledališča samo hvaležno ameriški ozkosrčnostfi. SUnislawski, ki Je kljub sijajnim ponudbam zapustil IfOe Anffeles, reformira sdaj moskovsko opero in poučuje pevce na temelju nove ritmične beeedne imetnosti v strogem skladu s godbo. (Drama ga manj zanima, ker so postali ruski režiserji v znamenju kolektivne igre trinoški in preveč sa-tirajo osebno načelo pri igralcih). Zanimivo je, da je sapu-stila kinematograf in ae povrnila v dramo LUlian Giah, odi na umetnica, ki ga je navdušila v Hollywoodu. Ustvarila Jo sijajno Aeno profesorja Berebrjako-fdovih pa tudi na drugih mestih v* v "Stricu Vamjr Cehora in a to igro navdušila vse Združene drjava Ilija Tolstoj, aln velikega pisatelja, pripoveduje zdaj v pariških listih, kako "je podlegel v boju s dolarjem" pri filmanju "Vstajenja," ki ga je moral nad-sorovati, da bi "obvaroval pravega duha velika upietnina" (tako je atelo v njegovi pogodbi). V resnici je smel režiserju pokazati ruski način konjake vprege, svetovati krojaču, ki Je ši- felfljriljV, «11«! » III I" manj na deželi nihče pravzdpra^ ne ve, kako ee v Kremlju živi, V Kremi) u pa vodo vae. Nobena vlada na svetu ne akr-bi tako zelo aa osebno varneet svojih članov in ni teko odrezana od ljudi kakor probivalci Kretnja. JCremelJ Je danes ailno dobro oboroiena trdnjava. Nn ži- val obleke, a "pravi je naravnoat smešno. Povabili so me le sate, da bi v reklamne . svrhe izmbiU moje ime. Kmalu prebivalcev i« apmhajali sem m razočaral ker nisem i-, kranjsko sluiinčad In aa v^ja- najmtMieruejšega orožja, streže pa ne mirujejo ni* kdar. Vhodov v KremeU Je dosti, odprti pa ao samo štieje: dva m pešce, dva pa za avtomobile. Amnči pa eo odprta la dvojne vrsti. Brez |x>sel>nega nja pa ne more nihče iz Kramlja ven. Stalna dovoljenja m vhod in odhod Imajo samo tleti, ki v Kremlju stanujejo. V notranjoeti Krnmlja Ja po-seben prostor za najmodernejše avtomobila, a katerimi ee vozijo Mdvišji predstavniki sovjteike viada. OkoH tega prostora pa so IgrnUftŠa aa oivokn kreraeljaklh prebivalpev in ep nahajališča se osvežilo po tangu. To Je seveda Katuša, Nehjjudov ee nagne s konje in jo poljubL Kaj ?" —Odgovoru mm seveda:—To ni mogoče. Tega prizora nI M romanu, in noben r|>ftnik ne bi poljuboval dekleta, *e Jo vodil vojake. — Drug dan je pritekel zopet: — Izvrstno misel imam, grof! Katjuša popolnoma sama zbežali v inozemstvo. Obtožnica v »neženi stepi koplje z rokami proti obtožencem je zelo obširna in odgovarjajo obtoženci na cek> vrsto ksznjlvih dejanj. Med drugim je obtožen Drago DevčiČ, da je vedel za pripravljanje a tentatov in da je nekomu izročil resolucijo, ki je bila sklsnjena na protestnem zborovznju v Oh ki 29. decembra 1929. Itd. Proces bo trajal več dni. Otrok utonil — V Spodnjih Jaršah pri Domžalah hU se ob potoku Mlinščica igrali hčerki zidarja Andreja Osolins. Trgali sta cvetice, pa je triletni Anki spodrsnilo in Je padla v voda Voda Je sicer plitva, toda deklice Je neslo dalje po strugi. Sestrica Je skočila po mater, a Anico so našli šele pri grabljah Trnovče-ve žage na Rodici mrtvo, f Dva požara. — V Zasavju Je na Dolgi