1 Leto XIII. j Štev. 122 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, »reda 31. ma|a 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1’— Izgrajevanje obrambnega sistema Voiaško sodelovanje med Turčijo in Anglijo ter Poljsko in Anglijo — Pred turško-francosko zvezo — Preusmeritev poljsko-romunske zveze — Pogajanja med Romunijo in sov’etsko Rusiio — Pristop Poljske k zvezi velesil — Danes ekspoze Molotova ANKARA, 31. maja. Včeraj je odpotovala pod vodstvom generala Arbaja v London turška vojaška misija, kjer se boudeležila pogajanj za sklenitev podrobno določen« turško-angleške vojaške zveze.Ta zveza bo nasledek nedavno sklenjenega sporazuma o obojestranski vojaški pomoči v primeru vojne Irf se bo nanašala tako na sodelovanje na kopnem, kakor tudi v zraku in na morju. Posebna pozornost bo pri tem posvečena Dardanelam in njihovi organizaciji, tako glede obrambe pred eventualnimi napadi, kakor tudi glede kretanja bojnih mornaric in transportov. TURŠKO-FRANCOSKA POGAJANJA I ROMUNSKO-RUSKA POGAJANJA PARIZ, 31. maja. Po vesteh iz Anka-j BUKAREŠTA, 31. maja. Med vlado re so uspešno odstranjene vse ovire, ki j sovjetske Rusije in vlado Romunije so v so zavirale sklenitev turško - francoske j teku diplomatska pogajanja za sklenitev zveze po vzorcu nedavno , sklenjenega nenapadalne pogodbe, ki se razširi v po turško-agnleškega sporazuma. Iz diplomatskih krogov se izve, da je v načelu dosežena tudi že soglasnost glede bodoče usode Hataja (sandžaka Aleksandre te). Turčija bo dobila Hataj, morala se bo pa obvezati, da bo spoštovala tamkajšnje francoske gospodarske ln kultur ne interese. IZJAVA SARADZOGLUJA PARIZ, 31. maja. Turški zunanji mini-gter Saradzoglu je dovolil dopisniku dnev nlka »Pariš Solr« razgovor, v kateuemje dejal, da smatra Turčija zasedbo Albanl ie pa Italiji in sklenitev turško-angleške pogodbe kot dva akta podobnega pomena; cilj obeh je strateški. Pojasnil je tudi, zakaj Turčija ni pristala na sklenitev podobne trgovinske pogodbe z Nemčijo, ka kor jo je sklenila z njo Romunija. Nazadnje je pa poudaril tesno povezanost Turčije z Anglijo, ki se bo razširila sedaj še na enako povezanost s Francijo, doCIm so zveze Turčije s sovjetsko Rusijo že davno tesne in nerazdružljive. Turčija se zaradi tega čuti varno in je pripravljena na vse, naj se zgodi karkoli, upa pa, da se bo končno Ie posrečilo ohraniti človeštvu prepotrebni mir. POLJSKO-ANGLESKO SODELOVANJE LONDON, 3i. maja. »News Chronlcle« piše, da bo v kratkem prišel v London poljski maršal Ryds-Smygli skupaj z voj. nim ministrom generalom Kasprzycklm. Namen obiska bodo posvetovanja z za* stopnlkl angleškega generalnega štaba, Rudz-Smygli in Kasprzyck| bosta prišla v London takoj nato, ko bo dokončala svoje delo angleška vojaška misija, ki se sedaj mudi na Poljskem. Angleška misija bo prinesla v seboj iz Varšave osnutek načrta za skupno organizacijo vojaških akcij med Veliko Britanijo in Poljsko v primeru vojne. Ta organizacija se bo nanašala tako na defenzivne, kakor tudi na ofenzivne operacijo. Dogovor bo ob priliki obiska poljskega vrhov, poveljnika ln vojnega ministra v Londonu dokončno odobren in podpisan. POLJSKO-ROMUNSKI SPORAZUM VARŠAVA, 31. maja. Po zanesljivih informacijah je bil te dni dosežen med Polj-sko in Romunijo popoln sporazum, po katerem se poljsko-romunska zavezniška pogodba, ki Je bila doslej naperjena proti sovjetski Rusiji, spremeni ln uskladi z novo obrambno fronto, v katero stopa tudi Rusija, Sporazum o spremembi pogodbe po podpisan takoj, čim bo podpisana tudi trozvezna pogodba med Anglijo, Francijo In Rusijo. Prav tako vlada med Varšavo ln Bukarešto tudi soglasje glede vključitve Poljske in Romunije v celotni obrambni sistem. Zdi se, godbo o pomoči v primeru napada na Romunijo. Sovjetska Rusija bo v novi pogodbi končno priznala sedanjo mejo v Besarabiji. Romunija bo pristala na to, da bodo smele sovjetske čete v primeru vojne čez njeno državno ozemlje. Garancijo za njeno nedotakljivost z ruske strani bosta prevzeli tudi AngSja in Francija, a verjetno se bo pridružila še Poljska. DANES GOVORI MOLOTOV MOSKVA, 31. maja. Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zun. zadeve Molotov je včeraj pristal na to, da bo danes pred obema zbornicama podal že napovedani zunanjepolitični ekspoze. V dobro poučenih krogih so pre- pričani, da bo Molotov simpatično sprejel angleško-francoski predlog za sklenitev trozveze, nakar bo pogodba o medsebojni pomoči med Anglijo. Francijo in Rusijo še ta teden sprejeta in objavljena. NAGGIAR V MOSKVI MOSKVA, 31. maja. Sinoči je prispel semkaj iz Pariza francoski veleposlanik Naggiar, ki je bil svojčas poslanik v Beo gradu. Takoj po prihodu se ie sestal z angleškim veleposlanikom sirom WIIlla-mom Seedsom. SEEDS PRI MOLOTOVU. LONDON, 31. maja. Moskovski dopisnik »Timesa« javlja: Včeraj je bil angleški veleposlanik