Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli. in velja po pošti r.a celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danic« dan poprej.
Teii\i XVIII.
V Ljubljani 10. vel. serpana 1865.
List 23.
Spomini h potovanja r Him.
Spisuje Dr. Janez Zlatoust Pogača r.
TI. Cerkev Spočetja. — Zvel. Krispin.
Skorej vsak kraj v Rimu popotniku kaže prikupne «po-minke; kamor se oberne, najde za duha in za serce hrane v obilnosti; že eno kratko popoldne pozne jeseni podaja dobro mero prijetnega vžitka. Ko je solučni svit nekega popoldne prijazno vabil k sprehodu v lepo okolico znmj Pijevih vral, med potjo s svojim tovaršem obrnem na Bar-berinovem tergu cerkev in samostan kapucinov s priimkom ,,Spočetja'4. Na j pred malo prehodim dolge in široke simo-stanske mostovže in pervega očeta, ki mi pride naproti, poprosim, raj mi blagovoli pokazati cerkev in njene znamenitosti, kar brez zaderžka obljubi storiti z veseljem. Ko se čuditn l«diko raznesenemu klošterskemu poslopju, vprašam častitega spremljcvavca, koliko kapucinov v njem zdaj prebiva? Nas je sto in petdeset, mi odgovori, in me pelje v cerkev. Ua slikarska utnetnija tudi tukaj svoja čuda razgrinja, mi ni treba zagotovljati. Pred vsemi se odlikuje sveti Mihael, Gvidonovo inojstersko delo, in sveti Frančišk. neposnemljiv plod Dominikinove umišljijc. Se bolj, kakor umetnijska dela, čuda milosti božje mikajo in vlečejo nase keršansko serce, ki se tukaj napaja z živim prepričanjem, da, kar je nizko iu neznano pred svetom, je dostikrat visoko in znano iu veljavno pred Bogom. Ko skoz velike vrata stopim v cerkev, me ustavi voditelj precej pri bližnji kapeli na levi roki ter naznanja, da tu počivajo telesni ostanki sv. Feliksa a Cantalicio, ki je o času sv. Filipa Nerija s svojo otročjo vdanostjo do Jezusa razsvitljeval večno mesto in bil z ravno imenovanim rimskim aposteljnom prijatelsk« zvezan v povišanje božjega imena. Priporočivši sc s serč-nimi zdihljeji ljubljencu božjemu, da uaj pred prestolom neskončne milosti piiporočuik iu zagovornik bode vsem, ki mu jih tihi govor serca po imenu našteva, se ogledovaje razmere ccrkvene širokosti in vi-okosti pomikam više proti velikemu altarju in na voditeljev migljej zakrenem v stransko kapelo na desni strani, kjer pod altarjem v miru t>o-spodovem truplo zveličanega Krispina nestmhiijeuo čaka častitega vstajenja. Blaženi Krispin je bil rojen 13. nov. 1668 v Viterbi iu je prejel pri sv. kerslu ime Peter. Cve-teč v angelski čistosti jc pet in dvajset let star nekega dne klečal pred vratmi kapucinskega kloštra v svojem rojstnem mestu ler s solznimi očmi prosil za ponižno iu častno obleko sv. Frančiška. Prošnja jc bila dovoljena, ker je že uedolžuost njegovega obličja nedvomljivo spričevanje dajala njegovi vrednosti. Od dneva, ko se je s slovesnimi obljubami sklenil z ljubljeno nevesto, z večnim uboštvom, je poiiižni Peter, zdaj spremenjen v brata Krispina, z vrečo ua rami hodil po vaseh, mestih in gradovih, in skoz štir-deset let prosil milošine za svoj klošter. Prejete darove je hvaležno povračeval z iskrenimi molitvami, dostikrat tudi
s čudeži. Široko okrog so se razširjale dišave njegovih čednost; celo škerlatui gospodje so se uklanjali ubogemu priprostemu sinu sv. Frančiška. Ko ga je Bog v pozni starosti poklical i/, doline solz, ga je prosto ljudstvo koj razglasilo za svetnika. Njegovo telo , ki je služilo tolikim delom ljubezni, so pokopali na navadnem pokopališču; ker so se pa vedno novi čudeži godili na njegovem grobu, so ga vzdignili ter prenesli na častitljivše mesto. Zdaj počiva, kakor je bilo zgorej omenjeno, pod altarjcoi stranske kapele v kapucinski cerkvi čistega Spočetja. Puhti*ui oče, kteri mi je razkazoval njene znamenitosti, jc piišcd-i do tc kapele prižgal luč, spoštljivo odtegnil zagriuja!« iu za steklom kazal tiuplo zveličanega služabnika božjega. Tu leži v rjavi klošterski obleki tako dobro ohranjen, kakor da bi bil še le pred nekterimi urami zaspal v Gospodu. Nobene troh-nobe ni znati; sivkaMi lasje na gluvi in bradi so čisto ohranjeni, koža na nogah, rokah in ua glavi ie lepo bela. na licih tnalo zarudela. To ti jc pogled, ki z novo močjo vnema keršansko upanje. Človek se nc more od tega kraja ločiti drugače, kakor z gotovim prepričanjem, da bodo enkrat vse trupla njih, ki so tukaj enaki postali Jezusu v iiošuji njegovega križa, o času povračila oblekli netrohlji-vost po podobi povtlicauega Kristusovega telesa.
23. Cerkev Marije angelov. Dioklecijanova kopel.
Od spodbudnega svetišča kapucinskega potujem s svojim tovaršem k cerkvi Marije angelov, ktera ima, kar velikost zadene, tretje mesto med rimskimi cerkvami; le cerkvi sv. Petra in sv. Pavla jo presegate. Zidana je v podobi ger-škega križa in stoji ua mestu velikanske Dioklecijanove kopli. Dioklecijan je hotel s to veličastno stavbo vse svoje prednike prekositi. Poslopja tc kopli so obsegale pro-tor kacega majhnega mesta. Karkoli si domišljija čudovitega iu edad-nostnega isobraziti zamore, je bilo tukaj nakopičeno. Tu so bile zale stebrovja. široke dvorišča, viseči verti, sen-časti logi, brezštevilni vodometi, velike sobane, učilnice za govornike in modrijane, in glasovita bukvarnica. ktero je bil dal cesar sem piencsti iz Trajanovega ttrga. Za kopanje je bilo pripravljenih tri tisuč sob, kjer se je zamoglo ob istem času kopati tri tisuč in dve sto oseb, da ena druge ni vidila. Vsaka soba se jc lesketala v neverjetnem blišu, v nar drajših kamnih, v zlatu in srebru, po sreber-nih cevih sc je pretekala voda, vse jc bilo pri rokah, karkoli je zamoglo služiti gizdosli mesenega poželenja. .Sedem let se je zidalo to poslopje človeškega napuha: brezštevilni sužnji in obsojeni kristjani so z žulji svojih rok. s svojim potom in s svojo kervjo mogli ljutim trinogom streči v izpeljavi derzuo izkovanih naklepov. O čudna pota previdnosti božje! Na tem mestu mesene sladnosti je v poznejših stoletjih Mihelangel sezidal eno nar lepših cerkev, posvečeno prečisti Devici, kraljici angelov. Kakor druge stavbe starega Rima , so tudi Dioklecijanove kopli sčasoma
veti del propadle \ razvaline. Le pinakotheka. velikanska dvorana, v kteri so -c združevali v raznobarvnih truma?! gostov i. se je ohranila, iu ravno njo je imenovani umetnik v svetišče edinopravcga Iloga preiiienil. Obok. kteri striuia v višavi štiri roglje gerškcga križa, je iz nekdanje pinakotheke. in, kar se ve. nar veči vseh obokov. Stcrmč stoj/ popotnik pred osineini velikanskimi stebri iz rudecega granita, ki g a podpirajo; štirje so še iz Dioklecijanove kopli. drugi pa ponarejeni. Pobožna spoštljivost pregreva serce. ko človek misli, da s«» ti stebli deloma posvečeni z žulji. * potnimi iu kervavimi kapljami marter-nikov keršaiiskih.
Na stenah -o vtisnjene posebno krasne mojsterske presne slike. Med njimi je marteistvo s v. Sebastijaiia od Douiinikina. pad Simona Maga. kerst Jezusov v Jordanu, smert Anauija in Satire. s\. Mazili odpovedti)oc rešuje telo cesarju Valcntu. zveličani Nikolaj Alhergati. ki bel kruh čudežno spreminja v cern. Sveti nadškof Xik. Abergati je bil namreč poslan do angleškega kralja Henrika VIII. da bi ga k katoliški veri nazaj pripeljal. S čim skažete resnico svojega uka" \ praša kralj. — S čimur hočete, odgovori Albergati. — Veroval bom. ako pri tej priči beli kruh. ki ga nese moj strezaj. premenite v čem. -- Sveti mož naredi znamnje kriza nad kruhom, iu jc cern. Kralj je veroval, pa se ni spreobernil. Presne slike, o kterih govorim, so večidel popre) kincalc šempetersko veliko cerkev; bile so pa od ondašiijih sten varno odsrušcne in semkaj prenesene: v šempeteiski eeikvi se na mili mestu zdaj znajdejo »like savno tistega zapopadka. pa izdelane iz utozajiciicga dela.
V vsakem rogl;i gerškega križa so se vdelane dragocene manjše kapele; nekako posebno častitljiva in skrivnostna -e mi je zdela kapela sv. rešnjega Telesa bliz velikega ultaria. V roglji velikega altarja jc bilo me-ca novembra p. I. vse razkopano. ker marmorno altarievu mizo ni/.«- plut sredini premikam, tla se bodo zadej koi-ki sioli v polokrogu postavili, enako korskim stolom naše stolne cerkve. Tlak |e ves \r marmorja: papež Pij ga te žc velik tlel dal iz novega narediti, lepše in svitlcjše pa hoče tudi še ostalega prenoviti.
Strižha s v ete Marije angelov je izročena kartuz>jaus-kim menihom. Iz cerkve se pride v plezali klo-tei : v cve-terovoglu zitlan obsega silin« velik vcit. kterega se tišči s svojim sicbrovjem (porticus). ki nosi na sto steblih štj|j dolge dolge mostovže. Piebivališa menihov so. kakoi sploh pri kartnzijanih. vse pri tleh. tako da iz imenovanega ste-brovja b olijo v sobe. Vsak ima namreč v svojem tazdelu tri sobe. vsak posebej -voj vertcc . kjer si prideluje zelenja* o m sočivje. in v vertcu svoj vodnjak. Veliki vert pa. v sredi cveterovoglatcga kloštra. tloiiaša laznotere poljske sadeže. Ob-ajcn te tudi krttg iu krog s košatimi pomarančnimi drevesi. Caroveti je konec novembra pogled teh dreves za rornaija iz severnih dežel: kttšati verhi. tem-iio/.eleuo listje, vmes nataknjeni zlatoiumeni sadovi, to jc kiasota vse krasote; nevedoma sc zhuduje v tluhu znana hvalivna pesem: ..k>nnst du das Land?" itd. V sredi prekrasnih pomorančnih dreves na kartuzijanskem vertu tudi visoko v nebo svoj verh steguje stara cipresa, ktera je nar vetja izmed vseh. kar jih raste v Kimu. Pravijo, da jo jc že glasoviti umetnik Mihelangcl z lastno roko posadil
ko sem se pislavljal s svojim spremljcvavcim. sem zvedil. da jc tudi dom.i iz severne Kvrope: vesel jc bil. •la je priložnost imel v svojem materncin jeziku govoriti. Naj mi bo otl deleč stokrat pozdravljen beli brat Jožef iz Klzasa. ki mi je z nepreccnjeno prijaznostjo razkazoval vse lepotije:
Mašnik pri aitarju•
Dvojno d a rilec, pastirjem1*) in k r i s t j a n s k im o v č i c a m ob ene m.