nogi upepelil požar ht-Ao posestnike Mihe Godca, lakrg iz dimnika je aažgsls streho le ogenj je uničil vso streho In gornji del hiše, ostali so le strsn-ski ožgani zidovi in temeU. K zreči se niso vnela gospodarska poslopja v bližini hiše. Vnndar trpi Godec veliko škodo, krog 40,000 Din. — V vasi Jszme pri Zagorju 3b Savi mt Js kočar France dinkovec zažgal svojo lastno hišico. Delavec Je v Trbovljah pa Je sezidal z težko muko hišico in m oženil. Tudi nekaj o-trok ima. Pa m Je spri a ženo pred aekaj dnevi in Je žena odšla od doma k znancem v sosedno vas. Iz jese Je dinkovec hišico, k« Je vse zgorele de tal Tudi gasiti ni pustil. A kasneje mu Je bilo žal In Je Jokal nad po- ■mm^eB* Poeeetaik izginil — v Dmve? V Trbonjah pri Vuzenici že dalj fema pogrešajo poeestnika Anto-na Krevha (po domače Peilau-fa>. Dne 17. aprila Je še bil * go-ttllni v mežnarlji. Od odhoda is gostiln* pa ga nI bilo več videti in je neznano kam Izginil. Trnka g}«] u njim manjka. Zato enmi-jo, ds je zašel v Dravo in onskega e, te io igani, ki grob za svojaga neaak otroka. Sneg Jo pok rt v* slučajno potem rsšijo cigsni m vozijo mimo." /-r To ni mogoče. Ruska kmetica nikoli ns U pokopala otroka brez cerkvenega blagoalova. V knjigi ni tega prisorn." To se je ponavljalo vsak dan in me je zelo sram, da sem Šel v Amerika" Tako Je zaklicala tudi Rakhel Meller, ko Je igraU "Carmen;" Dajte mi sem tega Merimeja, da bo spremenil rokopisi Rt-važ Je skoro sto let mrtev (Še-sar al slutila zvezdnica), in so spačill njegovo povest v Hoily-woodu kakor so hoteli. da Je f opažen Bivši sovjetski diplomat Dml-trijevski je objavil v berlinskih časopisih nekaj podatkov o Kremlju lo o današnjem življenju v bivši carski prestolicl Med drugim piše: 'Tu ee Ja začela Rusija. Tu so nekdaj carevali mogočni carji brez vsega stika z ljudstvom aa debelimi in mogočnimi zidovi, Ljudem so ae kazgli samo,o svečanih prilikah, <4tečenJ v dragocene obiske. Tu se Je rodil Peter Veliki odkoder je prodiral dalje na zapad do Belttfktg* morja« kjer Je ustanovil novo prestoiioo in novo državo. Danes pa tukaj gospodari in dela aovjet*a vlada Za visokimi kremeljskimi zido-vi m razprostirajo trgi ull stara In nova poslopja, samoeta-ai, muzej in vojsšnlce Te Je sm-sto v mestu. Vse to Je tukaj nakopičeno na malem prostoru ' V Kremlju steat^ejo danes skoro vsi «lani sovjetske vi In vai prvaki komunistične stranke Poteg njih pa stesujejo tn t odi razni "Invalidi" komunistične ztranke, razna "dvorska" i tinčad In pa bMs b-ne Is prija-teljk* mogočnih dosteJenstveni- s posivi IV& V mIC loputl, Eli'!''!l!lilll IJl''Hilfi!ilLI H5MIHU1 trešsk AvfcCUsazo. lil. quxm ODBOR b.h.f.i y t UfEAfKI OUgflU n flHCUMT CAINKAB, trsšssšalk... .SflH g. Lsw»4sls Ats., SMT S. Uwnd*U AT. . mi 8. Uw«4als An., __I "MftT 8. I*wiuUl. A**., W MOiRK« uešaik glssik......Mit B. unuumUDRI A Tti Kocke*U 4S04 šmfi podprl., INt ■Ki gjl ežmvslk. w š Ave» O Clareadoa miKm. WUm ALB8S, pvešsežslk. •.HM 8, >HN om>t,M.,.M„.t„„',.llP 8. Pro«nssl IVIOILM,,•••«••«•••*• tem sk 'in e dimrf ■ ^••iiimimmkmmiii »Mi«•»«*•• ____- - -m »m mthhmi, t ,>>,,»,«>»» 8AKOV8SS. • • i«*, • • • »»* * 1HI »« • Mi««« «MIIIIIII«|I okrsljs,,R. R. B, nttaburg, ••«»»•••»,,, »Rsa 111, Hock Hprlnv«, ............