SLOVENSKA STRAN
11. decembar 1978-Naše No vine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
O SLOVENCIH IN SLOVENŠČINI
(Nadaljevanje)
Zdaj pa si oglejmo še raziskave g. Franca Jeze. Brez dvoma se je po letu 500 pr. kr., ko so se zelo poslabšale vremenske razmere na severu Evrope, začela močna selitev na jug. Eksp-edicije mladih, podjetnih bojevnikov so prekrižarile vso srednjo in vzhodno Evropo. Njihove prometne poti so bile reke, ob katerih so se naseljevali med domačini in si ustvarjali velike kmetije. Zato je skandinavski in na splošno vzhodno-germanski element posebno med Slovenci zelo močan.
Po metodi g. Jeze je mogoče v slovenščini ugotoviti mnogo germanskih besednih korenov in smiselno razložiti veliko nenavadnih priimkov.
Nekaj primerov, ki jih g. Jeza ne navaja, a so izvedeni po njegovi primerjalni metodi. Navajam najprej slovenski, nato po staronar-dijski in končno angleški ali nemški izraz:
poklapan-klappa-to knock (to knock down), kljuvati-kljufa-to cleave, split.
knog-knuppa-button jamrati-jarmr-screaming, (angl.), jammern (nem.) ja (ta), da-jata-yes zemlja-jorth-earth (angl.) erde (nem). Slovenski izraz je starejši, ker je soroden sanskrtskemu oz. hindi izrazu "zemin". Jorth pa najdemo v besedi za karželj ali jordano (žrdano). Vsi poznamo to okusno gobo z oranžnim klobukom, ki je še mlada, zares kot belo jajčece vkopana v zemljo, kiksniti-kikna-to give way at the knees.
kišta-kista-chest, box zanka, šlinga-sling-sling.
Priimek Casafura, Kasafu-ra ki se zdaj zelo čudno sliši, najverjetneje pride od hus-av-foera, to je dom ali hiša ob brodu. (Fihre je nemško brod). Predniki človeka s tem priimkom so verjetno živeli nekje ob brod-išču oz. brodu čez reko.
Kolmaž, Kalmaž, Kolmač-ič pride od Karl (Common-man), nemško Kerl in madž-mož.
Puniž od bana-madž, kar pomeni ubijalca, (angl. Slayer) Včasnih so bila v modi zelo bojevita imena. Poniž bi torej bil "mož ubijalec". Tako so tudi stari Grki na-zivali svoje junake, na pr. Ahila: (androktenon), kar pomeni točno isto.
Menart: Men je v staron-ordijskem jeziku ovratnica, dragulj, zaklad. Menart bi torej pomenilo umetnika za izdelovanje okrasja, lahko pa tudi zakladnika.
Lajovič nima nobene zveze z lajanjem. Leggja pomeni ležati (angl. laj "av" pomeni "ven, izven" in "vik" je vas. Torej ime pomeni človeka ki je imel svojo kmetijo ležečo izven vasi. "Lay-av-vik".
Velušček: vel-hus-skegg; mož z veliko hišo.
Pribo/v/šek, priberšek: pr-bowl-skegg., ali pr-bog-skegg. "Bowl" je sledasta kotanja, navadno močvirnata, "Peat-bog" pa se naziva močvirnaz teren s šoto. Na takih krajih so marsikaj izkopali, (vključno odbro ohranjena trupala človeških žrtev). Ime bi torej pomenilo človeka ki stanuje zraven takega terena ozirom "boga".
(Se nadaljuje)
Ing. Ivan Žigon
Jugoslovensko-Australsko društvo iz Newtown-a obaveštava sve zaintereso-vane da če se u subotu 16.12.1978. u 7 sati uveče prikazi vati film: črno seme i žurnal: Lepenski vir. U glavnim ulogama: Darki Damevski, Aco Jovanovski, Risto Siskov, Pavle Vuj-išic, Mite Grozdanov i drugi. Film če se prikazivati u prostorijama Newtown Public Shcool, NEWTOWN. Napomena: Sav prihod od filma ide u korist Jugoslovenske Etničke Škole u Newtown-u.