v Moskvi sir William Seeds sprejet od komisarja za zunanje zadeve Molotova in je trajal ta razgovor nad eno uro. Molotov je želel razčistiti še nekatera vprašanja manjše važnosti v angleško-francoskem predlogu in je Seeds mogel podati tudi tako vsa pojasnila, kajti dobival jih je sproti iz Londona v teku razgovora samega. Proti večeru se je Seeds sešel s pravkar iz Pariza preko Varšave vmivšim se francoskim veleposlanikom v Moskvi, Naggiarom. Seeds ga je informiral o popoldanskih razgovorih z Molotovom. »Times« poročajo nadalje, da bo imel Molotov napovedani zunanjepolitični ekspoze že nocoj, če ne, pa na prihodnji seji obeh zbornic. Knez Pavel in kneginja Olga odpotovala v Berlin ODPELJALA STA SE VČERAJ V SPREMSTVU ZUNANJEGA MINISTRA IN DRUGIH ODLIČNIKOV NA POVABILO ADOLFA HITLERJA NA VEČDNEVNI URADNI OBISK. bineta zun. ministra dr. VukaŠin Šečero- BEOGRAD, 31. maja. Včeraj sta odpotovala Nj. Vis. knez-namestnlk Pavel In Nj. Vis. kneginja Olga s spremstvom na večdnevni obisk v Nemčijo, kamor ju je povabil državni vodja in kancelar Adolf Hitler. S princem in princeso so odpotovali v Berlin tudi zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovlč, minister dvora dr. Milan Antič, kneginjina dvorna dama Olga Lozaničeva, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Petra II., divizijski general Nikolaj Hristič, adjutant Nj. Vel. kralja brlgadni general Lino Dekaneva, topni-čarski polkovnik Slavlša Cesarlč, šefka- vič in tajnik civilne dvorne uprave Nj. VeL kralja Miloš Botorič. Od kneza-na-mestnika in kneginje so se pred odhodom poslovili: oba kraljevska namestnika dr. Perovič ln dr. Stankovič, ministrski prc J-sednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Spaho, osebje nemškega poslaništva v Beogradu, dvorne dame ter člani dvornega sprem stva. Posebni vlak z visokimi gosti ie odpotoval skozi Zagreb, Ljubljano In Jesenice. Madžarske volitve: premik na desno VLADNA SKUPINA IMA V NOVEM PARLAMENTU 185 POSLANCEV. NAPREDOVALI SO TUDI VSI EKSTREMNI DESNIČARJI, DOCIM SO OSTALI NA- ZADOVALL BUDIMPEŠTA, 31. maja. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo o dokončnih rezultatih nedeljskih madžarskih parlamentarnih volitev, ki so se vršile po novem voli vnem zakonu in so bile prvič v celoti tajne. Vladna stranka Je dobila 178 mandatov, dočlm jih je imela v prejšnjem parlamentu samo 120. Krščanska socialna stranka Jih Je dobila 7 (prej 10), hungaristl so Jih dobili 29 (prej le 3), na- da se bo angleško-francosko-ruskl zvezi'rodna fronta 6 (6), desničarski radikali priključila Poljska tudi formalno In se bo. 8 (4). Celotna desničarska radikalna opo-trojna zveza spremenila v četverno zve-izlclja bo Imela tako v novem madžar-zo veleslL 'skem parlamentu 49 poslancev, dočim jih je imela prej samo 13. Stranka malih posestnikov, ki jo vodi znani Tibor Eck-hardt, si Je priborila Ie 14 mandatov, dočim Jih Je imela doslej 21. Liberalcev je bilo Izvoljenih 5 (prej 10), socialnih demokratov 5 (prej 11) In bodo Imeli tako levi opozlclonalcl skupaj le 24 poslancev nasproti prejšnjim 42. Vladna večina bo štela skupaj s krščanskimi socialisti 185 man datov. Značilen le tudi porast hungarl-stov, ki pomenja na Madžarskem Isto, kot nacionalni socialisti v Nemčiji: porasti! so od 3 na 29 mandatov. Cordell Hull Zunanji minister Zedinjenih držav Severne Amerike, Cor-dell Hull, je imel v nedeljo v Chicagu velik govor, v katerem je nastopil proti vsem tistim Američanom, ki se vdajajo iluziji, da je mogoče z avtarkijo in izolacijo rešiti notranje in zunanje probleme USA. Zedinjene države so preveč povezane z ostalim svetom, da bi mogle živeti od njega ločeno in se ne zanj brigati. Cordell Hull je bil rojen 2. oktobra 1. 1871. v Overtonu v zvezni državi Tenneesse. Leta 1898. se je udeležil kot prostovoljec ameriško-španske voj ne, nato se je pa posvetil odvetniškemu poklicu. L. 1930 je postal kot demokrat senator, 1. 1933 pa državni tajnik (minister) za zunanjo politiko. Hull je eden izmed najožjih sodelavcev prezidenta Franklina Roosevelta in kakor ta, odločen zagovornik sodelovanja Zedinjenih držav Severne Amerike z demokratičnimi velesilami. Pred petdesetimi leti Skoro Istočasno kakor letos Cianov je bil pred polsfoletjem, dne 21. maja 1889. zgodovinski italijanski obisk v Berlinu. Kralj Umberto je tedaj Viljemu 11. vrnil obisk v Rimu. Dne 22. maja je bila gala večerja, na kateri je Umberto nemškemu cesarju odgovoril: »Zveza naših dveh narodov je zagotovilo miru v Evropi. Naši vojski: vaša, katero sem zdaj občudoval, in italijanska, o kateri ste se vi tako po-voljno izrazili, bosta izpolnili svoji veliki nalogi.