A KRANJSKI ZVON ^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. vIzdaja: mestni župni urad v Kranju. y I Izfiaja zadnji teden v mesecu. L. 1936. Št. 2. Posamezna štev. 1 Din. Več ljubezni do molitve! aj. ^e parkrat sem popoldan med krščanskim naukom v! 'iianijami dobil zunaj župne cerkve gruče HobveZnih otrok, ali pa kakih 14 do 15 letnih y , °v> ki so pohajkovali okrog cerkve ali čakali na y 0 'gro. Stopim k njim in jih pozovem, naj gredo 0iCefkev, med službo božjo pa naj ne pohajkujejo lek^ Cer^ve" ^a se m* Je ^e vedno zgodilo, da jih je v aJ odšlo po trgu ali pa so jo zavili proti rožen-^kena klancu. Ko so pa mislili, da je »nevarnost" Žn a' 80 Pa zoPe* prišli nazaj k cerkvi in tam brcali %t°j-a^ Pa P°eenjali kaj drugega, v cerkev pa niso o f°dobno delajo nekateri odrasli. V cerkvi buče sto; m se vrši služba božja, ali pa je pridiga, pa ti žad'e Zl,naJ cerkve, se pogovarjajo o kupčiji in drugih da ?Van» v cerkev pa ne stopijo. Če jih opozoriš na to, Je to greh in nedostojno, pa se ti potuhnejo, morda v 111 alo približajo cerkvenim vratom, da bi stopili varjajo k družinski molitvi. Kako žalostno je, da ^ katerih družinah gine molitev, da ta ali oni leži na j)a 'J1! ko druga družina moli večerno molitev, ali iH0j?red° nekateri člani ven iz hiše, ko mati ali žena QZ nekaterimi otroci večerno molitev, "ejf jG °Pazuješ, kako molijo nekateri — pravim le SfCe| — ')r' skuPn' molitvi, pa te mora zaboleli P*i8jj. ko daleč od molitve so njih duše, tako nekam ^enx) nekateri molijo, brez srca, brez duha, brez ^ve z Bogom . ... ^ako stanje je zelo, zelo nevarno! Ogoj.6 Je mlademu človeku molitev zoprna, če se iw .,,e molitve in cerkve, potem je to zelo slabo zna-{w mlad človek se v današnjem vesolnjem Op^ ^u pohujšanja skoro gotovo (izgubi! In dres iže j ljjetiu>, da nekateri fantje že popolnoma opuščajo iej0 ?v in tudi nedeljsko sv. mašo, da se celo norču-V^sik2 Prožnosti ^ da so sploh že opustili vsako ^° ndejstvovanje. W_ !ez molitve ni milosti, brez milosti ni nadnarav-ga ljenja! Sv. Avguštin lepo pravi: „Kdor je zveličan, je zato zveličan, ker je molil; kdor je pogubljen, je zato pogubljen, ker ni molil . . ." Kjerkoli peša molitev, tam peša versko življenje! Kjer je mrzlota do molitve, tam se prej ali slej naseli mrzlota ali pa celo mržnja do Boga in do vsega verskega življenja! Življenska pot brez molitve, je pot pogubljenja . . . Krščanska mati ima danes v dobi nekega splošnega pohujšanja zelo težko nalogo, da vzbudi svojim otrokom ljubezen do molitve Če jim vcepi to, je že mnogo storjenega! Kako naj krščanski starši vzgoje pri svoji mladini ljubezen do molitve in do shižbe božje? Treba je predvsem madino poučiti, da je molitev naša prva dolžnost, da je molitev nekaj plemenitega, lepega. Treba je podirati predsodke posvetnjakov, ki tako radi smešijo molitev in vsako pobožnost. Mladini je treba vcepiti v dušo, da je sramotno, če človek ne izpolnjuje svoje prve dolžnosti, ki jo ima do Boga! Treba je pa tudi, da se molitev ne pristudi mlademu človeku! Se tudi to zgodi, da starši z nekim ne-modrim siljenjem dosežejo ravno nasprotno od tega kar bi želeli. Molitev