XII.
.M-išnik dalje tiho moli.
To naj bode ti v spomin,
De premih« h križa doli.
Gleda Mater Božji Sin.
Mašnik se na persi vdari.
Molil zdaj za mertve je;
Jezus — v svoji smermi (ari
Moli za sovražnike.
Mašnik nadalje natiluriia moli. rekoč: Po tem povelji obhajamo tedaj. Gosp*>d. mi tvoji služabniki in tvoje sveto ljudstvo, spomin preštetega terpljenja, od smerti r staj en j a . in častitega rnebohoda ramo tega Kristusa, Sina trojega. Gospoda našega. in darujemo trojemu pre-cudnemu reličasftu od trojih daror in dajater ta cisti dar. ta šteti dar. ta brezmadežni dar. sreti kruh rečnega •življenja in kelih rečnega zveličanja.
Stori se rrednega pogledati na te dan s potolaze-nim in milostljivim obličjem in vzeti jih: kakor si se bil rrednega storit vzeli dari stojega služabnika . pra-rirnega Abelna. in dari/et našega očaka \brahama. in brezmadežno posrečilo, ki ti jo je daril Mrlkizedek. troj riši duhoven.
Tu se mašnik globoko prikloni iu moli dalje: Ponižno te prosimo. esigamogoeni Hog, reci prinesti te dan po rokah srojega sretega angela na troj riši altar pred troje Hozje reličaastro. de bomo rsi. kar no s bo deležnih lega altarja. in zarzilo prešteto Telo iu presrelo Kri trojega Sina. napolnjeni z rso nebeško dobroto in gnado. Po ramo tem Kristusu. Gospodu našem. Amen. Kakor molitve pred posvečenjem ali pov zdigovanjeiii, tako tudi molitve po povzdigovanju dvojno prošnjo zapopadej«. lo jc. tle bi Ilog milostljivo sprejel daii v odrešenje mertvih in pa dc bi pravovernikc. ki še nu zemlji žive. združil s svetniki v nebesih. S pervo moiitvo po povzdigovanji prinesemo Gospodu dar in ga prosimo, de hi ga milostljivo pogledal iu sprejel, de hi vsim. ki se ga vdeležijo, studenec njegovih gnad se v vsej svoji obilnosti odpcrl. iu de bi mu prav tako prijetno darovali, kot nekdanji sveti očaki, to jc. v nedolžnosti iu pravici Abclnovi. v veri in pokor-šiui Abrahamovi, in pa v dopadljivosti Mclkizcdckovi. Globoki priklon in pa kušljcj pomeni ponižnost in pa spoštlji-vost naše prošnje. Trije križi čez dari pa pomenijo, da so omenjeni dari žlahtni sad na križu dopernešenega daru: križ. s kterim mašnik sam sebe zaznamaja. jc pa prošnja, dc bi vsigamogočiii večni nebeški Oče nas po tem znamenji s svojimi nebeškimi dobrotami in guado napolnil iu obdaroval.
") Caput \ |. |»e 1'anone post Consccratioaem umjuc ad Orationem Dominicam.
I. Kt-pusito ita«jue Calice et adoralo Sacramento Sacerdos stans .tiite Altare. cvicnsis manibus ante pcctus dieit sccreto: I'»dr rt m r moreš. Ad \erba illa: De t niš doniš ar datis manus anie pcctus eonjungit. sed ita. ut pollices ct indices uniti inter sc remancant. Deposita inde sinistra super Corporale ter dc.vtera signat super llostiam ct Calicem siriiul. dicens interim: llostiam ';yuram. llostiam y sonetom. llostiam t immaculatam. Postea super llortiam tantum, ct semel super Calicem tantum produeit Crucem hreviorem. dicens; Panem \ sanetum vitae aeternae. et t atirem 7 salutis perpetuae.
'i Deinde stans, ut prius, evtensis manibus prosetjuitur: Supra ifuae propitio. dieturus autem: Supptices te rogamus. manus ita junetas Altari superponit. ut polices et indiccs uniti inter se maneant et super Corporale consistant ac profundc inclinatus incipit tunc praefatam Orationcm. Ad verba illa: Es Uar Al-taris participatione osculatur Altare in medio. liinc inde super Corporale positi& manibus. advertens ne llostiam tangat. ct pro-tinus erigens se. jungit manus ante pcctus dicens: Sarrosan-etum filii tui; deinde vero devtera signat semcl super llostiam tantum ; et semel super Calicem. sinistra super Corporale posita.
Mašnik moli za mertve. rekoč: Gospod! spomin se tudi svojih služabnikov in služabnic I. L, ki so sli pred nami z znamenjem vere in ki r miru spijo, i Tu ee stori spomin za meiive). Prosimo Gospod! de tem in vsem v Kristusu spijočim dodeli kraj hladu, luči in mirit. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Sveta mati katoliška cerkev misli na vse. Njena ma-terna skerb obseže in objame vse njene otroke, naj žc bodo, kjer si koli boili. In kako bi li ona mogla pozabiti fistih svojih otrok, ki so ne iz tega sveta ločili, pa za nekoliko časa vender nebeškega veselja tie vživajo. temuč v vicah svoje še neoprane madeže obžalujejo? Ta premila mati nikdar dani svete maše Vsegaiiiogocucmu ne daruje. <Je nebi prosila za verne duše v vicah, naj bi jim on polajšal njih muke ali pa jih milostiIjivo tistih otel.. ..Mi molimo", govori sv. Ciril jeruzalemski škof, „v našem zboru za vse, ki -o sc iz tega sveta ločili, ker smo prepričani, de po molitvah, ki jih med svetim in strašnim mašnim darom za njih duše opravljamo, prav veliko polajšanje zadobe."
Ko mašnik spomin in pa molitev za mertve konča, se lerknc na peisi iu reče razumno tc tri besede: Tudi nam grešnikom, potlej pa potihoma dalje moli, svojim sluzttb-nikom, r tvoje veliko usmiljenje zaupnim, dodeli delež nt združbo s svojimi svetimi aposteljni in mučeni ki: z Janezom, Štefanom. Matijem. Hamabom. Ignacijem. Aleksandrom. Marcetinom, Petrom, s Celici/o. Perpetro, Agato, Lucijo, \ežo, Cecilijo. Anastazijo in z vsimi srojimi svetniki. Prosimo le, ue po našem za služenji, temuč po sroji prizanesljirosli nam daj priti r njih družbo. Po Kristusu Gospodu našem. Po kterem Gospod vselej te dobrote vse straris. posvetiš, blagostoris in nam jih podeliš. Po njem. z njim in r njem se tebi llogu Očetu rsegamogoenemu r edinosti svetega I tuba god t vsa čast in hvala.
Za spominom za mertve pride molitev za žive. kakor za une uboge duše, tako tudi sami zase molimo in prosimo, de bi nas usmiljeni llog vzel v družbo svojih svetnikov, izmed kterih se jih petnajst imenuje, in sicer: Sveti Janez, sveti Štefan, sveti Matija, sveti Barnaba, nekoliko časa pajdaš in pomagavcc aposteljna Pavla, sveti Iguaci. apostoljski učenec in antijohijski škof, v Sirii leta 107 po Kristusu v Kimu poj cesarjem Trajanom od zverine raztergan; sveti Aleksander I. papež, ob glavo djan pod cesarjem Ila-drijanom I. 132; -veti Marcelin papež in sveti Peter duhovnik, ob glavo djana pod ccsarjcm Dioklecijanom I. 301; sveta Felicita iu sveta Perpetva, zakonske ženč v Kartagi, ob glavo djanc I. 202 pod cesarjem Septiiiiijcm Severom:
pronuntians: Cor \ pus et San* guinem sumpserimus. Tlim si. ni-tra peetori adnmta. seipsuni devtera signat. advertens, nc pollices ct indices disjuii£antur ct nc Plnnetam. vel ijuid .diod tangant. Ad verba: ttmni Henedictioue. frontem tribus ultimis devterae manus digitis contingit. ad coetesti peetus. ad et gratia bumeriim sinistrum et ad repteamur devterum. Coni vero dicit: per eundem Christum manus ante peetus cnnjungit absqne ca-pitis inclinatinne.
J. Cum Sacerdos dicit: Memenlo Domine fimutarum. famu-larumipie tuarum V. \ . i/ui nos praecesserunt cum .i i g no fidet et dormiunt in somnn pac is. ab?<|uc oculorum elevatione manus evtendit. -tatinujue illa- jtingcndo ante peetus elevat usrjuc ad mentum ad verba: In somno pacis, post ijuac pau<a fir et non ante Deindc oculis ad Sacramentum intentis et capite aliijuan-tulum inrlinato, Comemorationcm Kidelium Dcfunctorum porabit per spatium unius Paternoster. et mentaliter potius <juam verba-liter, Commeuioiatione tac t a e\tcnsis manibus pro-e<|uitur: Ipsis Domine, ct in tine ad per eundem Christum manus jungit, ac caput profunde inclinat versus Sacramentum.
4. Tum sinistra manu super Corporalc deposita. ereetus stans pereutit sibi leviter peetus tribus ultimis de\tcrac digitis unitis et curvis. advertens. ne pollicc ac indice simul junetis Planotam tangat. et interim voce ali<|uantulum. ncmjic mcdiocriter elata, prolert: \obis i/tioipte peccatorihus. Deinde extendit manus ante peetus et submissa voce proseijuitur: Famulis tuis ctc.: cum vero dicit: /Vr Christum Dominam nos trum, per <juem haec
sveta Agata, sicilijanska devica, uinerla po mnogih strašnih maiirah v ječi I. 231 pod v—arjem Filipom; sveta Lucija. tudi sicilijanska devica, z mečem prebodena I. 303 pod cesarjem Karom; sveta Xeza. limska devica, ob glavo djai.a I. 304 pod cesarjem Dioklecijanom; sveta Cecilija tudi rimska devica, umerla v ječi I. 230 po neizrečenih mukah poti ccsarjcm Aleksandrom, in pa sveta Anastazija, žlahtna zakonska rimljanka, sožgana v Ogleju I. .304 pod cesarjem Dioklecijanom. V spomin preti povzdigovanjem sc imenujejo. kakor smo slišali, razun Matere Božje preč. Device Marije, le sami svetniki, v spominu za mertve zraven svetnikov pa tudi svetnice, ali oh kratkem, oba spola zveličanih: zakaj, kakor de/. *>ain na sebi ni tazen. vender le po raznih pozemeljskih rastlinah razno vspehujc. tako de sc hc'i šmirnica. ki jo porosi. de sc roža rudeči. lilija plavi m solnčuica itimeui. iu de drugačni sa«l vinska terta. drugačni olika in pa spet drugačni jablan iodi. vender pa nit I tem. dc brez dežja nobena rastlina ne tekne, tudi nobei.a po njem svoje izvirne narave ne zgubi. Tako tudi ct ;i iu tista gnada svetega Duha v raznih osebah se ia/.iio kaz . pa jih ie vender. čc prav po raznih potah. v večno zveličanje pripelje. Tu najdemo zraven gorečih in serčnih služabnikov božjih lepi venec ženskega spola; deklice .komaj detinsivu odrašene s serčno-tjo junaških devic, iu pa sia'-; in boječe zakonske žene s stanovitnostjo makabejske malti« za sveto Jezusovo vero neizrečene inukc terpeti n svojo kri preliti.
Ko mašnik omenjeno molitev tihoma odmoli. rcee ■ > glas: Od vekomaj do vekomaj. Iu strežnik odg vn. . Amen. Potem mašnik na dalje s prejšnjim glasom I/— tirno. Z Zreličarjevo zaporedja opominjani in pod m* ni z njegovim ltožjim naukom upamo si reci

\«» grobu iiintcriiem.
Tukaj, oti tedaj počivaš.	Vender vem. nje du-a ljubi.
>1oja ljuba mamica!	Kot me jc ljubila kdaj;
Več solziee ne prelivaš.	1'panjc to ntisli snubi
Skerb. ne rani ti serca!	K tebi. mati! tudi r.daj.
Serce. ki me jc ljubilo.	Dali me vedno tvoj i.bdajn.
\ eč ne tolče zdaj za me,	Kar telo umerlo je.
V bladticm grobu spremenilo On mi kaže gor do kraja. sc v pešico je zemlje.	Kjer bom z«pcf n»-el tr
V miru s pav aj, mati moja.
Večni pokoj Bog ti daj.
Naj dušica bl.tga tvoja
Viiva gori sveti raj!	Fr. Silvrsti r.
omnia Domine sem per bona cr?as. mano- ante peetu- jur.rtas tenet. Post ea m.inu -inistra Corporali -uperposita ter d'-\t«-ra signat -oper Hostiam et Calicem simul dicens: saneh-, firas. nri 7 ficas. bene -J- dicis. \d verba* praestas nobis l)*scoip>rit Calicem eadem manu devtera. et genoflevu- Sacramentum .»d«-rat. Facta genuflevionf indice sini-tro prrmit -. Ilostiam n parte cornu Kvangdii contra Altare. eanujue e* alt« ra | art»- • )•■-vatam accipit inter pollieem et indicem devtrae manus: ion, -i-ni-tra accipit calicem ad nodum. et rum eadem tres eruce- laeit super calicem in aeijuali altitudine ••! magnitudin«- (a lab:o hI labium dicens : /Vr i p , sum. et cum ip T so ct iii ip	I>« inde
^ub bis verbis: est tihi De o Patri * omnipotenti in ui.aite Špiritns t *nicti facit alia duo cruci- -ijna. in eadsm ;»|:.»u-dine ut prinra: ct ipiidem eorum prim.i Jinra dueitur eiim II—ti.» a labio »-vteriori Calicis motu reci« ver-u* rorpu- cel<-bran»i-. ita tamen ut llo-tia non cveat de Corporali: secnnda ver« dueitur a cornu F!\angelii ver-us cornu Kpi-tnla«'. eavendo ne II«-stia du<*.itur -upor bracbium. Po-|.»a Ceb-brans di f.-rt Hi"'i»« super Calicem. ijueni elevat pi-r nodum manu -ini-tr.i -jnatiior circiter disitis ab altari. interim diren- -ecreto: omni« hmnnr ct gloria. Keposito -talim super \ltare Cnlice. ijuem p-rjit tenere per nodum sinistra manu, dep-.nit llostiam e rua de\ti-ra >uper Corporale. ubi erat priu-. Tum rvtergit indiccs et poili-res utriu-<j«ic mantis supra Calicem. drpo-itmjne mo\ sini-tri in pedem Calicis. Palla ipsuni conperit; ac di-pot-ita utra4«i" manu super Corporale. adorat gcnullcvuš Sa<'ramcntum.
Nočni ozir*).
Hvala čistosti.
Solnce vgasne Žarke krasne. Tiho plava sa goro, Zvergolic e,
Mile tiče,
So odpele mu slovo.
Noe razgerse Krila čeme
Če t zeleni log ia gaj; Bo duhove. Zle sinove
V	krog podil nemirni maj.
Kot prisega Večna bega Slad življenja milega; Al ptni»<
V	razvaline
Bo Modrost obračala?
O. sirote Bog dobrote Ne p*>sal»i » veke ne! Iz višine Na globine
Milosiljito nanjo tre.
Že krilati
V	hiši zlati Locire prižigajo Vse vesele.
Ki »e vnele, Zvezdice me gledajo.
<aj! krilata
Struna zlata
(»or' na liri zaberni
In soglasno
Zvezdje krasno
Tje v daljavo »e glasi.
Zlata lira. ki prebira
Se, prepeva mi molče: ..Strune vbrane, Ncugnane
V tvojem sercu naj done.
(•lej! stezice t;*r' zvezdice
Nikd..r, nikdar ne zgreše:
llodi zvesto
Pravu ee-to
Tudi ti du smerti dne.
Ne zastane, Se ne gane Zvezda od severnice: Ne pobegni. Ne odtegni Od ljubezni božje ae.
Za devico
Gor' stezico
kaže gosti rimčica.
(»or o/i raj
Se le zn>iraj
Ti, ki hodiš pot neba.
\ oz goreči
Blisketeči
Ze prihoda raka tam l.e potrudi. Se »e mudi
Vozit gor' se z ženinam.
Si mučenec,
Lepi venec
Kaše milo ti aebo:
Kiacal čelo.
Ko v deželo
Rajsko rane te aesi.
Ne obupaj. Le taupaj!
Te tolaži rimski križ. Vera sveta Ti obeta:
Gor' rešenje tadobiš.
Si v potrebi, -
Uur' na nebi
(■lej zakladov luč' kerle:
Ura mine
In lediae
Rajskih rud te bogate."
(•las preneha —
Serce vpeha
Že se od mtvdihanja.
Ia poniža.
Zemlji bliža
Glava mirno se na tla.
Oj na trati Glej letati Lepe. lepe lucice ! Kakor tiče Zlate lice.
Kot otrinki zvezdice.
Al zvezdice,
Al so lice
Priletele iz neba? — Bodi slava Ti, višava!
Ginejo me v dau serca.
Ne zvezdice. Zare tiče
Zlate so krcsničice, Le obudi Zemlja tudi. Kar budi na nebu se!
O, i/, zemlje Luč' ne jemlje Miljena kresničica; Solnce milo Poklonilo
Žarke v god je deteta.
Oživeli Zdaj goreli
Bodo v večni kras godu, l)a zve/diše ln zeiiiljise
Sveti v slavo se Bogii.
Noč nemila Je minila.
Noč veselja le jc zdaj. Mila. bl.tga Luč premaga. Me objema svitli raj.
Le počivaj. Mir vlivaj.
Serce v božji milosti !
Radovalo,
Počivalo
Sladko boš nad zvezdami.
botru Mencinger.
Drevo življeaja vsega raja Naj lepši je rodilo sad. Kosata senca celo smaja
Vabila je v pohlevni hlad: Al čistosti. — o najsposnal bi svet! Vse lepši je sneženo beli cvet.
Kaj veličastno po višavah Rumeno solnce se zlati. Kralj zvezd v nezmerjenih daljavah
Obseva, greje vse stvari: Al čistosti. — o naj spoznal bi svet! Vse lepši jc sneženo beli cvet.
Miljone zvezd — kako prijazno
Naproti z neba nam miglja! Da serce, ce ni vere prazno,
Stermenja sladko zaigra: Alč Slosti. — o naj spoznal bi svet! Vse lepši jc sneženo beli cvet.
Studenček bister izpod skale
Ko belo srebro prikipi. Rosi- mejice in obale.
Po senčnem logu tje sumi: Al čistosti, — o naj spoznal bisvet! Vse lepši je sneženo beli cvet.
Koga ne gine spomlad mila?
Odklepa spet na zemlji raj; Za cvetko cvetka jc priklila,
Zelen je dol že. hrib in gaj: Al čistosti, — o naj spoznal bi svet! Vse lepši je sneženo beli cvčt.
Zazna se v jutro zora zlata.
In zablišči mi solnčni žar. Smehlja se mi zelena trata, Serce objame skrivni car: Al čistosti, — o naj spoznal bi svet! Vse lepši jc sneženo beli cvet.
Že tičke budno žvergolijo. Drobijo pesmicc sladke. Vesel poslušam melodije.
Mi radosti skaklja serce: Al čistosti, — o naj spoznal bi svet! V se lepši je sneženo beli cvet.
*) Namen ima, kakor pri gosp. Virku.
Premično morska se veršina
Od solučnih žarkov lesketa, Deržina rib, morja zverina
Sijajna sc radigava: Al čistosti. — o naj spoznal bi svet! Vse lepši je snežno beli cvet.
Lepota rajskega začetka,
Oj čistost, snežno-beli cvet!
Zakaj med nami si tak redka? Zakaj te bolj nc ljubi svet?
Ljubezen tvoja, čistost, rajska hči!
V oserčju mojem večno naj gori. Ant. Ninire.
Mfjleri po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo so se obhajale kaj lepe nove maše po več krajih naše škofije. V Ternovem v Ljubljani je imel novo mašo gospod .lan. Vesel, Ljubljančan. ktera je bila že Irelja v prot.|.»rn;. ptelepi novi cerkvi. Povzdigovali so jo p. u. gosp. korar iii sem. vodnik .1 a u. Novak ko arhidijakon, iiavdušcua pridiga gosp. šolskega vodja in duh. pom. Jan. Ko z m a na, prelepo pelje itd. - \ Šentvidu nad Ljubljauo je bila posebnega spomina vredna nova maša gosp. Lor. Ilergant-a iz rodo-viue znanih Komati iv i/. Dravclj, pri klen so pridigali novega mašuika stric preč. g. Jak. Komati, de.>an v Skednji pri Terstu. V tej rodovini je ud treh sester osem še z i v i h d u h o v nov, klet iti je bilo s e d e im na novi maši. Dva izmed njih, gg. Jože in Janez Koman, dvojčka, sta imela I. 1847 v Šentvidu ob enem dnevu novi maši, pridigal pa je že takrat tudi njun stareji brat, sedanji dekan g. Jak. Komati. Vse to se jc godilo pod sedanjim gosp. fajrnoštrom III. Potočnikom in je nov dakaz, kolike zasluge Ia ljubljeni duhovni oče imajo v svoji lepo olikani tiuhovnii. Ta olikanost jc poterdovalo tudi njih posebno izurjeno pevstvo, ki jc v cerkvi novomašno slovesnost po-vzdigalo. pri gostovanji pa veliko množico svatov iz vsih stanov vcdrilo in razveseljevalo. Da sc kaj (accga zopet sliši, bode preteklo veliko Save iu res naj beržc več stoletij. Kes lepe so slovesnosti novomašne, častitljiv duhovski stan; ravno zato pa sc jc treba že i/, mladosti nanj pripravljati, poklic gojili z lepim živijcnjein in zanj moliti; zoper poklic pa se nc vsilovati, ker tukaj je resnica iu ne igrača. — Kavno to nedeljo sta imela na Berdu novi maši dvojčka gg. P a v I i č a, Kozina iu Damijan, sinova ondotucga g. poštarja. Mlaj-i je iuiel slovesno mašo ob devetih, potem so p. n. gosp. korar Jož. Pavšler pridigali, in nasledvalo jc precej nato [ire-veto opravilo njegovega brata. Neizmerne sile ljudstva je bilo prigermelo iz vsih krajev, celo iz Štajerskega. Ako omenimo tukaj še gg. Ant. iu Nac. Tavčaija, dvojčkov, ki sta I. 1832 imela v Poljanah novi maši, iu pa da je vsih teh šest duhovnov iz Kranjskega šc živih in v naj boljših letih, smemo pač reči, da kranjski deželi v tej veseli dogodbi ui blezo enake na svetu.