« Vendar, dodaje »L’Oeuvre« in po njem »Nova Rlječ«, v svetovni vojni so se stvari drugače zasukale. Položaj v Abesiniji Državni podtajnik za italijansko Vzhodno Afriko, Teruzzi, je izjavil na seji senata, da je položaj v Abesiniji zadovoljiv. »Moram pa priznati«, je nadaljeval, »da obstaja v pokrajini Amhara In Soa še nekaj ognjišč odpora, proti katerim bo potrebnih nekaj bataljonov vojaštva. Gospodarski položaj pa ni zadovoljiv, in sicer iz treh vzrokov: I. zaradi visokih taks v Suezu; 2. zaradi visokih transportnih stroškov; 3. zaradi pomanjkanja delovnih moči, ki se sedaj uporabljajo pri gradnji cest. »II Piccolo«. Posledice angleiklh' garancij »Pester Lloyd« ugotavlja, da je postala Romunija, odkar je prejela angleške garancije, gluha za vse zahteve po ureditvi manjšinskega vprašanja v smislu madžarskih teženj. »Angleške garancije so se zato Izkazale v tej smeri zelo negativno,« dodaja list. Rusom ne prlman)lcu|e kruha Lani so Rusi posejali 43 milijonov hektarjev obdelane zemlje, vse ostale evropske države skupaj pa le 27 milijonov hj njiv... (»Nova Riječ«.) »Vojna ie ni končana" Nismo se borili samo proti Špancem, temveč proti vsemu svetu, je dejal general Franco v Malaei. Zdaj nas sHi ves svet, ki nam zavida našo moč in edin-stvo, da ostanemo v pripravljenosti. F** langisti, rečem vam: bodite pripravljeni vojna še ni končana! Mari b o r, 31. maja. Kakor pred tedni, je Daladier v nedeljo znova poudaril veliko požrtvovalnost Fran cozov in njihove napore za ohranitev miru. »Naša politika je izključno predana vsem ljudem in narodom, ki se združujejo za obrambo miru.« Za obrambo miru je Francija sprejela obveznosti na vzhodu, ki jih je Daladier ponovno razložil. Gre pa tudi za nekaj morda še važnejšega, kar je Daladier srečno označil: »Kakor so mednarodni problemi različni in zamotani, en sam problem se postavlja v resnici — problem nadvlade enega naroda ali sodelovanje vseh narodov.« V mirovnem bloku, v bloku narodov, ki žele sodelovanje vseh narodov v miru, ni Francija samo bistveni zapadni člen, čigar armada predstavlja osnova moči mirovnega bloka na zapadu. S svojim mandatom v Siriji in s svojo močno sredo zemsko mornarico pomaga Francija k zvezi med vzhodnim in zapadnim delom mirovnega bloka. Pogajanja med Francijo in Turčijo imajo namen, da to zvezo spopolnijo ter tako ojačijo angleško-tur-ški pakt ter Potemkinove dogovore v Ankari. Francoska diplomacija je tudi na delu pri angleško-ruskih pogajanjih, kjer igra vlogo posredovalca, kakršno je francoska diplomacije z uspehom odigrala že pred svetovno vojno. Tem izjavam, ki so bile sprejete pri vseh zapadnih demokracijah s splošnim odobravanjem, je pritrdila brez vsakih pomislekov vsa opozicija, saj je to zunanjo politiko opozicija vedno zagovarjala. In zaupnica Daladierjevi vladi bi gotovo bila sprejeta soglasno, če bi se tikala samo zunanje politike. Ker je pa tekst zaupnice vseboval tudi odobritev notranje politike, je opozicija glasovala proti zaupnici. Značilno je, da je Blum kot govornik socialistične stranke, torej glavnega dela opozicije, posvetil večji del svojega govora pohvali vladne zunanje politike, manjši del kritiki vladne notranje politike. Tako so lahko listi zapisali o debati v parlamentu: večina za vlado, enodušnost za Francijo. Drugi dogodek, ki je pokazal poleg fran coske odločnosti tudi francosko gospodarsko moč, pa je vpis 12 milijardnega posojila, namenjenega potrebam državne obrambe. Posojilo, ki se do polovice vplača v gotovini, je bik) vpisano v enem dnevu; 6 milijard je bilo vplačanih v 6 urah! Tega vplačila niso omogočile samo velike banke; državi je posodila tudi provinca, mali kapitalisti, ki obsegajo v Franciji izredno Širok družabni red. Uspeh posojila ne obstoji samo v naglem vpisu, temveč tudi v za državo ugodnih pogojih, po katerih je posojik) bilo izdano. Uspeh je predvsem v tem, da posojiki ni neugodno vplivalo na borzo, ni povzročilo nikakš-nega padca ostalih vrednostnih papirjev. Uspeh posojila dokazuje, da Francozi niso spričo mednarodne napetosti izgubili živcev, da ne tezaurirajo kapitalov, ampak da jih stavljajo na razpolago državi. Za posojanje državi bodo imeli Francozi še mnogo prilik. Izredni državni izdatki v zvezi z oboroževanjem in mobilizacijo bodo znašali letos vsaj 47 milijonov frankov, ki jih bodo le v majhnem delu krili davki. Poleg dolgoročnega posojila, ki je zdaj vpisano, bodo kriti državne izdatke razni kratkoročni državni zapiski, ki jih bo morala Francija izdati v slabih osmih mesecih tekočega leta še v višini 27 milijard, raje več kot manj. V te zapiske bo vložen predvsem kapital, ki se je vrnil v Francijo v zadnjih petih, šestih me secih in ki ga cenijo na 25 milijard frankov. Predvidevati je torej, da bo Francija izredna bremena, ki so potrebna spričo mednarodnega položaja, lahko prenesla brez inflacije in brez nevarnosti za bodočnost. K temu optimizmu upravičujejo Francoze znaki izboljšanja gospodarske konjunkture v Franciji, kakor jih je objavil finančni minister Reynaud za prvih pet mesecev svojega gospodarskega načrta: trdnost