UPRAVA
MED NAMI
Čas hiti, včasih ga komaj dohitevamo, že se zapirajo šolska vrata. Pred nami in za nami je vrsta šolskih in mladinskih prireditev. Tako je v soboto 25. nov. Jugos-lovenska etnična šola v Ne-wtownu priredila svoj letni šolski koncert. V pestrem programu, ki je trajal več kot 2 uri, je slovenski razred nastopil s skupno recitacijo Franceta Prešerna: O VRBA. Naslednjo soboto 2. dec. so učenci dobili spričevala. Za soboto 9. dec. pa je Triglav Community Centre povabil učence vseh slovenskih dopolnilnih šol na skupni šolski piknik na WARONORA DAM. Zal radi prezaposlenosti starišev se marsikateri učenec piknika ni mogel udeležiti. Vender Lepa in hvalevredna gesta Triglavske skupnosti!
V	sklop otroških prireditev je tudi staro, ustaljeno in tradicionalno miklavževanje. V klubu Triglav, v nedeljo 3. dec., je bilo praznovanje nad vse zadovoljivo. Obisk nadpovprečen, tudi ostali stari in mladi so prišli na svoj račun.
V	nedeljo 17. dec. bodo na Triglavu razdelili učencem Triglavske šole spričevala in podelili Cankarjeve nagrade za najboljša literarna dela natečaja, za delo "Podoba matere". Zvečer pa bo v Cabramatti v Civic Hall koncert glasbene skupine "GLASNIKI" iz Melb-ournea, pod vodstvom Marka Plesničarja.
V	decembru je tudi rojstni dan Franceta Prešerna (3. dec. 1980), ves slovenski kulturni svet se tega zaveda in se tega dne na ta ali na drug način spominja. Hvalevredno, tudi Slovenci v Sy-dneyu s tem nadaljujemo, in res kot vidimo, je vrsto lepih kulturnih prireditev ravno v decembru. S tem se mi vsi, posebno pa mladina oddolži Prešernu za njegovo veliko ljubezen do mladine.
L.K.
NOVICE IN ZANIMIVOSTI
LENDAVA-Gradnja nove tovarne metanola v Lendavi, ki bo letno proizvajala 160.000 ton te surovine, se bliža koncu, pred dnevi pa so v naprave že spustili tudi prve tone plina, ki bo osnovna surovina v proizvodnji. Montaža tovarne se je začela lani-spomladi, opremo pa velja naglasiti, da so montažo tovarne izvedli delavci lendavske "Nafte" sami.
Metanol je pomembna surovina v kemični in indstriji plastičnih mas, tovarna v Lendavi pa ga bo proizvajala iz dveh surovin: baznega bencina in zemeljskega plina. V prvi fazi bodo v tovarni uporabljali samo plin iz Sovjetske zveze, ki ga dobivajo po magistralnem plinovodu prek ČSSR in Avstrije. Tovarna bo letno porabila okrog 66 milijonov prostornih metrov plina.
LJUBLJANA-Enajst- novih knjig je na slovenski knjižni trg poslala Državna založba Slovenije. Ob zbranih spisih širokemu krogu bralcev gotovo priljubljnega mojstra humoreske Frana Milčinsk-ega zasluži posebno pozorn-
Kar po domače
Je že res, da se prav rada z vami, dragi rojaki pogovorim, včasih tudi kakšne pojme tukaj razčistimo, vzmemirjamo in pomirjujemo duhove, tudi zelo krtična sem bila do raznih naših dejavnosti. Povem vam naj le to, da človek krtizira, ker bi rad popravil kar ljubi. Posebno rada pa delim z vami, kar najdem zanimivega o svetu v angleškem tisku, ker bi pač rada, da bi bili vsi Slovenci v Avstraliji na tekočem, kar se tiče svetovnih dogajanj, in važnejših dogodkov doma. Ker mi je prišel v roke izredno zanimiv članek o zgodovini lovenske Akademije za znanost in umetnost, mu danes odstopam prostor, ki mi ga je urednik tako širokogrudno podaril, da ga uporabim zaradi boljše komunikacije kar po domače. Bomo pač drugič nadaljevali o življenju v številkah.
