Tfredniitvo • uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001—1004. Mtiaeina naročnina 35 Ur, ca lno-zoroatvo 40 lir. — Cek. raf. Ljub. ljana 10.630 zu naročnino in 10.394 v n lnaerate. • Izključno zastopstvo za oglase lz Italije in Inozemstva:
UPI H. A. Milano. Rokopisov na vračamo.
SLOVENEC
APRIL 1944
7
PEJEK
Der feindliche Ring um Kowel gesprengt
Weiterer deutscher Raumgewinn bei Tschernowitz - Im Abschnitt Stanislau-Tarnopol und siidlich Brody in fort-schreitenden Angriffen sowjetische Krafte zerschlagen Beim Angriff auf Ploesti 53 Bomber ahgeschossen
DNB. Ans dem Ffihrerhaaptquartier, 6. April. — Das Oberkommando der \Vchnnacht gibt bekannt:
Bei K e r t s c h nnd im Ssiwasch-Landekopi vvurdcn feindliche Angriffe abgcvriesen oder durch zusaramengefass-tes Artilleriefeuer zerschlagen.
(jstiich des nnteren D n j e s t r setzten sich unsere Truppen wie vorgesehen vom Feinde ab. Sie schlugen hier sowie zwi-schen Dnjestr und Pruth sovvjeti-sche Angriffe zuruck.
Die im Raum von Tschernowitz nordlich des Dnjestr kfimpfende deutsche Kraftegruppe gewaun im Angriff trotz vcrbissenen feindlichcn Widcr-standes weiter Boden und wehrte heftige Angriffe der Sowjets ab. Im Abschnitt Stanislau - Tarnopol sowie im Raum siidlich Brody wurden durch unsere fortschreitenden Argriffe sowjcti-sche Krfifte zerschlagen. Feindliche Ge-gcnangriffe seheiterten. Die Besatzung von T a r o o p o 1 behauptete sich gegen erneute von Artillerie und Schlachtflie-gern ontcrstiitzte Angriffe der Bolsche-wisten.
Die seit dem 17. Mtrz eingesehlossene Besatzung der Stadt K o *r e 1 hat unter Fuhrang des SS-Gruppenluhrers und Generalleutnants der Waffen-SS Gille dem wochealangen Anstrum wcit iiber-legener feindlicher Kralte mit beisplel-hafter Tapferkeit standgehalten. Ver-nande des Heeres und der Waffen-SS haben unter dem Oberbefehl des General-
obersten VFciss und unter Fiihrung der Generale der Infanterie Hossbach und Mattenklott nach tagelangen harten An-griffskamplen durch die Pripjet-siimpic bei ungewohnlichen Gelande-schwierigkeiten den feindlichen Ring um Kowel gesprengt und damit ihie Kame-raden aus der Umklammerung befreit. Verbiinde der Luflvvalfe, unter ihnen auch Lastensegler versorgten ungeachtet schwerstcr feindlicher Abwehr die Ver-teidiger der Stadt und ermoglichten da-durch ihr standhaftes Aushalten.
Siidostlich O s t r o w und siidlich P I e s k a u behauptetcn unsere Truppen ihre Stellungen gegen die fortgesetzten Durchbruchsvcrsuche der Bolschevvisten und schossen 48 ieindlichc Panzer ab. Erneute Bereitsstetlungen des Feindes wur-den durch Artillerie und Werf?rbattericn zerschlagen.
In der Zeit vom 3.—5. April verloren die Sowjets in Lultkiimpfen und durch Flakartillerie 117 Flugzeuge.
In 11 a 1 i e n vvurden bei lebhafter StosstrupptSUgkeit Gelan^cnc ein^ebracht.
Bei einem Tagesvorstoss nordamerika-niseher Bomber in das Gebiet von Ploesti brachten deutsche und rumanisehe LuftvertcidigungskrUte 53 viermotorige Flugzeuge zum Absturz. Damit wurde we-nigstens ein Drittel des angreilenden feindlichen Verbandes vernichtet.
t)ber dem Reichsgebiet wuiden gestern unter schvrierigen Abwehrbedin-gungen zeha feindliche Jagdflugzeuge ahgeschossen.
Važne izjave ministra Ribbentropa
Romunija je neločljiv sestavni del evropske trdnjave - Le vojske zavezniških evropskih
narodov lahko odbijejo boljševizem
Sovražni obroč okrog Kovlja razbit
Nadaljnja nemška pridobitev ozemlja pri Černovicah Razbitje sovjetskih sil z napredujočimi napadi na odseku Stanislavov-Tarnopol in južno od Brodov - 53 bombnikov pri napadu na Ploesti sestreljenih
Fiihrerjev glavni stan, 6. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Pri Kerfn in na mostišču pri Siva š u smo zavrnili ali fe strnjenim topniškim ognjeni razbili sovražnikove napade.
Vzhodno od spodn jega D n j e s t r a so se našo čete ločilo od sovražnika, kot je hilo ie v naprej predvideno. Tu ter med D n j e s t r o m in 1» r u t o m so odbile sovjetske napade.
Na področju pri C e r n o v i e a h , severno od D n j e s t r a liorefo se nemško skupine so vkljub zagrizenemu sovražnemu odporu z napadom pridobile nadaljnje ozemlje ter odbile silovito sovjetske napade. Ka odseku Stan i s I a v o v -T a r-n o p o 1 ler na področju južno od Brodov (jim z našimi napredujočimi napadi razbili sovjetske sile. Sovražni protinapadi so se izjalovili. Tarnopolska posadka jo vzdržala vkljub ponovnim bolj-ševiškim napadom, ki jih je podpiralo iopništvo ter borbeno letalstvo.
Od 17. marca obkoljena posadka mesta Kovlja jc pod vodstvom skupinskega vodjo SS in generalnega poročnika vojaške SS Gilleja z vzgledniin junaštvom vzdržala pred večtedenskimi navali daleko močnejših sovražnih sil. Oddelki vojske ter vojafke SS so pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika
Weissa ter pod vodstvom pehotnih generalov llossbacha in Matlenklolla po večdnevnih hudih napadalnih bojih po Pripjet s k i h močvirjih vkljub izrednim ozemeljskim težavam ruzbili sovrai-ni obroč okrog Kovlja ter s tem osvobodili tovariše iz ohkolitve. Oddelki letalstva, med njimi ludi lovoma jadralna le-lala so nc oziraje so nn najmočnejšo sovražno obrambo oskrbovala hranilce mesta ter lako omogočila njihov vtzrajni obstanek.
Jugovzhodno od 0 s t r o r a in južno
od P s k o v a so našo čete obdržale svojo postojanko vkljub stalnim sovjetskim poskusom, da bi jih prebili. Uničile so 48 sovražnih oklepnikov. Topništvo in mino-metalsko baterijo so razbili sovražnikova zbirališča.
V	času od 3. do 5. aprila so izgubili Sovjeti v letalskih bojih ter vsled protiletalskega topništva 117 letal.
V	Italiji smo z živahnimi naskako-valnimi podjetji privedli ujetnike.
Pri dnevnem sunku severnoameriških bombnikov na področje Ploestija so nemško in pa romunske protiletalske obrambno sile zbile 53 štirimotornih letal. S lem so uničile najmanj tretjino na-padajočih oddelkov.
Nad področjem Nemčije smo včeraj vkljub težavnim obrambnim pogojem sestrelili 10 sovražnih lovskih letal.
Italijani v sovjetski vojski
Berlin, 5. aprila. Po londonskem poročilu švicarskemu listu >Die Tat< bodo baje v Sovjetski zvezi organizirali italijanske oddelke, ki se bodo borili v sestavu sovjetske vojske, toda pod poveljstvom italijanskih častnikov. Novi oddelki bodo organizirani sporazumno z Ba-dogliein iz 50 do 80.000 italijanskih vojnih ujetnikov, ki so jih Sovjeti zajeli v zimah 1942 im 43.
>Dio Tat« pripominja k temu, dn to poročilo še ni bilo uradno potrjeno, vendar pa meni, da je v soglasju s splošno težnjo sovjetske politike in tudi z moskovsko izjavo o obnovitvi diplomatskih oilnošajev z Italijo. Švicarski list nato opozarja, da bodo ti italijanski plačanci prve zapaduoevropske edinice na strani zaveznikov, 'ki so bile organizirano v Sovjetski zvezi. Sicer pa tudi privolitev italijanskih oblasti za ta korak nikogar ne preseneča. Badoglieva klika se je od premirja zelo trudila, da bi razjasnila
položaj italijanskih vojnih ujetnikov in to ne samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi v angloameriških državah. S tem v zvezi je izrekla tudi željo, naj bi se ujetnikom dala prilika, da se prostovoljno javijo za povratek v aktivno vojno službo. Toda v Londonu in Washingto-nu niso v tem pogledu očividno še prav ničesar sklenili.
Italijanski ujetniki kot pomožne čete v sovjetski vojski, lo je pač višek ponižanja, ki so ga doživeli Italijani po Badogiievem izdajstvu. Tukaj prihaja najbolj jasno do izraza zaničevanje Kremlja do brezčastne Radoglieve klike. Na drugi strani pa nam daje to ponovni dokaz za Stalinovo samovoljo, ki namesto da bi počakal na odločitev svojih angloameriških zaveznikov v zadevi postopka z italijanskimi vojnimi ujetniki, dela kralkomalo na svojo roko, in tišči sovjetske italijanske ujetnike v sovjetsko vojsko.
Romunsko vojno poročilo |
Bukarešta, 5. aprila. Vzhodno poveljstvo romunske vojske je v torek objavilo:
V sredi Besarabije in na severu Mol-dave ni bilo nobenih važnejših bojev. V torek je večje število anglo-ameriških bombnikov napadlo Bukarešto. Nastala je škoda in izgube med prebivalstvom. Nemški in romunski lovci so sestrelili večje število sovražnih letal.
Broz-Titove tolpe na begu
Beograd, 5. aprila. Beograjski listi ugotavljajo proti nekemu poročilu, ki ga je včeraj prinesel Reuter, češ da Broz-Titove tolpe hitro napredujejo v Srbiji; v resnloi pa so srbski prostovoljski oddelki popolnoma očistili dolino lbara, Uier pi več komunističnih tolp. Tolpe so razbite in bože preko Golijo planine, nazaj, prostovoljci |>a .jih stalno zasle-
dujejo. Tudi iz Raške v južno-zapadni Srbiji poroča »Novo Vreme«, da vladne edinice po neprehodnem ozemlju zasledujejo premagane tolpe in je njih odpor vedno slabolnejši.
Med Moskvo in Badogliem
Milan, 6. aprila. »United Press« poroča, da je izvedel iz zanesljivega vira, da sta Badoglio in sovjetska vlada imenovala svoje medsebojne zastopnike ter da sta izrazila svoj formalni sporazum z imenovanjem zastopnikov nasprotne stranke. Kot zastopnik Italije bo odšel v Moskvo sedanji italijanski poslanik v Afganistanu Pietro Quaroni, dočim bo sovjetsko vlado zastopal v Italiji Kostilev, ki je trenutno pomočnik ruskega zastopnika v takozvani »posvetovalni komisiji za Italijo« Bogo-molova. Quaroni jc bil baje pred kakimi 15 leti italijanski poslanik v Moskvi.
Berlin, 5. aprila. Nemški zunanji minister von Ribbentrop jo danes dovolil berlinskemu zastopniku romunske poročevalsko agencije »Rador« razgovor ter mu odgovoril na nekatera vprašanja, ki se skupno tičejo Nemčijo in Romunije. Agencija priobčuje o tem naslednjo poročilo:
»Kaj je po Vašem mnenju, gospod zunanji minister, namen najnovejših sovjetskih izjav Romuniji, v katerih zatrjujejo, da Sovjeti tam zasledujejo lo čisto vojaške cilje? Ali je res. da sovjetska zveza ne namerava izvesti nobene spremembe romunskega reda in tudi no zahteva prav nobenega dela romunskega ozemlja?«
>Za slehernega poznavalca sovjetske politike zadnjih 25 let pomeni Molotova izjava vse drugo kot presenečenje. Političen trik je bil vedno del sovjetskega vojskovanja. Za lo je dovolj primerov. Sicer pa je pri lein značilno, da imajo kremelski mogotci navado, posegati k politični zvijači, ko je razvoj njihovih vojaških sil prekoračil višek. Po mojem mnenju je pravi vzrok za to sedanjo taktiko želja Moskve, da bi vojni pohod po grozovitih žrtvah v zadnjem času končali s čim manjšimi nadaljnjimi izgubami. Sovjeti poznajo nestalnost vojno sreče. Spominjajo se, da so bili žo enkrat prav blizu zmage, vendar pa so morali pretrpeti končno še hud poraz. Zato bi radi čim bolj omejili tveganjo nadaljnjih bojev. Vso to pojasnjuje sovjetski poskus, da bi Finsko z navidezno zmernimi zahtevami potegnili iz vojne, to se pravi, hočejo jo zvabiti v past, da jo potlej zadavijo. Zato snubijo Bolgarijo, grozijo Madžarski in 6edaj vabijo Romunijo. Vendar mislim, da sleherni Romun ve, koliko lahko da na takšna zagotovila. Usoda njihovih rojakov v Besarabiji in Bukovini jo bila strašen pouk za vse Romune, kajti boljševiška metoda ostano vedno ista: najprej svečana zagotavljanja svobodo in neodvisnosti, potlej zahtevanje vojaških oporišč, nalo zasedba s sovjetsko vojsko, nato prihod GPU in s tem likvidiranje inteligence, odgon žena In otrok v Sibirijo in obuliožanje množic. In končno sledi priključitev dotične države v Sovjetsko zvezo. Te metode so razvili Sovjeli v sistem brezprimeme brutalnosti. To ve danes ves svet. Zato nasedejo na te sovjetsko rokohitrsko triko le šo največji bedaki na limanice.«
•-»Gospod minister. Churchill je v spodnji zl>ornici dejal o Moiotovi izjavi, da je kar najbolj zadovoljen in je izrazil Kreinlju občudovanje angleške vlade o tej izjavi. Kaj menite vi o tem?«
»Razlaga za to je prav enostavna. Churchill gotovo ne spada med najne-umnejše, o katerih sem pravkar govoril. Torej gre pri njem zgolj za čisto hi-navščino, kajti v Angliji stvari ne potekajo ravno najbolje. Vsak dan jasneje spoznavajo, da Churchill v Evropi napram Stalinu enostavno ničesar ne opravi, in se boje, da utegne imeti to stanje nekoga dne za Anglijo katastrofalne posledice. Zato je v angleškem narodu velik nemir in stalno narašča opozicija proti Cburchillovi politiki. No, in tako je pač možu, ki je predal Stalinu Finsko. Baltik, Poljsko, ves Balkan, skratka torej vso tradicionalno angleško evropsko politiko, bila prav dobrodošla ta Molotova izjava. Kajti komaj je Molotov podal svojo izjavo, kaj je storil stari lisjak Churchill? Takoj je nastopil v parlamentu in potem ko je šele pred nedavnim zaradi Sovjetov uničil Atlantsko listino in ni pri lem niti mignil z očmi, se sedaj dela, kot da veruje tej izjavi in da ne utegne več priti iz Moskve kakšna nevarnost za angleške koristi. Brez dvoma bi rad s lem omilil globok nemir in zaskrbljenost angleškega naroda in parlamenta zaradi usodnega razvoja angleške zunanje politike.«
»Kako sodite, gospod minister, o položaju Anglije in Zedinjenih držav napram politični igri Sovjetsko zveze? Ali menite, da predstavlja Sovjetska zveza zares nevarnost za obstoj Anglije in da bi boljševiška nevarnost utegnila napotiti zapadni velesili, da nastopita proti Kremljevi politiki?«
»K prvemu delu Vašega vprašanja zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja Sovjetska zveza za Anglijo, sem že večkrat javno izrekel svojo mnenje. K temu lahko danes še marsikaj povem, in to posebno, če zrem v daljnjo bodočnost. Ker bi pa to vedlo predaleč, vam pa zastavim jaz eno vprašanje: Kaj menite, da bi že danes nastalo iz življenjskih angleških interesov na Prednjem vzhodu, če ne bi nemška vojska s svojimi zavezniki krotila danes vso sovjetsko 6ilo na vzhodnem bojišču ter jo držala v šahu? Ali ne bi bilo tako, kaj menile. da bi angleški imperij danes ne razpolagal več niti s kapljico petroleja?