valute, izboljšanje zlate podlage in deviznega zaklada, povečanje produkcije, zmanjšanje brezposelnosti, dvig borz ni h tečajev. Zavest gospodarske moči, superiornosti nad nasprotniki, seveda samo krepi odločnost v zunanji politik!. In daje možnost, da Francija prenese, kot je izrazil Daladier, »psihološke preizkušnje«, rožlanje z orožjem, grožnje, pa vseeno obenem za- Vloga Nemcev v Španiji ZANIMIVE PODROBNOSTI O NEMŠKI POMOČI GENERALU FRANCU. SLOVESEN SPREJEM PROSTOVOLJCEV V HAMBURGU. VRNITEV ITALIJANOV. — HAMBURG, 31. maja. Sinočnji nemški listi z navdušenjem pozdravljajo prihod nemških prostovoljcev v domovino, španski legionarji se vračajo na petih KDF-pamikih. Hamburg jim pripravlja svečan sprejem. V mesto je prispel Goring, da pozdravi nemške bojevnike v imenu armade. V Hamburgu so zbrane tudi mnoge deputacije organizacij, da se udeleže sprejema. Listi razkrivajo doslej znane, pa vedno zanikane podatke, iz katerih je razvidno, da so prvi prostovoljci-letalci krenili v Španijo že v začetku državljanske vojne na potniških letalih. V najkri-tičnejših dneh Francovih bojev je 100 Jun- kersovih letal omogočilo nagel prevoz ma-rošldh če* Afrike v Španijo. Važno vlogo so imela nemška letala tudi pri bombardiranju mest ter ladij, ki so bile na sumu, da tihotapijo. Nemški mornariški častniki so bili tudi inštruktorji v Francovi mornarici. CADIX, 31. maja. 22.000 italijanskih vojakov čaka za vkrcanje za vrnitev v domovino. Spremljal jih bo bataljon Špan cev pod vodstvom notranjega ministra. Vsi skupaj bodo defilirali pred Mussolinijem v Napoliju. Mehaniki in strokovni oddelki se bodo vrnili v Italijo kasneje. S kongresa laburistov ODKLONJEN PROTEST PROTI OBVEZNI VOJAŠKI SLUŽBI. OBSODBA VLADNE POLITIKE ZARADI POČASNOSTI, PALESTINE IN ŠPANIJE. SOUTHPORT, 31. maja. Kongres laburistične stranke se je včeraj nadaljeval. Sprejetih in odklonjenih je bilo več resolucij, med njimi tudi zahteva po vztrajanju proti vojaški obvezni službi. Predlog je večina 1 in četrt milijona glasov odklonila, kar je vzbudilo po vsej Angliji veliko zadoščenje. Resolucija, ki obsoja vladno politiko zaradi počasnosti pogajanj z Rusijo, je bila sprejeta z večino Ooma^zapiski 2 in četrt milijona glasov. Obsodili so tudi načela vladne »Bele knjige« z ozirom na njeno politiko v Palestini. Noel Baker je kritiziral Chamberlaina, češ da stoji z eno nogo še v 18. stoletju, z drugo pa v Berlinu. Angleški laburisti se ne bodo borili za koristi svetovnih borz. Wilkin son je ostro grajal angleško vlado tudi zaradi njene neuspešne politike v Španiji. Sklepi francoskih socialistov RESOLUCIJA O ZUNANJEPOLITIČNIH SMERNICAH FRANCOSKIH SOCIALISTOV, SPREJETA VČERAJ NA NJIHOVEM KONGRESU. PARIZ, 31. maja. Socialistični kongres, ki že nekaj dni zboruje, je sprejel včeraj resolucijo, v kateri med drugim ugotavlja, da so bile vse obveze, sprejete v Mo-nakovem, Rimu in Parizu prelomljene. Ako se vse to upošteva, je treba, da lebdi Franciji pred očmi edini cilj, to je: nedotakljivost Francije, varnost francoskega naroda in zaščita francoskih kolonialnih narodov. Ako druga stran trdi, da nima na razpolago surovin, je to njena krivda, ker sama odklanja sodelovanje, ki temelji na pojmih civilizacije. Francija mora vse storiti, da pride čimprej do koalicije miroljubnih narodov, zato kongres odobrava garancije, ki sta jih dali Francija in Anglija vzhodni in zahodni Evropi, in poziva vlado, da vse ukrene, da (pride do sodelovanja z Rusijo, ker bo samo na ta način mogoče garancije, dan« Poljski in Romuniji, tudi dejansko izvesti. Poijsko-gdanski spori LONDON, 31. maja. Dopisnik »Timesa« javlja Iz Gdanska: Senat svobodnega mesta Gdanska je včeraj prejel odgovor poljske vlade na zahtevo po izročitvi treh poljskih uradnikov, ki jim očitajo soudeležbo pri incidentu v Kalthofu 21. maja. Odgovor Poljske je odklonilen, nikakor pa poljska ne izključuje sodelovanje na drugem polju, samo da je namenjeno medsebojni pomiritvi. GDANSK, 31. maja. Senat svobodnega mesta Gdanska je sklenil, da da zastra-žiti vsa poljska javna poslopja in hiše, v katerih stanujejo poljski uradniki na gdanskem ozemlju. Roosevelt za spremembo zakona o nevtralnosti HYDE-PARK, 31. maja. Včeraj je spre-jel prezident Roosevelt pred svojo vrnitvijo z binkoštnih počitnic v Washington časnikarje, katerim je izjavil, da se popolnoma strinja, in to v celem obsegu, s predlogom za spremembo zakona o nevtralnosti, ki je bil včeraj vložen v hiši reprezentantov. Kakor znano, obsega ta zakonski predlog velikanska pooblastila in pravice, ki jih dobi v primeru vojne predsednik USA. On sme tedaj določiti, katero državo je smatrati za napadalko. Spre-minjevalni predlog ukinja bistvene omejitve sedanjega izolacionističnega zakona o nevtralnosti. Jutri prvi nabori v Angliji LONDON, 31. maja. Sinoči je Izdalo vojno ministrstvo vse potrebne ukrepe za prve