Pavla Gruden
Vztrajna prizadevanja za slovensko akademijo
Prvi slovenski akademiki so se pred 40 leti zbrali na glavni skupščini Akademije za znanost in umetnost
V teh dneh mineva 40 let, kar se je dolgotrajni boj slovenskih znanstvenikov in umetnikov za ustanovitev akademije zaključil na prvi glavni skupščini Akademije znanosti iiumetnosti v Ljubljani. 12. novembra 1938. leta se je namreč sešlo prvih 18 slovenskih akademikov, pred tem dnem pa je bila prehojena skoraj 20 let dolga pot, na ketri so morali Slovenci dokazovati takratnim jugoslovenskim oblastem, da je za razvoj nacionalne znanosti in umetnosti akademija na Slovenskem potrebna.
Prvi predsednik Akademije je bil Rajko Nahtigal,
ost na novo osnovana zbirka poezij Živi pesniki. V prvem kolu se z antologij-skim izborom predstavljajo: Košuta, Pavček, Snoj in Strniša. Zbirko je založba natisnila v nakladi tisoč izvodov.
NOVO MESTO-V novomeški industriji motornih vozil je začela obratovati nova montažna linija, ki omogoča proizvodnjo 200 avtomobilov dnevno ali 50.000 letno. Do sedaj so vozila montirali tako, da so jih premikali na vozičkih. Stari trak je omogočil maksimalno proizvodnjo 130 avtov dnevno ali 32.500 letno. Kmalu bodo začeli montirati tudi drugo linijo, ki bo omogočala proizvodnjo nadaljnjih 50.000 avtov letno, tako da bo IMV proizvajala 100.000 avtomobilov letno.
LJUBLJANA-Tu so bili razgovori med predstavniki slovenske vlade in slovenskega gospodarstva in delegacijo švicarske aluminijske družbe, Alusuissa. Razgovori so nadaljevanje stikov, ki jih je gospodarska delegacija Slovenije navezala s predstavniki švicarskega gospodarstva med obiskom Švice v letošnjem septembru.
CELJE-Osrednji ekološki naložbi v celjski Cinkarni 1979. leta naj bi bili gradnja dimnika in vgraditev filtrov v tovarni titanovega belila. Za filtre je že sklenjena pogodba in bodo vgrajeni decembra prihodnje leto, v kratkem pa bodo končane meritve, na osnovi katerih bo mogoče določiti višino dimnika.
S tem bo dobilo Celje lepši zrak.
redni profesor za slovensko filologijo, pobudnik organiziranega znanstvenega dela ob ustanovitvi ljubljanske univerze 1919; leta in prvi dekan filozofske fakultete. Generalni sekretar je bil Gregor Krek, komponist in pravni pisec, načelniki pa v filozofsko-filološko-historij-skem razredu Fran Ramovš, Milko Kos, Aleš Ušeničnik, v pravnem Metod Dolenc, v matematično-prirodoslovn-em Jovan Hadži in Milan Vidmar ter v umetniškem razredu Fran Sal. Finžgar. Delo je zaživelo 1939. leta, ko so bili imenovani vsi člani in izdelani pravilniki. Akademija pa je dobila na voljo tudi najete prostore.
Za Rajkom Nahtigalom je 1942. prevzel predsedniško mesto Milan Vidmar, od 1945. do svoje smrti 1950. leta je Slovensko akademijo znanosti in umetnosti vodil France Kidrič, nato dve leti Fran Ramovš. Po njegovi smrti je bil 24 let predsednik Josip Vidmar, 1976. leta pa ga je nasledil Janez „Milčinski, ki je predsednik SAZU še sedaj.
Zamisel o ustanovitvi akademije je dobila svojo prvo trdno osnovo z Znanstvenim društvom za humanistične vede, ki je usrezalo filo-zofsko-zgodovinskim razredom znanstvenih akademij in je bilo ustanovljeno oktobra 1921. leta. Kasneje so bile v organizacijske priprave v ključene še Matica Slovenska, Narodna galerija in društvo Pravnik. Predvidena je bila sicer akademija s štrimi razredi, vendar naj bi bila spravale dva: filozo-fsko-silološki-zgodovinski in umetniški; pravni in matem-atično-prirodoslovni razred naj bi bila odprta šele kasneje, ko bi bile utrjene gospodarske razmere akacemi-je.
