Leto V.
V Celji, dne 5. aprila 1. 1895.
Stev. 10.
Izhaja B., 16. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — RoJropisi ee ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj 86 pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji.
Interpelacija
poslanca dr. L. Gregorca in drugov na nj. prevzv. markija Baquechem, c. kr. ministra notranjih zadev :
C. kr. okrajni glavar v Celji g. dr. Pavel Wagner, je sestavil in sprejel dne 20. decembra 1894. pod št. 351 praes. z Rihardom Kokotom, pod-učiteljem v Vojniku, sledečo kazensko ovadbo v zapisnik:
Dne 2. decembra 1. 1. zbrala se je večja družba v gostilni Vrečerja ml. ter so se zabavali o priliki goda gostilničarjevega.
Proti koncu zabave, ko so se pripravljali gosti že tu in tam na odhod, je g. Kokot napil zdravico Nj. veličanstvu presv. cesarju.
Neposredno potem, ko je napil zdravico cesarju,jjuka.^ aadka odsvirala cesarsko pesem, slišal je iz sosedne sobe, v kteri sta sedela ves večer žandarja Anušak in Serp, oba člana voj-niške žandarske postaje, podučitelj Kokot klic: „Aleksander". Glede na slovansko-ruskoljubno v Vojniku <lobro znano mišljenje navzočnikov, ne-izvzemši nobenega izmed žandarjev, moral je misliti, da je eden izmed navzočnikov napil zdravico carju Aleksandru.
Razdražen po tem malodomoljubnem početju, šel je v to sobo, da poizve, kdo je nazdravil zdravico carju Aleksandru. Tega sicer ni mogel poizvedeti. Videl pa je, da sta oba navedena žandarja med sviranjem cesarske pesmi, oziroma ne glede na njegovo zdravico na Njih veličanstvo cesarja, neodkrivši se obsedela.
To ga je napotilo, da njima reče, da bi kot cesarjeva služabnika lahko bila vstala in odkrila
glave, na to pa mu je žandar Anušek odgovoril: „po buči".
Ta kazenska ovadba, v kteri se c. kr. žandarja Benjamin Anušek in Franc Serp dolžita zločina žaljenja Njih veličanstva, odstopila se je višjemu c. kr. žandarskemu poveljstvu.
Višja žandarska oblast je uvela preiskavo, ktera je pa dognala popolno neutemeljenost navedenih obdolženj.
Izjave mnogih prič so namreč dokazale, da Kokot ni napil zdravice presvitlemu cesarju in da žandarja nista neodkrivša se, sedela pri svi-ranju cesarske pesmi. Vsa stvar, kakor jo je poročal Kokot se je pokazala kot izmišljena, zaradi česar je c. kr. državno pravdništvo v Celji vložilo obtožnico proti Rihardu Kokotu zaradi hudodelstva obrekovanja.
To kazensko ovadbo je sestavil in spisal dr. Pavel Wagner osebno.
V ovadbi se čita: „pri(].'." učitelj Kokot in objavi sledečo pritožbo.
Rihard Kokot pa je pokazal pri glavni proti njemu vršeči se obravnavi povabilo c. kr. okrajnega glavarja, kteri ga je poklical, da mu poda to ovadbo.
Očitvanja slovansko-rusoljubnega mišljenja proti dotični družbi, neizvzemši žandarjev, ni rabil on, ampak c. kr. okrajni glavar, in ko se je on (Kokot) branil to podpisati, se je razburil dr. Pavel Wagner ter se nad njim tako razjaril, da je zmočen naposled ugodil volji c. kr. okrajnega glavarja.
To postopanje c. kr. okrajnega glavarja v Celji se ne da z ničemur primerjati.
C. kr. okrajni glavar povzroči kazensko ovadbo proti c. kr. žandarjem zaradi žaljenja
veličanstva, ktera pa se izkaže kot izmišljotina od začetka do konca.
C. kr. okrajno glavarstvo obdolži cesarju zvesto ljudstvo in c. kr. žandarja brez vsega vzroka slovansko-rusoljubnega in zato protiav-strijskega in nepatrijotičnega mišljenja.
Naravno je, da je to postopanje c. kr. okrajnega glavarja v Celji povzročilo silno ogorčenost vsega ljudstva v političnem okrožju celjskem, in zato se obračajo podpisani do nj. prevzvišenosti, gospoda ministra notranjih zadev s sledečim vprašanjem:
1.	Ali je nj. prevzvišenost voljan, uvesti proti c. kr. okrajnemu glavarju g. dr. Pavlu Wag-nerju strogo preiskavo?
2.	Kaj misli nj. prevzvišenost ukreniti, da dobi vojniška v svojih patrijotičnih čutilih glo boko užaljena (jrnžba, in zar^d' flflUf^jfli veličanstva obdolžena c. kr. žandarja zadoščenje in da ss preprsči ^a orlhodnost tako in enako-postopanje navedenega c. kr. uradnika?
Da Dum )i, dne 1. aprila 1895. Dr. h. Gregorec, Ferjančič, Kušar, Nabergoj, La-ginja, Biankini, Dapar, Kvekvič, Perič, Engel, Eim, Vašati, Hoch, Sokol, Kurz., Kramar.
Volitev na Teharjih.
Dan 2. aprila leta 1895. zapisal se bode z zlatimi črkami v kroniko teharsko. Kolikor časa opravljajo občinski zastopi skupno premoženje, bili so v slavnih Teharjih vedno nemčurji gospodarji. Da ti niso ravnali z občinskim premoženjem, kakor tudi ne z mišljenjem ljudstva pravilno, je umevno. Zato pa je ljudstvo, po poduku prišlo do prepričanja, da tako ne more iti dalje. Vsi,
LISTEK.
Slovenci v severnih Alpah.
Spomin na potovanje od Lajte do Rena. (Berilo Igo Kaš-a, v slovenskem klubu na Dunaji, dne 15. grudna leta 1894.)
(Konec).
Od Št. Janža v Tirolu krene pot zopet na jug do mesteca Kitzbiichel, — pred kterim se v Aho izliva potok Watschenbach — morebiti večni potok ali veči potok — in kjer stoji selo istega imena. Lepo mesto, krasna lega, električna razsvetljava, dobri ljudje, le počasni — to je Kitzbiichel. Zadi za mestom nekoliko zvišeno leži tik goste šume Črno jezero — ni veliko, — ali kaj mično, ker na njem se ziblje na tisoče belih jezerskih rož med širokim listjem.
Dalje vodi pot, dalje v dolino Ina-reke.
Ker In priteka od juga, nas vodi pot proti jugu. Reka je zdaj edina meja med severnimi in srednjimi Alpami do Sane, — in po tej gre meja do zjedinjenja Trisane in Rosane, preko „Arl-berg" (Orlovbreg) — in krenivši proti zahodu — do Rena v Lichtensteinski kneževini.
Zdaj nam primanjkuje očividno slovenskih imen. Vidi se, da so Slovenci tu bivali med Kelti in da so zgodaj Nemci se začeli širiti po teh krajinah. Ali vendar še nahajamo marsiktere
spomine, ki se spet množijo na bavarski visočini do Brižnika (Freising), kjer se je našel bil znani brižinski rokopis. N. pr. Haydach. Soli, Valdop, Wiltschenau, Windrau, Maurach pri Achenskem jezeru, in dalje do gornje Isare Jachenthal in Weiszach (v Višah). V bregenski gori se nahajajo visočine: Zlatina, (Saladina) Gentschel, reki Lech in Wertach, Rogla (viš.). Ob potu do Bre-genca Bludenec, Bludesch, Gotzis, blizo Rena Koblach, Fussach, — in v sredini gorovja sela Bizova, Rovte in Bezo /a (Bizau, Reute, Bezau).
Med Trisano in Inom pa nadvladajo romanska imena, da si je ljudstvo vse nemško. Tudi se mi vidi, da je stanovništvo v teh krajih kasneje prišlo in romanske Rhate nadomestilo, kajti čisti nemški govor posebno v Lichtensteinu se kaj mnogo loči od ljudskega narečja v severnem Tirolu do južnega Bavarskega,
Razločujem pa trojna imena krajev, gor&, voda in vasi. V prvo imena, ktera kažejo na Slovence kot prebivalce onih krajev, v drugo nemška, v tretje keltska. K tem pridejo še imena romanska.
Slovenska imena zopet razločujem v tri oblike, 1. stara imena v teku časa po tujcih pro-menjena, da se težko najde snov in pomen; 2. mlajša imena — ponemčena po nekterih orga-ničnih pravilih; 3. slovenska imena, ki so prihranila svojo obliko. Primer k prvim: Fusch,
Worgl, Aussee, Gobra itd., k drugim: Dollach, Ponggau, Weifisach, Gastein, Wagrein, Golling, Daublitz i. dr., in k tretjim imena gora Plešnic(a), Tabernic(e) Prekše, Plešnic(a) in jezera Toplitz itd. Omeniti je še tistih imen, ktera so krajevom pridejali Nemci, ko so se naseljevali med Slovenci : Windisch-Matrei, Windischgau, Winds-bachthal i. dr.
Kake spremembe so prestrojale slovenska imena, se ne more znati. Mi imamo sam6 ko-nečni stroj: Na pr. v 12. in 13. stoletji zvale so se tri naselbine Medelicha ali Medeliche, kakor se spozna iz zapisnikov, obelodanjenih po dr. Ottonu Kaemmelnu. Prva se zove danes Molk ali Melk, druga Modling in tretja Meidling, stare Metlike!
Neke premembe nalik onej iz Windisch-gau v Pinzgau naj še omenjam. V neki jarugi Švegate-reke, ne daleko od Badna leži mala vas Wieners-dort. Na južnem kraji se vzdiguje starodavni grad, na novo sezidan v 16. stoletji, — danes fabrika. . . Vasi se pozna, da je iz najstarejših časov, da si so pohištva, kolikor mogoče ponovili. In res, tej vasi je bilo ime Windischdorf (dano od Nemcev v 13. stoletji), kasneje se je zvala Windsdorf, in ko tudi tega nikdo več umel ni, prekrstili so jo v najnovejših časih v Wieners-dorf. —	v
ki so svobodni, so komaj čakali dne, da pokažejo svetu in dosedanjim odbornikom, da nečejo takega gospodarstva. Prišel je dan, odločilen dan. Slovenski volilci stali so, kakor skala in pokazali, da so vredni nasledniki slavnih Teharčanov. Vse stare odbornike razun gg. Jelleka in Resnika so pomedli ter si izbrali popolnoma druge može.
Danes nam primanjkuje prostora, govoriti obširno o tej volitvi, pisa^ bodemo prihodnjič. Kličemo pa vsem zavednim volilcem: Slava Vam! Slava Slovencem!!
Avstrija in Bismarckova osemdesetletnica.
Dne 1. aprila 1895 je praznoval železni kancelar nemški, Bismarck, svojo osemdesetletnico. Njegovi častilci in oboževalci mu pripravljajo ta dan sijajne slovesnosti, dražestne darove in vznesene častitke, med njimi nemški cesar sam. Nemčija časti v njem svojega očeta, svojega ustanovitelja, združitelja nemških in deloma tudi nenemških držav in državic v jedno izkjučno nemško celoto. Če pa časti Nemčija Bismarcka kot svojega moža, kot svojega državnika, naj ga časti po svoji misli in volji. Njeno slavljenje nas ne briga in ne moti. Nemčija ima svoje može, Avstrija pa svoje, ona naj slavi svoje može, mi pa svoje, to je povsem naravno.
Nenaravno pa je, da tudi avstrijski Nemci hočejo slaviti Bismarcka kot nemškega državnika, kot ustanovitelja velike zjedinjene Nemčije, nedopustno in predrzno je, če slavijo naši Nemci Bismarcka najbolj brezsrčnega in najlju-tejšega sovražnika Avstrije.