nabornike, ki stopijo jutri pred vojaške komisije. Prva polovica nabornikov bo v smislu novih določil zakona o obvezni vojaški službi vpoklicana 15. junija, ostali pa 15. avgusta na službovanje. Prav tako bodo vpoklicani rezervisti in pomožne čete. sleduje svoj ideal »socialnega napredka v miru« hot ga je označil Lebrun v vsoji poslanici. I. F. (Pariz). Arabci odklanjajo JERUZALEM, 31. maja. Vrhovni arabski svet je včeraj dovršil sklepanje o odgovoru na ureditev Palestine v smislu angleške »Bele knjige«. Odgovor obsega deset tiskanih pol in ga bo svet odposlal vladam vseh arabskih držav, čeprav vsebina te spomenice ni znana, se širijo govorice, da vsebuje odklonitev »Bele knjige«, ker da so zagotovila, ki so bila dana arabskim delegatom na londonski palestinski konferenci, in pa pravice, namenjene Arabcem v smislu »Bele knjige«, po mnenju vrhovnega arabskega sveta v očrtnem nasprotstvu. NENAPADALNI PAKT NEMČIJA— DANSKA- KJEVENHAVN, 31. maja. Danes bo podpisan nenapadalni pakt med Nemčijo in Dansko, ki ne vsebuje nobenih izrednih določb. ARGENTINA PROTI TUJIM IDEOLOGIJAM. BUENOS AIRES, 31. maja. Bivši argentinski notranji minister je imel v novinarskem klubu govor, kjer je opozarjal na neke eksotične ideologije, ki se na argentinskih tleh gotovo ne bodo prijele. V primeru, da bi se to le zgodilo, bi bilo konec neodvisnosti Argentine. BORZA. Curih, 31. maga. Devize: Beograd 10, London 11.75V4, Pariz 751/«, Newyork 443 pet osmink, Praga 15.22, Varšava 83,75, Bukarešta 325, Sofija 5.40 Milan 23.34, Budimpešta 87, Berlin 178. Vremenska napoved: Pretežno oblačno, krajevne padavine, hladno. Pričakovati je spremembo vremena. Mariborska vremenska napoved: Pretežno oblačno in malo vetrovno vreme. Obeta se, da bo dež prenehal. Temperatura brez bistvenih sprememb. Včeraj je bila najvišja toplota v Mariboru 12.1° C, danes zjutraj najnižja 8.1 o c, opoldne 10.80 c. Padavin za včeraj je bilo 11.8 mm, danes zjutraj pa 16.7 mm. Predsednik vlade v Skoplju Ministrski predsednik Dragiča Cvetkovič je te dni obiskal Južno Srbijo. V Skoplju je imel velik govor, v katerem je poudaril potrebe, da se življenjski standard prebivalcev na jugu države, ki je zelo nizek, izboljša. Zato je pa treba, da zavlada v ljudeh popolno zaupanje v državo. Vlada se bo pobrigala, da bo Dušanovo carsko Skoplje spet zavzelo odlično vlogo, ki jo je že imelo v zgodovini. Na banovinski skupščini JRZ je bil Cvetkovič z navdušenjem izvoljen za predsednika organizacije vardarske banovine. Na povratku skozi Kumanovo je v kopališču Vranje neka letoviščarka. Hrvatica iz Belovara, izročila Cvetkoviču kito cvetja v znak hvaležnosti za razumevanje hrvatskih teženj. Slovaško poslaništvo v Beogradu Bolgarski poslanik Dimitr Kušev je službeno obiskal Berlin, Prago, Bratislavo in Budimpešto. Predsednik dr. Tiso mu Je v Bratislavi dejal, da namerava Slovaška v kratkem ustanoviti v Beogradu svoje poslaništvo, ki bo uradovalo obenem ua vse balkanske državo Duh svobode Mi Hrvatje smo že bili brez svobod«, toda nikoli nismo bili proti svobodi. Nam so gospodarili drugi, toda mi nismo nikoli jemali drugim svobodo. Nas so preganjali, trpinčili, mučili in ubijali, mnogo naših velikih ljudi so usmrtili, toda nikoli nismo zapuščali zastavo svobode, in naš duh je bil zmeraj, je danes in bo vselej duh svobode. V tem je naša moč in naša veličina. In zato je naša bodočnost odkrita in jasna, piše varaždinski list »Hr-vatsko jedinstvo«. V treh letih 182 zakonov Od 1. januarja 1929. do 30. junija 1932. je bilo izdanih v Jugoslaviji 182 zakonov, uredb, pravilnikov in razpisov glede sodne zakonodaje v ožjem smislu. 125 zakonov, uredb in pravilnikov odpade od tega na civilno pravo, 57 pa na kazensko zakonodajo (»Nova Riječ«). Prosvetna politika naHrvatskem »Hrvatski dnevnik« primerja prosvetno politiko na Hrvatskem pod Avstro Ogrsko in zdaj in pravi: V bivši banski Hrvatski so bile zgrajene mnoge lepe šolske zgradbe. V osebnih zadevah je šlo samo imenovanje ravnateljev preko Pešte na Dunaj, vse ostale učitelje in profesorje je nameščal hrvatski ban v Zagrebu. Ves uradniški kader na osnovnih in srednjih šolah e bil iz Hrvatske, rodoljubje teh učiteljev je bilo znano. Mladino so vzgajali v narodnem- duhu in pripravljali tla za velika dejanja narodnega osvobojenja. Zakaj hira naie podeželje Po deželi je silno pomanjkanje zdravstvene naobrazbe in pomoči bolnikom. Od 5500 naših zdravnikov jih biva in zdravi samo 800 na deželi. Za zdravstvene potrebe je bilo pri nas leta 1936. izdanih samo 55 din na prebivalca, v Angliji istočasno 2500 dinarjev... r,Deutsche Presse" prenehala Dr. M. H&ss&nger, znani vodja mladinske skupine vojvodinskih Nemcev, se je iz Beograda preselil v Petrovgrad, kjer je odprl zdravniško ordinacijo. —• Deutsche Presse«, ki jo je izdajaj v prestolnici, je ustavil, glasilo nemških omladincev je prenehalo izihajati. »Srbska cerkev ni složna" Po zaključku anhijerejskega zborovanja srbske pravoslavne cerkve piše »Politika« med dragim: »Srbska cerkev ni složna in ne enodušna, kakor tudi ne njen arhijerejski sabor. Narod ie pričakoval, da bodo arhijereji s svojim jasnim zaključkom presekali vse čudne govorice o razkolu v oerkvl, o žičkem vladiki in vsem, kar je vezano na njegovo stališče. Pred začetkom zasedanja je prišlo v javnost, da vsebuje dnevni red skupščine preko sto to&k, medtem je pa sabor končal 20 dnevno zasedanje ne da bi rešil one točke, ki jih je želel razčistiti. Pravoslavni narod zasluži, da bi bil bolje obveščen o sklepih arhije rejske skupščine.