in pobožnost se pač ne da usili-ti! Če pa se s silo vi epa v dušo, se vstvarja odpor in morda tudi mržnja do molitve. Kako lepo znajo nekatere matere svojim otrokom vcepiti ljubezen do molitve! Saj ni lepšega, kakor gledati malega otroka, ki kom al j čaka, da more moliti, ki je ves vesel, če z domačimi skupno moli, ki je ponosen, ko nekoliko doraste, če sme v družini naprej moliti angelovo češčenje ali pa celo rožni venec. Le z dobroto in ljubeznijo se vzgoji ljubezen do molitve in pobožnosti! Če se kdaj zdi mladini, da je večerna molitev, rožni venec ali kaka druga pobožnost predolga, pretežka, naj pač opozore otroka, da je lepo, če se pri molitvi tudi kaj zatajuje, če prinaša z molitvijo tudi žrtve, če dela pri molitvi tudi pokoro itd., vendar pa ne vsiljevati predolgih molitev, če bi se videlo, da je otroku to pretežko ali če bi bilo to morda povod, da bi se mu zamrzila pobožnost. Povsod je treba modrosti, posebno pa pri vzgoji! Predvsem pa je velika resnica to, da se otrok več nauči z očmi, kakor z ušesi! Lepo molitev naj vidijo Stran 6. KRANJSKI ZVON ŠtevA otroci pri odraslih, pri starših in pri odraslih članih družine! Nikdar, dragi starši, ne pustite, da bi kak starejši član družine delal opazke proti molitvi, da l)i se kak odrasli član med molitvijo tako obnašal, da bi se mladina pohujševala! Starši naj pazijo na lo, da bo molitev v družini res lepa molitev, ne pa mrmranje in d rd ran je! Kolikokrat se dobe odrasli, ki ne znajo pravilno molili niti oče-naša, dasi ga vsak dan molijo, dasi morda vsak dan .molijo celo rožni venec! Z velikansko naglico «c biti pri molitvi, vsi napol požirajo posamezne stavke molitve in tako se otroci nikdar ne navadijo lepo molili. Bolje je, da se moli manj, pa tisto lepo, kakor pa dolge molitve, pa so iste le zdrdrane in napol izgovorjene in nič ne premišljene in nič ne zbrane. Kako se pritožuje Gospod nad Izraelci? „To ljudstvo me časti le z jezikom, njihova srca pa so daleč od mene"! Naj ne ho naša molitev, laka, da hi Boga le z jezikom častili, da hi hile pa naše duše daleč od Boga! Čim lepša bo družinska molitev, tem bolj jo bo mladina vzljubila. Prazno mrmranje brez vsebine in brez srca pa ne bo nikdar vnelo mladine za molitev! Prav je tudi, če starši opozore svoje otroke, posebno odrasle, kako velika nevarnost je to, če se udajajo neki hladnosti do molitve, če se jim v dušo naseli neka, od I ujenost in odpor do molitve. Zoprnost do molitve je nevaren znak, da je človeka že prevzel duh tega1 svela. Kdor ^mrzi molitev, ta bo kmalu začel sovražiti vero in versko življenje in celo Boga samega! To je navadna pot odpadnikov od Boga! Najprej opušča, molitev, na lo mu postaja vsaka, molitev in pobožnost tuja, neprijetna, zoprna in končno se v dušo naseli celo sovraštvo do molitve in — končno nevera! Ko sem začel s slabo sliko, naj pa končam z lepo! Ko opazujemo nekaj mladine, ki se ogiblje molitve, pa hvala Bogu, lahko opazujemo vsak dan, med našo mladino tudi najlepše zglede lepe molitve! Kake umetnice so res nekatere matere v vzgoji! Če opazuješ njenega otroka v molitvi, v cerkvi, pa se ti zdi, kakor da bi gledal angela