- • • • M«* I • UUt* _ AUUUIT RKA8T..................1018 W. VHerls 8t, FRCD MALGAJ .............................1» Oastrsl jpHlW Park, fvn Psm, m. ke. Za varnost prebivalcev Kfem-Ija pa skrbi še poseben oddelek sovjetske tajne pplttje. ,. „ HiNilhi Mimi (NadsljUsajs s i slrsnll Hrvatski 4M Bauer jo razposlal javno spomenico In od« radii dan 19. marca za molitve v odrešitev satlrsA^ bratov, Vatikan js s^uindlgal 9k>vanom. V istem čnsu Je napndel fašistični tisk vso slovensko du- ^fcSotleJa in Je prUlo^cel^jlo Izgredov. Ob proslavi 80. let-niče tega ikofa pa je 'kapituli-ral in ubral dvoumno taktiko, da proslavlja cerkvenega, papeževega dostojanstvenika. Takoj nato eo priredile fašistične organizacije celo vrsto protislovenskih demonstracij ns vojno proti Jugoslav tem trenutku moramo fašizmu predvssm za no-umik in kapitulacijo pred Francijo, od katere pričn-kuje veUkik posojil ter snnacijo lastnega gospodarstva. ,. , Vse to vsiljuje opazovalcu misel, da je bil Mussoliaijev načrt usmerjen is kraške dobo, ds Je rsčunsl s ostrejšimi konflikti v srednji Evropi, ppsebso pa, da Js pričakoval aa vrnitev Italije v antento večje pUči-lo. Rsdl tegs m Je ng sunanje-političnem neuspehu razkrila vsa nesposobnost fsilzmn Ns-sprotniki (Meda. NitU, TuratU, Nelli) mu očitajo, da je dssod-ontirsl Italijo. Tsko rasksionsr-na eerk< v In kapital, framazoal io Ousllno) kot revoluslonarm* sile Italije so po desetih letih zopet sovrsžne fašizmu. Itmidja im, Ivtvps V takem položaju je pač zelo važno vprašanje: nM ee Francija* Anglija in Amerik* m. njihov finančni kapital sdM ss podpiranje fašizma s velikim posojilom Italiji sli ps pričs-kujejo boljših pogojev po padcu Mussollnijove vlade. TO perspektive as moramo o-pretl os varne točka. KgAistični spsrat Je dovolj močan, ds m vzdrži s nasiljem šs deset let, ako gs ns prehite nepričakovani dogodki. Ako pa moramo računati e tem, tedsj je tembolj potrebno, ds pratesUrsmo preti Itaiijsnizsclji stoesask* manjšine v Itelijl. Kajti fsšl stično nasilja, ki m da OMnviči-ti v socialnem vprašanju italijanske dršeeir, nima niknke niti razomske opravMbe p sad svetem 4 nacionalnem. V tem smislu js dolžnost vseh kulturnih narodov, da nastopijo čimprej m rešitev manjši nakega prolj In m povrnitev temeljnih knl-tsrntti pravic Slovanom te No | r Italiji. ' Koncem sprite IttU. Stavka kitajskih prakev San Ffanclseo, 0gl. — 0Uv-ks kitajskih praleev, o kateri ss Js mislilo, da Ja bil* zlomljena pred pa r tedni, se nndsljuje. Rporadlčn! štrajki eo v taku, ko ss nekateri dslavcl vračajo aa delo, dočlm spet drugi zapuščajo pralnice. Govori* se širijo, da Imsta obe stranki upeslsns pobojniks in policija Js ustra^ žila kiisjskl distrikt, da nraprs-či morebitne nemire, pelsvel stsvkajo sa višjo plačo, m skrajšanje delovnih ur in m pet In pol dnsvs dela v tednu. SsdsJ imsjo przlci samo en praznik v letu, kltel»hPinovo leta vl^znni lisrrisburg, Pa. — Uffislssl-Js proti eklepanju "yellow dog" 1 mm y(«lrževl( ,PsnnsylvanUl bo morate počakati drugem zar sodanja «|ržsvne zbornise. Čeprav ste državna delavzka federacija in socialistična stranka napeli ves ovoje sile, ds legieie-turs sprejme Jioopesovo pred-KI razglaša sklepanj« "yellow 4og" pogodb ss Miwnl-ne, Je predloga propadla. ftMšna predloga« ki jo js govsrner je blis pohote M i/ianih sploh nT prišla na gtesovmpjs, ttvilnl delnvrl vsirajaja v stevkl Allentonm, Pn. — tvlinl delavci, ki so sastevkali v 29 te-varash, eo nsdnvno Imeli velik Javni shod, na katerem Je govoril WiUiam F. K*Uy, podpredsednik United Testile Worksrs unije. Med stavka rji vlada dobro razpoložene in kompsnljs do-sedsj šs niso napravile poskusa sa importtranje stevkoknsov, kot so sagrozile ob napovedi stavka Trgovska sbornlca Je izjsvils, ds bo ostala nevtralim v tem sporu. Nekatera tovarne, kjer je bila proglašena stavka, ao seznanile, ds bedo prenehale f obratovanjem la stalno. Zemdis Imenovana v urad Llttle Rork, Ar k. 16. majal M rs. Ada ftmith Js prevzete urad mrliškega oglednike m okraj Mot Sprlags, ns katero SMote jo Je Imenoval goveraer. Ons js pr va ženska v državi, ki posoduje urad. NnaiM|ii« m p mi par I silIt** ^ ^ *** žičnimi plotovi di ledarju Jfmpak Erih - ESJEž^l razne zanimivosti hrbtu. Pred vrati barake ata ee nakopičila ie dva naa i pa mriičev. Iti moral skozi predor mriičev, če hoče* na dvorišče. Med nekaterimi Htoji le poaoda z mrzlo juho. Sanitejel jo prinašajo, jo postavljajo poleg vročičnih — drugega ne morejo atoriti. Vsa bo izumrlo. Človeške beaede ni nič več slišati. Samo ie živalsko hropenje in stokanje, nekje jokajočo molitev, straino kletev. Mnogi imajo črne, zmrz-njene ure. Smrad njihovih ran se druli s mrliškim duhom. Danes dopoldne sta zblaznela dva Av-atrijca. Eden od teje, drugi od groze. Tuleče ata ae pričela plaziti med mrliči In ae igrati s podganami, kakor z msjhnlmi psički. Včeraj je znorel neki nemški infanteriet. Ce bi na bil tako slab, bi nas v svoji poblaznelostl vsa po vrsti zadavil. Kadar spimo, je eden vedno na strsti. Kako je dobro, da je vri nas artiet! Zadnjič sem napisal P«sem tebi, zemlja moja. Zadnjo besedo, ki sem jo govoril tebi, domovina. Nemčija, Nemčija, ti si naša mi-sel . . . Zate smo trpeli, zate smo umrli. Ne pozabi nas! Ne, nikoli več te ne bomo videli. Msjsl sem se, kakor da bi bil pijan. Toda biti moram pri zavesti, dokler ne pride pome. "Vode, voder stoče Pod, orjak, rujavi medved. Včeraj je bil *moJJaiik, danes tudi Pod. Ne, nea&m spsFlfflbzakaJ neT Ali nI vseeno? Ali me ne bodo nesli jutri ven —? Od včeraj U imam strašen, blazen strah. Od kod toT AH sem ns vrstit Ali slutim —? Mogoče bom čez par dni le ob Posekov! strani—T Govorim s svojo materjo. "Da moram umret! v tvoji zemlji?" sem zaškrtal. "Ne, bodi zadovoljen z menoj, oče I Tudi kot ujetnik sem spolni! svoje dolžnosti , . Na mojem čelu Je pot. MoJe oči vrtajo v to meglo, kakor da bi hotele nekoga videti. Tako čudno ml Je ... Ali {mam te vročino? Žila mi straino utriplje. Prokleto, prokleto . •. kaj ne bo nikoli konca tega pekla? Tako rad bi v