Kaj je storil Bismarck velikega za svet, da bi imel povod, slaviti ga tudi zunaj Nemčije? Ali je mar ta glasoviti mož izvršil kako veliko delo človekoljubja ali kako drugo veliko kulturno delo? Nemci se vsaj radi pobahajo se svojo kulturo in oliko, in hočejo vse druge narode nad-kriljevati v kulturi. Ne ničesar takega Bismarck ni storil. Bismarck je marveč kot mož olikanega nemškega naroda 19. stoletja preganjal vse tiste, ki niso bili ž njim ene misli, z nečuveno srditostjo, Bismarck je preganjal socijaliste z železno pestjo, Bismarck je s škorpijoni bič&l in preganjal katoličane, Bismarck — ta največi državnik (?) in zaščitnik nemške kulture je z nečloveško grozovitostjo zatiral in tepel Poljake, samo zaradi njih narodnosti samo za to, ker so Poljaki in ne Nemci. On jim je odvzel šole, prepovedal rabo jezika v cerkvi, zaradi narodnosti jih oropal imetja in domovine ter jih izganjal v pregnanstvo. Tak je Bismarck kot prorok kulture ali omike, tak kot prvi sin olikanega naroda v 19. stoletji.
Človeštvo izvan Nemčije ima tedaj malo povoda, slaviti Bismarcka kot svojega moža — izglednika.
In kako so pri nas Nemški činovniki ravnali. Mislimo si, da se izgube imena Vojnik, Konjice, Vitanje, da ostanejo samo imena Hochenegg, Gonobitz, Weitenstein! Kdo bi mogel misliti, da so te naselbine slovenske korenine? Se ve da današnji nemški prebivalci, kojih roditelji še nemški črhnili niso, mislijo — da so sela — staronemška ali kaj. Takim brezznačajnim in neučenim bedakom, ki resnico pobijajo iz zgolj zlobstva — je škoda dati pouka, — kakor že neki stari pregovor govori o „Margaritas itd."). —
Iz navedenega sledi to: Nektera slovenska plemena so se urinila do Renske ravnine po dolinah med Alpami, kjer so živela kot poljedelci med živinorejci Kelti. Druga plemena so se počasi pomikala za njimi ter obsedla iztočni del severnih in srednjih Alp, posebno pa vse zemljišče med Lehom in Dravo — doli do beneške ravnote. Tretji prišleci poselili so se med ustanovljenimi brati — ter pogostili prebivalstvo. Imena prvih, ki so se deloma pomešali s Kelti, so se prestrojila; prihajali so tudi germanski in rimski naselniki, ki so imena po svoje prestvar-jali in jih javili na jug, kjer so se v tem smislu napisala.
Da pa o Slovencih, selujočih se na zapad v starinski zgodovini nič ne čujemo, ni čudo. Oni so bili poljedelci in živinorejci. Sedeli so na svojem zemljišči. Ljudstva pa, ki so prihrula,
Ali pa ima morda Avstrija kak povod k Bismarckovi proslavi ? Človek sodeč po zunanjosti, po viku in kriku, kterega ženo naši nemški listi, mogel bi soditi, da mora tudi Avstrija imeti kak povod, kako potrebo, ali celo kako dolžnost do Bismarckove hvale in proslave. Po vsej Avstriji se gibljejo Nemci. Posamezniki, občine, društva, javni zastopi, celo uradniki se zbirajo v njegovo proslavo, pripravljajo mu sijajne besede in slovesnosti, obdarujejo ga z najdražestnejšimi darili, romajo k njemu v Nemčijo, kakor na božjo pot k največjemu svetišču.
In vendar še nikdo ni tako črtil in sovražil Avstrije kakor Bismarck. Nikdo ni Avstrije varal tako kakor Bismarck, nikdo ni puntal avstrijskih državljanov (na Ogrskem) tako, kakor Bismarck. In kadar smo bili z njim v zvezi, bilo nam je v kvar in škodo. Ko ni imel z nami krvavega boja, bojeval je z nami gospodarski boj, ki nam ni manj ran zasekal od prvega.
Naravnost nečuvena predrznost pa je, kar v bismarkovanju počenjajo štajerski Nemci. Proslavljajo ga v imenu cele Štajerske, v imenu cele Štajerske ga hočejo obdariti; na darilih so zapisani malo ne vsi trgi in vsa mesta, v imenu cele Štajerske ga hočejo obiskati ob njegovi osemdesetletnici ter se mu pokloniti.
Ker se ta pripravljanja vrše že leto in dan, v društvih, občinskih in javnih zastopih, misliti se mora, da so ti možje vse dobro premislili in vejo kaj hočejo.
Zakaj se praznuje Bismarckova osemdesetletnica s tolikim bleskom? Proslavljala se bodo njegova dela.
Proslavljal se bo Bismarck, ker je vzel Avstriji ves upliv in prvenstvo v nemški državi ter je prenesel na Pruse; da je leta 1864. v Slesvig-Holsteinski zadevi izpodrinil Avstrijo ter jo spravil ob ves sad svoje zmage; da je potem prevaril avstrijske državnike, da se niso pobri-nili, ko se je Bismarck pripravljal na boj zoper Avstrijo; da je Avstriji nakopal leta 1866. na glavo boj na nečuveni način, da je naščuval ob enem proti Avstriji Italijane, da je Avstrija vkljub svojih sijajnih zmag pri Kustoci in Lisi izgubila Benetke! Proslavljal se bo Bismarck, da je prelival pri Kraljevem gradcu leta 1866. avstrijsko kri, da je povzročil jok in stok avstrijske dece, starišev in žena, da je morala Avstrija Nemčiji plačati miljarde odškodnine, da je puntal in potuho dajal avstrijskim odpadnikom.
Vso to slavo pa navdušeni poslušajo navzoči avstrijski Nemci na Bismarckovem domu. Tako pa slavijo tudi v Avstriji Bismarcka naši bismarkovci, zato ker e ustanovitelj nemške države, čeprav jo je ustanovil iz naše države Avstrije. Avstrija je morala trpeti in krvaveti, da je skoval železni Bismarck železno vez nemški državi. Avstrija mu je bila dobrodošla na kovalo.
ki so skoz te zemlje drla proti jugu vedno pripravljena na boj, ta ljudstva se omenjajo, kakor da bi ona bila gospodarila v teh krajih. Saj vemo iz zgodovine, da le o onih ljudstvih govori, ki so se boj e vala, ali o mirnih stanovni-kih se niti ne zna!
Kako bi bilo mogoče, da take ogromne množine germanskih čet morejo pregaziti te daljne krajine, ako ni bilo ljudstva, ki se bavi s poljedelstvom in živinorejo? Morali bi vsi gladu poginiti. In ona korenina, ono ljudstvo, ki je redilo vse prehodnike, ono ljudstvo bilo je po mojem prepričanji slovensko.
Ali bi si mogli misliti, da novo ljudstvo pride v 6. stoletji iz vzhoda, pa obsede brez boja vse krajine tja do Rena? In nikedar se ne čuje o bojih, kteri bi morali biti strašanski proti onim, ki so bivali na tem zemljišči, — baje Nemcem.
Ne, ne, to ni moglo biti. Zakaj po so Kelti v četrtem in tretjem stoletji pred Kristom rili na jug?
Razlagam si torej selitev Slovencev v Alpe tako: Že v četrtem stoletji pred Kristom, ko so Germani, prvi oddelek Azijskih plemen za Gre-koitalci, živeli ob severnem in iztočnem morji, prostirali so se Slaveni — leto za letom proti večeru. — Oni so bili, ki so Kelte, živeče po planinah s svojimi čedami, prisilili, da so se pomikali proti jugu, kjer so obsedli ravnino ob
Tak je Bismarck, kterega slave avstrijski Nemci, h kteremu romajo, da tudi dejansko pokažejo, da imajo tudi zunaj Avstrije svoj dom.
Avstrijski Nemci pa so se svojim bismar--komoljem pokazali v pravi luči, pokazali so, kako vedo „ sveto služiti sveti domovini in Avstriji11.
Če imajo izvanavstrijski Nemci povod slaviti trolasega Bismarcka kot spasitelja svojega naroda, naj ga imajo. A gotovo se bo studilo pravim poštenim Nemcem bogomolje Avstrijcev napram Bismarcku in Bismarcku samem se mora studiti.
Pa tudi Nemčija ni soglasna v Bismarckovi proslavi. Pred nekoliko dnevi je odklonil nemški državni zbor, tedaj večina zastopnikov nemškega naroda, odposlati Bismarcku častitko k osemdesetletnici. Mnoga nemška društva, občine in javni zastopi se odločno branijo, vdeleževanja pri Bismarckovi slavnosti, — avstrijski Nemci pa — bolj pruski kakor Prusi sami, se kleče plazijo in trebuholazijo samega bismarkomolja.
Za človeštvo si je Bismarck pridobil samo eno zaslugo, da je povzročil velike armade, oborožen mir, ki tare in žuli vse države, in narode do krvi in kosti.
Mi zvesti Avstrijanci protestujemo proti takemu sramotenju in ponižanju naše države, slovesno protestujemo, da se slavi Bismarck v imenu cele Štajerske, slovesno protestujemo, da se lažnjivo slavi Bismarck v imenu cele nemške Štajerske, v kteri prebiva nad tretina Slovencev.
In pri tem svojem slovesnem protestovanju nam je živo zadoščenje, da se pridružujejo tudi vsi pošteni in trezni avstrijski Nemci, osobito poslanci, ki se sramujejo takega bismarkovanja in sramotenja svoje domovine. Demonstracijsko bismarkovanje preseda tudi — vendar enkrat — vladi sami, da je krepko posegla vmes. Za kar pa je seveda po konci ves — bismarški izrael.
Istra in Štajerska.
(Iz Istre).
Istrske razmere postajajo tudi za nas čedalje zanimivejše. Kakor se moramo mi pri nas boriti z Nemci in nemškutarji, kteri nam kratijo vse tudi najjasnejše naše pravice, ravno tako morajo tudi istrski Slovani napenjati vse svoje moči, da si proti peščici Italijanom, ktera ima sedaj oblast v rokah in ktera jih zatira na vse mogoče načine, pribore nekaj onih pravic, ktere jim dajo državne postave. In ker se bore za pravico, ni se jim bati, da bi bili premagani. Ravno v zadnjem času se čedalje bolj množe znamenja, da se tudi istrskim Slovanom bližajo boljši časi. Zdi se nam namreč, da se počasi venderle tudi najvišim odločilnim krogom začenjajo odpirati oči, da tudi oni začenjajo spoznavati, kdo je res zvest državi, in koga je treba podpirati. Jako značilno je v tem oziru to, kar se je nedavno
Padu in se potem pomikali proti Etruriji in Rimu, in proti večeru, v poznejšo Galijo.
In oni so bili, ki so pridobili vse doline dunavskega porečja poljedelstvu .... do Rena
—	in morebiti še dalje. Kteri vzrok je bil germanskim Tevtonom in Cimbrom, da so tako brzo zapustili Alpe, do kterih so došli bili s severa, in da so raje našli pogubo in smrt, nego da se vrnejo, od koder so prišli? Ker alpska ljudstva jim niso bila v sorodu, nego so jih tirala kot tujce naprej! — In kaj je pouzročilo, da so za časa Cezarjevega tiščali Helveti na zahod, zapustivši krasne svoje pokrajine? Pritiskali so jih Germani? Ne, oni živeli so na severu po-renskih krajin. Neka druga sila je bila, — in mislim, da ni naopako, ako rečem: bila so slavjanska plemena, ki so ob| pritokih Dunava, Ina in Drave silila proti večeru, in tako odrivala prejšnje prebivalce.
Potem so Rimljani ustanovili svojo oblast tudi v Alpah. Ktero ljudstvo je v tem času onde živelo ? Germani ? Oni so bili na severu. — Kelti
—	ali Galci? Preselili so se v Galijo. Kaj tedaj? Rimljani gotovo niso bili stanovniki Norika in Panonije. O ljudstvu ne čuje se ničesa, in vendar so Rimljani imeli v tej zemlji velikanske trdnjave. 0 čem so živeli? — Bilo je neko ljudstvo tu, ki se je bavilo s poljedelstvom in živinorejo. In la-
dogodilo o priliki občinskih volitev za Volosko | in Opatijo. Sloveče kopališče Opatija je z bližnjim mestom Voloska združeno v eno občino. V obeh teh krajih stanujejo večinoma sami Slovani, vendar pa je še nedavno tu vladala peščica Italijanašev, ktere je podpirala tržaška vlada in pa razni uradniki južne železnice, kteri imajo tam precej upliva. Ko so se pa letos po dolgem zatezanji vendar enkrat razpisale nove občinske volitve, videli so Italijanaši, da jim slabo prede, in da nemajo posebno upanja do zmage. In kam so se zatekli? Politiški somišljeniki onih, ki so, kakor je sedaj sodnijsko dokazano, še nedavno v Piranu, klicali: „Živela Italija, proč z Avstrijo", zatajili so za trenotek svoje iredentovsko srce, ter se podali do nadvojvodinje Štefanije, ktera tudi letos prebiva v Opatiji ter so jo prosili, naj jim pomaga zoper Hrvate. A slabo so naleteli. Visoka nadvojvodinja jim je namreč odgovorila: »Ničesar nočem storiti proti Hrvatom, naj le vladajo, jaz se vsikdar spominjam z radostjo, da so leta 1848. Hrvatje rešili mojega premilostnega tasta, ter da imajo sploh velikih zaslug za prestol". Lahko si mislimo, kako so te besede po-parile predrzne prositelje, kterih ni sram. Kmalu potem so se vršile občinske volitve. Slovanska stranka zmagala je sijajno, in zopet je jedna najvažnejših istrskih občin pripadla Hrvatom.