pred seboj! Nekateri starši znajo v svojem otroku vzgojiti ljubezen do Boga in do molitve, da otrok zjutraj vstaja zgodaj in gre v cerkev in k sv. obhajilu morda vsak dan; niso redki, ki radi prihajajo počastit sv. R. Telo, ko gredo mimo cerkve, tako lahko vsak dan opazujemo, kako nekateri starši znajo vzgajati svoje otroke za Boga in molitev. Srečni starši, ki to delajo, pa še bolj srečni otroci, ki imajo take starše! Cerkveno gospodarstvo V februarski številki vsako leto prinaša Kranjski zvon obračune preteklega leta za župno cerkev in podružnice. Vsa župnija zbira in daruje za cerkvene namene, za to naj tudi vsa župnija ve, kako se gospodari z denarjem, ki ga žrtvuje za cerkev, V letu 1955. se je takole gospodarilo: Zupna cerkev: Pri restavraciji župne cerkve je bilo 1. 1935. izdatkov v celoti Din 29.423.50. To..* stroški za restavracijo Cerkvenega portala, nap* * novih glavnih vrat in vetrnic, oziroma. notraiJ1 glavnih vrat v cerkvi. Pripominjam pa, da je še ' p, pri Marlinčiču v Ljubljani za velika bronasta vrata znesku Din 6.500.— V celoti je bilo izdanega za re8^ racijo župne cerkve dosedaj v dveh letih 271.181.75. i V letu 1935. se je nabralo na prostovoljnih att*0^ za prenovitev župne cerkve Din 21.317.— V 1. l{^j. bilo nabranega skupaj Din 118.220.30. Skupno je bL dosedaj nabranih prostovoljnih darov v znesku 139.53750. t .j) Pri rednem gospodarstvu župne cerkve pa Je denarni promet sledeči: Dohodkov — daril. P'J* darovanj, pogrebne stole, sedežnina in prodane ce» ne klopi — je bilo skupaj Din 45.641.32. Izdatkov J bilo — plača cerkovniku, redna popravila. ('ayk', elektrike, perilo, nabava novih predmetov, ° knjige, tiskovine itd. v skupnem znesku Din 28.o J. 1» Preostanek j piri rednem gospodarstvu znaša 18.831.97, ki se prenese v kritje dolga za restavractf župne cerkve. ,., Primanjkljaj pri restavraciji župne cerkve /"' v celoti Din 131.644.23; če odštejemo od lega preos• nek pri rednem gospodarstvu, ostane primanjklJaJ ((dolnem gospodarstvu Župne cerkve v I. 1935 v zne Din 112.812.28. ;6, Tako je znašal dolg župne cerkve 1. januarja v znesku Din 112.812.28. Morda se bo zdela komu velika številka dobo' in stroškov pri kontu rednega gospodarstva žiip''e cer- kve. Pripominjam, da gre na ta konto ves denarni J ^ met župnega urada za knjižice ura molitve, ki J dal natisnili župni urad. nadalje nekateri stroški i" hodki ob priliki evharističnega kongresa itd. Din 3539.50. Ostanek dolga izza. one velike kaia ^,1 pred leti, ko nam je vihar odnesel stolp na Pn11^1 -j^j je znašal Din 10.799.20; stroškov je bilo v l gjg 614.30, lako ostane primanjkljaja koncem 1. ^y 8424.20. Pungrat je imel dohodkov v I. 1935 Din 1 dolg iz prejšnjih let Din 7056.23, ostane 1. JaI1, dolga Din 5739.48. - - Podružnica na Primskovem je imela v 1. ^ fl lolnih dohodkov Din 36.992.—. Med temi doho< prodani vrl. Primanjkljaj iz I. 1934. je znaša ^ | 23.589.89, stroškov je bilo v I. 1935 Din 8580.30- ^ 1935 seje tako kril ves primanjkljaj iz prejšnje8a ^ in vsi redni si roški, tako nima podružna cer Primskovem nobenega dolga več. ,^0\ Čirčiče: Ostanek lanskega leta Din 653, dob^ 0 Din 350.