svojem življenju objel kako dekle 1 Samo enkrat . . . Sedaj Ja preposno. Konec. Konec. Vsega Je konec I Smrt grize. Silil m šklepetati njene čel}usti. Nenasitna Je. AU hoče tudi mene . . • ? Na pomoč . * • » V i9it Dolgo časa fte nisem nič pisal. Ležal sem mnogo tednov. Imel sem pepasti legar. Sey-dlita In Sehnarrenberg ata me obvarovala smrti. Pod, BrUnn ln mali Blank le žive. Samo Schmidt, tihi, skromni 8chmldt je umrl. Oh, mnogo bi Jih ostalo pri življenju, ko bi Imeli take kamerade, kakor jih Imam jas. Ko sem se prvikrat prebudil s Jasno zavestjo, Je stal poleg mene, star, shiran človek. "Epidemija pojenjava, praporščak," Je dejal. "Isdivjala sa Je. Sedaj Imamo samo le Itlri-, deset mriičev na dan. Sedaj pa se pravi: vzdržati, osdravitl .. Bil je Dr. Bockhorn. On In en Avstrijec sta edina zdravnika, ki sta vzdržala. Vsi drugi so poginili. Epidemija pa res pojenj uje. Kako je to mogoče? Je, kakor da se Je nas v resnici usmililo nebo — ali pa so se omehčala oka-menela srca človeška t Osem nas leži v prasni zdravniški hišici v sobi poleg dr. Bockhorna. Kako smo prišli semkaj? Pod seboj Imamo slamo in odeti smo s štirimi plašči. Seydlitz. Sehnarrenberg ln srtlst nam strežejo. Dobivamo boljšo hrana Od kod? "Neki ruski oficir Jo pošilja," ml razloži SeydliU. "Dosegel sem," ml Je pravlf nekega dne Dr. Bockhorn, "da bodo dvesto rekonvaMia-tov čez nekaj dni poslali v boljše podnebje. Hoče |I vaa oeem poleg —? Tukaj ne boete nikoli popolnoma zdravi," je pristava "Vsaj duševno ne .. "Dar smo vsi naenkrat zaklicali. "Dal Da! Dar Cez štirinajst dni smo že vsi sa silo hodili. Pod je od bolnikov še najbolj pri moči, Blank hi Brflnn sta najbolj shirana. Zbrali smo se pred hišico. Sneg ja skoraj že ves akopne!^nekoliko solnca nam raaodeva, da bo kmalu pomlad. Vsepovsod pobirajo Kozaki mrliče. Po dvajset jih zmečejo na širok voz, povežejo s vrvjo in jih odpeljejo. "Dobili so strah pred kugo in kolero r ja dejal Brttnn. Opoldne se je pripeljalo deset kmečkih voz i vojaki. Na prvem je sedel Dr. Bockhorn. "Tako, otroci," je dejal, "sedaj pa le gori!" Položili smo naše plašče po vozeh in se vsedli tako, da smo bili • hrbti naslonjeni drug na dragega. "Vi ne gnsste t nami, goapod štabni zdravnik r sem ga vpralal. "Ne, jas moram ostati tu. Rad bi iel, verujte mi . . . Toda saj ni nikogar več . . . Zdravo, kameradje!" Je zakllcal. Vozovi so se premaknili. Vsem so stopile solse v oči. "Hvala, hvala doktor!" je kriknllo osem hripavih glasov. NI se ganil. "Grom-ska strela!" je vzkliknil Pod, "to ti je človek . . | e Počasi smo se peljali preko taboriičnega dvorišča. Vozimo se križem kražem, da se isognemo mriičev. Toda vseeno koga povozimo. Sejrdlltz je nepremično strmel v levo. Tam se dviga majhen hribček. Razločno smo opaslll Poseka. Se vedno j* imel roke na prsih. Njegove noga pa so gole. Kar smo mu namesto škornjev ovill, je razvezal veter in odnesel. i Na železniškem tiru je stalo enajst vagonov z msjhno pečjo. Podčastnik, ki naa Ja spremljal, je določil za vaak voz po dvajset mož. Zlezli smo na voz ln smo vsi dobili gornje prične, vsaj