Na Vaše vprašanje, kako presojam položaj Anglije in Amerike napram Moskvi, obstoja zgolj en odgovor: popolna brezpomočnost! V Londonu in Vvashing-tonu niso nikoli razumeli sovjetske politike. Zatorej tudi padajo iz enega razočaranja v drugo. Edini občutek, ki je pa že danes dokaj splošno razširjen v Angliji in Ameriki, je, da sovjetska vlada stalno vodi za nos tako Churchilla kot Edena in tako Roosevelta kot Hulla. Zato so tudi odnošaji med zapadnimi in vzhodnimi zavezniki navzlic obojestranskim hvalisanjem vse drugo kot dobri. Poleg brutalnega razvijanja oblasti in s tem povezanih brezobzirnih političnih metod Moskve pa vlada v zapaduih dr-
žavah predvsem velika zaskrbljenost pred širjenjem boljševizma med širokimi sloji, ki vsebuje klico za najresnejše težkoče.
Čo me sedaj vprašate ali bosta zapadni velesili nekega dne nastopili proti politiki Kremlja, potlej lahko k temu novem le naslednje: Če bodo kdaj boljševiki premagali nemško vojsko in vdrli v Evropo, potem ne I>i niti Anglija in niti Amerika, tudi če bi hoteli, imeli potrebnih sredstev. da bi se zoperslavili boljševiški politiki. Zato morejo zgolj vojsko zavezniških evropskih narodov odbiti boljševizem. In obenem si moramo bili pri tem na jasnem, da se ne smemo v naši borbi proli boljševizmu naslanjati ali celo zanašati na divergen-ce v nasprotnem taboru. Zgolj sanjači sc lahko igrajo s takšnimi mislimi.
Evropa so mora v tem boju proti boljševizmu zanašati le na sebe samo in nn svojo lastno moč. Zavezniški evropski narodi se tega tudi zavedajo in jaz sem trdno prepričan, da bodo to najhujšo preizkušnjo v svoji zgodovini prestali in dosegli zmago nnd boljševiki in njihovimi bogataškimi pomagači na la-padu.<
»No, sedaj pa še poslednjo prav važno vprašanje, gospod minister. Kako presojate Vi položaj Romunijo ob sedanjih sovjetskih napadih preko romunsko meje?«
j Dogodke moremo pravilno oceniti zgolj v zvezi s splošnim evropskim položajem in v okviru skupnega, po vsem svetu so razprostirajočega vojskovanja tropogodbenih sil. Vaša domovina Romunija je v tem Evropi in za to Evropo neločljiv sestavni del. Ogrožanje vaše meje ni naperjeno zgolj proti sami Ro-
muniji, temveč proti vsem znveaniškim evropskim narodom. Ob Dnjostru branimo Evropo prav tako kot na kakem drugem mestu naše celino, čo se trosijo govorice, ki hočejo romunski narod prepričati, da nemško vodstvo slabo presoju strateško romunsko nalogo, potlej se lahko temu le smejimo. Prav tako bi lahko izpraznili Berlin. Vi veste, da Berlina navzlic najtežjim nngloatneri-škiin letalskim napadom nismo izpraznili, temveč ogorčeno in z dobrim uspehom branili. Prav tako bomo branili tudi Romunijo. Naša dva naroda sta že v marsikaterem boju skupno prelivala svojo kri. Zadnji naskok Sovjetov ju jo še lesnejo (»ovezal in neinško-romunsko bratstvo v orožju doživlja sedaj svoj aaj-večji uspeli, llodito prepričani, da bo nemški vojak enako branil romunska tla kot svojo domovino. Filhrer iu maršal Antonescu dobro poznata uevarnost. Zreta ji brez strahu v oči in so bosta borila s svojima vojskama, dokler no bo Romunija dokončno osvobojena in bo boljše vi kom balkanski prostor enkrat za vselej zaprt.«
K prvemu severnoameriškemu stra-hovalnemu napadu na Bukarešto jo ©b koncu razgovora izjavil nemški zunanji minister: vTakšni strahovalni napadi n.i evropska mesta in s tem na žene iti otroke, so brez dvorna ena najtrših strani to vojne. Toda v Romuniji so lahko prepričani, da ttomo vedno bolj podili ie letalsko gnngsterje z evropskega prostora ter jim vse to z obrestnimi obresti poplačali. Niti za trenutek ne dvomim, da tii Bukarešta zaostajala za našimi nemškimi mesti in da bodo tudi njeni hrabri prebivalci premagali to straho-vanjc.t
Ojjačen nemški odpor na vzhodu
Berlin. 6. marca. DNB Čeprav jc na jugu vzhodnega bojišča naraščajoča temperatura stopila v zadnjih dneh padlo snežne plasti ter s lem šo bolj poslabšala i»oti in vse ozemlje, ki je sedaj tako rekoč neprehodno, so boljševiki 4. aprila nn južnem krilu zopet napadli. To so storili na obeh straneh spodnjega Dnjeslra. Težišča njihovih sunkov so ležala ob s severovzhoda in severozahoda v Odeso vodečih železnicah ter vzhodno od Pruta. Napadi, ki so jih izvedli boljševiki z vzhoda na področju južno od Berezovke, so se izjalovili. Zapadno od llerezovke, kjer je sovražnik pred dvema dnevoma vdrl v nemške varovalne črte, so nadaljevali Sovjeti s svojim napadom iz tega vdornega mesta ter so pritiskali z oklepniki, pehoto in konjenico proti jugozahodu v smeri železnice Odesa—Kišinjev—Jassy. Istočasno so napadli to železnico z močnimi oklepniški-mi silami vzhodno od Pruta. Na obeh področjih se težki boji, v katerih ima sovražnik izredno velike izgube in v katere so posegle tudi nove nemške čete, še vedno nadaljujejo. Severno od Jassyja so romunski oddelki ojačili svoj pritisk. Vrgli so z uspešnimi sunki nazaj prednje sovražnikove zaščitnice ter so_ zavzeli neko važno višino v Prutovi nižini. Med černovicami in Kovljem so imeli hujše boje Io oddelki severno o*] Dnje-stra, ki so se približevali k svojim določenim ciljem, ter junaški tarnopolski branilci. V ostalem pa je zaradi dosedanjih težkih izgub vidno popustil boljševiški pritisk. Nemške in zavezniške čete so izkoristile položaj ter izvedle več uspešnih napadov. Pri Stariislavovu so madžarsko čelo zaključilo čiščenje Dnje-strove obale ter so vrglo boljševike nazaj preko reke Zlota-Lipa. Tudi severno od njih so nemški oddelki s svojimi napadi ' pridobili nekaj ozemlja. Pri Brodili
so morali lioljševiki, ki so v zadnjih bojih precej oslabeli, izprazniti več krajev. Tu se je jasno pokazalo, kako težke izgube so imeli sovražniki, ko so holeli izločiti Brode iz obrambnih bojnih črt.
Od 15. marca so uničile čele nekega tamkajšnjega nemškega fim«»<4«ega zbora 220 sovjetskih oklepnikov in nasku-kovalnih topov, na celotnem odseku od Tarnopola preko Brodov do gornjega Stira pa so izgubili Sovjeli meseca mnr-ra okrog 510 oklepnikov, preko 400 vsakovrstnih topov, nad 1000 strojnic in metalcev granat, skoraj 350 protitankovskih pušk ter pomembne količine ostalega orožja. Poleg tega je izgubil sovražnik nad 2500 ujetnikov. Kakih 13.000 boljševikov je padlo, skoraj 7000 pa so jih našteli na bojišču.
Na področju pri Kovlju so nemški napadi prav tako napredovali. Nemške čete so skupno z bojnimi letalci zavzelo več višin in krajev.
Na vsem srednjem odseku bojišča jf> zavladal po zlomu boljševiških napadov pri Čausih in pri Vitebsku mir. Na severnem odseku je osredotočil sovražnik svoje napore znova na odsek južno od Pskova, kjer je ve,s dan nadaljeval svoje napade, ki jih je podpiral deloma s svežimi silami tor z močnim topništvom, s številnimi oklepniki in z bojnimi letali. Nemško čete so z istočasno sestrelitvijo 20 sovjetskih oklennikov vse to ponovne sunke krvavo odbile.
Na Visokem severu so znova oživeli boji na Kandalaškem odseku. Boljševiki so skušali s ponovnimi silovitimi napadi celih polkov uničili prednjo nemške postojanke. Zaradi odfiora grenadirjev, ki so jih podpirali l>ojni letalci, pn po se ti nastopi ponesrečili. Vsa prednja oporišča so ostala Irdno v nemških rokah.
Racije v Angliji
Stockholm, 6. aprila. Reuter poroča, da jc angleška policija izvedla v sredo preiskave v raznih skupinah hiš v mnogih delih Anglije, da bi dobila informacije o agitaciji za stavke. Predvsem je hotela najti dokumente, ki naj bi ji pomagali pri odkritju morebitne centrale za organizacijo stavk. Reuter pravi nadalje v svojem poročilu, da so detektivi izvršili racijo zaradi »nujnega navodila notranjega ministra Morrisona«. V Londonu so vdrli v stanovanja in urade v enerr. izmed najrevnejših okrajev, v Paddingtonu. Londonski tisk zelo obsežno poroča o teh akcijah.
Od Starčeviča do Poglavnika
Zagreb, 6. aprila. Ob obletnici ustanovitve hrvaške države objavlja ministrski predsednik dr. Mandif v časopisu »Ustaša« članek, v katerem opisuje pravilnost hrvaške politike od Ante Starčeviča do Poglavnika, ustanovitelja neodvisno hrvaške države Ministrski predsednik piše, da jc ideja močnejša kot najnevarnejše orožje, ker je tudi z ognjem in mečem ni mogoče zatreti. Hrvaški narod je ostal zvest svoji ideji, ideji velikega apostola Starčeviča, ki je poslala temelj ustaške ideologije, namreč ideji lastne države. Kljub vsem poskusom zatiranja jo je branil z razumom, s peresom in često s krvnimi žrtvami, da je tako omogočil končno zmago. Ministrski predsednik zaključuje svoj sestavek z besedami: "Danes ob koncu tretjega leta naši državne neodvisnosti pozdravljamo s ponosom moč one ideje, ki preveva nauk našega velikega
učitelja Starčeviča ter idejo pokreta našega genialnega Poglavnika, ustvaritelja neodvisne hrvaške države.
Kratka poročila
Budimpešta, 6. aprila. Listi objavljajo izjavo o skorajšnji uvedbi splošne vojno službe za žene. Obvezane bodo vse Madžarke brez ozira na stan in država;
položaj.
Berlin, 6. aprila. Severnoameriški bombniški oddelki, ki so včera) popoldno prileteli na Romunijo, so imeli znova izredno visoke izgube. Po dosedanjih vesteh so samo nemške in romunske lovske jat6 zbile v silovitih bojih najmanj 52 štirimotornih bombnikov. Bitka se je razvila zlasti zapadno od romunskega petrolej-skega področja. S tem je bil uničen visok odstotek severnoameriških bombniških oddelkov, ki so prodrli nad romunsko področje,
2eneva, 6. aprila. »Cesta v Rim bo Z,i zaveznike tlakovana še z mnogimi Cassi-ni,« je dejal namestnik poveljnika 36. ameriške pehotne divizije nn cassinskem bojišču, brigadnl general NVilliam Wilbur pa poročilu londonskega večernika »Evenin^ Standarda«,
Stockholm, 6 aprila. Reuter porot*, da postaja izolacija Irske vedno tesnejša! V sredo so objavili, da bo takoj ukinjen ves telefonski promet med Veliko Britanijo in vsemi deli Irske. Britanski poStni minister je dejal, dn je to le fdel splošnih ukrepov, ki naj preprečijo pronicanje važnih informacij preko Irske«,
Nezlomljiva moč nemškega gospodarstva
Berlin, 5. aprila. Svečano izveden zbor, ki ga jo sklicala nemška Reielis-bank, in na katerem sla govorila dr. Goebbels in Walter Funk vodilnim možem nemškega bančništva, je postal prepričljiv dokaz nezlomljive moči nemškega gospodarstva, ki tudi pod najtežjimi vojnimi razmerami in pod obremenitvijo s strani sovražnega bomlmiškega stralio-vanja prispeva svoj veliki delež k nemški zmagi.