« Pismo uredniku Cenjeni g. urednik! — V »Večerrwku« od 24. t. m. je pod naslovom: Pismo uredniku, priobčen odgovor na sobotni članek od 20. t. m. pod istim naslovom. Zadeva je važna, ker se tiče ustanovitve še tretje višje pedagoške šole. S presunljivimi in stvarnimi argumenti je sobotni člankar »Eden od 936 neza-poslenih« izpodbijal zahteve meščansko šolskega učiteljstva po ustanovitvi višje pedagoške šole v Ljubljani. Spoznali smo: Članek je bil v vsakem oziru utemeljen. Dne 24. t. m. pa smo či-tali odgovor nekega -er-, članek poln nadutosti in domišljavosti, zagovarjajoč ustanovitev višje ped. šole v Ljubljani z vidika demokracije, kakor da nima pri nas vsak otrok v okviru svojih zmožnosti pravico do šole in izobrazbe. Zahteva člankarja -er nima prav nič opraviti z demokracijo. V imenu nje zahtevati v času največje hiperprodukcije inteligence še ustanovitev 4 letne višje ped. šole v Ljubljani z značajem fakultete, se pravi, pritiskati slovenskemu naroclu na obraz kloroformiran robec z demokratično oznako; Kontinuiteta sedanjega razvoja inteligenčna hiperprodukcije zahteva omejitev šolstva, zaradi česar bi bilo vsekakor bojj pametno zahtevati, da se ukinita obstoječi 2-letni viš. pedagoški Soli v Zagrebu in Beogradu. Današnji učitelj ima v svojem področji! m v okviru svoje izobrazbe in zmožnosti lepo polje za delo med narodom, in ne samo med mladino, da vzgoji množico moralno kvalitativnih ljudi, ki bodo zasidrani v domači zemlji. Toda brez ozira na vso demokratično pobarvano patetičnost člankarja po ustanovitvi še tretje višje pedagoške šole v Ljubljani se moramo vprašata: Kaj je večja nevarnost? Ali v tem, da z ustanovitvijo vedno novih kol pehamo izobraženstvo na cesto, da izliira v najboljših letih, v katerih bi mo-idp največ ustvarjati, v brezposelnosti liuševno in telesno ter da pod pritiskom iazmer zapada v komunizem, — ali v tem, da ne ustanavljamo novih šol takim poklicem, kakor v tem primeru učitelj* . ,;kemu, ki imajo svoj kruh, svojo službo, svoj položaj, stalež, drž. čin in stalnost? Brez, dvoma v prvem iprimeru. Z ustanovitvijo nove štiriletne višje pedagoške šole v Ljubljani z značajem :a kul tete pa bi se v še nekem drugem oziru zaostrilo razmerje med pravimi akademiki in slušatelji te šole: Dočim bi f.c namreč slušatelj viš. ped. šole šolal na drž. stroške (kakor se to še vedno prakticira na dveletni v. ped. šoli v Zagrebu in Beogradu), se mora akademik, prebijati skozi največjo bedo, šolajoč se na lastne stroške. Slušatelju pedagoške .šole se šteje njegpva doba študija vredno državno službo (ker je le-ta slušatelj še vedno v činu drž. uradnika), temu nasproti mora akademik biti strašen boj za obstanek, po diplomiranju pa ga čaka vsa tragika brezposelnosti ter negotovost, Ua-li pride po več letih čakanja sploh kdaj do službovanja in kruha, dočim ima absolvent višje ped. šole pred seboj , zanesljivo namestitev ter kot drž. uradnik lepo število let, ki se mu štejejo v napredovanje in v državno službo. Ta socialna krivičnost med enim in drugim bi bila obenem fatalna za diplomirane filozofe. Armada diplomiranih filozofov iz leta valeto raste, a spričo ustanovitve še tretje višje ped. šole bi diplomiran filozof imel še manj izgleda na namestitev vsaj na meščanski šoli Z ustanovitvijo še novega tipa visoke šole, kakor bi bila višja ped. Šola, bi prekoračili tla razumske, politične in socialne dopustnosti, kajti armado diplomiranih prof. kandidatov, ki se je z vso ljubeznijo in ynemo posvetila znanstvenemu študiju na univerzi navzlic veliki bedi, v •kateri so premnogi kandidati živeli, izročiti brutalni tragediji brezposelnosti, na drugi strani pa pospeševati akademsko šolanje ljudi na državne stroške, ki imajo itak že svoj poklic, delo, kruh, stalež in Čin, — to ne pomeni več samo gojitev žalostne prosvetne politike. Prof. kandidat, ki že leta in leta zaman čaka na drž. službo, mora imeti res že nadčloveško krepost, da vzdrži še v svoji veri in ljubezni do domovine, kateri se stegujejo vedno nove roke prosečih in stradajočih, naj jim da dela in kruha. Ali ne čutite, da tu ne gre za ni- Re^er Žižek je v pretekli sezoni naštudiral v Ptuju šest odrskih del. Celoten repertoar