Čeprav so bili ustrezni zakonski osnutki predloženi prosvetnemu ministrstvu že prej, pa se do 1929. leta za ustanovitev akademije ni zavzel noben državni organ. Ob tem je bila zavzetost in podpora slovenske javnosti izredno široka, še posebno, ker je tako razpoloženje spodbudila brošura, ki jo je 1927. izdala Narodna galerija in v njej predstavila takrat največjo slovensko kulturno akcij® Posebno priložnost so pobudniki videli ob desetletnici ljubljanske univerze in tedanji rektor Milan Vidmar
je pri vseh odgovornih oblasteh obudi zanimanje za slovensko akademijo. Poleg drugega je bilo predlaganih tudi dvanajst priznanih znanstvenikov in umetnikov, izmed katerih naj bi prosvetni minister izbral prvih šest akademikov. Vsa zamisel je bila še toliko bolj dozorela, ker je nabiralna in propagandna akcija Narodne galerije in Znanstvenega društva uspela in se začetnih gmotnih težav ni bilo bati.
O vseh korakihsta bili obveščeni "Srpska kraljevska akademija" v Beogradu in " J ugosla venska akademija znanosti i umjetnosti" v Zagrebu, predložen pa jima je bil tudi podroben delovni program bodoče slovenske akademije, v katerega so bili med drugimi vključeni: leksikon slovenskega knjižnega jezika, historični in etimološki slovar slovenskega jezika, zbiranje dialektološ-kega gradiva in lingvistični atlas, ustalitev pravopisa in pravorečja slovenskega knjižnega jezika, kritične izdaje pomembnejših starejših piscev, leksikon slovenskih osebnih in krajevnih imen od VIL stoletja dalje, arheološko, geografsko, geološko, botaniško, zoološko in antropološko proučevanje slovenskega ozemlja, zbiranje etnografskega gradiva v Sloveniji, izdaja slovenskega realnega leksikona ljudskih pesmi z melodijami, bajk, pravljic, pregovorov, izdaja umetnostnih stvaritev in podobno. Odgovore obeh akademij so organizatorji nam-.eravali uporabiti kot dodatno podporo prosvetnem ministru, ki ljubljanski akciji ni bil naklonjen.
Kasneje je pripravljalni odbor program skrčil in ker so organizatorji slutili, da se bo dogovarjanje o ustanovitvi še dolgo vleklo, so skušali ves postopek usmeri-iti prek društva "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani", ki naj bi vsebovalo vse zametke bodoče akademije.
Ob vseh teh in še drugih pripravljalnih delih je čas mineval, odgovorov od beograjske in zagrebške akademije ni bilo in tudi sicer so bile razmere zelo neugodne, leta 1934. je Matica Slovenska izročila pravila društvu "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" tedanjemu rektorju univerze Franu Ramovšu, ki naj bi umerioval prvih sedem članov in tako praktično ustanovil akademijo, toda notranjepolitični dogodki so to preprečili. Ramovš je naslednje leto še enkrat poskusil pri prosvetnem ministru, a se zadeva do 1937. leta ni premaknila, čeprav je bilo slovensko javno vzdušje izredno naklonjeno vsej akciji-
Prvi ugoden sklep je sredi tega leta sprejel ministrski svet, ki je odobril denar za pripravljalna dela pri ustan-vitvi akademije in ki naj bi v začetku delovala kot društvo. Ustanovni občni zbor društva "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" je bil 11. decembra 1937. leta. Člani društva, ki je delovalo do prve glavne skupščine akademije, so pripravili vse ustrezne pravilnike in avgusta 1938. je prosvetno ministrstvo izdalo zakonsko uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Branko Sosič
m
ŠTA JE SA PJESMAMA?
Poštovana redakcijo!
Bilo bi poželjno da svima pjesnicima suradnicima "Naših novina" odgovorite na slijedeča pitanja:
što se je desilo sa pjesm-ama koje smo slali a koje nisu izašle u novinama.
Zašto niste naglasih, da če nakon što če biti završen konkurs o dodjeljivanju nagrada KUD "Petar Njegoš" biti zastoj objavljivanja pje-sama. Vjerujem da nas koji smo slali pjesme redovno, zanima dali če te pjesme ipak biti objavljene ili če završiti u košu za otpatke.