—, stroškov Din 288—, ostane v dobro ^"^v Rupa: Ostanek iz leta 1934 Din 153.—, A°V\^ Din 60.—, stroškov Din 264.— ostane dolga ^. Huje: Dohodkov Din 153.434.15, lanski \&^\0\f in stroški znašajo skupno Din 153.497.50, ostane ^ -e 1. januarja 1936. Din 54.40. Pripominjamo Pa< naložila podružna cerkev na Hujah ostanek Stev. 2. KRANJSKI ZVON Stran 7. Zu »jivo, kar se ni porabilo za kupnino hiše in njive. v Wanilnico v znesku Din 7.400.— kaiera vsota se moji naložili in mora ostati nedotakljiva, dokler se ne *"Pi za njo kaka nepremičnina. Pri podrnžni cerkvi nu Hujali so velike številke dohodkov in izdatkov od l()(k ker je podružna. cerkev v 1. 1935. prodala svojo •'jivo prj vodovodnem slolpu in je za la. denar kupila fffjjp na llujah Št IS in še eno njivo na. kranjskem p'>l.j u. Podrobno se računi razlože še cerkvenim klju-(:arjcm o|> podpisu cerkvenih računov. _ Za misijone se je nabralo v župni pisarni I. 1933. Din 1003.33, na. škofijo se je poslalo Din 1171.— Dobrotlelni fond. l. 1933. so v župni pisarni darovi razni dobrotniki za Marijanišče Din 3575.—, v Pj^šco za hruh sv. Aniona se je tekom leta nabralo '^Upaj Din 3068.75, revežem se je razdelilo iz tega foda skupaj Din 3949.50. Župnija Kranj Oznanila za februar. 2. IV. ned. po razgl.. Gospodovem, Svečnica, prva ',ede|j., v mesec,,, 0|, 6. sv. maša z enim blagoslovom, v I blagoslov sveč, na lo procesija s svečami okrog /llpne cerkve in po tej peta sv. maša z blagoslovom. J-mesečno sv. obhajilo za moške. Pop. ob pol treh so °vesne pete litanije M. B. in po litanijah darovanje Vgč za župno cerkev. i Pripominjamo, da se dobe sveče za naš oltar pose-eJ vlite v trgovini Šink na Glavnem trgu. Pop. po litanijah je velikonočni pouk za dekleta iz Se župnije. 8j Sv. Blaž, pred in po šesti sv. maši se deli blago-°v Sv. Blaža. Ob 8. je sv. maša na Pungartu, v župni CerWi odpade. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovu. 9. Prva prcdpepelnična nedelja, služba, božja pO feT^di' P<>p. na Primskovem velikonočni pouk za fan- !z Gorenj in Primskovega. Pop. shod za žensko Malino družbo. y H. prcdpepelnična nedelja, služba božja po nali A> Pop. na Primskovem velikonočni pouk za može vasi Primskovo in Gorenje. ^ Slovesen spomin na kronanje sw očeta papeža Pija '»Po zadnji sv.maši zahvalna pesem, v 23. Pustna nedelja, pričetek 40 urne pobožnosti v t^v.Sv* P- T. Ob 6. uri zj. pridiga, blagoslov z Najsve-Jj$Ž& sv. maša. Sv. maše bodo ob 7, 8, 9, in 10.30, zad-j^aPeta. Popoldan ob 3. pridiga in litanije presv. Srca Asovega. Ob 6. pop. se spravi sv. R. T. j.. 24. Pustni pondeljek, ob 6. se izpostavi Najsvetejše ^ ^Starte izpostavljeno do 6. ure zvečer, Sv. maše ob • 8,9 iu jo za(]nja g petjem. Pop. ob 3. pridiga in li- tanije presv. Srca Jezusovega. Ob 6. se spravi Najsvetejše. 