čas dan. Na pričnah je slama. Je sicer Že bila pod konji, toda kaj za to! "Kako je to mogoče?" je začudeno vprašal Brttnn. "AU se je krvolok naenkrat spremenil v človeka — T* Kmalu smo zvedeli. Malo, prodno smo se odpeljali* J« prijahal na belcu oficir. "Tol mač!" je zakllcal službujoč! šarž. de enkrat sem slezel z vosa. Oficir je stopil s konja. Pred menoj je stal kozaški kapetan. Zelo bled je bil. "Komandant je že štirinajst dni bolan. Pegasti legar . . ." Je tiho dejal. "Sedaj sem jas nadomestujočl poveljnik ujetnlškega tabora. Imate še kako željo r "Ne," sem dejal hrlpavo. Baš takrat, kadar bi človek lahko — pa mu odpove jezik. "V prvem vosu so drva sa peči... In —" je pristavil nekoliko v zadregi, "nate, vzemite še tole, prosim . . , Za vas in ss vaših sedem kameradov . . J* Podal mi ja roko In ml pri tem stlanll nekaj mehkega v lep. Hotel sem mu reči kaj dobrega, kaj prav posebno toplega, mehkega "Vse pripravljeno, vaše preblagorodje!" ja Javil podoficir. Vstopil sem. Tockoje se oddaljuje. HI-tro, vedno hitreje se vozimo proč od njega, proč od njega In njegovih sademnajsttiaoč mriičev. Vsi smo strmeli. Baraka sa barako je za nami. Vse je sginilo. Na levi In desni je samo peščena stepa .., "Kapetan ja gledal dolgo časa za nami, dokler naa je mogel videti," Je tiho dejal Pod. "In roko Je držal ob čepici, če se ne motim ...' (Dalja prihodnjič.) Deževalo je brez prestanka in I BERLIN SE AMBRIKANIZIRA ko se je ekionil večer v dolino - je bil položaj v bajti takle: med V Berlinu bodo v kratkem iz-razkopanimi nahrbtniki kakih ročili svojemu namenu velikan-deset turistov v tihem pogovo- sko palačo, ki se imenuje "Euro-ru Mihael bodi z dolgimi kora- pa-haus" (palača "Evropa'). Pa-ki iz kota v kot in nekaj premi-llačo so gradili 6 let, 1. maja je 11 j uje, na klopi pri peči ždi Pa- bil prvi (W paWe že gotov in o-naspnf nem kotu med o- tvor j en. Palača je veljala 11 mi-knotna sedi med sdehajočima iijonov zlatih mark. rednlkoma Lina in molči. Pslača ima 10 nadatropij. Več- Bog daj ali hočete v slamo ji del bo zasedla industrijska na pod drugega ni pri hili." družba za proizvajanje dušika, Prijazne in dobrodulne So bile potem sindikat za izdelovanje beaede gospodarja, ki Je stal s barv In *e neke druge družbe, ki prižgano svetiljko med vrati, bodo razvrstile svojih 700 usluž^ Lina je vatala in ae odpravljala, bencev na prostoru, ki meri 20,-Mihael je ročno popadel na- 000 kv. metrov. Telefonska cen-hrbtnik in ji sledil. Kmetič je trala ima 640 vodov, med temi je na podu poavetil, da so se gost- 200 lastnih vodov v Franciji, je med šalami in dobro voljo Luksemburg in na vse str vgnezdili na dišeča ležišča. U- Nemčijie. na in starti so si zbrali prostor V palači pa ^otvoniii^i ob »lamnati kopici. Mihael se je P^ ^f^ ho* * J*«?