od prvega slovenskega klasičnega odrskega dela »Matiček se ženi« do zadnje žižkove predstave v sezoni »Desetega brata« je bil smotrno izbran in skrbno naštudiran. Režiser Žižek je dela, ki smo jih že tolikokrat videli, močno poživil, obogatil ter približal sodobnem« času, da so imela kot taka zelo velike uspehe. Danes lahko zapišemo, da bi bila za ptujsko dramsko društvo velika ško-i, če bi ga Žižek zapustil. Za počitnice se je Žižek odločil, da bo odšel gospod z Jezičnim dohtarjem Pa-thelinom, ki je v Ptuju doživel lep uspeh, po vseh obmejnih krajih. Začel bo svoja gostovanja na progi:. Ormož—Ljutomer—Murska Sobota—Apače—Maribor. Nato bo krenil na Koroško. Igra »Burka o jezičnem dohtarju« je delana po staro-francoskem delu »Maitre Pierre Pathelfn« iz XIV. stoletja od neznanega avtorja, žižkova skupina bo igrala dela po načinu srednjeveških komedijantov na tako Vinarski kongres, združen z rednim obč nim zborom Vinarskega društva, bo letos v Šmarju pri Jelšah, in sicer občni zbor v soboto, 3. junija ob 17., kongres v nedeljo, 4. junija ob % 10. dop. Na kongresu bodo razpravljali vinogradniki o,zelo važnih vinarskih vprašanjih: o pomenu namiznega grozdja, o kletarskih zadrugah in o kletarjenju brez dodajanja sladkorja. Istočasno priredi Vinarska podružnica v Šmarju vinsko poskušnjo in vinski sejem, na katerem se bodo lahko vinogradniki in vinski trgovci prepričali, da pridelujejo vinogradniki šmarskega okraja prav dobro vinsko kapljico. V nedeljo popoldne pa si bodo vinogradniki ogledali del vinskih Novice Z „)ezičnim dohtarjem" na gostovanje po Štajerskem in Koroškem zvanem Terencijevem odru. Dek> je prevedel prof. Smasek, nastopajo pa Wil-helm, Veljakova, Mevlja, Muren in Kalin. Bil sem pri vaji burke, ki jo je za gostovanje Žižek izpopolnil z novimi močmi. Delo je docela ponašeno, polno vložkov naših ljudskih pesmi, kar ga neverjetno poživlja, in preprosto. Vse kaže, da bo Žižkova skupina žela z njim po Štajerski in Koroški lepe uspehe. Burka sama ima docela preprosto ljudsko etiko, v njej zmaga nad jezičnim dohtarjem in trgovcem zdrava ljudska pamet s svojo zvitostjo. Program gostovanj z Jezičnim dohtarjem Pathelinom: Ormož (2. junija), Varaždin (3. junija), Središče (4. junija), Ljutomer (6. junija), Lendava (8. junija), 'Murska Sobota (11. junija), Veržej (12. junija), Radenci (12. junija zvečer). Radgona (13. junija) in Maribor — Ljudska Univerza (17. junija). Po teh gostovanjih bo krenil Žižek s svojo skupino proti Koroški. Vinarski kongres v Šmarju goric okoli Tinskega, kamor bodo napravili izlet z avtobusi. Kdor se ne bi hotel udeležiti izleta na Tinsko, si bo lahko ogledal ali zdravilišče v Rogaški Slatini ali kmetijsko šolo v št. Juriju ob južni železnici. Slovenski vinogradnik se nahaja danes v izredno težkem položaju. Zaradi visokih pridelovalnih stroškov, slabe prodajne možnosti, velikih bremen in pogostih vremenskih nim je vinogradništvo čimdalje manj rentabilno. Zaradi tega bo v korist našega vinarstva, ako se letošnjih prireditev v Šmarju udeleži čim več vinogradnikov. Binkoštna žrtev Kamniških planin Da terjago kamniške planine o binko-štih vsako leto smrtne žrtve, je postalo že skoraj pravilo, ki se tudi letos ni izneverilo. V soboto popoldne se je odpravila iz Novega mesta na Korošico skupina mladih planincev, med katerimi sp bili osmošolec in graščakov sin Gerhard Simonič s Klevevža, sestre Kosove in njihov bratkVinko Kos. Vodstvo plezanja na Korošico je prevzel kot preizkušen turist mladi Simonič. V planinah jih je zajela nevihta s točo. Borili so se s silno burjo in mrazom. Zaradi slabega srca je Simonič sredi poti omagal in kmalu izdihnil. Močno sta oslabeli tudi obe sestri Kosovi, ki pa sta ostali pri življenju. Truplo mladega planinca je reševalna ekspedicija pod vodstvom gg. Kopinška in Gradišnika prenesla v Luče. POGOREL JE IN BIL ŠE TEPEN Na binkošti je prišel 46-letni vojni invalid in kočar Franc Kozar iz Lovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici precej pozno domov in odšel spet kar v Irstnjak. Ponoči pa je znenada nastal ogenj, ki mu je upepelil do tal kočarijo. Ko je gorelo pa se je spravil nanj neki sosednji viničar ter ga obdelal z nožem in kolom po glavi, da se je moral Kozar zateči po pomoč v mariborsko bolnišnico. o Iz banovinske službe. Za ban. urad. pripr. v bolnišnici v Slovenjgradcu je postavljen dr. Peter Lenče, asistent na patološkem inst. v Beogradu; ostavka zdravnika ptujske bolnišnice dr. Pogruj-ca je bila sprejeta; za ban. knjigovodjo kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. ž. je postavljen Hugon Czurda, za višjega kmetijskega svetnika pri okrajnem načelstvu v Murski Soboti je postavljen inž. Valentin Petkovšek; za kontrolorja mer pri okrajnem načelstvu v Celju je postavljen Franc Ružnrk iz Zagreba. o »Društvo sodnikov kraljevine Jugo-slavije — sekcija