25. Pustni torek, dopoldan, kakor prejšnji dan, pop. ob 3. pridiga, naio slovesne litanije presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Uro molitve naj molijo: Od 11. do 12. III. red. Od 12. do J. bližnji sosedje in zavodi. Od 1. do 2. dekleta, Od 2. do 3. žene. — Od 4. do 5. možje. Od 5. do 6. fantje. Odpustki za 40 uro pobožnost: Popoln odpustek vsak dan tekom 40 urne pobožnosti, kdor moli 6 krat oče naš in zdrava. Marija in časi bodi v papežev namen. Na pustni torek oh 11. zv. naznani zvon pričetek 40 dnevnega posta. Prilika za spoved: Tekom 40 urne pobožnosti bodo vedno zasedene vse spovednice. Spovedoval bo tudi en pater jezuit, ki bo na razpolago že v soboto 22. febr. zvečer. Porabile to priliko vsi! G. pater bo spovedoval v spovednici g. dr. Simončičn. 26. Pepepelnična sreda ob 8. uri blagoslov pepela, pepeljenje in na to sv. maša. Strogi post. S pepel nično sredo se prične čas za velikonočno spoved. 28. Petek zvečer ob 6. križev pot in blagoslov. V postu je vsak petek zv. ob 6. križev pot. Poročeni pari: 1. Bencdik Martin, mlinarski pomočnik. Kranj, SI rossmajorjev trg 3 in Špehar Terezija, delavka, Kranj, Delavski dom, poročena 12. januarja. 2. Virnik Jožef, šolski upravitelj, Velesovo in Pire Milena, učiteljica, Šenčur pri Kranju, poročena 4. januarja. 3. Kovač Jožef, mehanik, Kranj, Jezerska cesta 18, in Pogačnik Marija, roj. Šolar, Primskovo 76, poročena 5. januarja. 4. Marn Alojzij, delavec, Primskovo št. 63, in Za-plotnik Marija, delavka. Primskovo 76, poročena 26. j a nu a r j a. 5. Perhavc Franc, kleparski pomočnik, Kranj, Prešernova 15 in Ozimič Ljudmila, delavka, Kranj, Prešernova 15, poročena 26. januarja. Mrliška kronika. . 1. Brezar Marija, roj, Lomšek, posestnika žena. Klanec 22, roj. 15. nov. 1868. umrla 1. januarja. 2. Majdič Kornelij, eand. ing. Kranj, Stara cesto 5, roj. 30. jan. 1908. umrl 3. januarja. 3. Globočnik Ivana roj. Vršnik, Primskovo 46, roj. 15. nov. 1887. umrla 17. januarja. 4. Močnik Franc, sin delavca, Primskovo 160, roj. 25. avgusta 1935, umrl 29. januarja. Stran 8. KRANJSKI ZVON Stev 2. Župnija Šmartin pri Kranju Oznnu!In za februar. 2. Svečnica. Zjutraj božja služba po navadi, ob 9. z blagoslovom, poprej blagoslov sveč. Popoldan ob 2. ura molitve in pete litanije. M.! B. 6. V četrtek zvečer ob pol sedmih ura molitve pred prvim petkom. 7. Prvi petek, sv. maša pri oltarju srca J. z blagoslovom. 9. Prva predpepelnična nedelja, božja služba po navadi. 14. Sv. Valentin, ob 8. sv. maša v Stražišču za sosesko. 16. Druga predpepelnična nedelja, služba božja po navadi. 23. Tretja predpepelnična nedelja, služba božja po navadi. 25. Sv Matija, sv. maša v Drulovku za sosesko. 26. Pepelnica, začetek 40 dnevnega posta, ob 8. uri blagoslov pepela in pepeljenje. Poročeni: Dne 19. januarja Nik Franc, čevljar v Sebenjah in Marija Martiljak, delavka v Stražišču. Razno Okna v župni cerkvi. Sedaj v cerkvi najbolj moti pri glavnem oltarju to, da so velika okna zakrita z rdečo svilo. Kakor je bilo že pojasnjeno, je bilo potrebno odstraniti stara slikana okna, ker bi sicer kričeče slike zelo motile ves u tis novega oltarja. Stara slikana okna se bodo ob priliki predelave kapele porabila za nova okna v kapeli. Letos bosta dve novi sv. maši v Kranju in za nove maše bi bilo lepo, če bi to slovesnost poveličevala tudi nova okna v prezbiteriju. Res ima župna cerkev skoro Din 1120.000 dolga radi restavracije, res je tudi, da so danes težki časi, vendar bi bilo morda mogoče v naši župniji zbrati letos toliko, da bi mogli naročiti nova okna. Stala bodo okrog Din 30.000.—. Morda bi se dobil kak dobrotnik, ki bi sam dal napraviti eno okno? To bi bil pač najlepši spomenik, ki bi ostal v cerkvi lahko stoletja. Križ nad tabernakljom. Po načrtu arhitekta in prof. Vurnika bi moral biti nad tabernakljom križ iz slonove kosti. Ko je bil tabernakelj napravljen, pa ni bilo mogoče dobiti pri nas primernega križa iz slonove kosti. Pred nekaj tedni se je mudil v Parizu stolni dekan dr. Kimovec in je našel v neki trgovini v Parizu primeren križ iz slonove kosti, ki bi stal, kakor poroča, okrog 400 frankov. Zupna cerkev ga pač ne more kupiti, morda bi se dobil v župniji kak dobrotnik, ki bi bil pripravljen kupiti tak križ? Red v župni cerkvi. V nedeljo 29. dec. sem opaz°' val pri sv. maši sledeče: zunaj cerkve je stala veli a kopa moških in sicer v velikem dežju. Nekateri so se pritoževali, da ne morejo v cerkev, ker je pri cerkve nih vratih tak dren j, da ni mogoče v cerkev. Dočim Je torej pri vratih bila taka gnječa, da sploh ni bilo m0' goče v cerkev, je bilo spredaj v cerkvi prostora vsaj še za 200 ljudi. Nekdo je izrazil željo, da bi se nastavu v cerkvi neke vrste policaj, ki bi delal red pri vrati in naganjal ljudi naprej, da bi ne ovirali vhoda ^ cerkev. Ali res ni mogoče brez policaja ustvariti reda-Kako grda je res ta navada, da nekateri sploh ne znaj0 stati drugod, kakor med cerkvenimi vrati! Skoro vsa ko nedeljo moram pri zakristiji odrivati moške, ki se vstavijo ravno med vrati, dasi je spredaj in zadaj fl volj prostora! Prosil bi zopet, da bi vendar taki upoštevali, da niso sami na svetu in da bi ne zastajali vD£ da v cerkev! Ker pa nastane po cerkvi velik prep1 ' če so zakristijska vrata in vsa trojna vrata na P*° čelju odprta, se vrata pri zakristiji zapro ob pričet14 vsake sv. maše in tam ni med sv. mašo mogoč vhod * cerkev. Prosim, da nikdo ne razbija med sv. maso » zakristijska vrata, ker cerkovnik ne sme teh odpira . med siv. mašo. Kdor želi skozi ta vrata v cerkev, naj pride vsaj ob začetku sv. maše v cerkev. Posebno Pfl prosim, da ženske ne postajajo med sv. mašo v hodit' ku pri zakristiji in naj se ne drenjajo med moškim1, Primskovo. Prišla je zopet pritožba od strani m° škili, da ženske ostajajo zadaj pod korom in pri ceX kvenih vratih in da nimajo moški prostora. Prosim, ženske to upoštevate in da greste bolj naprej v cerkvi* da ne bo nobena stala med moškimi. Huje in Klanec. Po velikonočnem pouku za m°ze bo v nedeljo, dne 2. februarja v Ljudskem domu šesta nek vseh gospodarjev iz Huj in Klanca, da se pt»raZ govorimo radi cerkovnikove službe. Popravi! Tiskarski škrat je v zvonu zmešal neveste in ženine je natisnil kot nevesto Martinčič kopic Ane. Pravilno se mora torej delavec in Jakopič Ana, poročena Martinović Marko, narednik ja, šivilja, poročena 3. nov. zadnjem Kranjsk6"1 Pri Merše-tu FrancU Antonijo, mesto J glasiti: Merše Fra«c' 27. oktobra, in Martinčič Anto«1' III..... ......u n,*,ii iiftm w IMl'i"l Podpirajte Vincencijevo Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju." Za^Bk^olriskovnega druStvaTSm^