«* pa skobacal prav na vrh . . . Tujcu, ki pride zjutraj v Berlin D«*ek Je zaigral uspavanko, hvočer pa zopet odpotuje, ne bo kmahi je vse utihnilo. V dalja- več najemati za umivanje vi je pogrmevalo. Gospod Mi- *d. drage sobe za 24 ur, ampak haei jezašel smrfatl . . . Nek * vse na r^polago, kar po-drug gospod tudi . . . šumelo tjel«Je^a 2 do 3 marke dnevno. Je v slarnlTtu, tam . . . Morda Vsak«^ 1000 sob tega "dnev^ miška . . . Ali pa ne . .. Nočne***** kopalnico ure SO se pretakale . . . Mihael na P* gostom tiHl je sanjal ... In se premetaval. I Pralmca* — Tiha nqf . .. Rezek nslpol zadušen krik je | v jutru planil v zaspano tišino. Mihael se je preplašen stresnih pod njim sa Js lakaj krivilo, telovadnica, krojaška delavnica, potovalna pisarna, menjalnica in pisalni stroji. V palači "Evropa" be skupno prostora za 30 tisoč oseb. Vsako ro pa prepeljejo lahko na dvi- stokalo, praskalo. Se predno 0(1 nad8trepja je zdramil, se je vsa razmršena|do n*d,tropi1 eno deaetino svojih dohe toda pri tem je treba pomij da gre od tega denarja zarji sokega davka na alkoholne] če prav lep del v državno bil no. rujte! Jaz ne vem kako je bilo I kaj takega mogoče. Morda, | morda sem ponoči zdrsnil s kupa, v spanju in na gospodično. | Verujte, brez namenov, o, brez ." Ves je bil preplašen in ta-I ko nebogljen v svoji zadregi, da [je prasnila družba v huronski smeh. Mihael je vlekel iz las senene bilka ln ponižno ustavljal z roko ploho dobro merjenih | opazk in zbadljivk. Najraje bi Jo popihal. Baš je napieraval izvršiti junaški sklep, je pa stopil Pero pred očeta in povlekel I za seboj tresočo se Lino. "Ta gospt&jčna je nloja znanka Lina. Dovoli, da te seznanim: gospod In gospa Muc. — Moj oče Mihael Mrclna. Tako. | Vzela bi se s Lino, službo imam dobro, samo trmast ne bodi I oče ..." , "Ce je pa taka" — je med splošnim navdušenjem dostavil Muc —" jaz sem že privolil, ako Ivam je prav, gospod Mrclna, naj pa kar drftl." "Lump! Lutnpacij! Ce ni bilo vse dogovorjeno, a? — Pa [naj bo, drži.* Napisano ss P ros veto. Za kaj izdajajo Angleži svoj denar "Economic Journal" objavlja zanimivo statistiko o tem, za kaj vse izdajajo Angleži svoj denar. List je izračunal na podlagi vseh mogočih podatkov, da znašajo povprečni letni dohodki prebi Praznoverni Nemci Iz občine Wittau je dobili ka nemška knjigama slede smo: V nekem koledarju, ki st vi izdali leta 1926., sem br imati vi v zalogi razne aa mučijo čarovnic ina gine. Zato vas mi pošljete v važen omenjene tajne kn mo take, ki so za ganjanje čarovnic'. To Je "kultura" dvaji atoietja! _ Prvi nebotičnik na Na Dunaju še nimajo nikov v pravem pomenu b« ker Je to preprečeval doseda ljavni stavbeni red. V najna šem času pa so dovolili zgradbo nebotičnikov in tak« do v dunajski "Herrengasse' čeli zidati v kratkem 101 stropij visoko poslopje. Dosl imele najvišje stavbe na Du komaj po 7 nadatropij. PRIDRUŽITE SE VELIKEMU IZLETU DNE 29. MAJA TEGA LETA, NA ORJAŠKEM PARNIKU MAJESTIC I od VVhite Star Linija, kateri prevozi v pet ln pol dneh. Na paraiki bo izvrstna poslaga, dobra jedila in pijača; velike zračne kabla« in proetornc društvene dvorana. Velik popnat se dobi, ako se vzame povratna karta. ! * n , .i Za pojssnila obrnite se na: MSPU AMERICAN STATE NS CH1CAG0, flX. 1900 BLUE ISLAND A VE. Arnešt Adamič: Kar obaedlo je letoa spoštovanega vdovca Mihaela Mrcino. "V planine, makar na Triglav in še čez