Ii Dobrepolja. Z žalostnim sercem primem danes pero in naznanim, da 21. mal. serp. so uas zapustili naš čast. g. M. Tavčar, ki 60 toliko let tako dobro oskcrbo-vali našo faro med bolchnostjo ranjcega g. fajmoštra in potlej po njih smerti. Res milo se nam dela, ko se spominjamo njih prelepih naukov iu vednega neutrudljivega prizadevanja za naše zveličanje. Noč in dan so delali, vedno sc vojskovali z grešnimi navadami in napakami, iu veliko so opravili: Bog jim poveriti! Posebno so se ustavljali pre-gerdi zveri, ktera hoče vse mladost požreti, ostudni nečistosti. Veliko duš so obvarovali groznega nečistega greha, vedno priporočevajc čisto ljubezen do Jezusa iu Marije, pogosto prejemanje ss. zakramentov, in zagradovaje vse prepovedane pota, kolikor koli iu kjer je bilo le mogoče. S svojo gorečnostjo so si tudi marsikaj sovražnikov nakopali, ali le malo časa so jih sovražili, ker kinali so spoznali, de jim le dobi o hočejo. Kako so jih ljudje ljubili, sc je vitlilo 16. u. m., ko so zadnjikrat pridigali, ker bilo je vse v joku. 21. u. m. so zadnjikrat maševali in po sv. maši so šle deklice jim roko poljubit iu jih zahvalit za neutrudljivo pri-zadetev za njih nedolžnost. Darovale so jim lep venec, spomin srečne zmage, ker gotovo mnoge se imajo njim zahvaliti, da so se ohranile modre in nedolžne. Ob zoru tega dneva so zapustili našo faro, v spominu pa gotovo ostanejo, dokler bo fara stala. Bog daj, da bi tudi seme njih neprecenljivih naukov in lepih zgledov vedno dober in obilen sad rodilo!	— n —
V Doljnojczcru v cirkniški fari se je 31. u. m. grozna nesreča dogodila. Zunaj 2 hiš in cerkve je pogorela cela vas, 43 hiš s hlevi, skednji, kozelci, tudi 20 prešičev iu 1 tele; iu pokončano je seno, žito in ves spravljeni pridelek. Zavarvanih je bilo le malo. torej nesreča toliko veči, zlasti ker je lani toča pobila, letos pa so gosenico vse končevale. — Reveži vpijejo za pomoč, prosijo tudi, tla bi dobre roke po ,,Danici" kuj storile v njih po-lajšanje. Danica, kakor vselej, darove rada sprejema in odpravlja. ( Dopis prihodnjič.)
Program novomeške gimnazije leta 1H65. Z. Tri učene sestavke razglaša tu letnik. .Spisal je vse v slovenskem jeziku P. Ladislav llrovat. Posnetek perve 1*. Ladislavove razprave: ,,llieroniin, čegav je?" je ta: Hie-ronim je bil rojen ined Slovenci v Stridon-u iu je uiuel njih jezik, po rodu pa je bil Rimljan, t. j. prav za prav, po narodnosti spada sv. llierouim Rimljanom. Berž ko ne jc bil siu bogatega naselnika rimskega, kakoršnih jc bilo po provincijah veliko. Tako P. Ladislav. Nas pa se je polastila neka bolj poredna misel, ko smo prebirali zanimivi sostavek. Sv. llierouim imenuje res, kakor g. pisavec pravi, panonski (po Terstcnjaku: slovanski) jezik „barbarski jezik" in ,.lat. jezik" „naš (^-liioj ) jezik44 (nostra lingua, nostrum cloquium). Latiuci so mu : ,.h<Miiiucs mcac geutis, meac linguae/* Mogoče bilo bi pa vendar le, da bi bil sv. llierouim sin bolj premožnih slovanskih staršev, čeravno jc, kakor satu pravi, kot otrok nosil rimsko obleko, togo. Ti premožni starši bili bi pa sina v takrat bolj omikanem latinskem jeziku in slovstvu dali izobraževati; toraj bi .-e smel imenovati llierouim tudi po rodu Slovenec, čeravno nekoliko izneverjen; kakor sc pri nas tudi otroci slovenskih grajšin, ki umejo bolj nemščino od slovenščine, ne smejo imenovati, kar se narodnosti tiče, da so Nemci; ker Slovenci so, čeravno jim nemščina bolje gre od rok. To je le osebna misel, ker Ilieroiiima nebi radi zgubili mi Slovenci; nočemo je pa nobenemu vrivati, uaj manj učenemu g. pisavcu, ki nain je drag biser vsaka besedica iz njegovih u-t.
Dnigi sostavek, ,.pogojsi stavki latinski,44 uči nas latinske slovnice na podlagi slovenske besede, kakor je žc marsikaj pisal P. Ladislav. V tretji razpravi „BegrifT- kako po slovenski ?" priporoča g. pisavec mesti ,.zaumcu44 poleg mnogih bolj svobodnih prestav z glagoli (vvas du fiir lle-griffe hjst: kaj meniš...) i. dr. za bolj subjektivno plat
besede „Begriffu — razumek, — za objektivno — umej (umek) —. Sledijo v Programu naloge, ki so bile zastavljene učencem gornje gimnazije v slovenščini in nemščini; to nas posebno zauimuje, da vemo, kaj mladina po gimnazijah piše, pa tudi vsakemu učencu bo čez leta drag spomin, ko bo videl, ktere naloge je kdaj izdeloval v šolskih klopeh. Posneine v tem želimo drugim letnikom. Imenik učencev je pisan, kot je od nekdaj tu navada, pravilno. Hvaležni pre-častucmu g. vodju in gg. učenikom novomeške gimnazije smo djali iz rok program prebravši ga, ter mislimo: venec zmage gre novomeškemu letnemu poročilu med vsemi drugimi letošnjimi slovenskimi.
S Pivke. Kakor drugod, sc tudi pri nas razne posebne pota poskušajo, tla bi se pobožni duh bolj obudil in oživil. Pred kratkim, 23. in 25. julija, oo bile v dveh sosednjih farah, v llrenovicah in p<» tem na Siudcnetn postaje sv. križevega pota blagoslovljene, ktere so bile sicer še pred časom napravljene, jim je pa manjkalo posebnega dotičnega blagoslova. Opravila, ktero so imeli č. o. Sal-vator Piutar. gvardijan iz ljubljanskega samostana sv. Frančiška, ui potreba na drobno popisovati; le toliko uaj omenim. s koliko gorečnostjo iu obiluostjo se jc ljudstvo vdeleževalo take ccrkvenc slovesnosti, kako so odbrani mladenči si v čast šteli, podobe sv. križevega pota paroma nositi, kako so deklice belo ovenčane sc željno silile zopet paroma pri svetih podobah svetiti. Obleka pri mladen-čih je bila po svoje, pri deklic di po svoje enaka, in manjše deklice so v enem kra)i bile v belo oblečene, v enem kraji bolj odrašene pa v černo napravljene, kar je nekdanja praznična barva za ženstvo v teh krajih. — Ako bi mi bilo sc kaj povedati o zuauiujih žive pobožnosti v naših stranah, bi imel imenovati bratovšine. V vsaktero, kar jc bratov sin bolj znanih, je mnogo oseb zapisanih. Zlasti šteje bratovšina živega rožcnkranca, ktere podružnica je v llrenovicah, že blizo 1000 udov; tudi v bratovšino presv. Rešnjega telesa v l.jubljaui jc iz vse Pivke že blizo 100 oseb vpisanih. Podloga pravega keršanskega življenja je dobra duhovšina; za njen zarod mora vsaka strau po svoji zmožnosti pripomoči. S Pivke doklej, v primeri s kranjskimi, ni bilo dosti domačih mašuikov; to leto pa so otl tod trije uiašniki posvečeni, iu siccr mesca maja g. Janez Zagorjuu iz Postojne, kterega nova maša jc bila v Ljubljani, zdaj mesca julija pa g. Anton Lenasi iz llre-novic, in gosp. Anton Osaita iz llazdcrtega, ki bosta oba doma imela svoji novi maši. eden 20., eden 27. avgu*(a. Take slovesnosti spodbujajo tudi druge starše iu inladciiče, da uaj bi po svoje bolj skerbeli pripomoči k pomiiožeuja dobre duhovšine. Vstauovila, ki jih jc ranjki g. Jan. Kali-ter odločil za učence, zlasti za notranjske iu pivške, bodo uiarsikteri bistri glavi v kot ist teknile.	— r.
S Kra-»a. -r Glej, blaga ..Danica44, tlc rad ubogam in se po tvojem nasvetu oddihujcui, pa mi Ic malo koristi, zakaj naš sloveči Kras ni zdaj prav nič krasen, ampak ves dolgočasen iu popaljeu, njegovo kauiciiičjc vse zateče, iu zdi sc mi, tle tavam proti pešeuemu morju saharske pušave. Pa kaj rečem, de tavam? Se li p » železnici tava? Nc, ne! tu sc po železnem traku tako naprej diija, kakor ubog štrus pred divjim lovcem, aii kakor grešnik v svojo nesrečno osodo. Pa pri vsem tem je tu«ii ta naglost včasi le predolga, zlasti če kristjuuska duša na vozovih tretjega, pa tudi druzega reda zaide med ..liberalne" osebe. — Taka sc je bila metli pripetila. Prosim, le p;.zijivo poslušati.
V Divači skobacam ua voz druzega icita; bilo nas je skupaj šest moških obrazov raznih let. Kar li neki kosrnač sproži: .,Dunt|iic ijucsto nido e villaggio tli vacca ?" -— kar bi se po našem glasilo: To gnjezdo tedaj se zove Kravja vas? — Pajdaši se tej jalovi bistroumnosti zakro-hotajo; mene pa živa ucvolja spreleti. Segavec, to vidši, me vale vpraša: Je li nima prav? Jez ml vernem, de ne, ter mu razlagam, de sc omenjena vas ne zovcDivaka, atu-
pak ..Divača" ali prav za prav ..Divjača", in rnu povem, kaj de po slovensko pomeni. — Pa s lem le iz luže v mlako zabredem. Ferčimo memo 1'ovira in tudi o imenu (e farne vasi sem primoran svojo slovensko učenost pokazati. Zdaj dervimo proti Sežani, iu zopet me nadleguje za njeno etimologijo. Rečem mu. de ta vas se ne bi imela zvati Sežana, ampak ..Suzana", iu sicer zato. ker je gotovo svoje ime dobila od svete mučenice Suzane, ki je nekdaj imela na grieu poleg vasi svojo kapelico. In pa de tako več druzih vasi tudi od svetnikov ali svetnic svoje imena ima, kakor Šmartno od sv. Maitina, Šmarje t a od sv. Marjete. Pa nadležniku še ui dovolj, hoče sc tudi še učenega delati, ter se pomuza in me pobara: Ce je Suzana pa tudi gotovo svetnica? Odgovorim inu, dc katoličani mučenice, ki so za sveto vero kri pretile, za svetnic« imajo in torej tudi sveto Suzano. — ..|»a njena komedija z dvema starcema na vertu?" pritiskuje Lah. Nato se mi kar hitro pojasni. kam pes taco moli. ter ga namesti odgovora po-prašaui: ..Nc zamirite. prijatel. vi ste morebiti jud?" — Ini: ..In ko bi bil?" -- Jez: ..Potem vas zagotovim, de vaše nespodobno vprašanje zastran Suzane očitno spričuje, de niste nikakor pravoveren Abrahamov vnuk. — Ste li protestant? Bote vender vedili, de vaš apostelj Suzanino zgodbo zaverže. Ste pa katoličan? Tadaj vam rečem: Ne metajte svojih biserov pred svinje, dc jih kje ne po-taptaio z nogami, in de se ne obernejo ter vas raztergajo.
Naj berž pa sle neverne/, po sedanjem kopitu, iu če sem jo zadel, veste, de je bilo vaše vprašanje gola nespa-met, zakaj pečati sc z lečjo. ki se ne primerja v vašo berkljaruico. je gotova — nespamet." — Zopet se tovarši na vse gerl« zakrohotaj« in pa se takti z rokami ploskajo, de nas vtikljivec prec na stajališi molče zapusti in se v drogi voz preseli.
Na Nabrezini se poslovim s svojimi tovarši, se vsedem ua pripravljeni voziček in jo dalje derdram po kraškem svetu. Tu mi za kratek čas moj voznik piipovedujo, de so letos neki tuj gospod bili v njih šoli, pa naj pervo ukazali, de imajo učenke svoje peče raz glav potegniti in v prihodnje vselej v šoli gologlave biti. — Jez mu velim, de je to morde po novi šegi? Kmet z glavo odmaja, ter reče: Jez bi pa mislil, dc po sebičnih muhah. — Na dalje so se neki gospod hudo togotili. de odrašeni otroci o žetvi in terganji pioslo (vakancc) imajo. Jez pa sam pri sebi mislim, de omenjeni go.-pod ..kdorsibodi" gotovo nc pozna šolskih postav. — Na vse zadnje mi iiioj voznik še pripoveduje, da v nekterih krajih nova grozdna bolezen razsaja. Jagode se namreč loti neznan červič, iu kmali je p« grozdu. Pristavi še, de to je zopet očitna kazen Bo/.ja Poterdim mu. ker pa ravno v duhu do kopalnic pridem, ga plačam; ob enem se pa tudi s teboj, blaga ..Danica", poslovim in nič bolj ne želim, kot tle bi ti imel drugi pot prav kaj veselega dopisati. Z llogom!
komniška dekanija na Krasu. (Dalje.) — Kjer se o posebnih priložnostih, kakor je tudi škofovo obiskovanje. marsikaj vidi. naj uektere dogodbe in okolišine omenim in o njih svoje misli razodenem.
Zastran obnašanja ljudstva v cerkvi in pri slovesnostih sploh nc morem drugač. kakor Kraševcem vso hvalo dati. Neolikano ljudstvo ne more. da bi v veliki gnječi ne kričalo, se ne rilo iu gnjetlo sem ter tje. in vsak bi bil rad pervi. Tukaj pa sem uajdel povsod vse tako mirno iu tiho, brez pahanja in krika, da sem si mislil: ljudstvo je ali že samo na sebi tako pohlevno, ali pa je ono od duhovščine tako lepo obravnavano, — berž ko ne. je pa oboje sklenjeno. -- Všeč ljudem je. da mil. knez nadškof nc delajo razločka, zato pa tudi oni med seboj nc išejo spredstva; imeuitneji z nižjimi zmešani se vverstijo botri s svojimi birinanci in nobeden no gleda druzega prekositi ter mu sprednjega prostora prevzemati, ker pri sprejemi skrivnost Božjih smo vsi enaki.
V obleki se nosijo Kraševci prav čedno, bi djali na pol gosposko. Glavo ima ženski spol pokrito z ruto ali kako tančico, kakor se spodobi; druga obleka je po mestnem ponarejena, in lahko se vidi, od kod je to, da je namreč blizo Tersta. Kar pa zlatnino tiče, je imajo preveč na sebi; nosijo namreč zlate uhane, zlate perstanc, vratne verižice. Ce že na zagorelem vratu in udelanih rokah te reči kaj ne pristujejo, se še manj prilezejo revščini na Krasu. Vender sem pa tudi slišal, da sem ter tje je ta zlatuina dedšina ierbšinai, ki gre od rodu do rodii, iu hvale vredno je, da povsod na ovratnih verižicah visijo križčiki: znamnje, da so bili predniki dobri kristjani, pa tudi opomini mlajšim in naslednikom, da naj v življenji vselej imajo križanega Gospoda pred očmi.
O birmancih se mora pričali, da so bili dobro in skerbno pripravljeni za sprejemu sv. birme. Ne le samo v pričo mil. kneza nadškofa, temveč od Njih samih so bili izpra-ševani, iu so glasno iu dobro odgovarjali, še posebno v nekterih krajih. To kaže gorečnost in trud gg. duhovnov, kar je toliko veči hvale vredno zavolj tega, ker morajo biti izurjeni v več jezicih, ako hočejo s koristjo vravnavati svoje ovčice. Narod je res slovenski, toda med hogatejimi posestniki iu priseljenci so eni Talijani, drugi Furlani. tretji Notnci, in ker vsak duhoven slehernega teh jezikov dobro govori, se more v drugo hvalo kraškemu duhovnu tudi to reci: „(juot linguas cales, tot personas vales." — Tudi zunanja oprava malih je bila prav ličua in nežna. Vsaki birmanec — čedno napravljen — je imel en šopek cvetlic na klobuku, druzega pa na suknjiči ua persih pripetega. Birmanke so imele krog glavice vence, spletene iz ponarejenih ali pa iz cvetečih rastlin; zraven tega pa jc sleherna deržala v roci cvetlični šopek. Boter birmancu v tih krajih ne priveze pletke okrog čela. duhoven namreč, kteu zbrisuje sv. krizmo s čela, hodi precej za nadškofom. Tudi te navade ni, da bi botri denarna darila o ti priložnosti pušali v cerkvi. Po birmi se otroci z botri vred pred cerkvijo k štautom spravijo, in vsaki birinani otrok mora nuj manj celi tucat kolačev dobiti, ktere na trak natvezene seboj domu vleče. Ker se pa vse to in tako v malo dneh poje iu požene, so pač naj bolji darilo birmancem dobre mašne bukviee ali zraven tudi kak terd srebernjak, kterega si je boter v boljših časih prihranil, birmauček pu gu bo gotovo tudi smuknil za dolgi spomin na sv. birmo in botra v svojo hranilnico.
Tudi kraške šole so mil. vikši pastir obiskovali in so šolske otroke nekoliko sami izpričevali, nekoliko pu jih izpraševati ukazovali. Posebno komniška šola je polna otrok; ima dva učenika, ktera se, kakor jc čutili, zlo trudita za vse, kar je otrokom v prid.
Ene reči sem pogrešal, ktera otrokom k omiki duha in občutnosti serca veliko pripomore; in to je petje. Otrok naj se navadi, da se bo o prostem času s koristnimi rečmi pečal, med kterimi je gotovo petje. Ako bi le vsak dan kako pesmico zapeli, in sicer zdaj sveto, zdaj nedolžno veselico, bodo ob koncu šolskega leta veliko znali. Kako lepo se odrašeiiim iu tudi otrokom samim zdi, če smejo žc v otročjih letih očitno ktero zapeti, postavim pri sv. maši, pri procesijah itd. Zanesljivo bi tudi višjega pastirja veselilo, ako bi birmance ali birmanke v šoli, ali kjer si bodi, peti slišali. To bi bilo v čast gg. duhovnom in učiteljem, višjemu pastirju pa ljubši kakor grom možnarjev ali kje kak drug umetalni kratkočas, kteri veliko denara vzaiuc. pa nikomur ne koristi. (Dalje nasd.)
Iz Dlllieja. + Imenitna svečanost se je obhajala pervi dni avgusta na Dunaji, peta stoletnica vseučilišča dunajskega. Dunaj je središče politiškega življenja vsih avstrijskih narodov; je pa dunajsko vseučišče po pravici ,.a I m a Mater" (mila mati) duhovskega, znanstvenega življenja za celo Avstrijo; kajti iz dun. vseučilišča izhajajo večidel učitelji mnogoverstnih znanstev, ki poslujejo po
/azilih kronovitiah, cerkvi in deržavi v prid. Spodobi se toraj, da tudi mi Slovenci naj v ..Danici" spominek postavimo peti stoletnici dunajskega vseučilišča. V ta namen služi naj kratek popis svečanosti, kakor se je obhajala.
Mislil bi bil človek, da bode celo dunajsko mesto imenitno svečanost veselo in prav slovesno obhajalo; pa žali-bog da temu ni tako bilo: mesto se nič vdeležilo ui ove toliko pomenljive svečanosti. Vzrok je berž ko ne ta. ker ni zmogla ona stranka, ki je tirjala. naj se stoletnica obhaja mesca marca, ker je tačas I. 1365 bilo dano vsta-novno pismo, ne pa mesca avgusta, kakor je tirjala konservativna stranka, ker je tedanji papež l'rban V inesca junija in julija poterdil vstanovitcv vseučilišča. Po pravici so se potegovali katoliški učenjaki ravno za ta čas. ker so hotli s t i m vnovič povdariti, da je včcučilišče dunajsko katoliško, in ima tako tudi ostati, in ker ni kazalo, da bi mesca marca zunanjim zastopnikom vseučilišč mogoče bilo, priti na Dunaj. Za možake, kterim žc beseda „katoliško" ves drob oberne, jc bilo, sc ve da, to zadosti, da doba papeževega poterjenja nekak vpljiv ima na čas obhajati stoletnico vseučiliščino. — Pa naj se togotijo; dobra stvar te za zdaj vendar Ic zmagala, in kujanje nasprotnikov le kaže. da katoličani, ako so ic serčni in zložni, še veliko premorejo
l*a skoraj sem predaleč zavil od svojega namena, toraj nate berž kratek popis svečanosti. — 1. avgusta ob 11 se zbere v stolni cerkvi sv. Štefana odbor za svečanost in zbor učiteljev vsih četirih oddelkov (fakultet), potem nekaj namestnikov mestne župauije, in mnogo zastopnikov zunanjih vseučilišč in dolga versta možev, ki so se učili na dunajskem vseučilišču. Prevzvišeni g. kardinal Kaušer so potem slovesno sv. mašo služili. Na altarji so gorele orjaške sveče, ki so sc pa od prevelike vročine ena za drugo pripogihale, tako da so mežnarji med svetniki sem ter tje plezali in sveče vravnovali, kar pa ui prav pomagalo, za-saj ena se je bila goicča zvcrniia ua prelepi kip sv. Štefana, iu komaj sc je ugasnila, da sc ni kip plamena vnel. Druge so mogli ostraniti, tako da je več luči sc pogrešalo. Ko bi bil prazuovcrec, bi iz tega sodil, da ne bo zanaprej sreče več; pa vseučilišče, ki je toliko nevarnost že prestalo, bo tudi v prihodnje, dokler soluce kat. vere Avstriji sije, nasprotne moči odbijalo, branilo značaj katoliški.
Po Božji službi se zbere vsa množica v veliki cesarski redutni sobani. — llcktor Hvrtl pozdravi občinstvo s prijetno, gladko besedo, kakor jc temu izverstnemu možu lastno. V svojem govoru omeni, kako da je dunajsko vseučilišče močno pripomoglo k povzdigi človeštva in k raz-vitku nemškega znanstva. Zatorej, pravi dalje, sc peta stoletnica nc obhaja zarad starosti vseučilišča, ki jc prišla sama od sebe; marveč zarad njegovega petstoletnega djanja. Slednjič prav serčno pozdravi goste iz blizo in daleko, in da besedo predsedniku naučnega svetovavstva pl. Ilasnerj u. Jedro njegove besede jc bilo, da se ima vseučilišče in znanstvo sploh sprevidnemu cesarju posebno zahvaliti, da se bolj prosto giblje, kakor nekdaj, ko se je vlada bala prostega duha v deržavi in v družbah. — (lektor govorniku od-verne: da pod brambo pervosednika Hasnerja, ki je v šolskih zadevah pervi svetovavec njih veličanstva, se bode prostost vseučilišču ohranila, in da jo bode vlada branila ne toliko zavoljo ,,praktičnega dobička'', ampak ker je vseučilišče stan prostega duhovnega razvitka.
Zdaj stopi na oder mestni župan dr. Zel in k a, ki omeni, kako da so bili mestnjani z akadetnikarji vedno zložili. — Zopet inu odverne rektor, ter priterdi besede županove z nekterimi zgodovinskimi dokazi, ki so nas po-slušavce malo na muzanje silili. — Na versto pridejo zdaj nadomestovavci drugih vseučilišč. V imenu nemških je govoril prof. \Vaitz iz Gottingen-a, v imenu avstrijanskih rektor Krakovskega vseučilišča Dunajevski. Pervi pravi, da je vesel, da se obhaja vstauovitev semenišča (Pllanz-
schulc | za znanstvo v deželi skoz in skoz nemški. Po tem hvali na dolgo in široko ..nemški duh", in povzdiguje ..nemško" znanost. — V svojem odgovoru živo navdihnjenem pravi rektor II vrti, da čeravno je nemški narod polititično razcepljen, je vendar enega duha na polju znanstva. kar je sad nemških vseučilišč.
Potem so bili po imenih poklicani zastopniki zunanjih vseučilišč, ki so donesli dunajski sestri v zavitkih skrite pisane vošila, so pa tudi skoraj vsi ustmeno sporočevali svoje želje. In smo čuli mnogo, mnogo od ..nemškega duha," „nemške znanosti, natančnosti, marljivosti, jasnosti." In f pri tem ko se v sobani ..nemški duh" do nebes višin povzdiguje. sc zunaj zaglasi vojaška godba, ki prav živo gode „Naprej zastava Slave!" Na vprašanje svojega soseda: kaj je to? mu odgovorim: to je Slovencev narodna pesem!**)
Zunanjih vseučilišč so poslale sledeče svoje poročnike: Bazel, llcrolin, Hcrn. llonu, Zvatislav. Kriburg (Adalb. Maierj. Giesscn, Grcissvvalde, Gottinga. Ilalle. Hcidclbcrg. Jena (llasc pastor). Kiel, I.iptia, Moškava (Varvvinskv), Monakovo, Kostok. Tubinga. Wurzburg, Ziirich.
Poročnik Moskovski jc bral svoj nagovor v latinskim jeziku, in povdarjal, da znanstvo jc blago za vse narode. — Urez vse priprave mu prav gladko odgovori llvrtl tudi po latinsko, ki mu gre kakor bi cvetlice sadi!.
Domačih vseučilišč poročniki so prišli iz Gradca. In-spruka, K rak ove. Prage iu l.cvova. Velik smeh jc zbudil govornik graški dr. zdrav, iu rektor llcschcl. ki je rekel, da jih jc iz Gradca prišlo vse skup (> poročnikov. uaj bi s tim prav do živega spričali. ..da graško vseučilišče biva (esistira)."
Nikoga pa ni bilo iz Peštc, in ne iz Soltiograda; poslale ste pa svoje poročnike akademije pravoslavne olomuška iu sibinjska. — lleseda dijaka pravoslovca Hod le rja jc končala slovesnost pervega dne. Govoril jc živo iu prav dobro, iu pervokrat smo čuli omeniti Boga in izobra/enje kristjansko. Dal jc pa tudi pod nos dijakom, ki so pomagali lepo edinost rušiti, ki se toraj tudi svečanosti vdeležili niso.
(Halje Basi.)
Iz več krajev. Huda suša, veliki davki, veduc po-goriša iu torej revežev čedalje več; molitve iu čednega življenja pa blezo zmiraj manj. To so letošnje nadloge. Sušo je dobrotljivi Bog te dni odvzel, ker dežilo je blezo zlo po vsi deželi; Bog da j. da bi zemlja kaj zamujenega nadomestila, pa da bi sc tudi uaše serca kaj oinečilc. — 17. u. m. je pogorelo v vasi Podrcčc v Kranjskem okrogu 40 hiš z drugimi poslopji vred. Kavno ta dan v Zdcnski vasi pri Dobrcpolji 13 posestnikov z vsimi pohištvi iu premoženjem. 11). dau u. iii. pa je pogorelo v Velikem ternu pri Kcrškem 1) hiš s podi. hlevi iu zalogo vred. Veči del je bila ognja kriva nerodost in otročja porcduost, ki sc igrajo z žeplcnkami. V pervih dveh krajih jc bilo vender veči del zavarvanih, v poslednjem pa le en sam. Vedili naj bi vender posestniki, da denar, ki ga dajo za zavar-vanje svojih posestev, ni davek, ampak milošnja, ko bi tudi sami nikoli ne pogoreli. Bilo jc šc več družili pogoriš, kdo bo vse naštel, ker letos skorej zmiraj kje gori. — Veselo pa je in čutno za gg. duhovne in vernike, da pri vsili hudih časih vendar za božje hiše tako dridno skerbijo, nc le na Gorcnskcm , ampak tudi globoko na Dolctiskem, kjer je pomanjkanje sploh še veliko veči in občutljivši. V Za-gradcu ob reki Kerki ii. pr., jc tako prijazno obnovljena farna cerkev, da sc je človek ne more uagledati. Serčno
•) Ne ememo tukaj zamolčati pravičnega vosila. naj bi sc v tej pesmi poslednji dvč kitici tako prcnaredili. da bi jo mogle Usta vsake starosti in stanu brez rudečice peti in poslušati, potlej bo res vsem ..Slovencem narodna pesem." — ker pa svet\ati tudi ccsar nc brani, torej naj omenimo pevcem, da z dvema besedieama jc vse doseženo: v 2. v. 2. kiticc ..sestre mile;4, — v 3. v. ..bratec moj;" — v 1. v. 4. kit. ..sestra zdrava;-v 3. v. ..sestra moja- namesti temkejšnjib besed; pa jc. Vr
vabijo k Božji službi vernike častitljivi in lepo ohranovani tempcljni na Kerki, v Dohrcpoiji iu drugod. Smaruice ac vsako leto b<d| razš rj.ijo iu slišati je od več strani vošilo za oadaljevauje primernih bukev.
Iz Amerike.
Il Cikage. mesca mai. serp. 1865. Pisanje preča-t. misijonarju g. Jurja Kesa. ktero tiče zlasti ludi njegove rojake Korošce, torej naj posnamemo nekoliko iz njega. Piše tako-le:
.Akoravno seiu v Kvropi na spodnjem Koroškem blizo nedcm let kakor duhoven pastir le samo slovensko pridigal. seoi veuder — kar bivam v Ameriki (od I. 1854) — imel prav malo priložnosti slovensko govoriti; torej si ue upam slovenskega pisma brez skaze pisati. — Kad bi pa pred vseui popravil neko pomoto gosp. A. Žagarja v ,.Zg. Danici" I. XVIII, str. 112: lo namreč, da nisem študiral v l.jubljani, ampak v Celovcu, kjer sem spoznal tudi g. M Ia. 1854 podvodja v ljubljanskem senienišu. Podobica, ki mi )o je ta dobri gospod poslal po mojem bratu Jožetu, je še /daj ko drag spomin v mojem brevirji. — Politiških reči nc bom pisal, pač pa nekaj cerkvenega. ... V imeniku mesta Cikage 1863 berem naštete te-le verske srenje: Baptovstov škili 8. betclska I, kongregacionalistiških 5, episkopalskih 12. nemško-evang. 3. judovske 3, luteran-skih metodistiških 16. pre/.bilerijanskih novega uka 7, starega uka 4. reformirane 2. rimsko-kaloliških 16. med njimi 4 nemške (od I. 1864 ena nemška iu ena rimsko-franco-ka več in s češko vred od I. 1865, skupaj 19). V cerkvi sv. iMihaela t kjer paslirujc gosp. pisavec; Vr.) je bilo I. 1864 keršeiiih 340, med temi pa Ic Kil sam ne zakon s k. O Avstrija! kako pa je pri tebi? — Spreober-njenih je bilo 7. umerlo jih jc 175, obhajanih celo leto 14.800; k pervemu sv. Obhajilu jc bilo dopušenih 70 (L. 1865 pa 102); porok 38; šolskih otrok v 8 sobah je bilo 750 14 šolske sestre opravliajo dekliške, 4 svetni učeniki pa deške šole); birmanccv je bilo 187. — Pri cerkvi sv. Mihaela so 4 duhovni, pa ob nedeljah sta veči del le po dva doma. ker pa se zavoljo premajhnega prostora popoldne po trikrat Božja služba opravlja, torej mora en duhoven po dvakrat maševati. Druga dva duhovna sta veči del na podružnicah po deželi, kterih imamo 'J — K) o-kerbovati, in izmed teh so 4 vsaka čez 100 milj ali po 33 ur deleč od Cikage. O. lokaj v Ameriki je veliko, prav veliko dela in prav milovanja vredno je, da ne prihaja več misijonarjev iz Kvrope. — V naši škofii jc 6 8 srenj brez stanovitnega duhovna, k tem pa ue prištevam druzih malih srenj, ki so preslabe, da bi svojega duhovna ohranile. Kadar nekte-rikrat skoz leto prihajamo k tem zapušenim ljudem, vidimo vseskozi veliko hrepenenje in žgečo duhovno žejo po besedi in službi Božji.
Scrčcn pozdrav vsem mojim še živim vv. čč. gg. semenskim tovaršem. zlasti: Iv. Ilusterju v (Jr — nji pri Ble-kovci; Toporišč-u Jož. pri sv. Prim.. dalje: duh. svet. Jož. Paternušu v Velikovcu, A. Kinšpilcr-ju in M. Polak-u v Celovcu, Jan. Cernic-u v kerški škofii itd. itd. Molili borno vsi eden za drugega, jelite? ut salvemur.
Vaš
Juri K e š ( Koesch >, kadaj Ceni-k i, zdaj Zamorski I. r.
Iz pisinn tergovca A. Žagarja v Cikagi.