Na primeru nemške Reichsbanke je 'državni gospodarski minister in predsednik Reichsbanke Funk dokazal, da ne more bombniško strahovanje, prav tako kot morale prebivalstva, prekiniti tudi urejenega gospodarskega življenja, če so v njem delujoči možje odločeni, da ne klonejo pred sovražnikovim strahova-njem. Celo po najtežjih strahovalnlh napadih, tako je deial Funk, ni bilo obratovanje nemško Reichsbanke prekinjeno niti za minuto. V vzglednem sodelovanju z ostalimi bankami prestolnice jo bilo tako z-ajamčeno nemoteno delovanje vsega denarnega in kreditnega prometa. Državni minister Funk je končal svoj govor 7. izjavo, da ho denarništvo tudi v bodoče izpolnjevalo svojo dolžnost, kar je odločilno za urejene življenjske in gos|>o-darsko razmere, in to tako v vojni kot tudi v t. zmago zagotovljenem miru.
Dr. Goebbels je kot pokrajinski vodja in državni komisar za obrambo Berlina izrazil vsem, ki so predvsem v prestolnici med vojno oh sovražnem liombnl-škem slrahovanju pomagali vzdržati redno obratovanje bančništva, svojo zahvalo ' in priznanje. Napori za dosego končno zmago niso zgolj vojaške ali gospodar- 1
ske narave, temveč obsegajo vsa področja našega javnega in zasebnega življenja.
Tu vojna, tako je nadaljeval dr. Goebbels, jo vojna svetovnih nazorov, ki se ne da primerjati s prejšnjimi dinastični-mi vojnami, in katere dolgo trajanje iu izredna srditost prinaša vsakemu udeleženemu narodu in slehernemu državljanu veliko obremenitve. Izkušnja, ki jo danes prestaja nemški narod, jo najmanj tako težka kot leta 1918. Danes pa se nemški narod zaveda, da jo tedaj samo zalo podlegel, ker jo imel slabo vodstvo. Danes se nemški narod zaveda, da so v tej vojni bori za svoj lasten življenjski obsloj in da mu v primeru poraza po priznanju njegovih sovražnikov grozi fizično uničenje, v primeru njegove vztrai-nosti in zvestobe pa 6e mu smehlja sigurna zmaga.
Na drugi strani pa ne prinaša vojna obtežilve zgolj za eno vojskujočo so stranko. Tudi v nasprotnem taboru je j več ko dovolj težkoč, toda teh ne vidimo tako jasno kot našo. S tem v zvezi je opomnil dr. Goebbels na priznanje vodilnih angleških državnikov po zadnji svetovni vojni, da je bila Anglija ob nemški kapitulaciji sama na koncu svojih moči. Torej je potrebno biti vsekdar, in to posebno v času najtežjih obremenitev, stanoviten, da se lahko izkoristi sleherna prilika, ki 6c nudi.
Po končanem zborovanju je obiskal državni minister dr. Goebbels v spremstvu predsednika Reichsbanke in državnega ministra za gospodarstvo Funka nemško Reichsbanko ter si ogledal prostore in naprave tega osrednjega nemškega denarnega zavoda.
Maršal Antcnescu romunskemu narodu
Bukarešta, 5. aprila. Romunski državni vodja maršal Antonescu je naslovil po brezvestnem bombardiranju Bukarešte, ki so ga izvedli anglo-ameriški letalski oddelki, proglas na romunski narod.
V uvodu spominja maršal romunski narod na odločilne hude čase, ko je narod s svojo krvjo branil svete meje državo in grobove svojih očetov. Namesto da bi naleteli na razumevanje na strani, ki je ni Romunija nikoli ogrožala ali napadala, so se zatekli k podlemu bombardiranju ter s tem morili očete in matere, starčke in otroke. »V imenu civilizacije« jc bil zadet narod, ki je dolga stoletja navzlic vsem težkočam ostal branik krščanstva in civilizacije, narod, ki ie s častjo, poštenostjo in žrtvami branil svoj obstoj. »V imenu civilizacije« je bila zadeta prestolnica, ki je bila zgrajena z največjimi mukami v dolgih stoletjih. Toda navzlic temu brezvestnemu dejanju Romuni niso izgubili svoje vere v prednost, pravičnost, ki vsekakor ni prazna Jlinavščina.
Končno poziva marSal romunski narod, naj ohrani nedotaknjeno svoje možato zadržanje, in to neuklonjen v odločnosti, da brani svoje pravice. »Pravi narodi ne zmagujejo na kolenih, temveč z
dvignjenim čelom. Kajti civilizacija, ki jo danes ljudje žalijo, potrebuje danes bolj kot kdaj koli poprej našo vojsko, naša srca in naše zedinjenje, Z Bogom naprej!« S temi besedami končuje maršal svoj proglas.
M ** M
Šef generalnega štaba romun. letalstva odlikovan
Berlin, 6. aprila. DNB. Na predlog maršala Goringa je odlikoval Fiihrer šefa generalnega štaba romunskega letalstva generalnega majorja Gheorghiuja z viteškim križcem Železnega križa.
Generalni major si je pridobil posebne zasluge leta 1943 pri obrambnih bojih na jugu vzhodnega bojišča. Je izredno hraber ter ima močno voljo in energijo. Za svoje zasluge jc dobil nemški križec v zlatu, dvakrat je bil omenjen v nemškem vojnem poročilu.
Bern, 6. aprila. Uradno javljajo: Vkljub pomoči vojaških in civilnih dclavcev očiščevalna dela v Schaflhausnu še niso toliko napredovala, da bi za Veliko noč lahko ukinili prepoved potovanja v to švicarsko mesto. Zato so jo podaljšali do velikonočnega ponedeljka do polnoči.
— II —
Ljubljansko razpoloženje v jutranjih urah
Vsako mesto ima svoje življenje, ki mu daje značilnost in ga razlikuje od drugih mest. Okolica, velikost, zrak, starost in gradnja hiš, ulice — vse to, i*>-t-obno pa še vrvenje ljudi, spada k značilnostim mestnega življenja.
Vrvenje v mestu se razmahne čez dan, se podaljša šc v večerne ure, počasi zamira do polnoči, ko skoraj popolnoma zamre, le šo tu pa tam tli, proti jutru pa se spet počasi oživlja in je v času, ko se začne porazgubljati megla, znova v polnem teku.
V	jutranjih urah se Ljubljana zbuja. Počasi vstaja iz dremavice in se zvije iz mraka v svetlobo. To vstajenje so njene jutranje ure. Za vsakogar posa-mnz pomenijo kajpak jutranje ure nekaj drugega. Kdor vstaja ob devetih, ta bo ves dopoldan pozdravljal >dohro jutro« in šele pojx>ldan »dober dan'. Za gospodinjo pa, ki vstaja ob šestih, se neha iulro in sp začne dan, ko mora pospravljati po zajtrku. Za vse mesto se jutranje ure prično šteti z vstajanjem najbolj zgodnjih meščanov, med 5. in 6. uro zj.
V	času od petih do šestih leži nad mestom še mrak. Počasi se začne redčiti in iz njega izstopajo nejasni obrisi lemnih gmot — hiše. Obrisi postajajo jasnejši, odpirajo se cele ulice. Tu pa tam je videli prve ljudi in slišati prve
korake na tlaku. Ljudje je vračajo iz nočnih služb, drugi gredo v mesto, redki kam na postajo, nekateri v cerkve. Namesto mraka lega na mesto gosta megla, ki prinaša še precej neprijetnega mraza.
Okoli sedmih postaja že veliko živah-neje. Čedalje več pešcev je zunaj. Nekateri hodijo že na delo. Tramvaj začenja redno voziti. Nad me»tom se razvija aan. Po polosmih so ulice polne. Študentje bite v šolo, delavci na delo, uradniki v pisarne. Gospodinje in služkinje stopajo proti trgu. Branjevke postavljajo stojnice in razstavljajo česen, čebulo in zelenjavo. Gospodinje se urejajo v vrste. Ura bije osem. Uradniki po pisarnah sedejo za mize, nekateri še zehajo, vsi pa počasi pripravljajo papirje. Po šolah stopajo v razrede profesorji, dijaki vlečejo izpod klopi knjige in zvezke. Začenja se delavni dan.
Tačas že močneje posije jutranje sonce, megla se skoraj porazgubi. Ob tem času so nekoč porivale mlekarice svoje prazne vozičke nazaj proti domu in delale drenj na cesti. Zdaj pa tega drenja ni več in promet lahko mirneje poteka. Tako mirno teče vse življenje, tla bi se nihče ne spomnil ob samem pogledu na mesto, da smo v vojni, ko ga ne bi na to spominjali vojaki po ulicah.
Staatskommissar zur Bekampfung des Schleich-handels
26, Erlafl iiber die Bestcllung eines Staatskom-missars zur Bekiiiupfung des Schlcich-handels
Ich bestelle den SS-Sturmbannfilhrer
Fritz Wolbing zum ^-Staatekommissar zur Bekiimpfung des Schvvarzhandels«. Der Staahskommissar ist mir pensonlicb un-terstellt. Er hat den Kampf gegen den Sclnvarzhandel mit rlicksichtsloser lliirte zu flibren. Alle Beh&rden und Dienst-stellen sind angevviesen, ihm bej der Er-fiillung eeiner Aufgabe in jeder VVeise Hilfe zu lolsten.
Triest, am 7. Marž 1944
Der Oberete Kommisear: Rainer e. h.
Kundgemacht im Verordnungs- und Amtsblatt des Obersten Komniisfiars in der Ope-ratkmszotio »Adriatieches KUsten-landr, Triest, Stiick 4 vom 15. Milrz 1944.
Državni komisar za pobijanje črne borze
26. Odlok o imenovanju državnega komisarja za pobijanje črne borze.
Imenujem SS-Sturmbannftihrerja Frit-za Wolbinga za Klržavnega kumi6arja za pobijanje Črne borze«. Državni komisar jc meni osebno podrejen. Borbo zoper črno borzo mora izvajati z brezobzirno strogostjo. Vsem oblastvom in uradom se naroča, da so mu pri izvrševanju njegove naloge na vse mogoče načine v pomoč.
Trst dne 7. marca 1941.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Objavljeno v uradnem listu Verordnungs- und AmUblatt de« Obereten Kommisears in der Operationszone »Adri-atlschee Ktistenlond«, Trst, koe 4 z due 15. marca 194-1.
Ureditev preskrbe z vinom
Člen 1. Vse zaloge vina v Ljubljanski pokrajini se morajo prijavili v roku in na način, ki ga določi Prevod.
Pridelovalci so dolžni prijaviti tudi vsakoletni pridelek najpoznejo do 20. novembra.
Člen 2. Pod izraz »vinot po tej na-redbi spadajo tudi vinski mošt, grozdni sok, desertna in medicinska vina (ver-mut, maršala, itd.) kakršue koli vrste, kakovosti in letnika.
Člen 3. Prijavo mora napraviti tisti, pri katerem je vino shranjeno, ne glede na lo. ali je vino njegova last.
Člen 4. Vse zaloge vina se poslavljajo pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnomu zavodu v Ljubljani.
Člen 5. Zgoraj omenjena zapora ne velja za:
a)	vino pri Irgovcih na drobno in v gostinskih obratih,
b)	vino pri zasebnikih in pri pridelovalcih za potrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra na osebo.
Člen 6. Za vsak uvoz vina v pokrajino ter za vsak prevoz in nakup v pokrajini je potrebna nakupnica, ki jo izda Prevod.
Člen 7. Nakup vina se mora javiti Prevodu najpozneje v treh dneh po vskladiščenju.
Člen 8. Če ee izkaže potreba, sme Prevod postaviti pod zaporo zaradi nadaljnje razdelitve razpoložljivih zalog tudi vino pri trgovcih na drobno in imetnikih gostinskih obratov ter odrediti racioniranje.
Člen 9. Izvršitev te naredbe ee po-verja Prevodu.
Člen 10. Kršitve te naredbe kakor tudi izvršilnih predpisov, ki jih izda Prevod na osnovi te naredbe, kaznujejo občeupnavna oblastva I. stopnje v denarju do 20.000 lir ali z zaporom do dveh mesecev.
V hujših primerih se smeta združiti obe kazni ler izreči zaplemba blaga.
Če bi bilo kaznivo dejanje storjeno v iizvrševanju trgovine ali obrta. sme kazensko oblastvo izreči tudi začasni odvzem obrtne pravice ali predlagati šefu pokrajinske uprave njen trajni odvzem.
Člen 11. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem lislu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, dne 31. marca 1944.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik.
Obvestilo
Uprava policije v Ljubljani po dosegi zaželenega uspeha nedavne svoje prepovedi zbiranja ljudi v svrho ve-rižništva z znamkami v lokalih tukajšnjega mesta ukinja svojo tozadevno prepoved za vse polnoletne osebe.
Iz gospodarstva Zakaj primanjkuje zelenjave na Jadranskem Primorju
V zadnjem času nastopajoče pomanjkanje zelenjave in sadja v važnih po-trošnih središčih Jadranskega primorja ima tele razloge:
Odpad južnoitalijanskega proizvajalnega področja je odločilno vplival na preskrbo s sadjem in zelenjavo v sedanjih časih, ker je ravno ob letnem času v prejšnjih letih prišlo okoli 70% potrebe iz južnoitalijanskega področja. Proizvajalne pokrajine severne Italije trenutno niso v stanju z lastno proizvodnjo zamašiti to vrzel v preskrbi, ker jo prišla k temu še kot oteževalna okolnost, da je že dolgo trajajoča suša povzročila, da so sedanji dovozi zelenjave bistveno pod povprečjem zadnjih let.
K tema dvema rnzlogama pa je treba navesti še prevozne težave zaradi vojnih razmer, saj včasih kaže, da teh težave skoro ni mogoče premostiti, če pomislimo, kako obtežilno deluje vojna posebno na prevoze, jo treba imeti razumevanje tudi za to, da mora kritje civilne potrebe včasih zaostajati za kritjem vojnih potreb.
Z izboljšanjem vremenskega položaja bo tudi lastna proizvodnja zelenjave v Jadranskem primorju povečana, poleg tega pa bo tudi letos kasneje naslopivši pridelek zelenjave v severnoitalijunskih pokrajinah omogočil večje dovoze na trg za potrošnjo, tako da se bo položaj kmalu bistveno izboljšal.
Do tega časa, ko so bodo dovozi zelenjave in sadja povečali, pa je prositi prebivalstvo, da vzame te omejitve s potrebnim razumevanjem na znanje, ker so pač to težave, ki so nastale zaradi sedanjih časov in so lahko bistveno izpre-mene.
—
Zvišanje cen cigaret v Srbiji. Z dnem 1. aprila 1944 so zvišane cene za tobačne izdelke v Srbiji na tole višino (zh škatljo 20 komadov): Timok 200 din. Vardar 80, Drina 80, Morava 50, Zeta 40, Ibar 33, Drava 30, Vojaške 25, sadilec 15 rezan tobak stane: zetski 35, savski 25, za pipo 16, vojaški 25, sadilski 15. Cena ene cigare znaša 6 din. Zavitek cigaretnega papirja ima določeno ceno 5 din. Progaja cigaret Timok je prosta.
Zvišanje cen tobačnih izdelkov v Italiji. Uprava italijanskih državnih monopolov sporoča, da veljajo od dno 1. aprila 1944 nove cene tobačnih izdelkov. Tako n. pr. so cena cigaret Serraglio poviša na 1000 lir za kg. kar pomeni podražitev za 5 lir pri škatlji (20 kosov). Primerno so zvišane tudi druge cene tobačnih izdelkov in lobaka.
Indeksi cen v nekaterih evropskih državah. Dočim so cene v Nemčiji ostale približno neizpremenjene, so se cene na debelo v evropskih državah od leta 1939 dalje znatno zvišale, kar dokazujejo naslednje številke, katere s.no posneli po nemških listih (podlaga so cene leta 1939 kot 100): Neračiia 110, Norveška, Švedska 180, Danska 195, Švica 206, Bolgarija 232, Madžarska 250, Romunija 500 in Grčija 4.000.
Vino namesto žita. Hrvatska država je odredila, da se lahko namesto predpisanih količin žitn oddajo državnemu monopolu tudi odgovarjajoče količino vina.
! Potrtost med ofarskimi očeti
Med raznimi ljubljanskimi ofarskimi veljaki je zadnje čase nastala velika potrtost in zlasti strah za njihove sinčke, ki so šli v gozdove, da bi se vrnili z »osvobodilnimi diplomantk, in tako »poveličali« svoje častihlepne očete. Sedaj pa se je »Osvobodilna fronta« sumljivo zamajala in starši teh žrtvenih sinčkov iščejo pod iz zagate. Sinčkom samim je tudi žc davno splahnelo navdušenje za »razcapane bande«, kakor se že sami med seboj nazivajo. Kljub zelo veliki čuječnosti komunističnih tovarišev se je že temu ali onemu posrečilo, da se je prikradel pod tujim imenom kam na varno in se tam skriva ter premišljuje o pregovoru: »Naprej ne vem, nazaj ne smem.«
I z Trsta
Razstava Zorana Mušiča v Trstu,
Kakor poroča »Adria Zeitung«, razstav, lja v Trstu v Galleriji d'Artc ua Korzu njen sodelavec tržaški Slovenec Zoran Mušič svoje slike, izmed katerih prinaša v reprodukciji njegovo znano Železniško jiostujo. Oceno piše Paul Niehuus ter hvali predvsem njegovo »kateksohen slikarsko« mauiro, njegovo reinbrundtovsko vibriranje barv, svetlobe in teme. O Železuiški postaji pravi, da je tu našlo moderno divjanje tehnike in nervoznost potujočega veka lepo simbolizacijo. Ležeči akt mu jo izraz mojstrske dozorelosti in harmonije barv. Sicer pa razstavlja rano-
6o pokrajin, ležečih med Jadranom in enetkami. Ena najlepših slik se lini zdi ljubljanski velesejm. llvuli njegove južnja.ške vrte in beneške mosto. ve. Ocena: skratka mojster velike umetniške deli'katnosti, sladokusec nians, absolutni kolorist. Kjer pa išče kaj predmetnega, pesniškega, svetovno nazorskega, ostaue hladen.
SP0RT
Lahkoatleti so drugod zelo marljivi, saj se kljub zgodnji sezoni pridno pripravljajo posebno v tekih čez drn in strn na važna tekmovanja v poletju. V Deutsch Krono jo nastopil znani nemški tekač na dolgo proti Syring v teku na 4.5 km in zmagal v času 4 min. 56 sek., pustivši za seboj najnevarnejšega tekmeca za dobro minulo.
Najboljši italijanski tekači so se pomerili v teku na 10 km, kjer jc zmagal mali a žilavi Beviacqua v dobrem času 32 min. 49 sek.
V	Belgiji je bil preteklo nedeljo najvažnejši športni dogodek krožna dirka na 225 km dolgi progi s startom in ciljem v Gcntu, kjer je zmagal Von Steen-bergen v času 0 ur 23 min. s povprečno hitrostjo skoraj 36 km na uro.
V	nogometni skupini Jadransko pri-morjo jo vodilna Ampolea tudi tokrat uspela na domačem igrišču z zmago nad enajstorico iz Vidma z rezultatom 6:2. Neugodno je presenetila Triestlna, ki očitno doživlja neko krizo, z neodločnim izidom proti moštvu Sv. Just iz Trsta. Dobro so drži moštvo iz Gorice; zmagalo je v Cormoni nad domačini, kar mu daje šo upanje na končni uspeh. Stanje je trenutno: 1. Anipelea 14 točk, 2. Trie-slina. Sv. Just. Gorica 13 točk, 5. Tržič 11 točk, 6. Videm 9 točk, 7. Cormono 8 točk, 8. Ponziana 5 točk.
Ljubljančan Marinko je postal slova. ški prvak v namiznem tenisu. V Bratislavi je priredila slovaška zveza prvenstvo države v namiznem tenisu. Naš rojak, Ljubljančan Marinko, si je priboril kar dva naslova prvaka. Zmagal je v tekmovanju gospodov posamezno in v tekmovanju gospodov v dvoje s Tokar-jem kot partnerjem. Oba sta člana SK Bratislave. Pri damah jo zmagala Ur-šinyi. V tekmovanju mešanih dvojic jo zmagala dvojica dr. Ledercr-Fcis.
Nogometni dvoboj Hrvatska : Slovaška. Pod vodstvom dunajskega sodnika Schauhubra se bosta sestali na velikonočno nedeljo v Zagrebu hrvaško in slovaško državno zastopstvo. Slovaški zastopniki so večinoma člani SK Bratislave, hrvaško zastopstvo tvorijo igralci državnega prvaka Gradjanskega.
Zaplenjeno premoženje komunistov
Zaplenjeno je bilo premoženje sledečih komunistov:
1. Slovenca Mihaela, čevljarja, stanu-jočega v Ljubljani, Tovarniška ul. 23, 2. Brezarja Maksima, stavbnega tehni-ka-drž. uradnika, stanujočega v Ljubljani, Nn Jami 8, 3. Perhaja Ivana, brivca, stanujočega v Ljubljani, Cerkvena ul. 19, 4, Perhaj Jožefe, zasebnice, stanujoče v Ljubljani, Cerkvena ul. 19, 5. Kovača Janeza, mizarja, stanujočega v Ljubljani, Zalokarjeva ul. 11. 6. Colariča Franca, šolerja, stanujočega v Ljubljani, Ce-sla Arielle Rea 13. 7. Colarič Marije, zasebnice, stanujoče v Ljubljani. Cesta Arielle Rea 13, 8. Šenka Vladimirja, poštnega uradnika, stanujočega v Ljubljani, Malgajeva ul. 20, 9. Eržena Janeza, uradnika Zavoda za socialno zavarovanje, stanujočega v Ljubljani, Triglavska ul. 36, 10. Dominea Miienka, dijaka, stanujočega v Ljubljani, Vodovodna cesta 22, 11. Tomela Bogdana, dninarja p. t. t., stanujočega v Ljubljani, Parmova ul. 58-11, 12. Zupana Ljudevita, dnevni-čarja pri Zavodu za socialno zavarovanje, stianujočega v Ljubljani, Vodnikova cesta 70,
Izraele ve mreže
nad svetom
40
»Liberalizem je nadomestil samovlado (absolutne monarhije), ki so bile rešilne za gojc, z ustavnimi državami. Vsaka ustava je, kot veste, visoka šola za sovraštvo, prepire in brezkoristne strankarske prepirčke, ki ohromi moč države in ki omalovažuje v praksi vsako osebno veljavnost. Govorniška tribuna je ravno tako kot tisk obsodila vladarje k brezdelju in nemoči ter jih tako naredila nepotrebne in odvisne. Zaradi tega so jih že v mnogih držnvnh zrušili. Od takrat naprej je začela doba republik in mi sino postavili namesto dednega vladarja karikaturo, ki smo jo izbrali iz množice naroda, izmed suženjsko nam vdanih kreutur. To je bil smodnik, ki smo ga mi postavili pori temelje nc samo enega, temveč vseh gojevskih narodov.« (X/9)
»Kmalu bomo uvedli načelo, dn bodo predsedniki za svoja dela odgovorni. Potem se nam ne bo treba več omejevati v izvedbi naših ukrepov, ker bo padla odgovornost v celoti na naše siamnaiu lutke: iz tega nastanejo lahko samo nemiri, ki bodo državo končno razmajali.« (X/10)
»Da bi privedli prilike do tako zaželenega stanja, bomo poskrbeli za izvolitev takih predsednikov, katerih preteklost vsebuje kako temno točko, tuk korupcijski škandal. Ti bodo pri tem zvesti izvrševalci naših navodil. Nu eni strani morajo biti vedno v strahu, da pridemo na dan z razkritji, ki jih onemogočajo; na drugi strani pa bodo hoteli obdržati predpravice in časti predsednika. Parlament ga bo volil, kril in branil, toda mi bomo vzeli parlamentu pravico predlagati zakone ali jih spreminjati. To pravico bomo mi rajši podelili odgovornemu predsedniku, ki je lutka v naših rokah Podelili bomo predsedniku pravico, da odredi vojno stanje.« (X/ll)
»čisto razumljivo, da se bo nahajal ključ do svetišča zakonodaje pri takih razmerah v naših rokah, da nc bo nihče drugi vodil zakonodaje kot mi.« (X/12)
»Predsednik bo razlagal obstoječe zakone, ki se dajo razlagati različno, vedno v našem smislu. Razveljavil jih bo, čc bi ga mi opozorili na tako potrebo. Razen tega pa bo imel pravico predlagati nove zakouc začasnega zna-
čaja in cclo spremembo državne ustave. Treba mu je le omeniti, dn bodo ti ukrepi v dobrobit države.« (X/13)
»Izmislili srno si nepravilen nauk o državi in gn neumorno vlivali gojem, ne da bi jim dali časa za razmišljanje. Tako smo postopali, ker moramo priti do našega cilja le po ovinkih.« (XI/4)
Iz tozadevne literature navajamo nekaj primerov,
Raymond Poincarč, večkratni ministrski predsednik Francije in prezident Francije pred in med svetovno vojno, je bil prej odvetnik in je dobil nalogo, da zastopa svojega klijenta — družbo Prosper-Negrelli, ki je svoje-časno izdelala načrt ter financirala gradnjo sueškega prekopa. Dični »odvetnik« pa se je dal podkupiti od nasprotne stranke, kateri je pripomogel do zmage v procesu. V to afero so bili zapleteni številni politiki Francije, zunanji minister Doumerge, Viviani itd. Poincarč jc dobil kot nagrado za svojo »uslugo« v omenjenem procesu od družine Rotschild senatornko mesto, postol jc pozneje finančni minister in nazadnje celo predsednik Francije za časa svetovne vojne...
Na čelu francoskega zunanjega ministrstva Francije je bil dolga leta kot državni sekretar Filip Bertlielot; to je bilo važno mesto posebno v usodnih dnevih julija 1914. Bil ie tudi Veliki mojster masonske lože Veliki Orijent.
— Leta 1922 so razkrili večji škandal, kjer se je izkazalo, da je z dvema bratoma zašpekuliral tuj denar, falzifi-ciral celo uradne depeše itd.
Judovski časopisi so napovedovali njegov skorajšnji povratek v javno službovanje.
Lloyd George ima za seboj lepo politično kariero; začel jo je pri delni; cah »Marconi«, kjer sta igrala skupaj s tovarišem Rufom Isaacsom (lordom Readingom). Llovd George je dobil za to podporo 1000 akcij, Isaacs Rufus pa je postal podkralj Indije.
lako in podobno so postopali Jud; je in njih varovanci, masoni. Na eni strani so igrali svoje denarne posle, na drugi strani jih ie ščitilo časopisje, da ni razkrivalo 5knndalov, in razni liberalni sodniki, da so postopali liberalno, čc je že prišla stvar pred sodišče. In v bivši Jugoslaviji?
V primeru nnšičke afere so bili kaznovani in zaprti železniški uradniki, ker so kot člani komisije dobivali brano na mestu prevzemanja materiala, oni, ki so državo oškodovnli, so pa ušli prosti Komarje so preccjali, velblode pa požirali.
Tudi za tako postopnnje s strani krivcev in s strani onih. ki bi morali krivce odstraniti in jih obsoditi, najdemo razlago v sionskih protokolih. »Ne smemo se ustavljati ali obotavljati pred podkupovnnjem, prevaro in izdujstvom.« (1-16.) »Posluževali se bo-
mo poleg špekulacije še potrebe po razkošju.« (VI-4.) »Lakota (pomanjkanje) daje kapitalu bolj zanesljive pra vice in oblast nad delavcem (pa tudi nad uradništvom), kot jih je dajala carska oblast aristokracije.« (III-10.) »Da škodujemo nejudom, smo iz.zvali številne in obsežne krize v gospodarstvu. Posluževali smo se pri tem preprostega sredstva, da smo potegnili i? prometa ves dosegljivi denar. Velikanske vsote so se nagrmadile v naših rokah brez koristne uporabe, medtem k« so ostale gojevske države brez sredstev in so bile končno primornne pro; siti pri nas zn posojilo. S temi posojili so prevzele države pomembne obrestne obveznosti, ki so bistveno obremenjevale njih državno gospodarstvo in ki so jih privedle končno v popolno odvisnost od naših denarnih mogotcev. Koncentracija industrije v rokah kapitalistov je izsrknla iz rok obrtnikov vse narodove moči. z n jimi vred pa tudi vse državne.« (XX-8.)
Seštejmo vse te strupe ter glejmo njih učinek. Nn eni strani so Judje navajali ljudi ne razkošje, na drugi strani pa so jim jemali vsa potrebna sredstva za uživanje ruzkošja, nižjim uradnikom in delavcem v državi pa šc celo možnost zadostne prehrane. Strup je moral učinkovati in razpasla se je podkupljivost uredništva, ponekod morda cclo sodnikov, državnih tožilcev ali policije. O tem čitamo zanimivo mosto:
Na veliki petek
flo križ razpet, pribit um ra Bog, uničen ves Krvavo razteoen, od vseh prehlet, zavržen. zapuHen, tajit v sovražnih src strupeni Hrog.
ilei.hrlHIuvre iz svetih rog in rob, ez ustne sili ezih Izsušen, 1 bpldhostl mopjc z duSo potopljen ntbesom meče zodntl smrtni stoli
narod moj, HI stohaS.ho trpiš i hiraš, hrvaveč Iz tlsot rtfn-trul zsupoj Glej nn sveti Križ!
iej, sam Sin božji bilje v grob delen ^El bo je vstal... ČeinuvobuidrriS? muh li. ran zori vstajnia dani
Vinke Žitnik
Pomembna obletnica
Po mnenju strokovnjakov je Kristus umrl na krilu 7. aprila leta 30. Potemtakem sovpada letošnji veliki petek časovno c datumom Kristusove smrti, kajti tudi letos je spomin na ta znameniti dan pa-del na dan 7. aprila. Ker je bil Kristus po vsej verjetnosti rojen šest let pred začetkom sedanjega časovnega štetja, je torej danes, to je v petek 7. aprila 1944, preteklo od njegove smrti natančno 1914 let.
Osebne novice
Franc MajdiS, župnik iz Sodražice, je bil imenovan za duhovnega svetnika. Ob Čestitkah mu želimo, da bi kljub rahlemu zdravju še naprej deloval med svojimi iarani.
Zgodovinski paberki
7. malega travna: 1. 1348 je. ustanovil češki kralj Karel I. iz rodbine Luksenburžanov univerzo v Pragi. To je prvo vseučilišče v Srednji Evropi, postalo je ognjišče in središče znanosti ne samo češke dežele, temveč tudi za nemške, avstrijske, ogrske in skandinavske. Šc v Karlovem času jc doseglo število slušateljev 10.000. Karel je bil sicer tudi nemški cesar (Karel IV. 1347—1378), vendar se je za rimsko-nemško državo bolj malo brigal, vso skrb je namreč posvetil češkemu kraljestvu. Bodril je kmete, da bi izboljšali poljedelstvo; ukazni nasnjati vinograde in hmelj: pospeševal je rudarstvo in obrt ter po/vrtl v češka mesta tkalco in ste-
klarje iz Flandrije. S tem je položil temelje najimenitnejšim panogam češke industrije: pivovarništvu, suknar-stvu in steklarstvu. Da bi povzdignil trgovino in obrt, je izboljševal ceste, gradil mostove in zasigurul varnost javnih cest. Njegov načrt, zvezati s prekopom Vltavo z Donavo, sc žal ni uresničil. Prago, svojo prestolnico, je hotel dvigniti v središče trgovine, sedež umetnosti in znanosti. Okrasil jo je z lepo gotsko cerkvijo sv. Vida ter zgradil zidan most čez Vltavo. V mestu se je naseljevalo vedno več tujcev, v kratkem času je zrastlo predmestje »Novo mesto«, ki (ja je Karel lepo uredil in močno utrdil. Blizu Bc-runn je sezidal grad Karlov Tyn, kjer so bile shranjene državne dragocenosti iu listine. Tudi znnmenite toplice Knrlovi vari so dobile ime po tem velikem vladarju,
I. 1711 je umrl cesar Jožef I. Prestol je zasedel po smrti svojega očeta Leopolda I. 1705. leta. Jožef je nadaljeval boj za špansko dediščino in sku-šul ukrotiti uporne Ogre, ki so strašno ropali in morili tudi po slovenskih krajih med Muro in Dravo. Končno se jc z njimi pomiril v Sz.atmaru 1711. leta, jim priznal stare svoboščine in svobodno izvrševanje protestanlovske veroizpovedi.
1. 1815. je izdal cesar Franc T. dekret o ureditvi lombardsko-bencškegn kraljestva, ki je obsegalo po določbah dunajske^ kongresa, srednji in vzhodni del nekdanjega Napoleonovega italijanskega kraljestva.
Žabji kraki na velikonočni mizi
Ljubljana, 6. aprila.
Žabji kraki so veljali nekoč, v Ljubljani za nekakšno nacionalno jed, ea'| je Ljubljana veljala nekoč za mesto sladokuscev. Glavni vir žabjih krakov jo pač Barje s svojimi mnogimi jarki, prekopi in potoki... V teh vodah imajo dovolj hrane in so zato zelo naglo množe. Barjanski žabji kraki so bili pred prvo svetovno vojno znani ne samo v Ljubljani, temveč so jih celo izvažali na Dunaj, v Gradec ter v druga mesta.
Giavna sezona žabjih krakov je bila vedno v postnem času, zlasti na veliki teden, saj so žabji kraki okusna postna jed in v tem času so bili na jedilnem listu vsake količkaj boljše restavracije. Barjani, pa tudi Trnovčani, Krakovčanl, Vicani in drugi, so z lovom na žabe zaslužili vedno lepe denarce.
Vojni časi tudi sezoni žab niso prizanesli. Zaradi tolovajskega divjanja ni Barje več doslopno mnogim ljubljanskim lovcem na žabe, znotraj bloka pa je lo malo potokov in mlak, kjer bi živele žabe. Zato na ljubljanski živilski trg žab skoraj ni in tudi bogatejši zasebniki si jih ne morejo privoščiti, čeprav žabe niso med racioniranimi živili. Te dni, na veliki teden, pa je le nekaj Barjank prineslo na trg nekaj žabjih krakov in sicer še po kar krščanski ceni: lira za par krakov. V trenutku so bile te prodajalke obdane od gneče gospodinj, ki eo žo v
nekaj minutah pokupile vse žabe. Gospodinje so bile kar zadovoljne, da so prišle tako do okusne pečenke, ki ni bila niti draga in no na karte. Seveda zahtevajo žabji kraki kar precej maščobe, preden so res dobri, vendar si znajo gospodinje že nekako pomagati, sicer se nc bi lako zanimale za žabje krake.
Drugih postnih speclalitet pa sedaj sredi velikega tedna skoraj ni več na ljubljansko mize. O rakih skoraj ni vredno govoriti, saj so bili že poprej redki. Tudi morskih in sladkovodnih rib zaradi težavnega prometa ni. Sem in tja dobi kak srečnež še kako konzervirano ribo, toda le toliko, da 68 vsaj spomni, kakšna je ta jed.
Pač pa se v Ljubljani sedaj sem in tja še dobi druga postna slaščica, namreč polži. Za polže je sedaj ravno najbolj pripraven čas in nekateri nabiralci jih prav pridno nabirajo. Seveda jih prav hitro vnovčijo. Tudi na trg jih sem in tja kdo zanese in hitro vnovči. Polži so dobri zlasti kot sesekljani zrezki, ki prav nič ne zaostajajo za telečjimi zrezki in ker eo polži sami dovolj mastni, niti ne zahtevajo dosti masti.
Postnih slaščic torej sedaj Ljubljana no premore dosti in za večino je to žo " vseeno, saj je tudi v mirnih časih jedla ob takem času najbolj običajno postno našo postno jed: fižol in zelje ter jo tudi sedaj zadovoljna.
Za danafinj! dan
Koledar
Petek, 7, malega travna: Veliki petek: Uorman Jožef, tpoin.i Hegezip, spozn. Sobota, 8. malega travna: Velika aobota; Albert. Skof Ln mučenec; Koncema, mufi. Lunina sprememba: 8. malega travna Kip ob 18.33. Uersobel napoveduje ob jutru dež.
Dramsko gledališče
Zaprto.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Matica
Zaprto.
Kino Union Zaprto.
Kino Sloga
Zaprto.
Lekarniška služba
Nočno službo Imajo lekarna:
mr. Leustek, Renljov« cesta 1; rar. Ba-hovec. Kongresni trg: 13, in mr. Komo-tar, Vi«, TržaSka cesta 48.
Najlepše delo krlianske ascetlke:
Tomaža K o m p iS a n a
Hoja za Kristusom
— Novo izdajo prlrodll AleS Ušonlčnlk. — Vezana 40 lir — bol.'«a Izdaja M lir
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo i — Miklošičeva costa 5.
Bogoslužje velikega tedna
Sv. Drnilna:
Velik! ietrtek: od 30—31 skupna molltevi ev, križev pot ln petje pesmi v čast sv. B. T.
Veliki petek: ob 8 začetek av. opravila; potminutno premišljevanje Jezusovega trpljenja, branje prorokb o OdreSenlku, nato branje trpljenja našega Gospoda, prošnjo molitve. Za prošnjami sledi razkrtvanjo in čoščonja sv, križa, nakar jo »maša« prej posvečenih darov ln prenos preav. R. T, v božji grob. — Obiskujte na veliki petek In soboto Jezusa v božjem rrohu. — Ob 30 bo skupna pobožnost: lltanljo Srca Jezusovega, sklepna postna pridiga ln petj« postnih pasmi.
Velika sobota: ob # pred cerkvijo blagoslov ognja ln pet kadilnih trn. petje: >LuS Kristusova«, 13 prerokb In lltanljo vseh svetnikov, nato sledi slovesna sv. mala s sv. obhajilom.
Blagoslov velikonočnih Jedil: ob 14 pri g. Jož. Karpotu. ob 11.80 v karmellčanski oorkvl, ob 15 v šolski sobi gostilno Lasan, ob 1.1.30 pri g. Mallsu v Ljubljanski ulici 1. ob lt> v cerkvi sv. Družine ln v kapelici sv. VineonciJa v Zeleni jami. Letos v ljudski šoli ne bo blagoslova, tato prinesite k blagoslovu v župnijsko cerkev.
lire« procesije ho obred Vstajenja v na.M župnl eerkvl v soboto ob 30. Prldlt« v velikem številu k vstajenju! Po vstajenju bo darovanje donarnih prispevkov ta oerkvono potrebščine.
Velika nedelja: ob 6 praznična služba božjas ob 9 slovesna sv, maša i orkestrom.
Ob 13.30 slovesno litanijo Matere božje. *
Velikonočna procesija odpade tndl letos v vseh lupnljah.
»Slovenski dom«
prinaša v velikonočni Številki na 10 straneh mod drugim: Velikonočno voščilo
Naše zmage nad rdečimi tolpami lo nauk lx njlb.
»Ples okoli mrtvih domobrancev«. »Slovenstvi«, »jugoslovanstvo« In »zavezništvo« Osvobodilne fronte. Četrta rdeča republika t Loški dolini In
njeni krvavi sledovi, Hugo Wast: Breskov cvet — naš novi roman.
Kako Je ozdravela ln ie dvignila Srbija. Ali naj res vse to odpustimo ln pozablmof Pomlad v Postojni, na pragu »dežele raj-skomtle«.
Cenjene inserent« vljudno opozarjamo, da izide velikonočna številka »Slovenca« v soboto opoldne in bo zaključek oglasnih naročil že v petek zvečer. Prosimo, da naročila za oglase pravočasno oddajo.
Vlak, ki vozi v Postojno
iz Ljubljane na večer, je pričenši z današnjim dnevom 6. aprila spremenil vozni red. Potniški vlak je doslej odhajal iz Ljubljane ob 17.30, odslej pa bo šele ob 18.15.
Kundmachungen der Ernahrungsanstalt
Abgabe von Fleiseh
Verbraueher bokommen am Sametag, den 8. d. M. bel lhren Molzgern Je 2« l)g Rlndflslseh gegon Ahgabo von Abschnitten >13, 13, 14 und 15 — Ap« dor vom SVA ln Laibach ausijegebencn Aprllgrundlebens-mittolkarto,
Bereohtlgto Verbraueher ln den Gemeln-deni Ježlea, D. M. v polju, Pobrunje und Rudnik bekommen srn Samstag, den 8, d. M., bel lhren Motr.gern jo 30 Dg Rlnd-flclsrh gogen Abgaho vom Abschnitt ,63 — A p« dor Aprllgrundlobonsmlttelkarte.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa na odrezke »12, 13, 14 in 15 — Ap«
PotroSnlkl bodo projoll v soboto, 8. t. m., pri svojih mesarjih 30 dkg govejega mesa proti oddaji odrezkov >13, 18, 14 tn 15
— Ap« aprilsko živilsko nakaznico, izdano od mestnega proskrbovalnega urada v Ljubljani.
Upravičeni potrošniki v občinah: Ježlea, D. M. v polju, Dobrunje In Rudnik bodo projeli v soboto, 8. t. m., pri svojih mesarjih 30 dkg govejega mesa proti oddaji od. rezka >G2 — Ap« živilske nakaznico za meseo april.
V prvih dneh po velikonočnih praznikih bo izšla enajsta Svo-tova knjiga
Mehanika vsakdanjega življenja
Nadvso zanimivo snov je v tej knjigi zbral univ. prof. inž. Ktthclj. Na kar moč preprost in lahko umeven način nam ho pisatelj v omenjeni knjigi razložil mehanične in fizične pojave vsakdanjega življenja. Naročilo so na Svet. postanite reden Svetov naročnik! Za majhen denar — lepe in poučno knjige!
Velikonočno zborovanje Slomškove družbe
bo v lorek po Veliki noči, t. j. dne 11. aprila t. 1. in sicer v MarijanIšču v Ljubljani. Pred zliorovanjem ob pol 9 bo 6v. maša in takoj nato zborovanje. K udeležbi vabimo vso člane ln članico, dobrodošli so nam pa tudi wi prijatelji-lco Slomškove dru-be. Časi, ki jih preživljamo, se nam zde tako važni, da bi ne smelo manjkati nobenega , krščansko-ml6lečega vzgojitelja ob predavanjih vzgojno vsebine. Dejanja po naši mili domovini nas tako rekoč kličejo na krov, ker vzgojna vprašanja niso bila še nikoli tako pereča kot &o v sodobnosti. Ne zadevajo pa ta vprašanja samo poklicnih vzgojiteljev, t. j. učiteljev, profesorjev, duhovnikov, temveč tudi staršev, redni-kov in celo vsakega posameznika, ki je po svojem delu in življenju lahko pozitiven ali negativen vzgojni zgled svojemu življenjskemu okolišu. Tehnika je sicer človeštvo zbližala, hkratu pa je človeštvo tudi razkrojila v tolikem obsegu, da so zdi nekaj nemogočega, kako bi zamašili to globokozevajoče vrzeli. Če hočemo še kaj rešiti, tedaj moramo združiti vso vzgojno člnitelje: družino, šolo. Cerkev — po že stari prislovicl: V slogi je moči Združitev in enotno postopanjo pa sta mogoča samo na temelju krščanske pedagogike.
Dnevne novice
Stolnica. Danea, na veliki petek, ob 19.30 (ob pol osmih zvečer) ima pre-vzvišeni g. škof dr. Gregorii Rož man svojo letošnjo zadnjo postno pridigo. — Po pridigi bodo gg. bogoslovcl peli slovenski pasijon.
Stolne kongregaelje ae ndoložs alovesnn-ge Vstajonja v soboto ob 18 v stolnlol. Zbirališč« pred stransko takrlstljo nokaj minut pred 16.
Oblak na razstavi v Obersnelov| galeriji s« zadnjo dni riizvcseljlvo dviga. Občinstvo kažo Izredno dosti zanimanja ta razstavljeno umetnino, kt so skoraj vso sama najnovejša dela naših sodobnih slov, ltkovulti umetnikov. Tudi so oglašajo ž« kupni. ltaz. stava traja lo š« vključno do ponedeljka.
Ne veste, knj bi darovali svoji dragim za veliko nočt Ceueno ln praktično darilo jo za današnjo časo. Lepa knjiga razvosoli vsakogar, posebej šo »IVANI10E«. Roman z 300 slikami vas čaka za mal denar v vseh knjigarnah ln v uredništvu »Slovenca«.
Prigode malega Mnrenčka je naslov novi mladinski pravljici, katoro je napisala Milica Kltek, bogato Ilustrirala ga. Int. arh. Vogelnikov*. Knjiga je Izšla v tule! bi L. Sehweutner, Prešernova 3.
Velikonočna razstava
m galeriji Obersnel
odprta vsak dan do 20 zvečer.
Rlhntčanl! Skupna ma5n za farano bo na velikonočno nodeljo ln ponedeljek vodno ob 9 v Slomškovem domu. Prldlto vsil
Dobra knjiga ti bo krajšala čas ln dvigala tvoj notranji tnklad. Zato se preskrbi pravočasno za praznike s tnko knjigo v »Ljudski knjižnici«, MlkloSlčova 7-1., ki po. slujo dnevno od 9—13 ln 14—18.
Ljudska knjižnica v soboto ne posluj« zaradi snaženja prostorov.
Brivsko-frizerske obratovalnice obratujejo nu velikonočno soboto od 7.30—17 brc/, opoldanskega odmora, na velikonočno ne. deljo so znprto, na vellkono.*ni ponodrljck Pa odprlo od 8—11.
Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji pričoujajo po velikonočnih praznikih 11., 13. ln IS. »prila. Vpisovanje ln Informacije dnovno< Trgovsko oči-llšče »Chrlstofov učni tavod«. Dumobru tiska 15.
»Denarni zavodi na Velikonočni pondc-
Ijck, dne 10. t. tn., ne poslujejo.
Vel. nedelja v Drami. Ob 15 bodo ponovili Anzengruberjevo ljudsko Igro v štirih dejanjih »Slaba vest«. Glavna oseba jo bogat kmet, ki ga tare slaba vest toradi mladostnega greha, na podlagi katerega po^ne rnzna neopravičljiva dojanja. — ZvoPer bodo Igrali Cankarjevo Igro hrepenenj)« pa Vida«, ki prlkazujo sanjski svet slomii-tjtje.
Namesto plrhov darujte slovenske knjige našim bratom in sestram, bivajočim zunaj naše pokrajine. Vsaka knjiga bodi velikonočni dar, ki ga položimo doma na oltar. Knjige sprejema iz naklonjenosti »Ljudska knjižnica« na Miklošičevi c. 7-1. dnevno od 9-12 in od 14-18.
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored ta 7. april:
7 Evont. poroilln v nemščini ln slovenščini — 9 Event. poročila v nemščini — 11 Resna glasba — 13..10 Poročila v nemščini ln slovonščlnl — 13.45 Smrt In preobraženju — 14 Poročila v nemščini — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Car velikega potka — 19 Poje k nornl zbor pod vodstvom D. M. Sijanca — 19.30 Poročila v alovcnšči nl, napoved sporeda — 19.45 Glasbena mod-Igra — 30 Poročila v nemSčini — 30.15 J. S. Bach: Matejov pasi.'on, Izvajajo tbor, berlinska Filharmonijn, deški zbor, vodi B. Kittel — 23 Poročila v nemščini.

»IVANKCE« - roman z 200 slikami - darilo za Veliko noč!
KULTURNI OBZORNIK
Poljski pesnik v slovenskem prevodu
T. DEBELJAK-BARA REMEC-KASPROWICZEVE HIMNE IN VODOBE NA STEKLU
Po Puškinu, Slovvackem in Mlckievviczu sta zdaj prevajalec Tine Dobrijak in sli-karica Bara Remec izdala v isti obliki in v isti založbi v bibliofilski izdaji 300 izvodov prevod nekaj pesnUev enega največjih modernih slovanskih pesnikov, poljskega pesnika Jana Kasprowicza. Pri nas Kasprovvicz ni več taki neznano ime, saj ga je v zgoščenih besed >h in s superlativi označil že pokojni prof. Prijatelj v svoji študiji v LZ 1923 (Mlada Poljska), ob 10-letnici smrti leta 1936 pa se je vršil v Ljubljani Kasprowiczev večer, na katerem e predaval Tine Debeljak o njem in je Debevec recitiral njegov prevod himne »Dies irae*. V tej proslavi je zametek te knjige, ki se bo dobila po knjigarnah na veliko soboto zjutraj in nosi naslov »Himne in Podobe na steklu«.
Ne morem prinašati ocene te kniige — to bodo storili drugi na pristojnejših mestih — temveč naj označim samo njen značaj in predstavim pesnika Kasprovvicza, kakor ga podaja ta izbor.
Poljaki smatrajo Jana Kasprovvicza za enega svojih največjih pesnikov ter za re-prezentanta poljske Moderne fin de sie-cla, pa tudi za enega najbolj poljskih pesnikov, ki je bil vedno v najtesnejšem
stiku s poljskim kmetom in njegovo religioznostjo. Sam se je imenoval »kujavski kmet«, čeprav je bil rektor univerze v Lvovu ter je zadnja ieta preživel med ta-transkimi kmeti v Zakopanem. Bil je univerzalen duh, ki je prevajal vse svetovne klasike, predvsem stare Grke in Shakespeara (24 zvezkov prevodov), pa tudi izredno impulzlvna narava, ki je napisal prav tako 24 izvirnih zvezkov Zbranih spisov. In v teh delih se vidi njegova zanimiva pesniška pot, ki je vodila iz naturalističnega socialističnega pesništva 80tih let v odklon od materialističnega kolektivizma v najbolj sproščen prometeizem in vizionarnost, v pravo himniko najglobljih duhovnih problemov in najvišjih napetij duha. Od tod pa zopet v preprosto omejenost majhnega sveta poljskega kmeta, njegovih navad in njegove preproste religioznosti. In v tem svetu, ko je pesnil preproste »poskočnice« na melodije narodnih plesov, ponajveč »krakovjakov«, ter slikal »slike na steklu« z verskimi motivi, je ustvarjal svoje največje pesniške mojstrovine, ki bodo še preživele dekadentsko himničnost vsečlovečanskih grandioznih vizij, s katerimi se meri s sorodnim, a manj brutalnim, češkim Brezino Vso to njegovo pesniško pot karakterizira po najnovejših poljskih virih in na podlagi Zbranih spisov v svojem uvodu prevajalec, ki šc posebej razlaga pesmi iz svojega izbora, ki jih porablja za dikaz Kaspro-wiczeve notranje preobrazbe in njegove razvojne potL
Jan Kasprowicz je eden največjih slovanskih religioznih pesnikov, ki je ves zra-stel iz poljskega katoliškega vzdušja ter je po Mickiewiczu najbolj občutil veličino boja med Dobrim in Zlim v človeški duši. Zato je samo nekaj časa mogel dušiti ta religiozni ogenj v sebi, v svoji prvi dobi v modi pesniškega naturalizma, pa še tu se je ta najbitnejša osnova njegove duše pokazala v nastopu — proti Kristusu. Čutil ga je v sebi, zato se mu je — kot Prometej — uprl s pesnitvijo »Kristus«, ki jo je svoj čas galicijska cenzura črtala. Toda tu se je že odprl brizg njegove notranje verske bolečine, da se ni več mogel ločiti od verskih problemov ter je živel v njih do konca, Strašen občutek duhovne bolečine na svetu, zavest greha in krivde, je bil tako strašen, da je obupaval nad moralno rešitvijo sveta, da je kot pesimist, ki je izšel iz naturalizma, gledal v Kristusovi smrti na Golgoti zastonjsko žrtev spričo starozakonske jeze Jehove na pokvarjeno človeštvo. Ta njegova razvojna faza je v tem prevodnem izboru karakte-rizirana z mogočno himno »Dies irae«, ki predstavlja eno najmočnejših Kasprovvi-czevih pesnitev, uglašeno na staro cerkveno pesem o sodnem dnevu. Toda pesnik tu še gleda Kristusovo žrtev kot zastonjsko spričo Satanovega ljubimkanja z Evo, principom Zla, ko tudi Adam, princip odrešujoče sile, klone pod križem krivde in se udira v grez. Bog Jehova pa sodi, in obsodi. Himna je igrana kot wag-nerovska skladba na vse registre barv in dinamike, dasi v nas budi odpor po svojem promeleizmu. Toda druga himna »Moja večerna pesem«, ki je najbolj
osebna Izmed njegovih himen, se žc zaveda človeške krivde za zrahljauost zveze modernega človeka z Bogom ter je zato »uglasbena« na motiv »mea culpa, mca maxima culpa« Tu je že človek kriv, da ga muči v duši greh in krivda in se obtožuje ter poje slavo Bogu in njegovi dobroti. Ti dve himni predstavljata v pre» vodu Kasprowiczevo dobo himen, ki jih jc pozneje pel še Mariji in Salomi in drugim, ter predstavljajo v poljski literaturi najvišji napon lirične veličastvenosti ter enega izmed viškov poljskega pesništva. Pozneje je v Kasproviczu ta vulkanična napetost popustila ter sc je zlasti med prvo svetovno vojno povsem umirila v preprostih tatransklh rezbarijah in po-skočuicah, kakor jih predstavlja njegova zbirka »Moj svet« in »Slike na steklu«. Debeljak je vzel v svojo zbirko tri prevode, ki lepo karaktcrizlrajo to umirjenost in popolno zlitje Kasproviczevega svetovnega naz.ora s poljsko kmečko vernostjo. »Veronikln prt«, zapet v slogu narodnega plesa, je lepa pesem tolažbe Kristusove v človeškem trpljenju Namesto prejšnjega pesimizma, zdaj preveva pesem velik krščanski optimizem in vera v božjo gnado. Tudi »Prošnja k Bogu za odpuščanje« je lep dokument božje vse-pričujočnosti v sleherni družbi, kjer so zbrani ljudje v Njegovem imenu Zadnja »Aleluja« pa je preprosta popevka za Veliko noč, kakor bi je ne pričakovali od pesnika Himnične vznesenosti. Vcronlltln prt In Aleluja sta res pravi kmečki podobi, slikani na steklo, kar je slikarlca Remče-va še posebej izrazila s svojo ilustracijo.
Zanimivo je, da Kasprovvicz nI bil ni-
kdar panteist, temveč je vedno veroval v osebnega katoliškega Boga ter ga jc le različno pojmoval, vedno pa v borbi z Zlom v duši človekovi. Ta prevod ga pokaže torej v vsej razvojni liniji od etičnega pesimizma v Dics irae do popolne predanosti narodni religioznosti ia njegovim navadam. Himnični zanos veličastnih orgelskih skladb v besedi, kakršni sta njegovi mogočni himni »Dics irae« in »Moja večerna pesrm«, in lirična preprostost narodnih popevk »Podob na steklo«, sla v tej zbirki lepo uglašeni na motiviko današnjega časa, na propad svetovja in človeško krivdo, pa tudi na duhovno tolažbo, ki jo nudi kristjanu velikonočni čas. Zato je še celo primerno darilo za te dni; obenem pa pomeni predstavitev enega izmed modernih klasikov poljske In slovanske književnosti. Prof. Prijatelj jc napisal, da nl nobenega slovanskega in morda ne svetovnega pesnika, ki bi tako doživel dramo Kristusove žrtve in tako mogočno zapel himne na osnovi katoliškega bogoslužja.
Akademska slikarlca Bara Remčeva je za to priliko zopet izbrala novo, pri nas še ne dovolj uporabljeno tehniko izvirnega kamnotiska. Narisala je na kamen šest ilustracij: pesnikov portret, tri ilustracije k himnam In dve k podobam na steklu, katere je potem ročno posnel grafik Mlakar. Tako knjltfa predstavila resnično bibliofilsko vrednoto ter je izšla v 300 numeriranlh izvodih
O prevodu Iz poljskega Izvirnika v slo-V£u sko pesn IO ko besedo pa naj sodijo drugi.	td
Kaj je novega pri naših sosedih?
S Spodnje Štajerskega
Prireditev v dvorani štajerske domovinske zvoro v Mariboru je pred nedavnim združila dekleta delovne službo. Na prireditev so poleg predstavnikov prihiteli Mariborčani v velikem številu in videli, kako znajo dekleta izkoristiti prosti čas. Dekleta so nastopila s pesmimi, plesi ter zbornim petjem. Ob zaključku so priredila kratko igrico.
Prireditev za zimsko pomoč so imeli pred nedavnim v Mariboru. Nastopili so pevci in rudarska godba. Koncert, ki jo bil prirejen v dvorani štajersko domovinsko zveze, je_ dobro uspel,
Hnda kazen za verlžništvo je doletela 38 letno upokojeno učiteljico Adel-lioid Klemen iz Gradca. Nakupovala je po graški okolici živila brez nakaznic po pretiranih cenah. Največ je kupovala maščobe, moko, meso in jajca. Za mast je plačevala na primer 110 mark za kg. Sodišče je ugotovilo, da jo živila veriž-niško kupičila in jo zato obsodilo na dve leti zapora. Kmeta, ki ji jo največ prodajal, pa na eno leto zapora.
65 kmečkih zborovanj na Spodnjem štajerskem jo bilo prirejenih v marcu od sv. Jožefa naprej. Na vseh teh zborovanjih, ki so imela povsod lepo udeležbo, eo strokovni predavatelji obravnavali najvažnejša vprašanja o pridelovanju življenjskih potrebščin. Govorniki štajerske domovinske z,voze pa so govorili o političnem in vojaškem položaju.
Skioptično predavanje v Ptuju o Kitajski je priredil v okviru ptujsko ljudsko prosveto Fritz W. Kuck. ki jo kazal posnetke, ki jih jo sam napravil.
Tečaj za mlado vinogradnike je bil prirejen v krajevni skupini Zavrč v ptujskem okraju. 35 mladih kmetovalcev iz vseh krajev ptujskega okrožja je prišlo na tečaj. Poleg teoretične izobrazbe so se vadili tudi v praktičnem delu. Mlada kmečka mladina se i» temeljito izobrazila.
Iz Hrvaške
Spremembe v hrvatski diplomaciji.
Dosedanji hrvatski poslanik v Bukarešti, dr. Branko Benzon, je imenovan za poslanika in opolnomočenega ministra v Budimpešti; dosedanji hrvatski poslanik v madžarski prestolnici, dr. Vladimir Košak, pa odhaja nc. svoje novo službeno mesto kot hrvatski poslanik v Berlin. General Navratil, vrhovni inšpektor hrvatskih oboroženih sil, je postavljen za hrvatskega poslanika v Bukarešti, dosedanji generalni konzul v Monnkovcui, dr. Ni-kola Rušinovič je pa imenovan za hrvatskega poslanika v Sofiji.
Nastop proti vojnim špekulantom. Na zadnjem sestanku posvetovalnega odbora pri hrvatskem državnem konii-sariatu za določevanje cen in mezd so ugotovili, da povzročajo največjo težavo pri pravičnem razdeljevanju raznega blaga številni vojni speku-
Vsakdanja Liubliana po kronistovfli zapiskih
11
Rojstva v Ljubljani leta 1943
Po podatkih mestnega fizikata so je lani rodilo v Ljubljani 1003 otrok (34 mrtvorojenih), od teh 1413 v zdravstvenih zavodih. Dvojčkov je bilo 24 parov. Starost mater je bila naslednja:
pod 15 let...... . 1
od 15 do 20 let.....57
od 20 do 30 let.....077
od 30 do 40 let.....752
od 40 do 45 let.....104
od 45 do 50 let..... 8
Trvič je rodilo 631 mater, drugič 431, tretjič 210. četrtič 05, petič 70, šestič 31, sedmič 30. osmič 21, devetič 9, desetič .11, enajstič in večkrat 14.
Domačinke so rodile 1001 otrok, od teh 60 nezakonskih. Število nezakonskih porodov zadnja leta stalno pada.
7 mater je podleglo, od teh 5 zaradi splava.
Kostanj — nadomestilo orehov
Včasih so ob tem času gospodinje prav pridno kupovale orehe, da so mo-ajft^svojim družinam pripraviti velikonočne potice. Orehov sedaj v Ljubljani
-	j rpogoče dobiti, če pa .-o kje, so tako rVji. da si jih 99% interesentov ne mori*.' privoščiti. Z orehovimi poticami to-rei letos v Ljubljani ne bo nič, toda podjetni ljubljanski trgovci so hitro našli nadomestilo. Iz. Italije jo nekaj podjetnih velctrgovcev uvozilo posušeni in oluplje-ni žlahtni kostanj, ki se sedaj prodaja po ljubljanskih trgovinah po 44.5 lir kg
—	če ni v tem času, ko to pišemo, že razprodan — zakaj zanimanje za kostanj jo bilo med gospodinjami zelo veliko. Olupljeni iti posušeni kostanj je zelo sladek in baje dobro nadomestilo za orehe ler se da z njim napraviti prav dobra potica. Na videz je cena visoka, toda ker je kostanj izredno lahek, ga pride precej na en kg, torej se vsekakor splača kupovati ga. zlasti so-laj, ko drugih slaščic skoraj ni.
Obilo pomladanskega cvetja
Popoldansko sonce je pri nas končno le premagalo zimske nevšečnosti in na prisojnih straneh, tako po travnikih in pobočjih Gradu, Rožnika in Golovca raste že obilo zgodnjega cvetja, prav tako ludi po vrtovih. Telohi in zvončki so skoraj že odeveteli in jih tudi v mesto no nosijo več toliko, kakor prejšnje dni. Sedaj so na vrsti narcise, vijolice, dišeče iu nedišeče, takozvane pasje vijolice, trobentice, druge primulo ter razne vrste lepo cvetočega resja. Otroci jih v okolici pridno nabirajo ter nosijo to cvetje v Ljubljano na prodaj. Smisel našega človeka za poezijo je še vedno velik, kar se vidi ludi po tem, da ljudje radi segajo po tem cvetju.
»Rod cvičkarjev je oživel«
Ljubljanski rod cvičkarjev je že mesece in mesece tiho zdel, životaril in ja-
dikoval. Zdelo se je celo, da je rod popolnoma izumrl, ker ni mogel priti do svojega dolenjskega cvička, Ki je postal v Ljubljani prava redkost in so ga nekateri hranili za spomin in za kake posebne slovesne prilike. Zadnje dni pa je med tem rodom postalo sila živahno. Vse je oživelo in se prebudilo iz globokega spanja. Kakor mravljo na mravljišču, kadar zavohajo na kakem svojem potu posebno poslastico, tako so cvičkarji med seboj šuiliali in si tiho pripovedovali, da tam na Rimski cesti pri znamenitem Rimljanu točijo pravcati, pristni cviček, sicer je drag, toda boljša je kapljica pristnega dolcnjca, kakor pa kaka mešanica. In sedaj jadrajo že dopoldne, posebno pa proti večeru skupine cvičkarjev iz vseh delov mesta na Rimsko cesto, da si pri dobrem cvičku obujajo svoje spomine.
Ianti. Proti njim so bili na istem se-stunku sklenjeni potrebni ukrepi. Več znanih vojnih špekulantov so v Zagrebu žc zaprli. Proti ostalim bodo pa še nastopili.
Poglavnikovo veliko županstvo. V Zagrebu je objavljena zakonska odredba o ustrojstvu Poglavnikovega velikega županstva. V njegov delokrog spadajo vse agende Poglavnika kot voditelja hrvatske države in vrhovnega poveljnika hrvatskih oboroženih sil. Vodi ga minister, ki pa ni član hrvatske vlade, temveč je podrejen neposredno Poglavniku.
Novo mesto
Red službe božje v kapitlju in pri frančiškanih je nekoliko izpremenjen. V kapiteljski cerkvi je prva sveta maJa ob 6 (tiha), sledi pridiga, nato 6veta maša z blagoslovom. Ob 8 je sveta maša za meščansko šolo, ob 9 vojaška sveta maša, zadnja pa ob 10. Popoldansko sveto opravilo ob pol 3. Postne govore o Žalostni Materi božji razlaga priljubljeni govornik g kanonik Frančič .lanez. Udeležba je precej zadovoljiva, vljudno pa so vabljeni k postnim pridigam tudi tisti Novo-meščani, ki se jih doslej (liso udeleževali.
Pri frančiškanih je ob nedeljah prva sveta maša ob 6, nato pa vsako uro do 11, ko je zadnja sveta maša. Ob delavnikih pa so svete maže od 6 do pol 9 vsake pol ure.
Litanije ob sobotah in nedeljah: v kapitlju ob 6 zvečer, pri frančiškanih pa ob pol 6.
»Kočevska in njeno gorje« je bil naslov skioptičnemu predavanju, ki je bilo na praznik svetega Jožefa v Prosvetnem domu ob 10 dop. ob zelo obilni udeležbi. Številne slike so pokazale lepoto kočevske zemlje, pa tudi gorje, ki so ga povzročili komunistični rablji in izdajalski badoglievski vojščaki, je bilo toliko, da bo zgodovina o teh barbar-stvili še poznim rodovom oznanjala.
Porok je bilo letos v kapiteljski cerkvi še kar zadovoljivo število, namreč 19. Vsa drugačna slika je iz sosednjih župnij. V Prečni so bile samo 3 poroke, dočim v Mirni peči samo 1. To je v sto letih bil edini primer. Pai znamenje vojnih razmer.
Podružnici Sko!I)ske dobrodelne pisarne ▼ Novem mestu so naši vrli domobranci zopet poklonili namesto venca na grob blagopokojni gospe Jakše Tereziji ' lepo vsoto 460 lir. Bog plačajl
Naznanila ljubljanskih prireditev
Cerkvena glasba za praznike
V cerkvi sv. Cirila In Metoda: Veti k I petek: Pevski koneort oh 18.30. Spored koncertu, pri katerem ho sodeloval cerkvcni povski zbor oh Kpromljnvi z orgla-ini, iinn naslednji spored: Lovičnik-Klmo-vec: Zadnjo večerja: 2. .1, Oalus: »Glejte, kako umiril Pravični ...«; ,1. Beethoven: »Kristus m™Oljski gori.', sopran solo in orgle; 4. L Porosi: »Crux tidelis«, ženski »bori 8. .T. Pavčič: »Veliki petek«; C. L. Mav: »Na Oljski gori«, zbor, bas in orgle; 7. M. '1'omc: »Sedma poslednja beseda Jezusova«.
Cerkev a v. Jožefa: Velika sobota: Ob 17.30 (slovesne večer; niče. Po trikratnem nlelujn: Zveličal- nn.š je vstnl iz groba, r.loiil G. Kihar. Nato procesija po cerkvi. Po procesiji: Zahvalna, zložil M. llaj-den: IJaditj so Kraljica, zložil K. Adamič. K blagoslovu: V zakramentu, zložil Al. Mav. Po blagoslovu: Zvonovi radostno zvonijo, zložil V. Vodopivee.
Velikonočna nedelja: Ob 8 slovesna »veta maša z blagoslovom. Izvaja se: Skalovje groba, zložil L. Cvek. Nato Missa in hnn. st. Stnnislai Kostkao z orkestrom, zložil St. Premrl Craduaie in sokvenco zložil J os. Gruber. Po ofertoriju Reginn cocli, zložil M. Filko. K blagoslovu: V zakramentu, zložil dr. Fr. Kimovec. Po maši: Jezus, prcmagnleo groba, zložil St. Premrl.
Velikonočni ponedeljek: Ob 8 sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo razne slovensko velikonočne pesmi z. orkestrom. K blagoslovu: V zakramentu, zložil dr. F. Kimovec.
Cerkev Matere božje r Križankah: Velika sobota: Oh 19.30 slovesno večer-nice. Po trikratnem alelu.ia: Zvoličnr naS jo vstal Iz groba, zložil O. Kihar. Nato procesija po cerkvi. Po procesiji: Te Deiim, zložil Fr Sehttpf,1 Itegina coell. zložil A. Foer-ster. K blagoslovu: Tnntum ergo, zložil St. Premrl Po blagoslovu: Zveličar jo iz groba vstal, zložil Al. Mav. Vse točke so izvajajo z orkestrom.
Velikonočna nedelja: ob 10.30 slovesnn sv. maša Izvaja se: Missa solemnis, zložil rlr. A. Fnist z orkestrom. Gradunle, zložil A. Foorstcr, sekvenca, zložil P. Griosha-eher. Ofort.: Tcrva tremuit, zložil Jos. Gruber. K blagoslovu: V zakramentu, zložil A. Focrstor. Po maši: Jezus premagavec groba, zložil St. Premrl.
Velikonočni ponedeljek: ob 10..30 sveta maša z blagoslovom, pri kateri so pojo slovensko velikonočno pesmi z orkestrom.
Dramsko gledališče
Vel. petek, 7. aprila: Zaprto. Vel, sobota. 8. aprila: Zaprto. Vel. nedelja, ». aprila, ob 15: »Slaba ve«t«.
Izven. Cone od 24 llr navzdol. — Ob 18: »Lepa Vida«. I»r. Cene od 24 llr navzdol. Vel. ponedeljek, 1». aprila, ob 13: »Namišljeni bolnik«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
—	Ob 18: »Matura«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Vel. ponedeljek v Drami. Ob 15 bo igrana Molicrova komedija »Namišljeni bolnik«, satira na sebičnega človeka, kl mu jc edino važno njegovo zilrnvje iu zapadn vplivu inazačev. — Zvečer bo uprizorjena Fodorjo-vn igra t treh dejanjih »Matura«, ki kaže konfli tkiz konferenčne sobo.
Operno gledališče
Vel. petek, 7. aprila: Zaprto. Vel. sobota, 8. aprila: Zaprto. Vel. nedelja, I. aprila, eb 14.30: »Gorenjski slavček«. Izven. Cene od 36 lir navzdol.
—	Ob 18: »Don Juan«. Izven. Cene od 36 lir navzdol.
Vel. ponedeljek, 1». aprila, ob 14.30: »Melodije »rca«. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. — Ob 18: »Trnvlfita«. Izven. Cene od 36 lir navzdol.
Vel. nedelja v Operi. Ob 14.30 bo ponovitev Foersterjeve opere »Gorenjski slavček. — Ob 18 bodo peli Mozartovo opero »Don Juan« v premiorski zasedbi.
Vel. ponedeljek v Operi. Ob 14.30 bo Grcgorčevn operoto »Melodije srca«. — Zvečer bodo peli po daljšem premoru Verdijevo opero »Traviatai,
Frančiškanski oder
Vel. ponedeljek, 1». aprila, ob 17: »Uboga Kristina«. Ceno od 12 lir navzdol.
Smrtna kosa v Ljubljani
V Ljubljani »o umrli od 24.—31. marca:
Gariboldi Antonija, 73 let, zasebnica, Vidovdanska 9; Seibitz Bernarda, 1 leto, hfrer-ka sobosiikarskcga pomočnika, Bernekarja. va 15; Jaro Ivana, 67 let, služkinja, japljeva 2; Babi« Ljubica, 44 lot, gospodinja, Vidovdanska 9; Eržen Frančiška roj. Kravo«, 84 let, vdova finančnega komisarja, Vidovdanska 9; Janša Klizabota, 80 lot, služkinja, Japljeva 2; Oblak Frano, 38 let, mizarski pomočnik. Rožna dolina, C. XV1II-16; Giosento Krnest, 71 lot, uradnik drž. žol. v p., Ciril. Metodova «9 a; Mozetič Marija roj. Serše, 66 let, zasebnica, Poljanska 47: Povš Nada, 13 let. hči delavca, Vidovdanska 9; Brunsko-le Josip, 29 lot, sin kočarice, Vidovdanska 9. — V ljubljanski bolnišnici so nmrlt: dr. Breznik Anton, 63 lot, gimnazijski ravnatelj v p., Poljanska 28; Abrnin Viktor, 32 lot, delavec, Tržaška 3; Potočnik Marija roj. Prevc, ,91 let, zasebnica, Boethovnova 16; Renčelj Franc Rudolf, 29 let, notarski pripravnik, Poljedelska 12; Ljubi« Uršula roj. Oovirk, 66 let, žona ipok. nadzornika polio. agontov, Bizjnnova 3; Korošec Mnrlja, 49 let, pericn, Bizovik »1; Verčkovnik Morija, 29 let, poljska dninarlca, Todklanoe 1, Dravograd; Tomšič Ana, 47 let, dnlnariea, Ro-štanjskn vas 5; Fine Jožef, 70 let, posestnik. Škofljica 20; Sllvar Janoz, 33 lot, aodar. Dol 18 pri Ljubljani; Pogoreloc Ivan. 48 lot, Cerknica 276; Kocmnn Marija. 23 lot, Gro. stiplje 4; Urbožnik Marija, 49 let, duinariea, Sostro — ubožniea; Zupančič Marija, 11 lot, hčj posestnika. Zavrli 1, obč. Sela-Sumherk; Vlčič Matija, 70 lot, žel. uradnik v p., Gub-čova 11, Novo inosto; Gmajnnr Vlnsta, 15 lot, hčerka pekovskega mojstra. Cerkvena 19; Prosen Iran, 72 let, pekovski pomočnik, Co-lovšak 69; Arhar Jožef, 39 let, žel. zvanič-nik, Martin hrib 24; Pečnik Marjeta, 63 lot, žona posostntka, Rašica 3, Vel. Lašče; Schott Frane, SI let, zasebnik, Miklošičev* 4-TI-s Tomšič Jožef, 38 let, zidnrski pomočnik. Križna 29; Bončina Janez, «9 let, brez stalnega bivališča; Ločnikar Jera roj. Dežman. 69 let, vdova žel. kurjača. Tržaška 74; Gemi Janez, 1 leto, sin delavca, Pijava gorica 7, obf. Ig.
Najprimernejše velikonočno darilo je
»IVANH0E«
Scottov roman z 200 slikami
V polplatno vezan samo 45 lir v vseh knjigarnah.
> Iščem tihega
DRUŽABNIKA
za dobro vpeljano solidno trgovsko podjetje ▼ Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2840.
m KINO »SLOGA« 17"
Danes zaprto!
Jntri predstave ob 1!, 17 in 191
Tobisov film po istoimenski veseloigri \Vilhcima Lttcrraanna
»Tovariš pride takoj«
Igralci:
Karola Iliilin, Albert Maltcrsloek, fritz Kampcrs.
TEL KINO »UNION« n "
Danes zaprto! Jutri aa veliko soboto ob 19.131
»Pustolovka«
Zabavna veseloigra o dveh. zaljubljencih, ki tta se po mnogih zaplctljajih končno našla.
V glavnih vlogah: Sjbille Schmitz, Kart Luduig Diebl, Fritz Wagner, \Vill Dohm, Elsa \Vagner ild.
Predprodaja vstopnic za praznike v soboto od II do 12 in od 13 do 19.30.
Ta KINO »MATICA« "41
Petek — zaprto! t soboto ob 19, 17 ia ob 1«
romantična Ijubavna pustolovščina
»Divja ptica«
V glavnih vlogah Leny Marenbaeh. Volker v. Collandc in Ijubljančanka FIFI IIILLK, umetniško ime ELLEN I1ILLE Predprodaja za nedeljo: v soboto od 9 do 12 in od 14 do 20. Predprodaja za ponedeljek: v nedeljo od 16 dalje.
8 H
Izšla je že predčasno nova kniiga
Slovenčeve knjižnico JEAN GI0N0:
HRIB
Eno njegovo delo -Žetev" je v naši zbirki že izšlo. Pisatelj je znan m ta knjiga, ki jo bodo bralci prejeli za Veliko noč, je čudovita slika temnega življenja narave in človeka. Opis je
tako sočen, da človeka zgrabi z vso silo. Prevod je zelo lep in moč izražanja, ki je tudi v prevodu ohranjena, bo zadovoljila še tako razvajenega bralca. Res lepo darilo za Veliko noči
■ ■ ■
■
KI ■
■
5
H
a
S ■
■ ■ ■
■ ■ ■ ■
n
r ■
u ■
■
■■■■■■■■■■BHMHHBaMHkl
MALI OGLASI
VAJENCA .
sprejmem. — Krojaški salon »MODA«, ljub. Ijana, ftasljeva e. šl. 8.
STARŠI! Učns pomoč »vojira otrokom dobite (ura 3 lir) n« Novem trgu št. 3 pri diplomiranih filozofih.
KROMPIR
In fižol pred saditvijo razkužen da za tretjino večji pridelek. Razkužilo z navodilom pri Inž. Prezclj, Wolfo»a ulica 3.
KUPUJEMO prazne cementne In slične papirnate »reče. PETRONAFTA. Tyrše-va c. 33 a.
MIŠI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s sirupom, ki ga dobite v dro* geriji KANC, Zidov, »ka ulica št. 1.
ZGUBLJENA JE BILA
moška rjava denarnica od Vrhovčevc ul. do Gosposvelske ce-ste z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, jja jo odda v upravi »Slov.«
VINSKO KISLINO kupi kemična industrija t malih, celotnih partijah. Ponudbe je nasloviti: Casselta 13636 »Unioue Pubbii-citft Italitna, Milano«.
PETELINA mladega, in dvokolni ročni voziček z jeklenimi vzmetmi prodam. Gtinec, čaropova ul. 6 (zgornji zvonce).
B1CIKLJE RAZPRODAJA
Več damskili in moških najboljših znamk. Zelo ugodne cene. — Merkur, Puharjeva 6.
TRICIKLJE
različne velikosti do. bavlja še po starih cenah Merkur, Puharjeva št. 6.
IŠČEM LOKAL
z inventarjem ali brez. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »V mestu« štev. 2849.
TRGOV. INVENTAR kupim. . Ponudbe »o upravo Slovenca poti: »Mumifakturu ali moda« St. 2850.
KAMGARN
temnosiv, črtost — za moško obleko s kompletno podlogo ugodno prodani. Naslov v ogl, odd. »Slov.« š-t. 2878.
CEPII.NA SMOLA
prvovrstne kakovosti -Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.
KUPIM Dom In svet. Ljubljanski /.von - posamezne letnike. Naslov v npr, »Slov.« pod št. 2816.
PEGE INjLKAJ
vam zanesljivo"«^-strani ALBA krema. Drogerija KaKB^IZi-dovska utici»-4*———1
ODDAM
veliko skladišče, sulio, pripravno za pisarne, trgovino, obrt ali kar koli. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2880.
Kupujte knjige SI. knjižnice!
Zahvala
za vsa iskrena sožalja, ki so nam bila izkazana ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene, zlaic žcuc in mamice, gospe
Marije Mozetič
in vsem, ki ro z nami ob ti bridki izgubi sočustvovali — naj«
iskrenejša hvala! Posebno sc zahvaljujemo mest. zdrav. vi5. svetniku a. dr. Franta Misu, za požrtvovalni trud ob njeni bolezni; prav tako gospodu p. Lcderhasti za dušno tolažbo. Najlepša hvala vsem hišnim sta-novalecm, ki fo sc je spomnili ob njeni smrti in ji poklonili krasen venec. — Eno ko zavodom Marijanišču ter LichteutJiurnu, vsem znancem in prijateljem, ki so ji darovali cvetja iu jo z nami pr '»remili na rjcnl zadnii poti, ali kako drugače počastili njen spomin. Vsem Bog plačaj!
Ljubljana, dne 6. aprila 1944
Žalujoči mož in hčerki
Ne krvavi
prvič nas stoumiki narod
45
23. junij 1593. je najslavnejši dan naše zgodovine vt stoletnih turških bojev. Osvajalna moč bosanskega pašaluka je bila pri Sisku strta. Tu je obležal cvet lx>sanskega pomuslimanjenega življa, ki je svojim rojakom, včlenjenim v evropsko skrščansko kulturo, prizadejal v zadnjih dveh stoletjih toliko gorja.
Zmaga pri Sisku je rešila pred trepe-1om\Kranjsko, v meddržavnih odnosih pa je pomenila celo nesrečo. V Carigradu so Kar besneli od jeze. Siinon-paša, tedanji veliki vezir je bil Ilasanov osebni prijatelj. Dosegel je, da je Turčija napovedala cesarju Rudolfu vojno. Glavno bojišče je bilo na Slovaškem in ob vzhodni štajerski meji. Tam so Turki zavzeli Kanižo. L. 1596 je tedanji karlovški general Jurij Lenkovič skušal osvojiti z uskoškiml četami Klls. da bi imel Izhodišče za vdor v Bosno, a ni uspel. Po dolgotrajnem boje-
vanju brez večjih, odločilnejših dogodkov je bil leta 1(506 pri Komarnu ob ustju reke Zitve sklenjen mir. Rudolf je plačal 200.000 dukatov vojne odškodnine, rešil pa se je letnega tributa, ki so ga cesarji plačevali od leta 1547 sultanu
Zadnji turški snnki k nam
Prišel je čas tridesetletne vojne, ko fo bile vse čete poslnne na zahodno bojišče. Evropa je krvavela v medsebojnih bojih. Turčija tedaj ni bila sposobna, da bi izrabila ugodno priliko in krenila na nova osvajanja. Pač pa je turškim poveljnikom Se vedno dišal lahak plen. V avgustu 1640 so močne turške čete vdrle na vzhodno Štajersko in en oddelek je tedaj napadal tudi prekmurske vasi Molinei in Izakovd ter zasedel Bistrico. Turki so vzeli s seboj velike količine žftn kot plen. Prebredli so Muro in ropiili po ljutomer-
skem okraju. Druga turška četa je vdrla preko Sobote proti Radgoni in pokončala precej vasi. Graška vlada je bila v velikih stiskah, kajti bila je v nevarnosti vinska trgatev in žetev okoli Ljutomera in Radgone, ki jo veljala za pravi zaklad vse Spodnjo štajerske. Cesar jo imel tedaj vso pozornost obrnjeno na boje, ki so divjali v Nemčiji, dežele so bile zaradi vojnih naklad in vojaških naborov tako izčrpane, da si same niso mogle pomagati. Ko je cesarski poslanik v Carigradu protestiral, je veliki vezir skomignil z rameni: »Kar je storjeno, je storjeno«. V letih 1641, 1646 ln 1655 so Turki spet prišli iz Ocrskega k nam plenit.
Leta 1663, se je vnela nova vojna med Turčijo in cesarjem Leopoldom I., kajti bil je slaboten in neodločen vladar. Namesto njega je vladal dvor s svojimi podkupljivimi in nestanovitnimi svetovalci. Vojno so povzročile zmede na Erdeljskem, kjer sta imela Leopold in Turki vsak svojega pretendenta za kne-ževski prestol. Veliki vezir Ahmed K5-prili je zbral veliko vojsko, ki je štela do 200.000 mož in udaril na Ogrsko. Leopoldov vojskovodja grof Rajmund Mon-tecuccoll pa jo Imel le 11.000 vojakov. Tudi mnogo kranjskih vitezov je šlo fl svojimi četami temu vojskovodji na po-
moč. Med njimi ludi zgodovinoplsec Valvasor. Hrvatje so se velike vojsko s Turčijo zelo razveselili, kajti upali so, da bo končno mogoče iztrgati Hrvatsko Turkom iz rok. Ban Nikola Zrinjski in njegov brat Peter sta uspešno odbijala turške čete, ki so hotele preko Hrvatske vdreti v avstrijske dežele in si pri tem pridobila veliko slavo. O tem priča nemška popevka, ki se je ohranila z notami vred. V prevodu se glasi:
»Gospod grof Peter kakor vete^ po njih udriha ter popiha sovrage proč s krščanskih sel.«
Zrinjska pa sla napravila celo uspešen sunek ob Dravi navzdol. Osvojila sta Pečuli i« prodrla do Osjeka, kjer sta zažgala 6 km dolgi turški most čez Dravo.
Čez zimo se je Evropa spet zavedla svoje skupnosti in Leopoldu so poslali na pomoč proti Turkom precejšnje oddelke razni nemški knezi, tudi protestantski, — kajti sovraštvo izza tridesetletne vojne se jo že poleglo. Ludovik XIV. j« pozabil na staro tekmo in poslal maršala ColIgnyja, ki ee mu je pridružilo dokaj francoskih plemiških prostovoljcev. V [»mladi je res prišla velika turška voj-
ska na zapadno Ogrsko. Pri Št. Gotliar-du (Monoštru) je krščanska vojska v pol ure strahovito potolkla Turke in jih pognala v Raljo. (V spomin na to zmago so postavili 16 let pozneje v Ljubljani pred cerkvijo sv. Jakoba Marijin kip, ki ga je izdelal Valvazor. Sv Jožef je bil tedaj proglašen za zaščitnika naših dežel.)
Vojvoda Karel Lotarinlki podira raz konja višjega turškega častnika v boju pred Dunajem.
Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — Herausgeber. lz^-Jatelj: t ni Jož« Sodja — Schriftleitei, orednik: JamSo Haluer,