Unapred zahvaljujem Katarajn-Capari Štefica Melbourne
U predratnom beogradskom humorističkom listu - JEŽU
- pisalo je:
"Rukopisi se primaju, ob-javljuju ili u koš bacaju".
Ovaj princip poštuju mnogi listovi u svetu. I mi!
PROROK Proričem vašu sudbinu
Mogu vam reci v asu prostost i vasu boducnost. Sto ce vam se desit u vasem životu. Posjettte me svaldm dano m od 1230. pm. do 7. ujecer. Uvjek sam na istoj adrepl. PltjJte za Gos. Ana na adresi.
761 Park Street, Branswkk 3056. . Melbourne, VIC,
Ako imate problema sa zdravstvenim osiguranjem obratite se Vašoj apoteci.
MESTEROVIC
Koja če Vas najbolje savetovati na Vašem jeziku
MEŠTEROVIČ PHARMACY, 12 Enmore Rd. NEWTOWN. 2042. N.S.W. Telefon: 501-506
C KUD "NJEGOŠ", SYDNEY organizuje svečani doček
NOVE GODINE
31. decembra 1978, od 8. uveče dok zora ne svane!
9 New Canterbery Road, PETERSHAM
Pozivamo sve prijatelje i članove društva da zajednički ispratimo staru i DOČEKAMO Novu godinu. Ulaz samo 5. dolara. Odlična domača hrana i piče Ograničen je broj karata na samo 170, te molimo da se rezervacije izvrše najkasnije do 25. decembra na tel. 723-856.
TRAŽI SE
Voja Tešič iz sela Bratunci. Zadnje poznato mesto boravka 30. Ackers St. Hermit Park. 4812 QLD.
Traži ga zabrinuti otac.
Ko nešto zna da javi na Naše Novine
Prodaj em zbog bolesti moderan dvo-soban stan u Melburnu blizu centra i saobračaja, te škola i ostalih kulturnih ustanova. Stan je s fronta na bloku od samo šest stanova sa balkonom i garažom sve strata tajtl. Pogledati možete svaki dan u svako doba dana i naveče.
Mišo Bajič, 17/203 Klarke Street, NORTHCOTE. MELBOURNE.
TRIBINACITALACA
VOLJENI TREBAM TE
Trebam te kao što žedna zemlja treba kiše, jer i ona zna da bez kiše njoj života nema više.
Trebam te kao što dete treba majke,
da mu pokaže put životu da mu objasni da život
nije sladak kao priče iz bajke.
Trebam te ruku da mi daš da mi nežno šapučeš, volim te u oči kad me pogledaš.
Ja znam da ne tražim mnogo da mi daš, samo želim da me iskreno voliš, da me nikada ne lažeš i ne varaš.
Trebam te Ohride moj,
no znam i drugi te trebaju ne toliko kao što
te ja trebam sada.
Znam ja isto kao i ti da svi drugi su lažni,
svi te lažu i iskorištavaju,
no čim se ti okreneš nož ti u leda zabadaju.
Trebam te jer znam i mene trebaš ti sada, zato još u meni živi ta reč što se zove nada.
Marijana Bahun
MEMORIJA
Sječaš !i se prijatelju iz mladosti davne? Naše igre, naših snova kad smo bili djeca bosonoga.
Po strnjiki čuvali smo naše malo stado, i svaki nam kamen bio ko naj veče blago.
Kupali se u rječici mutnoj ko u bistroj, pod našim podnebljem u ljubavi čistoj.
Odrasli smo pokraj majke kršne nam seljanke, rodne ruke čistog srca kao zrake toplog sunca.
Nismo znali za rasprave bili djeca dobre volje, sad kada smo u tudini zar nemože biti bolje?
Nema više krize ni ovde ni tamo,
i ako namjerno nečemo da znamo.
Nikom nije lako nazvat se tudinom! Nostalgija svakog meri i ako nas malo o tome govori.
Nek nas bratska Ijubav u tudini spaja, svi smo mi prolazni ko rjeka i trava.
Dana Vukovič
SPOREDNI PUT
sjedim sama, i uzalud svi moji uzdisaji uzalud mi mašta drugove doziva u samoču skrivam svu svoju tugu jer nemam prijatelje, da se snjim veselim.
A kako smo se skupa radovali i provodili dane bez brige i tuge. Sad sa strahom u ovaj svijet gledam i htjela bih povjerljiva bit' ko nekad.