Nehote se nam tu vriva primera z našimi južnoštajerskimi razmerami. Tudi pri nas imamo stranko, ktera pri vsaki priliki kliče vlado na pornoč proti nam Slovencem, ktera kriči, da se jej godi strašna krivica, ako se nam podeli le najmanjša onih pravic, ktere nam gredo po državnih postavah. In ravno ta stranka, pripravlja se sedaj, da proslavi Bismarcka starega sovražnika Avstrije, Bismarcka, kteri je v zvezi z Italijani hotel ponižati Avstrijo, ter provzročil, da je zgubila več lepih dežel. Njemu na čast prirejajo sedaj banbile, njemu pojdejo se klanjat osebno, kakor da bi bil njihov vladar, ko pa pridejo nazaj, govorili bodo zopet, kako jih mi zatiramo, ter zoper nas šuntali državne oblasti, češ, da nismo dobri državljani, mi, ki ničesar ne iščemo zunaj državnih mej, temveč le hočemo, da si priborimo one pravice, ktere so nam ravno po državnih postavah zajamčene.
A vrnimo se k Istri. Kmalu se bodo tam vršile jako važne volitve za deželni zbor. Obe stranki se nanje marljivo pripravljajo, vsaka po svoje. Italijani nabirajo denar, s kterim bodo kupovali glasove, Slovani pa prirejajo shode, na kterih podučujejo dosedaj nevedno istrsko ljudstvo o njegovih pravicah in dolžnostih. Vse kaže, da bode uspeh volitev za istrske Slovane ugoden, da si pribore gotovo še več novih poslancev.
Mi jim želimo najboljih uspehov. Kedar v Istri namesto italijanske manjšine, zavlada slovanska večina, poveča se tudi upliv naših po slancev, v dunajskih krogih, kajti istrski Slovani,
vedno navdušeno podpirajo tudi naše narodne zahteve. In morebiti bodejo ravno uspehi istrskih Slovanov konečno venderle tudi najvišim krogom dokazali, da so edino le južne pokrajine Avstrije slovanske, in da je nenaravno in da za državo škodljivo v teh naših krajih nas zatirati na korist peščici iredentskih Italijanov in bismarku-jočih Nemcev.
Celjske novice.
(Novi predsednik okrožnega sodišča v Celju). Predsednikom okrožnega sodišča v Celju imenovan je nadsodišča svetnik Rudolf Ulle-p i t s c h pl. Krainfels. Novoimenovani predsednik je devet let služboval v Novem mestu. Po mišljenju je Nemec, a vendar Slovencem pravičen. — Oče novega predsednika je bil 1. 1848. deželni predsednik na Kranjskem. Rodom slovenskih starišev na Dolenjskem pridobil si je za svoje zasluge plemstvo. Sin, sedanji okrožnosodni predsednik, je dober jurist, gleda na red, in je zmožen slovenščine.
(Imenovanja). Deželnosodnemu svetniku okrož. sodišča v Celju Aleksandru Baloghu je cesar podelil naslov in značaj nadsodiškega svetnika.
(Novodobni barbari). Graška odvetniška komora je slovenskemu odvetniškemu kandidatu na Spodnjem Štajerskem naložila v sporazum-Ijenji z višjo deželno sodnijo 25 gld. globe, ker se je bil predrznil, da je na neko vprašanje od njene strani, jej bil poslal odgovor v slovenskem jeziku. Ta slučaj novodobnega nasilstva obeša »graška klepetulja" seveda z veliko škodoželjnostjo na veliki zvon. Mi pa mislimo, da odvetniška komora, kjer bi sicer morali sedeti v prvi vrsti najboljši branitelji pravice in postave (§ 19. t. p.), vendar ne bode vsemogočna v jezikovnih vprašanjih. Naš možak jej bode že še kazal na §§ in na svojo svobodo.
(Celjsko vprašanje) je postalo že z davna načelo. Zdaj ne gre več za to malenkost, katero bi Slovenci dobili. Zdaj se bode borba vršila o tem, ali imajo tudi Slovenci načelno pravico v Avstriji živeti, ali smejo Slovani tudi v koalicijski dobi zahtevati, da se jim da to, česar imajo Nemci že z davna v obilni meri. Že večkrat smo z zgodovinskega in statističnega stališča dokazovali, da imamo Slovenci vse pra-zice že do sedanje gimnazije, kajti, da se je ona ustanovila, pomoglo je ne samo meščanstvo, ampak je svoje dni tudi veliko žrtvovala dije-cezanska duhovščina, ki je brez dvombe bila slovenske narodnosti. Zlasti knjižnica se je jako pomnožila z volilom stolnega prošta Jušenaka in leta 1851. je še kot slovenski pisatelj in domoljub proslavljeni knezoškof Anton Slomšek podaril za zbirko učil 1000 gld. In slovenski učenci naj bi bili izključeni od porabe obeh?
To bi bila krivica proti malemu slovenskemu narodu, nevredno civilizovanega nemškega naroda. Da so potrebne v Celju slovenske para-lelke oziroma nižja gimnazija, se da sklepati iz sledečih številk. Leta 1893/94 je bilo na nižji gimnaziji, na kateri imata že sedaj dva razreda po dva oddelka, 78 Nemcev in 132 Slovencev. Letos je v pripravljalnem razredu 50 Slovencev, v Ia 17 Nemcev, 39 Sloveneev, v Ib 23 Nemcev in 21 Slovencev. Celje je narodno središče za ves šolski okoliš, kateri pride v poštev, zvezano z železnicami na vse štiri strani, sedež okrožnemu sodišču itd. Tudi za Slovence je v vsakem oziru središče. V Celju je njih »Južno-štajerska hranilnica in posojilnica", katerih vsaka ima nad jeden milijon goldinarjev ulog. Celje je sedež »Zveze slovenskih posojilnic", tu izhaja slovenski politični list in tukaj je dobro zastopano slovensko razumništvo (n. pr. tukaj je mej 11 odvetniki 7 odločnih Slovencev).
(Nadzorstvo posojilnih zadrug in društev). Državni zbor je dobil od vlade zakonski načrt, kako se bodo posojilnice nadzorovale. Ako je posojilnica društvo (po zakonu z dne 15. nov. 1867), nadzorovana bode po okrajni politični gosposki, vsaj enkrat v dveh letih, v tem obziru namreč, ali se ravna po dotičnih postavah in po svojih pravilih. Ako je posojilnica zadruga (v smislu zakona z dne 9. aprila 1873), kar so vse slovenske posojilnice, nadzorovane bodo enako trdo po trgovskem (deželnem okrožnem) sodišči. Posojilnice, katere so pa v kakošni društveni zvezi, ki šteje vsaj 20 zadružnic in ki ima svojega nadzornika, ne bodo pod nadzorstvom državnih organov. Ako bodo posojilnice nadzorovane od strani državnih organov, morale bodo same nadzornika plačati. Da bode katera posojilniška zveza smela svojega nadzornika imeti, iskati bode morala tega dovoljenja pri mi-nisterstvu, oziroma pri deželni vladi. Zveza bode morala vladi naznanjevati, katere posojilnice so se jej pridružile, katere pa odstopile od nje.
(Prvi društveni večer celjskega pevskega društva) vršil se je v nedeljo 31. sušca v prostorih Radejeve gostilne na Bregu pri Celji. Zbrali so se skoro vsi izvršujoči, mnogo podpornih članov in tudi več gostov. Društveni večer, kteri se je sklical zato, da se člani mladega društva med seboj še bolje spoznajo ter poraz-govore nekoliko v društvenih zadevah, je ta svoj namen popolnoma dosegel. Pokazal je pa še posebno, kako navdušenje vlada mej njegovimi člani, in kako so vsi član*, brez razločka stanu, zavzeti za prospeh društva. Zato je popolnoma opravičeno upanje, da bode društvo prospevalo, in to tem bolj ker tudi poduk v petji jako dobro napreduje. Pri tem večeru se je na predlog g. S. zbralo tudi nekaj za velikovško šolo družbe sv. Cirila, odgovor onim štajerskim Velikonem-cem, kteri zbirajo denar za Bismarckove vrče.
ninah večih rek. Zdaj prihrumi velikansko ljud stvo s celo vojsko v njih deželo. Rimljanske čete se jim zaman protivijo ob Dravi; ali slovenski kmeti jim ne dad(5 niti ped zemlje, nego jih prisilijo na daljše potovanje. —
In zdaj — šestdeset let pozneje hočejo celo iti na zapad ob Renu-reki, in ob njegovih pritokih, in tako prisilijo Helvete, da si ti iščejo zavetje v Galiji. Se ve da jih Cezar pošlje nazaj, ali od vseh ne več kakor četrti del. In še nekoliko stoletij mirnega življenja, počenjajo se pod Fran-kovskim upljivom — morebiti nekedaj slovenski Suebi — Slavi pomikati proti jutru. Krščanstvo in divji bojni pogum Karola Velikega podjarmi zapadne Slovene, in začne se jim jemati stara vera in narodnost. Koliko bojev, koliko toge in koliko strastnih pobun!
Ali nemško kraljestvo se je utrdilo, polab ski Slovani so ukročeni, — zdaj se krotijo Slovenci v Alpah. ... In vedno silijo Nemci proti vzhodu, in posreči se njim, izpodriniti slovenstvo in ukoreniniti neko zmes: — današnje ljudstvo bavarsko-avstrijsko, to je nemško ljudstvo ucep-ljeno na čvrste korenine »slovenskega oratarja!"
Najčvršča podlaga je zdaj naši državi, in mi prašamo »Kdo je mar? — To je slovenski oratar!"--
tinsko-slovenska imena nam kažejo, ktero ljudstvo si moramo misliti!
Vsa ljudstva, ktera so se mimogrede potikala po severnih in srednjih Alpah, živela so o tem, kar so pridelali stanovniki onih krajin, ker sami bili so vojniki, ki se brž ko ne niso bavili s poljedelstvom. In živeli so dobro, okrepili so se tak6, da so v kratkem mogli z veliko silo napadati — carstvo iztočno- in zahodno-rimsko.
Za časa Hunov prispela je druga četa Slovencev na zapad, ki je po odhodu teh krvolokov ostala v pridobljeni zemlji.
In skoro potem se bilježi prihod Slovanov v srednjo Evropo. Jaz pa mislim, da so Slovani že dolgo bivali tu, in da so še le v teh časih, v šestem stoletji, počeli se boriti za svojo zemljo in za pridobitev novih selišč.
In kadar je ktero ljudstvo začelo vojske s sosedi, začela se je njih zgodovina!
In vender je glavna četa — prispela res z Obri v 6. stoletji. Ali takrat so bile že vse krajine po Slovencih obsedene. Oni so ostali v iztočni strani Norika in v Panoniji — eden od delek v Karpatah, kjer še zdaj govorijo slovenski jezik — posebno žene Slovenke —; a oni se zovejo Slovakom; pomešali so se nekoliko s Čehi in Poljaki. —
Še le v 11., 12. in 13. stoletji so se začeli seliti Nemci v alpske krajine, kar gotovo neob-
Wk
zirno opisuje dr. Otto Kaemmel v svoji znani razpravi. Gradovi in samostani bili so Nemštvu trdnjave, iz katerih so pokristjanili in ponemčili naše ljudstvo, — in to osobito od leta 1050., posebno pa od leta 1280. naprej.---
Proti večeru onega dne, ko se je prvokrat prikazalo Venetsko jezero ali Svebsko morje mojim očem, stal sem pri svetilniku onkraj pristanišča, ter gledal po krajinah in okolicah. Proti vzhodu se vzdiguje bregenska gora —, ob koje znožji se vspenja zidovje starega grada, bolje rečeno dveh starih gradov. Na te se naslanjajo hiše starejega in novejšega, modernega Bregenca. Proti jugu se prostira porenska ravnina med visočinami Retika in Št. Galskih gorS,. Na zapadu pa se ziblje med švicarskim in nemškim obrežjem polnim krasnih mest, sel, gradov in cerkev mogočno valovje zelenega jezera. Do brega pri Kostnici se ne vidi, zato pa kaj lep<5 na levi Roršah in na desni bavarske Benetke, Lindova.
Pri svetilniku, sredi žuborečih valov sem stal in gledal po vodni vršini, v kterej se zrcali večerno, svetlo nebo, po kterej orjejo mogočni parobrodi, kakor po morski ravnoti. Marsikaj mi pride na um — in marsikaj premišljujem.
Kako je bilo v teh krajih pred dvajsetimi stoletji ? V duhu gledam slovenske kmete, ki obdelujejo svojo zemljo po ozkih dolinah in po rav-
(Zaupnice). Slov. deželnim poslancem izročile so priznanje in popolno zaupanje občine: Vučja ves vsled sklepa odborove seje od 25. marca, P resi k a vsled sklepa odborovo seje od 28. marca, Slamnj a k vsled sklepa odborove seje od 30. marca in Škofja vas vsled odborove seje od 30. marca, ter so o tem obvestile omenjene poslance v roke g. dr. Ivana Dečka v Celji.
(Zoper klečeplastvo) štajerskih Nemcev v imenu štajerske dežele pred Bismarckom, sklenile so protest občine Dramlje vsled sklepa odborove seje od 25. marca, in občina Škofja vas vsled seje od 30. marca.
.(Umrl je) dne 31. marca t. 1. dr. Filip Ro-gozinski, c. kr. polkovni zdravnik v Celji. Rajni bil je kot mestjan, kakor tudi kot zdravnik priljubljen pri vsih bodisi Slovenec ali Nemec. Naj v miru počiva!
(Slovesno polaganje temeljnega kamna) pri »Narodnem domu" v Celji bode v pondeljek dne 8. t. m. ob 11. uri dopoludne; ko bi pa ta dan deževalo pa v torek 9. t. m. ob 9. uri dopoludne. Na to prične se takoj s zidanjem, tako, da bode stavba do jeseni pod streho.
Spodnje-štajerske novice.
(Novi občinski odborniki teharske občine).
V III. volit, razredu. 1. Rebov Jožef, v Čretu. 2. Štor Franc, v Osenici. 3. Skamen Franc, na Pečevju. 4. Vrhovšek Matija, na Vrhih. Namestniki; 1. Krajšek Jožef, na Pečevju, 2. Gorišek Janez, v Čretu; v II. volit, raz-redu: 1. Koštomaj Martin, v Bukovem žlaku. 2. Štor Janez, v Osenici. 3. Gajšek Franc, v Bukovem žlaku. 4. Kresnik Jožef, v Čretu. Namestniki: l.Škorjanc Anton. 2. Štante Šte-v I. volit, razredu: Štor Anton, Pišek Janez, Resnik Jernej, Karol Jellek. Vde-ležba bila je ogromna, prišli so skoraj vsi volilci na volišče. Slovenci imeli so v III. 102 glasa, nasprotniki pa 58 glasov. V II. razredu dobili so Slovenci 28 glasov, nasprotniki pa komaj 14 glasov. V I. razredu bili smo enaki 5 proti 5 glasi; a žreb bil nam je ugoden, dva za nas in eden za one.
(Milostljivi knezoškof dr. M. Napotnik) boleha že več tednov na vnetji v kolenu. Dal mili Bog zopet kmalu zdravja blagemu gospodu.
(Premembe pri političnih uradnikih). Komisar, g. pl. Miiller-Hornstein je premeščen iz Grebnika (Grobning) v Maribor, g. pl. Lehman pa iz Maribora v Celje; Koncepist g. Prahl pl. Thalfeld iz Celja v Lipnico, g. pl. Pichler iz Brežic v Maribor; praktikant g. Schaffenrath iz Celja v Brežice.
(Posojilnica v Brežicah) je imela v prvem Četrtletju svojega poslovanja 38.169-59 prometa.
(Glavni zbor »Cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva") za Spodnji Stajer bode dne 7. aprila ob pol 4. uri popoldne pri Cestnem
Prešlo je ono prvo ljudstvo starih Slovencev, prelilo se je v jezik njih gospodarjev; ali še do zadnjih časov so šege in običaji isti, celo obleka spominja, kamorkoli pogledaš, na obleko štajerskih, gornjekranjskih in koroških Slovencev.
Pa kaj to? ako srečaš starčeka kmeta kje tam v gorovji, mislil bi, da te pozdravi koj v slovenščini, — in nekako čudno se ti zdi, ako zdaj čuješ nemški pozdrav! Kajti tudi obličje te spominja naših kmetov.
Ali recimo: prešlo je ono ljudstvo. Nemško žitje se prostira po nekdaj slovenskih zemljah-Toda še v govoru, v ljudskem narečji živi mar-siktera slovenska beseda. Navesti hočem samo dve : Ljudje onde pravijo „der Hirsch wechselt in die entere Tain — v drugo dolino, in „das Gewehr g ram t sakrisch — puška gromi strašansko."
Sam<5 ljudje ne vejo, koje so krvi, in oni' kojim bi to moralo biti znano, oni resnici pritrditi nečejo!
Mi pa vemo, da je s 1 o v a n s k a kri tudi dru. god najblažje zrno nemškega ljudstva!
Tak<5 sem premišljeval na produ venetskega ali švebskega morja. In temna noč polegla je na jezero. Temna noč, deževne megle: je-li to znak naše zgodovine?
Jožetu. Dnevni red: 1. poročilo ravnatelja; 2. govor potovalnega učitelja gosp. J. Beleta; 3. izvolitev predsednika; 4. nasveti. K temu zborovanju vse n. p. kmetovalce uljudno vabi
ravnateljstvo.
(Otroška neprevidnost). V Lepi njivi pri Mozirji so šli 19. p. m. mali otroci Fr. Podvrat-nika v bližnji gozd in zakurili ogenj. Po otroški neprevidnosti se je najmlajšemu, 6 let staremu dekletcu vnela tako obleka, da je dobila toliko ran, da je vsled teh opeklin umrla.
(V Vojniku) sklenil je odbor katol. slov. političnega društva »Edinost" v svoji zadnji seji soglasno, da ne naroči na društvene stroške nobenega na Kranjskem izhajajočega časnika, ni dnevnika, ni tednika in sicer zavoljo njih nesrečnega domačega prepira, pikanja in zbadanja., ki bega priprosto ljudstvo, ki spodkopava ugled katerega koli domačega bojevnika in narodnega voditelja, ki ugonablja verski in naroden čut svojih čitateljev. V tem obilnejši meri pa se hoče društvo naročiti na naše štajerske in koroške liste in sicer zato, ker v njih vlada ljubi mir in zastopnost, ker se v njih v lepi slogi dela za uresničenje našega gesla »vse za vero, dom, cesarja" jn pa »sloga jači, nesloga tlači!"
(Umrl je) 28. marca t. 1. župnik in dekan v pokoji, preč. g. Franc Ferenčak, na svojem posestvu v Brežicah. Rajni doživel je 75 let in služboval po Koroškem in Štajerskem ter zapustil povsod blag spomin. Naj v miru počiva!
(Brežke novice). Pri volitvi v okrajni zastop dne 28. marca so nemški in nemčurski veleposestniki zmagali z 11 glasovi; Slovenci so imeli le 9 glasov. Vlada je Slovencem 7 glasov odbila!"Ali smo na Ogerskem!? Storili so se potrebni koraki, da se doseže pravica. Hotel Klem-bas je kupil mesar Gabrovšek za 23.000 gld. — Naš špitalski zdravnik je takošen Nemec, da bi rad videl, da se ljudje prej nemško nauče, predno v bolnišnico pridejo. Ljudje naj pa od zdravnika terjajo, naj se gre slovenščine učit; zakaj išče prej med Slovenci kruha.
(Starodavne izkopanine). V vinogradu gospe Volavšekove na Ljubni nad Vidmom našli so te dni pri rigolanju vinograda zanimive kovinske (bronaste) starodavnosti: sulice, igle, zapestnice, zapone, ostanke čelad (klobukov), bisere in drugo, ki so znabiti 2000 in več let v zemlji ležale.
(Majevi hrošči v marcu). Z Vidma se nam poroča, da so hrošči že zadnji dan marca frčali; seveda toplota jih je privabila iz zemlje.
(Povodenj na Dobovi pri Brežicah) je bila velika in nevarna, Sava je narasla, Sotla prestopila bregove, ter tekla po poljih. Ljudje so bežali iz hiš, živina čudno tulila. Orožniki so priganjali in tirali ljudi iz stanovanj. Gosp. župniku je bila prihrula voda v klet, dvignila sode, da še do vina niso mogli priti, da bi mogli maševati duhovniki. Ljudje so bili prestrašeni in prečuli cele noči. Vsa pokrajina je bila kakor v morji, samo cerkev, šola, župnišče in kapelanija so bile ne suhem. Ljudje so k nam prihajali s čolni ter prinašali in odnašali potrebne reči. Tako je bilo 25., 26. in deloma 27. marca.
(Mačka nos odjedla). Pri Sv. Ilju v Slovenskih goricah so po noči pustili domači ljudje nekaj časa na mrtvaškem odru ležečo Marijo M. samo v sobi. Mej tem se je spravila mačka nad mrtvo in jej odjedla nos.
(Osepnice) so zelo razširjene ob štajerski meji v Medmurju in je izmej 30 zbolelih že umrlo 10 oseb. Bati se je, da se bolezen ne zanese v ljutomerski okraj.
(Občinski zastop jareninski) je v seji 17. sušca t. 1. enoglasno sklenil, izreči g. Francu Robiču za njegovo uspešno delovanje in veliki trud, kot deželni in državni poslanec dolžno zahvalo in popolno zaupanje.
(Umrla je) dne 25. marca t. 1. gospa Alojzija Gregorič, udova po slavnoznanem rodoljubu dru. Alojziju Gregoriču. Rajna bila je zelo blaga gospa in znana vsled njene milobe po celem ptujskem okraji. Blag ji spomin!
(V Ptuji) je danes 5. t. m. shod vinorejcev, sklican po c. kr. okrajnem glavarstvu.
(Imenovanje in odlikovanje). Pravosodni minister imenoval je oskrbnika moške kaznilnice v Mariboru, g. Josipa Reisl-a, vodjo moške
kaznilnice v Gradiški. — Cesar je podelil vodji zemljiških knjig g. Avgustu Blechschmidtu v Ptuji zlati zaslužni križec.
(Učiteljska društva) na Štajerskem bodo zborovala: dne 4. aprila v Mariboru; za to okolico; dne 4. aprila v Ljutomeru; dne 7. aprila v Ormoži; dne 7. aprila v Ptuji in 10. aprila »Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" v Celji.
(Izpiti učne sposobnosti) za občne ljudske in meščanske šole pričnejo se dne 8. maja t. 1. v Mariboru in dne 6. maja v Ljubljani. Rok za prošnje v Maribor do 30. in za prošnje v Ljubljano do 22. aprila.
(Iz Ormoža) se naznanja, da bode vinorej-sko društvo za ormoški okraj imelo v pondeljek 22. aprila 1895 od 9. ure predpoldne v društvenih goricah na Starovnem pouk o trsnem cepljenji; učil bode gosp. F. Matjašič, vinorejski komisar iz Ptuja. Ako bode ugodno vreme in ako se dosta deležnikov oglasi se bode ondi cepljenje nadaljevalo še 23. aprila t. 1. Vinorejci so uljudno vabljeni, da se tega važnega pouka obilno vdeležijo.	Dr. Geršak, predsednik.
(Ljutomerske novice). Društveno življenje je pri nas sedaj precej živahno. V nedeljo 17. m. m. smo imeli zopet gledališko igro. Predstavljala se je »Zakonska sol" s posebno dobrim vspehom. Posebna pohvala gre novi moči, katera je res izborno rešila svojo nalogo. Takih igralcev bi nam še trebalo. Petje — posebno mešani zbori — so bili od vseh strani pohvaljeni. Go spodu kapelniku Zacherlu gre res vsa čast! Ustanovil se je sedaj poseben gledališki odsek, ki bo skrbel za to, da se v kratkem predstavlja nekaj večjih in lepših iger, kakor »Materin blagoslov" in »Požigalčeva hči". Tudi oder se bode popravil, dobilo se bode nekaj novih kulis, in povekšala se bode gled. garderoba. — Naš rojak, (doma s križevske fare) Mihael Razlag, ki ima v Gradcu prvo zalogo moških oblek, ki je pri raznih razstavah že bil odlikovan in ki je dobil tudi nekaj posebnih privilegij, — zmagal je sedaj pri razstavi o Kairij čez pariške in londonske firme ter dobil prvi dobitek in zlato medaljo. Tako se Slovenci povsod odlikujejo. Mož je tudi značajen Slovenec. — Naši mladenči se za telovadbo jako zanimajo; fenabiti se izcimi pri nas telovadsko društvo »Sokol". — »Nemškemu šulferein-u" je lahko zidati šole, ako dobi povsodi tako dobre- pogoje, kakor pri nas. — Za zidanje naše nemške šole je kar štajerska hranilnica mesto občini »šulferein-u" dala 3000 gld. Občina je dala zemljišče, ki je pa last le nekaterih tržanov in ne občinska, kar brezplačno — in se za vse čase zavezala to tuje poslopje vzdržavati. — Nemšku-tarji, ali se vam še niso oči odprle, da je nemška šola le kukavičje jajce, zaleženo v naše majhno gnezdo!?
(Iz Podgradja pri Ljutomeru). Gospod uredniki gotovo se bodete čudili, da se enkrat oglasim v Vašem cenjenem listu. Gospod urednik! natihoma Vam hočem povedati kaj počenja naš župan. Ker vidi, da se mu bo stol .prevrgel, prizadeva se na vse kriplje, dobiti ljudi na svojo stran. Iz prejšnega »Mathiasa" postal je že bolj pohleven »Matijas". Pa bržkone mu tudi to ne bode pomagalo, ker ima še druge grehe na sebi. Pri nas smo namreč sami Slovenci, in zahtevamo slovenskih listin, ker pa našemu županu ne gre po godi. On pravi namreč: »To preklicno slovenščino mi pošiljajo, da je ne razumem". G. urednik! da se boste prepričali kakšen trdi Nemec je naš Matjašek, Vam povem, da ve toliko nemški, kakor moj čevelj. Županu pa rečem, ako se ne poboljša bomo bolj glasno govorili.
(Tečaji za spomladno ali leseno cepljenje ameriške trte). Vodja državnih naprav proti filokseri, g. Franc Matiašič v Ptuju, vodil bode letos v političnih okrajih Ptuj, Maribor, Celje in Ljutomer tečaje za podučevanje o spomladnem ali lesenem cepljenju ameriške trte v naslednjih krajih: 1. Pri Sv. Petru pri Mariboru, v tamošnji državni trtnici, dne 18. aprila. 2. V Stanovnem pri Runčah, v tamošnji trtnici ormoškega vino-rejskega društva, dne 22. aprila. 3. Pri Sv. Miklavžu v ormoškem okraju, v trtnici tamošnjega vinorejskega društva, dne 23. aprila. 4. V pod-gradcu pri Ljutomeru, v vinogradu gornje ljuto-
merske grajščine, dne 24. aprila. 5. V Leskovcu v srednjih Halozah, pri Andreju Vindišu, dne 29. aprila. 6. V Lehniku v gornjih Halozah, v tamošnji okrajni trtnici, dne 30. aprila. 7. Pri Sv. Trojici nad Slatino, v tamošnji državni trtnici, dne 7. maja. 8. V Šmarji pri Jelšah, v tamošnji trtnici, dne 8. maja. 9. V Št. Juriju na južni železnici, v tamošnji državni trtnici, dne 9. maja. 10. Pe-trovčah, v tamošnji trtnici celjskega vinorejskega^ društva, dne 10. maja. 11. V Kamnici pri Mariboru, v tamošnjem državnem nasadu, dne 13. maja. Ti tečaji bodo trajali vselej od 9.—12. ure dopoldne, ter je udeležba brezplačna in vsakomur dovoljena. Potrebno orodje, trte itd. priskrbi istotako brezplačno država.
(Zoper proslavljanje Bismarcka). Občinski odbor sevniški je soglasno protestiral zoper slavljenje osemdesetletnice Bismarckove. Dotični protest se je odposlal odboru te slavnosti, v njem se zlasti povdarja, da Štajerska ni nemška, ker biva v njej 33% Slovencev, in da Slovenci ne morejo nikdar privoliti, da bi se v njih imeni proslavljal sovražnik Avstrije in Slovanov. — V Velenji so občinski očetje tudi slovesno protestirali, ker se predrznejo štajerski Nemci v našem imeni slaviti Bismarcka. Mi smo zvesti Av-k strijci, mi smo zavedni in ponosni slovenski Štajerci. Vsak Avstrijec, bodi i nemškega rodu, omadežuje svoje avstrijsko poštenje in ime, če slavi največjega nje vraga. Zoper slavljenje Bismarcka v imenu štajerskih Slovencev je ugovarjalo tudi politično „Slovensko društvo" za Spodnje Štajersko, ki ima sedež v Mariboru. Ravno I tako vrla artiška občina pri Brežicah. Protesto-valo je še več občin proti temu izdajskemu postopanji.
(Protest proti proslavljenju Bismarcka).
Novoizvoljeni okrajni zastop ptujski odposlal je naslednji krepki in umestni protest naravnos.t knezu Bismarcku v Friedrichsruhe: »Kakor poročajo časniki, nahaja se na kupi, katero nameravajo nekateri podariti V. S. v imenu »nemške Štajerske" v znamenje svoje udanosti, tudi grb mesta Ptuj. Ker po zadnjem ljudskem štetju na Štajerskem stanuje poleg 847.000 Nemcev tudi 400.000 Slovencev, in se v mestu Ptuj med 3924 prebivalci nahaja 621 Slovencev, o okraju ptujskem pa stanuje poleg 46.486 Slovencev samo 465 Nemcev, je okrajni odbor ptujski sklenil vložiti protest proti temu, da bi se mislilo, da so vsi prebivalci Štajerske s tem korakom nekaternikov zadovoljni. Ta korak ne žali samo pa-trijotičnega čuvstva vseh Slovencev, ampak gotovo tudi velikega števila štajerskih Nemcev, kar se s tem V. S. daje na znanje."
(Nase slovenske šole). Štajerski Slovenci sicer nismo glede šolstva v narodnem obziru tako srečni, kakor kranjski in goriški Slovenci, vendar veliko srečnejči od koroških Slovencev. Kakor je sploh znano so koroške slovenske šole v rokah nemških in nemškutarskih učiteljev; štajerski Slovenci imajo večinoma ali narodne ali nepristranske učitelje; le manjšina je Slovencem nasprotna. Učni načrt in osnova ljudskih šol na slovenskem Koroškem sta taka, da je slovenščina samo na prvi stopinji nekoliko dovoljena, na drugi stopinji dobi že nemščina enake pravice kakor slovenščina in na najvišji stopinji izpodrine nemščina popolnoma slovenščino. Namen koroških slovenskih šol je torej ta, da se slovenski otroci dobro nemščine privadijo. Tako delajo na Koroškem že kacih 25 let, in napori slovenskih domoljubov so to le malo predrugačili. Tudi gled<5 slovenskega Štajerja je graška šolska gosposka hotela celovško gospodo posnemati in s pomočjo slovenskih učiteljev že zdavno enaki načrt vpeljati. Pa slovenski učitelji so se jej bili uprli, uprli že pri deželni učiteljski konferenci leta 1874. Toda zvita lisica si je znala pomagati. »Divide et impera!" (»Razdeli in vladaj!") Kar ni mogla doseči pri velikem zboru, to je skušala dognati pri malih skupščinah, namreč pri okrajnih učiteljskih konferencijah in okrajnih šolskih svetih, kjer so v tej reči mešetarili okrajni šolski nadzorniki. Vsled izobraženosti in značajnosti spodnje-štajerskih učiteljev se jim pa tudi tukaj ni posrečilo, da bi bili za vse šole vpeljali zaželjeni koroški nemškutarski načrt.
Vsled tega so ostale naše šole vendar bolj slovenske, kakor so to koroške učilnice. Toda ne vse, mešetarenje šolskih nadzornikov je imelo ta vspeh, da so nekatere šole, o katerih smo že zadnjič govorili, postale vendar le dvojezične. In teh šol žalibog ni malo na Spodnjem Štajer-jerskem; morebiti jih je več kakor pol stotine. Kakošne so pa druge naše šole? Dobre, prav dobre ondi, kjer so učitelji ne samo dobri pedagogi, ampak tudi vrli narodnjaki. Če je pa učitelj slab pedagog, je pa na nemščino pozornejši, ker hoče s tem druge svoje slabosti zakrivati. Ako je pa učitelj narodnjak, pa vendar nemščino marljivo goji, da bi se mu ne moglo kaj očitati. Uradne naredbe in navedene okolščine so toraj nanesle, da se v naših šolah še veliko preveč nemščina goji. To povdarjamo radi tega, ker vemo iz djanske skušnje, da se že celd na mnogih dvorazrednicah rabi nemščina tudi kot učni jezik pri nekaterih predmetih. Da se to na tri-in čveterorazrednicah še v večjej meri godi, ni treba pripovedovati. Tolaži nas vendar to, da so tiste osebe, ki so pri teh, še sedaj veljavnih učnih načrtih mešetarile, to službo ali zgubile ali pri tem delu opešale. Učna uprava je morala za pospeševanje šolskega napredka poklicati druge može in hote ali nehote izbrala si je strokovnjake, kateri ne trobijo več v nazadnjaški rog, kakoršen je bil v navadi pred več leti Spodnje-štajersko šolstvo stavi torej svoje zaupanje ne samo v zavedne in izobražene učitelje, ampak tudi v nekatere (ne v vse) še bolj omikane in enako domoljubne šolske nadzornike, kateri naj bi v skupnem sporazumljenji skrbeli za razvoj šolstva v duhu prave pedagogije, ne pa v duhu zastarele politike, kakoršna je bila žalibog od nekdaj med Slovenci v navadi.
(V Mariboru) se je začelo v nedeljo v stolni cerkvi obnavljanje sv. misijona. Vodijo ga trije g. oo. jezuviti z Dunaja, med njimi znani o. Abel. Trajala bode slovesnost do velikega četrtka. Na veliko soboto se pa začne sv. misijon v Gradcu, kterega bo vodil o. Abel.
Druge slovenske novice.
(Slovenske posojilnice in hranilnice leta
1894.) Mariborska posojilnica je imela v tem svojem 13. upravnem letu 992.620 gld. prometa, 10.168 gld. čistega dobička in rezervnih zakladov 48 331 gld. Razen tega razpolaga še s posebno ustanovo (13.760 gld) za dobrodelne namene in z Rapočevo dijaško ustanovo (30.892 gld.) Iz čistega dobička je letos 1000 gld. odločila za šolska in dijaška društva. To so krasni vspehi in velike dobrote, ki jih deli ta posojilnica! Po-1 sojilnica v Cerknem na Goriškem je imela že z drugim letom 299.830 gld. prometa,, 1164 gld. ; čistega dobička in 106 gld. rezerve. Posojilnica v Konjicah štela je lani 11. upravno leto, imela 165.840 gld. prometa,; 1978 gld. čistega dobička in 9611 gld. prihranjene zaloge. Posojilnica v Glin j ah na Koroškem (6. upravno leto) je imela 63.690 gld. prometa, 280 gld. dobička in 1370 gld. zadružnega zaklada. Posojilnica v Makolah na Štajerskem (11. upravno leto) je imela 271.295 gld. prometa, 574 gld. čistega dobička in zadružnih zakladov 11.828 gld. Ta je edina posojilnica, ki daje od večjih hranilnih vlog obresti že od dneva vložbe naprej. Posojilnica v Metliki (19.upravno leto) je imela 1,433.732 gld. prometa, 9025 gld. čistega dobička in 6542 gld. rezervnega zaklada. Ta in vrhniška posojilnica dajete tudi neudom posojila. Posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini na Koroškem je imela v 3. upravnem letu 48.127 gld. prometa, 177 gld. čistega dobička in 564 gld. zadružne zaloge.
(Premembe pri okrajnih glavarjih na Kranjskem). Postojinski okrajni glavar Ferdinand marki Gozani je premeščen v Ljubljano in prevzame vodstvo okrajnega glavarstva ljubljanske okolice. — Vladni tajnik Viljem vitez La-schan je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v Postojini. — Vladni tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Krškem Markvard baron Schonberger je imenovan okrajnim glavarjem.
(Iz Škofje Loke) se poroča: Nemudoma je pri nas umrl g. Alojzij Krenner, posestnik tovarne. On ima veliko zaslug, da smo v Škofji Loki dobili električno razsvetljavo.
(Umrl je) dne 25. pr. m. Janez Vovk, vpok. župnik in duhovni svetnik v Št. Jarneju na Dolenjskem. Zadnjo čast mu je hotela ska-zati č. duhovščina iz spodnje okolice ter ga spremiti k večnemu počitku, a niso mogli do Št. Jarneja priti. Krka je bila) tako narasla, da je preplavila vso Kostanjevico, zato so se morali vrniti. Pri tej povodnji je utonil človek blizo kostanjeviškega potoka; pa je bil menda vinjen.
(V Tržišah pri Mokronogu) dobe pošto.
(Radi povodnji) ni dolenjska železnica v preteklem tednu nekaj dni vozila; bila je močno poškodovana.
(C. kr. šolskim nadzornikom) za šolski okraj sežanski na Goriškem je imenovan g. Matija Kante, nadučitelj v Sežani.
(V Gorici) bode imel deželni zbor seje o Veliki noči, da reši proračun, ker ga v novem letu ni, ko so se kujali poslanci. Mesto bode moralo slovensko šolo ustanoviti, ako ga te dolžnosti upravno sodišče v kratkem ne oprosti.
(V Istri) delajo priprave za nove deželno-zborske volitve.
(V Trstu) vedno Italijani Slovencem nagajajo.
(Slovenska opera v češkem narodnem gledališču). Dne 5. aprila t. 1. pela se bode v brnskem narodnem gledališču izvirna slovenska opera »Teharski plemiči", katero je komponiral naš rojak g. dr. Benjamin Ipavic. Gotovo lepo zadostilo požrtvovalnemu gospodu skladatelju, ki se mnogo trudi proslaviti Slovence.
(Odbor akad. društva »Slovenija") se je na odborovi seji dnš 19. pr. m. tako-le sestavil: Predsednik: Oražen Ivan, drd. med. Podpredsednik: Vidic Fran, stud. phil. Tajnik: Bizjak Veko-slav, stud. iur. Blagajnik: Pompe Fran, stud. iur. Knjižničar: Žun Zdravko, stud. iur. Arhivar!: Reisner Josip, stud. phil. Gospodar: Šega Ignacij, stud. techn. Namestnik: Benkovič Ivan, stud. iur., Štupica Fran, stud. iur.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor) je bil pretrgal nekoliko posvetovanje o novi davčni postavi in 3e boril dokaj dolgo s tem, da je dovolil aopet za 3 mesece proračun. Pri tem so bili zopet ostri razgovori. Odločno so nasprotovali Mladočehi (Eim) in krščanski socijalisti (Lueger). Poslanec Višni-kar je vprašal ministra, zakaj ne dovoli, da bi se otroški denarji nalagali še pri drugih denarnih zavodih, n. pr. v posojilnicah, in ne samo v hranilnicah?
(Zoper Bismarkovanje) sta se izjavila v državnem zboru dva ministra prav odločno, kar sicer dobrim Avstrijancem ni bilo treba razlagati.
(Naš cesar je postal praded). Hči nadvoj-vodinje Gizele, cesarjeva unukinja Avgusta, je povila te dni v Brnu dečka, katerega bodo krstili Josip Franc.
(Mestne volitve na Dunaji) so se te dni izvršile večinoma na korist jako delavni krščan-ski-socijalni stranki. Zadnji čas, da bi stopili na rep liberalnim Židom. — Med novimi odborniki je tudi Slovenec Gregor Sturm. Čestitamo!
(Zoper nevarno igro na borzi) je te dni svaril sam finančni minister na Dunaji. Zakaj jo pa dopusti?
(Češki c. kr. dež. šolski svet) izdal je na-redbo do učiteljev na srednjih šolah in učiteljiščih ter do okr. šolskih svetov, s katero jih poživlja, naj čuvajo, da ostane domoljubje vsek-dar živo in da se goji narodna in verska strplji-vost. Med Slovani je že vse to, a ne med njihovimi nasprotniki, ki slavijo Bismarcka?
(Ogerska) bo nekam zabredla. Vlada sili s cerkvenimi postavami in hoče Židom pripomoči do enakih pravic, kakor jih imajo kristijani, a to jej zdaj zopet enkrat v gosposki zbornici ni šlo po volji. — Košutov sin sili kot poslanec v zbornico; ranjkega očeta pa bi s posebnimi postavami radi v zvezde kovali. — Volitev v Nitrije bila taka, da sta se je izvoljeni poslanec in vlada sramovala.
(Levovski mestni zbor) je dovolil 1000 gld. za poljsko gimnazijo v Tešinu, ki bode stala 100.000 gld. in še posebej vsako leto 30.000 gld.
L
Ogled po širnem svetu.
(Nemški državni zbor) ni hotel Bismarcku čestitati; sicer je pa dotični odsek pripravljen, nekaj storiti zoper prekucuhe in varovati koristi nemškega kmetovalstva. da bi se domače žito v prvi vrsti na Nemškem razpečavati moralo.
(Mladi španjski kralj) odpotuje meseca septembra v spremstvu svoje matere in svojih dvornikov preko Pariza v Rim, poklonit se sv. Očetu.
(Nikolaj II.) sedanji ruski car, se kaže velikega prijatelja narodne izobraženosti. Po njegovi želji so se začele snovati javne knjižnice v Sibiriji.
(Amerikanske novice). Mnogo izseljenih Slovencev, največ Dolenjcev, se je naselilo v Pittsburgu. V tem mestu nameravajo Slovenci sezidati lastno cerkev. Ker bode mnogo stala, zato se obračajo amerikanski Slovenci do nas s prošnjo, da bi jim mi gmotno pomagali.
(Na Japonskem) so bili zoper vse običaje napadli kitajskega odposlanca, ki se je ondi radi miru pogajal z Japonci v imenu svoje vlade. Ako se v kratkem Japonska in Kitajska ne pogodite, kar sicer kaže, utegne znabiti Rusija pristopiti na stran Kitajcev.
Dopisi.
Iz Št. Jurja ob južnej železnici. Iz
našega kraja berete, dragi rojaki, večkrat kaj novega v »Domovini", a od naše sosedne občine pri Sv. Rupertu, skoro nikoli ničesar, zato pač ne bodete, gospod urednik, tega dopisa, ki se tiče vrle občine šentrupertske, vrgli v svoj koš; saj je v njem pohvaljeno, kar je hvalevrednega, a grajamo, česar bi ne trebalo biti. No, hvala Bogu! da je v občini šentrupertskej mnogo hvalevrednega, a malo slabega. Pred 5. ali 6. leti je bila ta občina v gospodarskem oziru zanemarjena, sami dolgovi in zopet dolgovi, blagajnica vedno prazna itd. a dandanes je ondi vse drugače. Denarja sicer ni preveč, pač pa so dolgovi plačani in z blagajnico se dobro gospodari; kajti nahaja se v rokah vrlega odbora in obče spoštovanega župana, ki je pri svojem nastopu večkrat iz dobrotljivosti posegel globoko v svoj žep, da je zadolženej občini pomagal iz zadrege. No in nekateri odborniki so tudi naročeni na „ Domovino", da se iz nje poučijo, kaj se po Slovenskem znamenitega godi. Poznamo po drugih občinah več odbornikov, ki „Domovine" ne berejo in torej ne vedo ničesar o politiki. Ni torej čudo, če taki pri občinskih sejah nevedno povprašujejo: »Kaj pa je slovenska gimnazija v Celju?" take potem nasprotniki lahko zapeljejo, češ, „če glasujete za slovensko gimnazijo, bodete pa jo tudi morali plačati!" kar pa ni res, saj vemo, da jo mora država vzdržavati, a ne občine, ako se slovenske gimnazije ne ustanovijo, potem se naš denar, katerega moramo vsejedno za gimnazije plače vati, porabi za nemške gimnazije. No, odbornikom v pri Sv. Rupertu, hvala Bogu! ni bilo treba prigovarjati, saj čitajo »Domovino"; zato so v svojej narodnej zavesti sami sklenili uložiti prošnjo za ustanovitev slovenske gimnazije v Celju na državni zbor po poslancu M. Vošnjaku, v tem ko se njihovi sosedni občini Svetina in Jurklošter ne ganete*)
Bog ve, kaj čakajo tam na Svetini in Jur-kloštru! Vi, gospod urednik že veste, če imajo Svetinčani in Jurklošterčani „Domovino" ali ne. Pošljite jim jo, da se vzdramijo. Saj veste, da občinski odborniki morajo vedeti, kaj se dandanes po svetu godi, drugače ne morejo v političnih rečeh koristiti svojemu milemu narodu, temveč mu s svojim molkom in zaspanostjo lahko škodujejo; kajti nasprotniki potem radi kričijo, da nočejo vse občine slovenske gimnazije, če bi jo hoteli, bi se pa oglasili za njo.
Občina Sv. Rupert bodi torej mlačnim ob činam v sijajen izgled slovenskega rodoljubja. Prepričani smo, da bode ona tudi izrekla zaupanje slovenskim poslancem, ki so izstopili iz deželnega zbora, kjer nočejo Nemci Slovencem nobenih pravic privoščiti, da bode ta vrla ob-
*) Občina Jurklošter je ravno v minulem tednu na veliko jezo svojega protestantskega in nemškega župana sklenila prošnjo za slov. gimnazijo v Celju. Opomba uredništva.
čina tudi oslavila 501etnico cesarjevega vladanja s tem, da bode do leta 1898. darovala vsako leto neki donesek za ustanovitev podpornega zaloga slovenskim visokošolcem. Šentruperčani mislijo tudi zidati novo šolo, bodisi, dfl, jo razširijo v Št. Rupertu, kar bi dalo kraju večo veljavo, bodisi, da jo postavijo tam nekje v Trobnem dolu, kar bi jim vsako leto prouzročilo veče troške; kajti trebalo bi pri dveh šolah skrbeti za dostojno stanovanje gg. učiteljem, za dvojne učne pripomočke, dvojno šolarsko knjižnico, za dve šolski vodstvi in dva kraj na šolska sveta tiskovine in pisarijo in druge vsakoletne dvojne troške, nasproti temu bi pa zidanje v Trobnem dolu bilo ceneje.
No, naj jo zidajo, kjer jim drago, da jo le zidajo, saj ved<5 sami najbolje, kje jih čevelj žu li Morda se izgoji ravno v teh šolah talent, ki bode koristil vsemu narodu ter oslavil svoj rodni kraj. Sedaj pa na dan, česar bi ne trebalo biti! V občini šentrupertskej so sicer že začeli slovenski uradovati, toda prepočasi napredujejo. Ni namreč zadosti, če se reče, sčasoma bodemo že čisto slovensko uradovali, za tako odlašanje namreč ni vzroka. Slovensko uradovanje je za občine neobhodno potrebno, drugače bodo nam začeli pri višjih uradih nastavljati same Nemce, ki bi slovenščino popolnoma izpodrinili. V smislu razsodbe upravnega sodišča na Dunaju dne 15. mal. travna leta 1885. št. 1031 ima vsaka občina pravico izbrati si eden v deželi navadnih jezikov v svojem uradu in zahtevati od vseh uradov, da se v občevanju ž njo poslužuje tega jezika. Slovenski župani in odborniki, poslužujte se torej te od najvišjega sodišča priznane pravice, da povzdignete veljavo slovenskega jezika in naroda do one stopinje, katera mu v imenu jednakopravnosti pristuje! Občina Sv. Rupert, zdravstvuj!
Artiče pri Brežicah. V predzadnji številki cenj. „Domovine" rešetal in osvetljeval je iz Vidma »savski ribič" vseh videmskih sosedov dobre in slabe strani. Ne bodem rekel, da pri tem osvetljevanju nikjer ni prave zadel, a smelo pa tudi trdim, da se je na več krajih debelo zmotil; pa naj bo, ker je to človeku prirojena slabost.
Evo mu njegove zmote dokaz. V Slovenskem Gospodarji" obljubljene peticije za utrak-vistično gimnazijo v Celju in preosnovo domovinske postave odposlale so se že 17. svečana 1.1. Ako bi bil gospod »ribič" še enomalo časa s svojo opazko o tem počakal, bila bi ta tudi popolnoma izostala, ker o dopolnjeni obljubi bi se bil prepričal v št. 11. »Slov. Gospodarja", kjer je omenjena peticija tudi objavljena, zakaj tako pozno, mi ni znano, samo da je, toraj gospod ribič! le ne se drugokrat prenagliti, ker pregovor pravi: naglost ni dobra, znabiti vam je pregovor o polžu znan?
Kako pa novi g. obč. predstojnik v dejanji kaže, da zasluži javno pohvalo, naj sledi razun zgoraj omenjenih peticij še sledeče:
Do sedaj imela je artička občina edino le nemški obč. pečat, a že v tretjem tednu pred-stojnikovanja je g. predstojnik omislil samo slovenskega, ter s tem dal staremu nemškemu zasluženi »penzijon", ker v tako slovenskej občini kakor je artička, katera ne šteje ne enega Nemca, nemški pečat nima nič opraviti. Vprašam toraj, ni li to dejansko kazati svojo zavednost?
Kar se pa tiče želje in upanja » savskega ribiča" po slovenskem uradovanju v Artičah, pa si ne moremo kaj druzega, kakor ga pomilovati, da ga to tolikanj srce teži. Ker nas loči le pičle poldruge ure hoda, ne vem, kaj je temu krivo, da si o našem uradovanju nekoliko več vednost in prepričanja osvojil ni. Ako bi bil o tem blagovolil nekoliko natančneje poizvedovati, izvedel bi bil, da se tukaj izključno vse slovensko uraduje. Sicer bi ga opozoril na ravno taisti dopis v „Slov. Gosp." v katerem je bil govor o peticijah. Ako je „ribič" obljubo peticij videl, moral bi k koncu taistega tudi drugi pot zapaziti, ne vem ga li resnično zapazil ni ali pa ima tako kratek um, da v tako kratkem času tolikanj pozabi, hote ali nehote, to ne bodem in ne vem trditi. Slovensko uradovalo se je tukaj že od nekdaj izvzemši leta 1893. kar je bilo pa to krivo, da
je bil obč. tajnik neki pisar pri c. kr. okr. glav. v Brežicah.
G-radec. (Prešernova si a vnos t). Slav-nost, ki jo je priredilo slov. akad. tehn. društvo „Triglav" v spomin našega prvega pesnika Prešerna, dne 13. marca t. 1. vršila se je v vsakem oziru izvrstno. »Triglav" napel je vse svoje moči, da se spomin na našega slavnega pesnika kolikor je mogoče dostojno obhaja, in posrečilo se mu je v obilej meri doseči smer, ki si jo je stavil pred oči. Mnogoštevilno občinstvo pa, ki se je odzvalo povabilu, ter prišlo — dokaj rodoljubov je bilo tudi iz domovine navzočih — na slavnost, je dokaz, da si je »Triglav" pridobil na zvunanje veliko simpatij, ktere mu bodo izvestno ostale tudi v prihodnje.
Dovolite, da o slavnosti torej izpregovorim par besedi. Predsednik »Triglavu" gospod M. Podlesnik je navzoče pozdravil z nagovorom, povdarjajoč pomen te slavnosti in izražajoč veselje nad mnogoštevilno udeležbo. — Koncert sam je žel navdušeno odobravanje od strani občinstva. V prvej vrsti gre za to hvala g. iur. Kreku, ki je ves svoj čas in trud obrnil v to, da je orkester in pevce izvežbal na tako izboren način. Izmed posameznih točk mi je omeniti, da je občinstvo z velikim navdušenjem vsprejelo Ipavčev »Kdo je mar?" Pevski zbor bil je kos svojej ulogi, in v zvezi z orkestrom, ki je posamezna dela proizvajal izborno. Tudi solo partije so se pele skoz in skoz točno. Isto velja o For-sterjevem »Vencu Vodnikovih pesnij". izmej točk, ki jih je igral orkester sam, je posebno ugajala ouvertura »Felsenmuhle" od Reissingerja, a nič manj dve ruski skladbi Čajkovskega in ne davno umrlega Glinke. Iz teh dveh kompozicij odseva pravi slovanski duh. Javnost, resnost, dražestna šaljivost, to in tam celo poredna — teženje po sreči, polno gotovega upa, ob jednem polno melanholije, — veselo brezskrbno igranje z malenkostimi, ki pa se kmalu umakne plemenitemu vznosu, — to so glavni karakteri slovanske godbe. Posebno krasen je bil Glinkin minuet. V tej svoji skladbi govori slavni skladatelj jezik brez besadij, in to kakč jasno, kako umevno! Zdi se nam, kakor da bi se bil umetnik jezil nad neko malenkostjo, ki mu ni bila po volji, a da se zdaj nevoljen, da ga je sploh mogla razburiti, obrača s prezivanjem od nje proč. Sploh moramo pripoznati, da je orkester proizvajal te dve točki res precizno in sigurno, da se nam je bilo čuditi. Z lahkočo je premagal ob spretnem vodstvu svojega dirigenta vse težkoče, ki jih je obilo nakopičenih v teh skladbah. Sicer so take skladbe za navadno občinstvo to, kar pravijo za navadno ljudstvo. A ravno radi tega se mora z veseljem konstatovati, da je občinstvo te dve skladbi s tako burnim ploskanjem odobravalo. Veliko navdušenje so vzbudile tudi »češke narodne pesni" za orkester, klavir in harmonij. Igrala se je ognjevito; da pa je bil vspeh tako mogočen, treba je v poštev jemati tudi to, da je bil z orkestrom in klavirjem, na katerega je spretno udarjal g. drd. med. Lierhammer (dr. »Ognisko"), združen ob enem tudi harmonij, na katerega je s finim nijansiranjem igral g. med. Supan. Kot baritonist nastopil je prvokrat g. med. Strašek, ki je pri tej priliki pokazal, kako lep, čil in čvrst glas da ima; občinstvo ga je z velikim priznanjem vsprejelo. G. drd. med. Stuhec je pel z znano virtuoznostjo dve pesni; čista in-tonacija, jasnost glasu v nizkih in visokih legah, umetniška vporaba dinamičnih efektov — to so priznane vrline tega slovenskemu občinstvu že od prej dobro znanega pevca. Ne smemo pozabiti tamburašev pod vodstvom g. M. Podlesnika Kakor pri vsaki priliki, kedar in koli nastopijo, tako so tudi tu vzbudili v občinstvu veliko navdušenje. Posebno je ugajal uvod k »Teharskim plemičem". Ipavčeve opere, katerega je priredil za tamburaški zbor jako spretno g. iur. Nerat.
Da je bilo »Triglavu" sploh mogoče koncert v tako velikem stilu napraviti, velja zasluga posebno društvu »Srbadiji", koje orkester je pri-sostoval polnoštevilno, kakor tudi društvu »Hrvatski", ktere članovi so sodelovali pri točkah tamburašev. Mej četrto in peto točko koncerta se je umestil slavnostni govor g. iur. Šavnika. Vzbudil je navdušenje, ker je prišlo iz navdušenega srca. V plemenitih in lepih besedah slavil
je govornik velikega Prešerna, ob enem svareč pred gnjilim idealizmom, kazoč na zdrav realizem, katerega se moramo okleniti, ako hočemo gledati prihodnjosti brezskrbno v oči.
Komerzu, ki je koncertu sledil, je bil predsednik g. iur. Zwitter. Navzoča so bila vsa aka-demična slovanska društva v Gradci, kakor tudi zastopniki inozemskih slovanskih narodov, ki pohajajo kot akademiki tukajšnjo univerzo. Z vele-kim veseljem, kakor vsakokrat vsprejeti zastopniki društva „Prokopa", ki je, kakor vsakikrat, tudi zdaj pokazalo, kako odkritosrčno prijateljstvo da goji z društvom „Triglavom". Nagovori in napitnice, ki so se vršile, so bile jasen dokaz, kako v prijateljskih razmerah živi društvo „ Triglav" z drugimi slovanskimi društvi v Gradci. Pozno v jutro smo se še le razšli. Sme se reči, da je „Triglav" lahko ponosen na to slavnost, v vsakem oziru. Narod, ki ne časti svojih vele-mož, je vreden, da pogine: da to za slovenski narod ne velja, pokazala je njegova mladina dne 13. marcija letošnjega leta v Gradci.
Iz Dunaja. Slovenski dijak, ki pride iz domovine v daljno tuje vseučiliško mesto, še-le tedaj popolnoma spozna, kaj mu je mila domovina, kaj sladka domača govorica. Živeje se mu tedaj v prsih budi hrepenenje po krasnem materinskem jeziku in tem bolj ga zato veseli, ako najde tudi v tujem mestu med dijaštvom rojake, ki so ž njim enakega mišljenja in čuvstvovanja, ki se ž njim ogrevajo za vse, kar je domače. S tem namenom deluje na Dunaji slov. akad. društvo »Slovenija", ki je eno najštevilnejših slovanskih dijaških društev na Dunaji. »Slovenija" je ognjišče, okoli kterega se zbira slovensko di-jaštvo dunajskih visokih šol v resno delo in tudi v zabavo. Pri čitanju slovenskih časopisov opazuje dijak iz tujine razvitek našega narodnega življenja, s petjem in tamburanjem se navdušuje za narodno glasbo in srka krepilno moč iz čvrstega vira domačega pesništva, k čemur pripomore posebno živahna zveza se »slovanskim pevskim društvom", kterega krepka podpora so slovenski pevci; v slovstvenem klubu, ki se shaja vsaki teden po enkrat, se skušajo mlade literarne moči; pri občnih zborih se poleg društvenih zadev pretresujejo ideje, ki naj pospešujejo srečo narodovo. Uredba »Slovenije" je že sama po sebi taka, da odgovarja strogim zahtevam parlamentarizma; zato je ona važna šola dejanskega življenja, v kteri se razvijajo vsakoršne duševne moči in spretnosti, ktere so za poznejše praktično življenje neizmerne veljave. — 0 vsem tem se je lahko vsakdo prepričal, ki je prisostvoval koncertu dne 18. marca v čast našemu slavnemu pesniku S. Gregorčiču. Vsak je moral priznati, da delovanje društva, ki vzgaja v svoji sredini tako dovršenih glasbenih močij, se sme plodonosno imenovati. Jedna točka je bila tako krasno izvedena kakor druga, a navdušenje je doseglo vrhunec, ko se je odpel F. S. Vilharjev krasni moški zbor »Slovo", to točko je moral na burno klicanje zbor ponavljati. Med raznimi številkami vsporeda pa so udarjali tamburaši bratskih društev »Zvonimira" in »Slovenije" in s čarobnimi glasovi tega pristno narodnega godala prozivali občno navdušenje. Pripomogla pa sta tudi k izvrstnemu vspehu tega večera dva govornika: tačasni predsednik društva jur. K. Gruntar, ki je v temeljitem slavnostnem govoru slikal zasluge slavljenca, in med. J. Oražen, ki je izborno deklamoval poezijo »V pepelnični noči", v koji se razodeva vsa pesniška moč Gregorčičeva. — Zabavni del slavnostnega večera vodil je jur. O. Dev s svojo znano šaljivostvo, s kojo je pričujoče neprenehoma zabaval, ne da bi mu zmanjkalo dovtipov. Govoril je med drugimi pri zabavnem delu med. Oražen, ki je napival domovini, a pri tem vzpodbujal k neustrašljivemu, odločnemu delovanju za narod. Govoril je tudi g. drž. poslanec Ferjančič, ki je razložil rodoljubno pesništvo pri Slovencih s posebnim ozi-rom na pesnika Gregorčiča in nasproti pretem-nim nazorom predgovornikovim branil delovanje narodne stranke na Kranjskem. Bila sta prisotna tudi dež. poslanca gg. Višnikar in Pfeifer, dunajski slovenski nestor, g. ravnatej, Navratil in nekteri drugi marljivi obiskovalci slov. kluba na Dunaji ter zastopniki slovanskih akad. društev ,Zvonimira", »Zore" in »Balkana".