jo bova kreanlla ljubi moj al ne" — ae je razgrel, ko je prišel iz urada, "moj dopust ho-ogled In se v zadregi zatrla v tla. "Kletkana pa Je U mačlca, je pomialil, In kako me Je pogledala, da bi človek mislil... No kaj bi mislil T ae je strogo vprašal, udaril s palico po tleh in •pomeril pot. 7. a Sedlom Je za grmelo. I>ru*»lca je pospešila korake, ker J* Izza Planjave pririnll rilec dei obetajočega oblaka. Mi-hael je aopihal, včaalh počival In se »krivaj oziral za mlado devičko, ki je nehote vedno uje. Is njegov p P* i« kar ne morem| Ja so padle in morali so sa za- najti!" teči v kmečko hišo ob poti. Ne-1 nadoma se je vsulo s neba, kar lltro se Je stemnilo ln kazno je bilo, da ne bo s turo nič. V tea-i^BM « nI bajtici so rasložlli svojo kra-L/™^S farmA,| mo In kmalu je oživel mirnl "dva forty", 85 akrov Je oranega —letaki dom v živahnem diren- ™ «ru»0, J® yvo\ P™*' daju, kajti tudi ostale turiste Je M? i« ^ Vr* potrebna po-nagnal« nevihta pod streho. H!A» * P* »Podaj in 1«IU i i r i - , trl ^ >Pod«J pod VSO Mihael Je Izpod redk h obrvi hUo Jt k,€t> v hl4| Je V0(U in zasledoval vsak gib male mači- elektrika. Moderno narejena šta-. Kot šlrokogruden človek h^ voda |n ^tnioi v fttall. ži-sa je kmalu zapktel v pogovor s vlns si sama odpre vodo, kadar vsemi Pod vplivom s seboj pri- j« iejn«. ^uilh krav, tri nošenega cvička nI niti opaslI. Unskega leta talke, trije konji, da Je mala drutbka iiPerom dva delavna (n en mlad. 8 meae-vrad nekako molMa. Tako šl- L* atar konj. 40 kokoši. Gara-roke volje Je postal, da as ja vas u sa dva kari. Vse potrebno *gBkr* ,br»til 'n farma rak o orodje. Is šume ae pokroviteljako trpljal po ra- da napraviti nad dva tisoč do- Sr: X. T T h na lesu. Pol milje do šole. tja v kot. le takrat mu je neka- pol milje do eeete in do proda k0 Jalaat miljo In pol do prve In "Pa vendar nisem že saljub-Lšest milj do druge železnice. Ce-ljen? Kaj? — E. Miha f o ni vsemu temu Je samo $6.600. tempom — nehaj, nehaj s taki- Polovico je plačati takoj, ostalo mi. MIha U si vedno bolj ne- pa na lahke dbroke. Ako resao umen Nehaj torej, če ne se bol mlatite Iti na farme, tu se vam šekaj zgodila** — Onega "kaj nudi sedaj zelo ugodna prilika v Sfodilo a| n( tnal rastolmačlti. slovenski naselbini. Pridite o-nlti nI bil take volje, da bi m no- aebno pogledati, ali pa pišite sa go razmišljal, nego je v hipnem vsa nadaljna pojasnila lastniku, navdušenju dvignil čašo. napil! na naslov; Mike Puskarteh, P. la pom<»fti k ni I lepi Msnankl, da O. Bo* M, l.lmestone, Ukh. aU se goapod la gospa apogW- ^ _____ .. —' — SPREJEMA VSA r I TISKARSKO OUT SPADAJOČA DELA Tiaka vabila sa veselice In shode, virftnice, čaanike, knjig«* koledarja, letake itd v slovenskem, hrvatskem, alovaikam, češkem, nemškem, angleškem Jedka in drugih « .. . • .VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO SJ*.PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Čete smerne, unijsko delo prve mta Elgite pa lnfonMOa aa S. N. P. J. PRINTERY 2€57-5§ Sa. Lmiala Avena ancAoa nn TAM 81 DOBE NA iEUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA