O prehrani osnovnošolcev
Sporazum naj ne bo sam sebi namen!
V četrtek 10. aprila se je v prostorih občinske stavbe sestala komisija za družbeno prehrano ši-šenske občine, ki je na svoji redni seji obravnavala tudi nekatere sporne predloge samoupravnega spo-razuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sred-stev za OD in skupno porabo.
Predlagatelj tega sporazuma je republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znano-sti Slovenije, tatakp pomemben dokument pa bi mo-rale v najkrajšem času podpisati vse osnovne šole v občini, ki imajo oziroma bi morale irneti urejeno družbeno prehrano.
Komisija, ki kot edina deluje na območju naše ob-čine, se je odločno zavzela za dopolnitev tega spo-razuma z naslednjo obrazložitvijo: »10. junija 1985 smo na aktivu vodij Ijubljanskih aktivov učiteljev go-
spodinjstva posredovali s seje pisni zahtevek po do-polnitvi osnutka tega sporazuma in priložili opis ti-pičnih del vodje prehrane in pripombe k osnutku. V dopisu je zajeto tudi opozorilo na člene zakona o osnovni šoli, ki opredeljujejo šolsko prehrano, ime-nujejo vodjo prehrane, predpisujejo zanj izobrazbo, obvezujejo razpis in predpisujejo sankcije za ne-spoštovanje zakona o OS (členi 41, 93, 98, 100 in 150). Na te pripombe hi bilo ne odgovora ne odziva, kar dokazuje samoupravni sporazum, ki ga imamo pred seboj.
Šolska prehrana predstavlja podružbljanje skrbi za nego otroka, pomembna je za njegov skladen te-lesni in duševni razvoj, za njegovo psihofizično po-čutje, delovno zmogljivost (podatki in navodila zdravsivene službe), prehransko in delovno vzgojo. Organizirana prehrana dejansko odpravlja socialne razlike med učenci in hkrati razbremenjuje starše.
Da je prehrana v osnovnih šolah potrebna, kljub vedno težjim ekonomskim razmeram in padanju družinskega standarda, o tem ni dvoma. Prav go-tovo so pomembni tudi prizadevnost in delavnost ter strokovno znanje vodij prehrane — to so učitelji go-spodinjstva in živilski tehnologi.Ti načrtujejo jedilnike po navodilih in priporočilih Zavoda za zdravstveno varstvo SR Slovenije in je njihovo delo podvrženo nenehni kontroli.
Ironija je, da samoupravni sporazum podira in po-polnoma ignorira vsa ta prizadevanja za strokovno urejeno prehrano in jo ponovno prepušča delavcem, ki za to niso usposobljeni. Namesto da bi skrb za otroka prerasla na osnovne šole, gremo krepko nazaj, kar je neodgovomo do otrok.
2elimo, da odgovorni temeljito premislijo o spora-zumu in da upoštevajo pripombe na aneks, ki mora to odgovomost pripravljalcey samoupravnega spo-razuma in gluha ušesa za pripombe popraviti,« je med drugim dejala v svoji obrazložitvi predsednica komisije za dmžbeno prehrano občine Ljublja-na   Šiška Marjeta Pavlica.
Pripomb na račun (ne) urejene šolske prehrane je biloše več, vendaro tem kdaj drugič, za zaključek pa naj bo vsaj upanje, da bodo zapisane pripombe le naletele na prava ušesa, razen če je komu pač vseeno, ali imamo v osnovnih šolah urejeno pre-hrano za otroke ali ne!                          Jože Čurin