Ko sem vam pred tirkimi mesci naznanil stan iu kupčijstvo mesta Cikage, bom v t« m pismu le kaj malega opomnil. Da je g J. Keš v Ljubljani študiral, je bila moja pre-naglica. Kar pa cerkve liče. jih b<» tukaj skorej kacih 100. Se ve, da mnogotere ločine nimajo cerkev, kakor katoliška; imajo navadno Ic tako imenovane učilnice, mračne od znotraj, mračne od zunaj, ki našim zmotenim bratom tudi za cerkve služijo. Zastran njih opravil bi bilo odveč pisati; ako bi hotel kaj praviti o metodistih, bi ue bilo nič mič-
nega, ampak k večemu kaj smešnega . . . Mi katoličanje se tukaj v Cikagi nimamo kaj pritoževali. Dobrih duhovnov imamo; tudi lepih cerkev ne bomo pogrešali. Opomniti pa moram, da tisoče katoličanov je tako raztresenih po deželi, kakor pšenične zerna med terujem. V enem letu bi se dalo tisoče srenj napraviti, ko bi ne manjkalo duhovnov. Cede so tukaj, pa kaj, da brez pastirjev! O da bi dobri pastirji pri vas lo sprcvidili in prevdarili, koliko dobrega bi premogli tukaj storiti ... Kako marsiktero dušo bi še zamogli rešiti, in kako marsiktero zgubljeno ovčico k njeni čedi še nazaj pripeljati. Pač marsikteri duhovni iz Avstrijauskega bi dobro storili, ako bi druge nasledvali v ta nograd Gospodov, kjer mora takorekoč vsak duhoven ob nedeljah po dvakrat maševati. Tudi se mi milo dela za toliko mojih lačnih in vse pomankanje terpečih rojakov, zlasti na Do-lenskem; tukaj pa so naj bogatejši iu naj lepši ukrajine brez prebivavccv, kjer bi milijone in milijone ljudi imelo prostor. Moram pa precej pristaviti, da tudi tukaj jc treba veliko poterpljenja, in močno se goljufa, kdor meni. da ma bodo precej pečene golobice letele v usta, samo da na amerikansko zemljo stopi. — Cerkveno življenje tukaj že nekaj let prečuduo napredva, zlasti odkar imajo u o. redem-toristi srenjo sv. Mihaela, ki je naj veči nemška srenja v Cikagi iu obeta v kratkem imeti naj lepši cerkev. Tudi na šolskih otrocih se vidi, da so pod temi dobrimi očeti redovniki, in za to se je srenji zahvaliti zlasti čast. o. J. Kcš-u. Tukaj je tudi škof angleškega jezika, 2 katoliški sirotišnici. V Cikagi so še ludi konjske železnice na vse strani, ki se rabijo celo pri pokopih, ker izpeljane so v kraje, kjer je več očitnih pokopališ.
Kaj je to, da ne berem nikoli nič o Cernomlju v vašem dragem listu. Se mar nič ne zgodi, ali nihče ue na-zuanuje? (Naj Cernomeljci govore! Vr.)
Iz št. Vincencija (Kome). Ker imam ravno nekoliko času in ne veliko tehtnih novic, Vam hočem zapisati nektere čcrtice iz misijonskega življenja, da boste vidili, na kaj mora misijonar tu vse pripravljen biti, kaj ga vse zna zadeti. Imamo zilaj za prefekta prav prijaznega duhovna, ki je bil več let v misijonu ; ž njim se večkrat v prostih urah pogovarjam o raznih rečeh. Pripovedoval mi je mnogo dogodb iz svojega življenja; naj Vam le nektere naznanim. Razun tega pravijo enkrat, da se tako rekoč ljudje včasi z duhovnom norčujejo in ga po 40, 50, celo sto milj daleč v hudi zimi kličejo k bolniku, ki še nikoli bolan ni bil, da v sobo stopivši ugleda terdno žensko pri peči sedeti, ali krepkega možaka pri peči moško tobak puhati, ter vpraša po bolniku iu zve, da jc ravno ona ali ou, ki želi samo zopet enkrat z duhovnom govoriti, ali od njega blagoslov dobili; razuu tega, da jih mora v spovcdnici včasi toliko zarobljenih slišati, se namerijo še druge hujši komedije.— Neki dan, pravijo, jezdim po samotui dolini, kar mc na-padeta dva krepka možaka: eden sc nekoliko opotavlja, drugi mc pa kar za nogo s konja vleče; konj to čuti, poskoči kar se da in mc srečno odnese. Ko eden tistih domu pride, se pri materi baha, kako jc malega katol. duhovna naklestil. Mati. ki sc za to tudi ni veliko zmenila, pravi: Ali te ui sram? taki korenjak, pa svojo jez» nad tako majhnim, slabim, starim možičkom stresaš, pu se še bahas s tem! Popoldne ravno tistega dne gre ta hudobnež po neki ledeni puti, mu spodleti, pade iu si nogo zlomi, kakor jc hotel popred ubogega misijonarja za nogo s konja potegniti. To je njegove mater in več druzih iz liste družine tako presuuilo, da so v kratkem potem k katoliški veri pristopili. Take so pota Gospodove. — Enkrat sem v nekem kraji katol. dečka na protestanškem pokopališu pokopal, ker ni bilo uc blizo nedaleč od tam kat. pokopališa. Veliko ljudi jc bilo zbranih in zdelo se mi je pripravno, ncko!iko popridogovati. Tako je tu sploh v navadi; gosp. Vcuinger piidigovajo velikokrat zunaj, kjer je ravno primemo in se zamore kaj sadii pričakovati. Segel sem pa
malo pregloboko v protestanške krive mnenja v verskih zadevah, iu glej! na enkrat začno možaki iz pl"»u kole ro-vati in kadrne pridero. Pobili bi me bili. ako bi nc bil neki bolj pameten mož k njim stopil in jih krepko zavcrnil, „Sram vas bodi! Na revnega starčka, ki si upa po svoji dolžnosti celo med sovražniki svoj glas povzdigniti. hočete vdariti kakor nad tolovaja s kolon'; on je časti vreden, ne zaničevanja". Tako je govoril mož, ki je bil sam z dušo in s telesom protestant. — Enkrat sem jezdil po neki poti, kjer sc mora nekaj cestnine od konja plačati. Ko hočem naprej, me cestninar ustavi, ter reče: „Who are you, are you a preachcr? = kdo si, ali si pridigar?" odgovorim: „No sir, I am a priest — ne gospod, jaz sem duhoven. Pusti me dalje, ker duhovni so vsi od tega nprosteni . pa me koj zopet nazaj pokliče in reče: „What differcncc therc is betvvecn a preachcr and a priest. m Kakšen razloček je med pridigarjem (kakor jih namreč tu mislijo. — samo protest, pastorje) in duhovnom? Jaz postopim nazaj in pravim: ,,Misli si v eni roki dober veljaven bankovec, v drugi pa ponarejenega; pervi je od prave glave — vlade, drugi pa od goljufncga ponarcjavca. (ilej ravno taki razloček je med ,.prcacher" in ..priest"; duhovni so pravi namestniki Kristusovi, vaši pridigarji so pa — —". Ko to izgovorim, uni nekoliko pomisli, me na kavo v svojo sobo povabi, več reči o katoliški veri vpraša, in ko drugič nazaj pridem, je bil že katoličan. — Neki dan sem bil v protestanški hiši, pogovarjuje sc z gospodarjem, kar zaslišimo zunaj pijance rogoviliti in vpiti; ravno tudi v sobo stopi precej pijan protestant, in spoznavši me pravi norče-vaje: ,,(»lej skozi okno, glej tam jc več katoličanov pijanih, pojdi, da jim grehe odpustiš, tam imaš dela dovelj.4* Jaz ga ptijaztio pogledam in mu resno rečem tehtne besede: ,,Prijatel, kdo pa bo tebi grehe odpustil?" To ga je tako zbodlo, da ni mogel celo noč spati; drugi dau pride k meni in pravi: ..Častiti gospod! jezen sem bil na vas, ker ste mojega brata k katoliški veri spreobernili; zdaj bi pa jaz sam rad postal katoličan, spoznal sem svoje zmote." Podučil sem ga nekoliko v verskih resnicah; prav skesano se jc spovedal in bil je potem prav goreč katoličan. Toliko tedaj iz misijonskih dogodb našega prefekta. —(koncc nasl.)
Jtiaj je hej norega po širokem svetu?
Razne novice. Neka gospa iz llusovskcga pride nedavno pred sv. Očeta v Rim u in ponudi ji tu v dar par z zlatom vezenih posebno lepili čevljev. Prosi pa sv. Očela prav priserčno, naj ji za to darujejo svoje čevlje, ki jih ravno nosijo: hraniti jih hoče, kakor poseben zaklad. Do-brotljivi Pij poslednjič dovoli. V čevljih, ki jih je pobožna gospa darovala, pa so našli zvezčič inenjic za 30,000 šku-dov (rimskih terdnjakov) kakor Petrov denar, ali dar za sv. Očeta (Kat. Ad. III. v Cikagi.) — V gimnazii oo. pia-ristov na Dunaju je bilo izmed 83T> učencev ( 41 Slovanov vmes); po veri 791 katoličanov, 5 n. z. grekov, 4 cvang. in 3.') judov. To kaže, da mnihi pri praktičnih judih niso v tako slabem slovezu, kakor pri judovskih časnikih. Zanimivo bi bilo vetliti, če je zavoljo kake dvajsetice Slovanov viues tudi program ucmško-slovanski? — V Vestfalii pri llagcnu jc undan lOBletin kmet sam žel svojo rež, njegova 75letna hči je pa snope za njim vezala. (V. Fr.) — Dr. A. Kadlinskv. vrednik Cvrilla a Method-a, je podaril sv. Očetu Piju IX. po papeškem poročniku na Dunaju en iztis svojega dela „Theologia Pastoralis44 v 3 zvez. (v Pcšti 1850). Sv. Oče so ga zato razveselili s pohvalnim pismom, rimska akademija arkadov pa ga je v znak njegovih zaslug za cerkveno slovstvo prištela med svoje ude, in sv. Oče so ga na spričevanje spiškega škofa Zabojskcga imenovali ,,pronotara apostoljskega.44 (Cyr. a Meth.) — Ogerski pervostoluik in vikši škof Scitovski so darovali 200.000 gold. za zaklado in ohranitev višje gimnazije v
Ternovi. — „Kaj pričakujejo katoličanje od novega ministerstva?" se vpraša; boljši pa bilo vprašati: „Kaj žele katoličanje od novega ministerstva?" Žele pa, naj bi bili ministri sami pravi djanski katoličani, drugo dobro bi vse za tem na-"ledvalo. - V tridenski škofii bo sveto leto mesca listopada za mesto Trident, za druge škofije pa so mesci vinotok, li-topad in gruden duhovnim pastirjem na voljo dani. — Francoske in nemške ceste med Dunajem, llavrom iu št. Nazerorn so znižale ceno za izseljenec v Ameriko in Mehiko na polu z Dunaja skoz Kehl in Forbach do llavra. dalje z Dunaja skoz Kehl ali Forbach do št. Nazer-a. Dcr-žavna železnica se jim je pridružila iu dovoljuje izselcem in njih robi 50 odstotkev odbitka. Za otroke do 3 let se nič ne plačuje. Dva otroka pod 12 leti plačata za en« ga odrašenega. Vsak odrašeni sme brez plače seboj vzeti 200 Iiber robe, otroci pa po 100 Iiber. (Iludiv.) - Študentje po opravljenem 8. gim. razredu, kteri bi želeli uriti se bogoslovja v Ameriki v mestu Dub:«(ue, deržavi .lova. d ; ijo od ondotnega škofu Huke denar za pot. Oglase sprejema g. Jan. Urban , rne-ar v l/tomerifah (l.citmei itz), ki je 'rut fajmoštra v Spilleville-i, deržave Jova. (Iludivoj.) - V Jakiuu je kolera prav huda. 0. t. m. jih je umerlo (».'t: v Bolonji, Milanu. Turinti itd. st. str.| ler tje prikazuje. — ..Iludivoj" piše: ..K:iko naši rojaki v svoji novi domovini za velikim morjem (v Ameriki) dobivajo priznanje kakor narod samostojni in ravimpraven z v.»ni diugimi. tega imamo zopet nov dokaz. Iz Kacina, me-ta v vi>konsi»*ki deržavi. je došla .,N;ir. Listom" knjižica ..Vv'ročni zpt <va J. T. I.ev i-e, guverneru ^ t :L t ii Vi-eoii-inu pridncscna dne 12 ledna.4* To naznanilo je deržava v češčini i.a .-vJtlo dala. — Katoličanki vo na Angleškem sjJuo napteduie. Pri posvečevanji dr. M .uitig-a za kaidinala vikšega škofa \. st-muusler-kega je bilo ptičujočih 100 dtihotuov.
Auieriknn*k<* novicc. t.'. M;>kl<od. fajmošter v Sedams\ille-i, -t-pi 30. r»žri<-a M zo C.jh in-te z -.o/ čka iti hoče nekega bolnika obiskali. Kilo jc ravno ua železnici. Tisti trenutek se pridervi vlak iz Ind janapolja. -/gtabi duhovna in ga slare kur n-u'« g.oi a. Ilil je g. Mahleod poprej anglikanski duhovni, pozneje pa je prestopil v katoliško Cerkev in pred nekimi leti je bil od škofa \ Cit f inalu posvečen. Ob enem je slovel zi verlega pisatelja it, govornika. Hog mu tlaj dobi o! — V novi Fundlandii se jc o začetku uiiega mesca dogodila stia-na nesreča. I/ \nt-verpna v novi Jork odiuenjena baika ..Nclson" se na .»«orji vname in 400 popotnikov je konec vzelo. — V Vir ki v Vinskonsinu je ob ravno tem času grozoviteu vertimc 50 hiš tako razmctal, kakor da bi bile iz popirja iti piav veliko ljudi končal. Ljudje so bili tako prestrašeni, kakor ko bi se sodnji dan bližal. — V Filadelfii pa seje undan vpcrl veter v 00 čevljev visok stolp neke krivoverske cerkve, ga jc odlomil kakor lahek količ ter ga zatlcgal na strehe uc-klcrim hišam. (Nevv-V. Klz.) — V Vilav - Kreku deiživa llinoa jc bil 10. u. m. vložen vkladni kamen za k^ioliško cerkev. Tudi v Moncji ravno tc deržave zbirajo obožni prebivavci tlarove za novo cerkev, ki je zdaj še nimajo. -V duhovskem semenišu Milvokijskem sv. Frančiška Salcz. je 20. rožnika prejelo 0 mladenčev tonzuro iu 4 m injši blagoslove, njih 14 pa dijakonstvo, in eden je bil 2. mal. serp. duhoven posvečen. Iz večernega Viskonsiua tiazuanujejo, da letina za vse pridelke še nikoli ni tako lepo kazala, kakor Ittos. — V novem Jorku vredujej« katoličanje kaj koristno napravo ,.!lcformatory*4 za izrejo zanemarjene katoliške mladine, ki je poti vodstvom dr. Ives-a. kteri je bil poprej protestanški škof. Prikupili so undan 160 oralov zemlje za lastno poslopje iu te dni so vikši škof vložili podstavni kamen. — V llaltimori jc bil nedavno vložen vkladni kamen za novo cerkev sv. Martina.— Povsod napredva katoliška Cerkev, po vsi deželi vstajajo nove cerkve, duhovske in šolske poslopja, in vsaktere dobrotne naprave.
Kratkovasnice.
(Dalje.)
L. 731. Ob tem času je bilo tej naši okrajiui, v kteri ho prebivali nekaj Germani, nekaj Viodi, dano ime Kranjsko. Op. Šteje se, da je Kranjsko 30 milj dolgo in 25 milj široko.
1.. 735. Kranjci otresejo longobarški jarem in pokončajo veliko množico uucga ljudstva.
L. 758. Sv. Virgilij pošlje na Kranjsko in Gorotai.sko sv. Modesta, da bi prebivavce k pravi veri zavcrnil, ker n pogostimi napadi divjakov so bili z neverskiuii šegami okuženi.
I..	Mavrici) ljubljanski škof, ker so divjaki pri-
hiuli. se poda v novo mesto, in undi postavi škofijski sedež.
I.. 837. Ob tem ča.-u se na Kranjskem zvikšujc gorečnost za katoliško vero. cerkve se zidajo in Božja služba razširja.
I.. 839. Magjari prideto na Kranjsko, ki jc podver-ženo bavarskemu kraljestvu, in razdenejo ..Forojuliuru"; pribaja pa pomoč od vsili strani, jih budo pobijejo iu kmali nazaj zapode.
944. Magjari se spopadejo s Kranjci, Korošci in Kav un i na ljubljanskem polji in su skorej do zadnjega vsi pobiti ali pa vjeti.
972. Oton I vstanovi po Germanii mejne kneze in postavi na Kranjskem kneza Kunon-a.
I.. 1004. Henrik cesar podari posestvo pri Jezeru na Gorenskem sv. Alboji.u, brikscnškcinu škofu.
1.. 1000. V I.jubljani razgraja kuga in 12.000 prebivavcev pomoli.
I.. 1041. Neki tergovec vstanovi v I.jubljani sirotišnico. ktera pa je tez vet let zopet jenjala.
I.. 1133. Vstanovi se prestavni samostan cistercien-škega reda v Zalit ni. ob četertem kamenu od Ljubljane.
I.. 1140. Dicpidd »ie Ibagere s svojo ženo Truto vstanovi samostan sv. Ilcnedikta v Gornjim gradu.
I.. 1105. Kngelbeit, m« ,ni knez v Kranju, gospoduje z naj veči oblastjo nad v.-im Kranjskim.
I.. 1107. Ttmplarji se vstanove v I.jubljani na tistem kr«ji. kjer je zdaj kouienda križanska.
I.. 1213. Judje si sluoinico v I.jubljani z novega zidajo.
I.. 12:*. 1. Naj stai-i svetišč Matere Božje na Kianj-skem. Dobrova, šteje začetek od tega leta. kterega pa rekliri d»vljcjo na I. 970. in kamor, kakor k potoku nebeških milost, se bližnje ljudstvo kakor skušajc shaja, ker vabi j.h slovez čudežev. (Dalje na>l.i
Ji rti in petin.
Pogovorček.
Miško in A n ž c. Miško. I.judjc tožijo, da poslednje leta jc svoboda tiska
terpela veliko sušo. A ii že. Mogoče; vender pa je svoboda ali nesvoboda ravno
te leta nanesla toliko blata, da ga Donova v petdesetih
letih uc izpere.
V Parizu je bil undan Krnil pl. Girardin v čast Abd-cl-Kadei-u naplavil slovesno pogoslovanje. Kar med krtin-Ijanji iii vstane slavni tmir.se priklone pluti Meki iu opravi v ei ti no molitev . kakor mu vera zapoveduje. Ni sc mogel zderžali eden go-tov, ter reče: ..Kaj si neki misli emir o naši nemaiuosti do naše vere, ko je tako oster v svojih verskih opravilih?" Pri mizi v>e premolknc, general Dau-mas pa zdajci rtzno reče: ,,Arabljani Boga nc lotijo od družbe!" Potem se je pričelo drugo govorjenje. — Pristavili bi smeli k temu, da tudi Slovenci ne ločijo Boga od drušinc, razun tistih, kteri so sc potujčili.
(Profesor Melcer.) Ker so se časniki tako lotili g. profesorja Melcerja, uaj povemo še mi ktero zastran njega, kakor nam je znano. — Da je Mcicer dobro iznajden v zgodovini in tudi primerno uči, so nam taki povedali, na ktere se varno zanesemo. — Njegovo načelo je: „Ne treti mladinein da se tega tudi derži, je znano. Kakor je sploh blazega serca, tako ima tudi do svete vere spoštovanje. Zgodovino obravnava v edinosti z veroznanstvom: nikoli ne z besedo in nc z djanjem in po nobeni poti ne podira tega, kar uči učitelj verozuanstva. V zgodovini nove zaveze povsod nahaja Kristusa in odrešenje, to je sam rekel. — O slovenstvu in slovenskih prizadevanjih in njegovih veljakih govori vselej spoštljivo. — llinavšiua. potuha, pikanjc bližnjega so njemu neznane reči. — Mladost ga ljubi in jc do njega zaupljiva bolj kot do muisiktcrcga učenika, pa tudi njegove šolske tvarine nc zanemarja itd. — Pri taki lastnii bi se morebiti dale tudi kake nepopoluamosti pregledati ali nekoliko tnečje soditi , dokler ga ni pod solncem, kteri bi brez njih bil; šc toliko ložej pa tistim, ki so bili kdaj njegovi učenci in so zavoljo Boga iu IV zapovedi, pa tudi po natorni postavi dolžni spoštovanje svojim učenikom. Nismo poznali hitro tako blazega značaja, kakor je bil ranjki misijonar Lor. I.avtižar, iu on je šc iz Amerike pisal, koliko ljubezen ima do svojih nekdanjih učenikov.
G. Sulte, uršulinski vodnik v F.rfurtu. jc SchafTer-ja, profesorja lizike in matematike v Jeni, tako splačal in utnil, kakor sc spodobi ljudem, ki hudobne basni in izmiš-larije trosijo zoper katoliško Ccikev. Profesor Safier je namreč v nekem govoru mesca sušca žvckal. da nekake vbukujene zerkala(!) so katol. duhovnom v lo služile, da bi se v spovednici izrečene besede tudi zunaj slišale, ter bi sc iic moglo reči, tla je spovednik spovedim skrivnost prelomil. (!!) Sulte mu je na to odgovoril: To teiditev naznanilu za laž iu iziuišljenost, da nc rečem hujšega. G. govornik pa je dolžan povedati vire, od kod ima to terdi-tev, ako mu jc kaj za njega dobro ime. Ni nam žc toliko mar, ako kak govornik v enacih govoiih svoj rod otl opic izpeljuje. To piav za prav so deržiiiske reči, v ktere naj se nc meša vnanjec, šc nar manj, kir, ako imenovani govornik sorodovinstvo nase obrača, nc vemo, zakaj bi temu ugovarjali. Tudi, kadar se pretresajo katoliške zadeve iz srednjega veka, se ne menimo za kake ncomikanosti, ker vemo, da nckteii učeni možje v nckacih rečeh ravno toliko umejo, kolikor zajec na boben. Ako pa profesor otl drugod sem pride in (kakor se je tukaj zgodilo) priložnost iz tertc izvije, da nas katoličane z babjimi kvantami (Krzahlcn von MiitKhbauseiistheu GeschichtcuJ pika, se prcdeizncm 'negovanemu gospodu očitno reči, da se jc neumno in nc-obrisano obnesel. (\V. Rl. v fikagi.)
„Blahovčst*' v Pragi piše: „Tc dni je bila po raznih hišah praških ulic nabita množica poklicev v prid velikega narodnega kazal iša. Žalujemo, da ta poklic občutljivo žali vsacega zavedenega kristjana. Končuje se namreč z besedami sv. pisma, ki rnem njih svetejših nimamo, z besedami. s kterimi katoličan trikrat na dan Boga moli, z besedami, ktere so podstava naše vere in našega zveličanja, z besedami nam preljubimi iu svetimi: ,.Bescda jc meso postala!" Te besede so brez potrebe iu hudo nemarno rabljene v tem pomenu, tla bi se zidalo kazališe. Milvamo, da sc jc to zgodilo — v Cehih in v Pragi" itd. — Pisavci sploh radi pozabijo zapovedi: ,.Nc imenuj po nemarnem Božjega imena!'* S svetostmi naj se svetli ravna. —
MMobrotni ftarari.
Za afrik. mis.: G. Jan. Dolinšek 2 gl. 20 kr.
Za mis. g. Pirca: G. A. K-r 20 kr.
Za odkup, sužujih otrok. Dobrotnica 1 gl.