Narodno - gospodarske novice.
Cepljenje ameriških trt in njih zavijanje v mah.
Najceneje požlahtnovanje ameriških trt je, ako reznike požlahtnimo. Reznike požlahtnimo navadno meseca marca, aprila in maja; vedno so se ti cepljeni rezniki dobro obnesli, posebno tam, kjer je dobro gnojeno, veliko peska ali tudi dobra vrtna zemlja. To požlahtnovanje se navadno godi v nepretopli hiši in taki cepljeni rezniki čez kaka dva meseca dobro vspevajo, a rode pa še le po 2—3 letih.
Da se rodovitnost ameriških reznikov pospešuje, izumeli so na Bizeljskem novo metodo, namreč cepljenje reznikov in njih zavijanje v mah. S tem načinom si morejo pomagati samo posestniki malih vinogradov, ker večjim bi jih stalo to preveč tiiida. Meseca januarja, februarja ali marca pričnemo že lahko požlahnovati reznike in sicer na sledeči način: Po cepljenji amerikanke z našo trto se ona zavije v mah, in to položi v zaboj (škatlje). Ti zaboji, ki morda sto tacih reznikov hranijo, se postavijo v hišo ali v sobo, v katerej je malo toplo. Mah z rezniki se mora večkrat z vodo poškropiti. Na ta način se rezniki raje amerikank primejo in slednje tem hitreje korenine poženejo. Enake so te trte rastlinam v cvetličnjakih. O toplih spomladanskih dneh nesti se mora pa zaboje na prosto, da se rezniki privadijo naravni svetlobi in solnčni toploti. Ko so se rezniki dobro prijeli amerikanke, jih lahko takoj v trtnico ali vinograd zasadimo. Tem požlahtnenim trtam sicer pomladanski mraz rad škoduje, vendar vinogradnik s tem mnogo pospešuje rast in roditev novih vinogradov.
"Htm^ammmmmmmma^mmK^^ammmm^
Listnica uredništva.
G. J. Merzelu v Laškem trgu: Potrjujemo, da Vi niste pisali dopisa „Odborniki Marijagraške občine" in da niste v nikaki zvezi ž njim.
t
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom žalostno vest, da je naša ljuba mati, odnosno svakinja, gospa
-AJLojzija. Gregorič
vdova po dru. A. Gregoriču danes dne 25. t. m. po dolgi mučni bolezni previ-dena s svetotajstvi za umirajoče v 48. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bil je dne 27. marca ob polu 5. uri popoludne iz hiše žalosti, Gosposka ulica, na mestno kopališče.
Zadušne sv. maše brale so se v mestni cerkvi ptujski dne 28. marca, ob 10. uri dopoludne.
V Ptuj i, dne 25. marca 1895. Alojzij Gregorič, šestošolec, Milan Gregorič, če-trtošolec, Olga Gregorič, učenka, otroci. — Anton Gregorič, tajnik posojilnice, svak. (54) 1—1
p^SSrrS Ferdinand Gologranc
stavbe »Narodnega doma" v Celji, ktero se začne zidati precej po Veliki noči. Sprejema za to delo izučene zidarje na celo leto z gotovo plačo.	(58) 1—1
J. Petriček v Celji
Graške ulice št. 26
prodaja -več -tisoč smrek: - triletne tisoč po S gld. in dveletne tisoč po S gld.. loco Celje. (53) 2—1
Za
ueenea
se sprejme takoj v špecerijsko štacuno dečko, kateri je 14 let star, močne in zdrave narave, ——————— in je najmanje štirirazredno
ljudsko šolo z dobrim rspehom izvršil in je dobrih starišev. (55) 2—1	M. Berdajs v Mariboru.
\ ! 1 ! 11 11 JL i i I 11 1 I 11 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 M Jt l I /
IIIIIIIIMMIllllllililllllll
]| DRAGOTIN HRIBAR
trgovina umetnin v Celji
:| „Sveta družina", sv. Ciril in Metod
in druge različne svete podobe
—s-E v oljnatih barvah in jeklorezih priporočam -g-: vis. čast. duhovščini, g uradnikom, učiteljem, i slavnemu občinstvu. Dajem tudi na mesečne -<|-| obroke. Cena podobam 5, 6, 7 in 8 gld.
Podobe „Sveta družina" brez okvira
r : 3
iV
1 M I I I
Javna zahvala.
Blagorodni gospod Jože PIeiweiss zasebnik v Ljubljani, blagovolil je podpisanemu zdatno vsoto 20 (dvajset) goldinarjev za podporo nekega vbožnega dijaka prepustiti, za koji velikodušni dar se tem potom blagohotnemu da-ritelju najprisrčnejša zahvala in Bog plati izreka.
Bočna, 22. marcija 1895.
HVTa-tej ZDedič
šolski vodja in učitelj'
Oznanilo.
Lepa visoka drevesa z lepo krono, najboljših sadnih plemen, kakor tudi amerikansko vkoreninjeno trsje, divjake, kakor cepljene najrodovitnejših vrst oddaje po nizki ceni
šolsko vodstvo v Pišecah,
(56) 1—1	pošta Brežice. (Rann)
V najem
odda se takoj prodajalnica mešanega blaga; prevzame se tudi lahko blago. Prodajalnica nahaja se v lepem kraju in je poleg cerkve. Pripravna je tudi za drugo obrt. — Naslov pove upravništvo „Domovine" (57) 1—1
ponajnižjih cenah pod najvgodnejšimi pogoji pošilja pod jamstvom in na poskušnja
(48) 20-2


Zacherlin
deluje čudovito! Mori — kakor nobeno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. — Njegova znamenja so: 1 zapečatena steklenico, 2 ime
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
fco:
„Zacherl".
Celje : Traun in Stiger »	Alojzij Walland
Viktor Wog<c „	Fran Jan- seh
„	Milan Hočevar
„	Ferdinand Pelle
„	Josip Matic
„	Anton Ferjen
Friderik Jakovitsch „	L Leo Hannak
,.„	Karol Gola, lekarna
„	Fran Zangger
Vransko:Ivan l'auer Konjice: Jurij Michay Vojnlk: Fr. Zottl	[
Hrastnik: Alojzija Bawthe'm Šmarje:
(46) 12—2
Planina: R. Grossier
„ Lud. Scheseherko „	F. Wambrechtsteiner
Gornjigrad: Jakob Božič Polieane: Fe d. Ivanus
,	A. P. Kraulsdorfer
„	Anton Sehvvelz
Pristova: And. Suppanz Brežice: Fran Matheis
Varlec & Umek Ra,jhenburg: L Rainhofin Žalec: Adalb. Globočnik st. Jurij: J. F. Schescherko
Fmn Kartiu §t. Lovrenc: Elija Turin
Ljubno: Sevnica:
Konsumno društvo Josip \Vouk Fr. H. Petek A. Fabiani S. F. Schalk Ludovik Smole Zwenkel & Cmp.
St. Paul: Tr' ovl'e:
Vitanje: Velenje:
Josip Wagner Norbe.t Zanier Konsumno društvo J. M. Kiammer Fran 1'oilak Rob. Stenowitz Anton Jn klin Kari Tisehler
Južno-štajerska hranilnica v Celji.
Prejemki.
Računski sklep za leto 1894.
Denarni promet
Izdatki.
Credit.
ZRsLouLn dobička. in zgube.
Defoet.
		gld.	kr.	gld.	kr.			gld.	kr.	gld.	kr.
Račun	blagajne: Stanje 31. decembra 1893 . .			12751	30	Račun	vlog: Vrnjene vloge........			299083	94
>>	vlog: Vložene hranilne vloge.....			452690	18	»	vložnih obresti: Izplačila......			939	50
ii	hipotečnih posojil: Vračila.....			29849	75	»	posojil: a) hipotečnih.......	133356	78		
	občinskih „ Vračila.....			1546	54	»	b) občinskih........	3200	—		
	menjičnih „ Vračila.....			390	_	n	c) menjičnih.......	850	—	137406	78
	obresti: Vplačila.........			51353	37	»	postne hranilnice. ........			104885	50
	zamudnih obresti: Vplačila.....			1369	50	»	naloženega denarja pri drugih zavodih			90302	45
	poštne hranilnice........			101183	11	n	vrednostnih listin........			35425	—
»	naloženega denarja pri drugih zavodih:					n	povrnjenih obresti........			65	50
	a) glavnice..........	5000	—			n	poštnine: Izdatki .........			210	73
	b) obresti..........	16	56	5016	56	n	upravnih stroškov........			3680	65
»	vrednostnih listin: a) glavnice ....	47061	50			»	inventarja: Izdatki........			7	—
	b) obresti ....	712	39	47773	89		raznih izdatkov .........			1637	76
n	poštnine: Vplačila........			196	26	n	davka: Izdatki..........			10	70
l)	knjig in tiskovin.........			342	21	»	blagajne: Gotovina 31. decembra 1894 .			31703	58
»	raznih vplačil..........			896	42						
Skupaj ....				705359	09	Skupaj ....				705359	09
											
Račun obresti: Leta 1893 za leto 1894 plačane
obresti........
Vplačane obresti od posojil . Za leto 1894 zaostale obresti Vplačane zamudne obresti . Vzdignjene obresti od nalože
nega denarja.....
Nevzdignjene obresti od nalože
nega denarja.....
Nevzdignjene obresti pri poštn
hranilnici.......
Vzdignjene obresti od vrednost
nih listin.......
„ vrednostnih listin: Vrednost kuponov
31. decem. 1894 Kurzni dobiček 31. decembra 1894 „ poštnine: Vplačila.........
gld. kr. gld. kr.
6944 51353 17087 1369
16
1446 67 712
750
63
63 37 06 50
56
27
97
39
Skupaj .
78997
813 196
75
80007
26
01
Račun obresti: Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog.......
Izplačane obresti od hranilnih vlog Zaostale obresti od posojil 1.1893 Predplačane obresti za leto 1895 „ vrednostnih listin: Povrnjene obresti pri
nakupu vrednostnih
listin.....
Vrednost kuponov 31 decembra 1893
„ poštnine: Izdatki.......
„ upravnih stroškov: Izdatki . . . „ inventarja: l0°/0 odpis inventarja.
„ davka: Plačani davek .....
„ čistega dobička: Čisti dobiček za 1. 1894
Kurzni dobiček za leto 1894 ......
Skupaj .
Imetek
Bilanca.
Dolg.
gld.	kr.	gld.	kr.
45577	41		
939	50		
13230	05		
7320	10	67067	06
65	50		-
647	50	713	—
		210	73
		3680	65
		58	87
		10	70
8203	—		
63	—	8266	—'
80007 01
Račun posojil.........
„ zaostalih obresti.....
„ poštne hranilnice: a) glavnice
b) obresti
gld. 4179 17 67.97
gld.
kr.
vrednostnih listin: Kurz 31. decembra 1894 naloženega denarja pri drugih zavodih .
inventarja............
knjig in tiskovin..........
raznih tirjatev...........
zemljišča............
blagajne: Gotovina 31. decembra 1894 . .
Skupaj.
V Celji, dne 31. decembra 1894. Dr. Josip Vrečko 1. r.
pisarniški ravnatelj.
1133287 17087
4247 41361 86748 529 260 768 297 31703
1316292
05
06
14
50 72 85 68 80 84 58
22
Račun hranilnih vlog........
„ predplačanih obresti.....
„ glavne rezerve.......
posebne rezerve za kurzne izgube dobička in zgube: Čisti dobiček gld Kurzni dobiček
8203,— 63,—
gld. 1 kr.
Skupaj .
1280982	05
7320	10
19552	57
171	50
8266	_
1316292
22
Za ravnateljstvo: Dr. Juro Hrašovec 1. r.
predsednik. Za upravni odbor:
Janko Vavken 1 r.
tajnik.
Mihael Vošnjak 1.
predsednik.
r.
Jurij Detiček 1. r.
podpredsednik.