S mojom nježnom dušom hoču da se predam Al' svaki doček gorak mi se čini i samo mislim na čas rastanka onog i od srca stisnute ruke zaboravit ne mogu.
Ovog hladnog svijeta odmamiše me puti. Ovdje venem i oči prekrivam rukom, da ne gledam rodeno srce svoje kad neprimjetna klonulost se javi.
Sad molim mjesec da izade bar da me povede putem svojim i ako se sretnemo na nekom sporednom putu, zagrlimo se bratski drugovi moji.
Ana Dekič
RAZBIJENA SREČA
Čudno je imati bol, ne osječati ga. Vlažiti oči suz-ama zbog nestalih čekanja, zbog svih izgubljenih prolje-ča. Čudno je uopšte živjeti u prolječe, gledati mladiče što poklanjaju igračke oči-ma nasmijane djevojke i sama sakupljati suvarke svojih izgubljenih sada izgorelih igračaka. a sve su te moje igračke bile tako lije-pe. Bile su crvene, plave i zlatasto žute kao sunčevi zrači kad su rasuti po tvoj-oj kosi.
I sve su se razbile. Možeš me sada mrziti, zbog svega što sam sada učinila, zbog svih tih komadiča stakla na koje češ se spoticati. I onda češ plakati. Plakat češ zbog
zaraslih rana koje opet krv-are. Ja ču tada gledali da u svakom čovjeku pronadem dio tebe, da svakom od njih poklonim po jedan iigoreli dio voljenih dana, da svakom dam i razdjelim dio čekanja. Od sada neču više dobijati razbijene igračke. Od sada ja ču ih samo davati onako bezbojne kao što čekam sutraŠnji dan, jer i ja se bojim spoticanja i pogleda u daljinu. Bojim se da ču tamo ugledali sjaj razbijene crvene igračke. Bojim se da ču jednog dana pokušati da sastavim krhke komadiče i ako znam da češ ih ti tada razbiti.
Suada Bernhardt
RESTORAN BEOGRAD 470 Parramatta Rd. PETERSHAM Telefon: 560-8486
Traži se pod hitno: kuvarica ili kuvar Svake srede "Beogradsko Veče". Sviraju brača Necič; pevaju poznati umetnici Ceca i Velja.
Svečani doček nove godine; za rezervacije na telefon 560-8480.
Naš najbolji restorán u zapadnom delu Sidneja
GOLDEN GRILL RESTAURANT
50 Park Road, CABRAMATTA Telefon: 727-3152
Odlična domača kuhinja, veoma bogat roštilj, specijaliteti po porudžbini. Cene veoma pristupačne. Restoran je otvoren svakog dana od 12 do 15 časova i od 18 do 24 časa. Sivra odličan orkestar, narodnu i za-bavnu muziku za igru. Peva poznata pevačica Branka uz pratnju Duce i Save
Za rezervacije obratite se telefonom vlasnicima Draganu i Borki.
NOVO...NOVO...NOVO...NOVO...
Svakog utorka-Muzičko veče Takmičenje muzičara i pevača amatera.
medibank
Za sve informacije u vezi vašeg zdra-vstvenog osiguranja obratite se na vašem jeziku.
-BRANKI ŠILJANOVSKI-
Telefoni: 831-1358 i 831-1455 VIC.
MILOSAVLJEVIČ MIODRAG PONOVO JE S NAMA, POZNAT SA ILINDENSKIH PIKNIKA -SPECIJALISTA ZA SVADBE I ZABAVE ... OBUČAVA KLAVIRSKE ILI DUGMETARKE HARMONIKE KAO I POPRAVKE SVIH VRSTA ... ZA SVA OBAVJE-ŠTENJA OBRATITE SE VAŠEM - MIODRAGU NA TEL. 547-8515 OD 3 DO 9 POSLIJE PODNE ILI NA ADRESU 3 ACOL COURT-MULGRAVE. VIKTORIJA
ALADIN HEALTH STUDIO
Ženske osobe izmedu 18 i 40 godina starosti ... Dva minuta od centra grada ... Obaveštenja na televon 26-4968 od 12 do 8 uveče ... Pitajte za -ANITU- Viktorija