Ljubljana« bo imelo občni zbor v nedeljo 11. junija ob 10. v veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani. o Banovinski turistični odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o preskrbi turističnih krajev s kmetijskimi pridelki In dobrimi živili. Živahna je bila tudi razprava o kakovosti in konzumu naših vin ter o preureditvi gostinskih obratov. V teku je tudi akcija za podeljevanje kratko ročnih posojil za modernizacijo gostinskih podjetij v turističnih krajih. o V Konjicah je umrl 35-le+ni trgovec Ivan Zottel. o V pisarno selške občine so vlomili neznani rokomavhi in odnesli železno blagajno, v kateri je bilo 5000 dinarjev gotovine ter hranilna knjižica na znesek 3990 din. Cmlje c Mestno poglavarstvo opozarja vse iposestnike lovskih in drugih psov, da se bo najstrožje postopalo po določilih lovskega zakona proti vsakomur, ki namenoma vodi pse v lovišče ali mu po nemarnosti pobegnejo v lovišče, kjer preganjajo divjačino. kako demokratično pojmovanje Študija, ampak za vprašanje človeških življenj brezposelnih akademskih izobražencev, ki se tragično lomijo v brezposelnosti in bedi. Poudarjam pa: Nimam pri tem nobene sovražne ali zavistne misli, da bi morebiti ne privoščili učiteljstvu akademske izobrazbe in kariere, tko. »Zdi se mi, da ne igra klavirja i>osebno dobro!« ilii^ Vsak naročnik „Večernika“, ki je poravnal naročnino ck> 14 dni pred nezgodo, je zavarovan za din 10.000 Maribor Vojna odškodnina Primorcem in Korošcem Po prevratu 1920 do 1924 in tudi pozneje je bilo vloženih okoli 2000 prijav škod, ki jih je posameznikom in njihovim družinam povzročila svetovna vojna za časa bojev ob Soči, oziroma osvobodilni boji na Koroškem. Po tolikih letih dobiva vprašanje plačila teh škod konkretno obliko. Napori odborov vojnih oškodovancev v Mariboru in Ljubljani, temeljita pojasnila celotne zadeve, dokaz upravičenosti zahtev in težkih posledic, pod katerimi trpe še danes skoro vsi oškodovanci, priborili temu vprašanju večjo naklonjenost pri odločujočih činiteljih, ki so uvideli, da je treba to težko krivico vendar enkrat popraviti. Po nalogu min. dr. Korošca so bile vse prijave, katere so se nahajale pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, kjer jih je zbral in uredil ter pripravljal njihovo rešitev dr. Krmpotič, lanske jeseni poslane kr. banski upravi v Ljubljani, ki je na prošnjo obeh odborov prevzela rade volje nalogo, da ugotovi dejansko stanje in višino celokupne .škode kakor tudi vsakega posamez nega slučaja posebej. S tem korakom se je zadeva po tolikih letih končno premaknila z mrtve točke. Pri kr. banski upravi v Ljubljani je bil, kot je bilo že javljeno, ustanovljen poseben referat za vojne škode, ki je začel pred kratkim poslovati. Delo, ki ga čaka, bo precejšnje in odgovorno. Predvsem je razvidn o iz prijav, da so oškodovanci pri javili škodo vsak po svoje, kakor je pač vedel in znal. Odškodninski zneski so navedeni nekje podrobno za vsak posamezni premet, deloma pavšalno, nekateri v kronah in predvojni valuti, drugi samolastno in po raznih vidikih preračunani v valuto, veljavno na dan prijave. Nekateri oškodovanci ponujajo dokaze potom prič, drugi so priložili cenitvene listine, uradne ali privatne itd. Med prijavami je mnogo takih, ki se ne tičejo pravih vojnih škod, temveč rekvizicij, internacij, škod, nastalih ob selitvi, sploh radi najrazličnejših krivic, ki so se oškodovancu v času vojne pa tudi po vojni pripetile. Vse to zahteva mnogo dela in truda že za ureditev spisov in predpriprave ter bo zelo otežkočilo ugotavljanje in cenitev. Predvsem bodo marsikatere prijave izločene, ker ima referent določeno nalogo, ugotoviti vojne škode, tedaj škode, nastale zaradi vojnih dogodkov na imovini jugoslovanskih državljanov na Goriškem in v ostalem Primorju ter zaradi osvobodilnih bojev na Koroškem. Take prijave bodo natančno preiskane glede upravičenosti in glede višine, ker je marsikaj tudi pretiranega, medtem ko so mnogi, in to najskromnejši, svoje škode tudi skromno, skoro preskromno in na vinarje navajali. Ker bo odškodnino plačala država iz državne blagajne, hoče povsem točno ugotovili, kdo je upravičen, sprejeti odškodnino, kakor tudi koliko mu gre. Zato bo po ureditvi in izpopolnitvi spisov vsak posamezni odškodninski slučaj natančno preiskan. Najprej mora referent urediti spise ter zbrati točne sedanje naslove odškodovan-cev, ki so medtem v mnogih slučajih menjali bivališče, ali pa tudi umrli ter so na njihovo mesto stopili njihovi dediči. Odbora vojnih oškodovancev v Mariboru in Ljubljani sta prevzela nalogo, da pripravita vse, kar bo potrebno, da se delo pospeši. Kr. banska uprava bo izdala najbrže posebne tiskovine, katere bodo vsebovale vse podatke, katere bo moral vsak oškodovanec navesti, s čimer se postopek poenostavi, ker bodo vse navedbe predpisane po enotnih principih, tako glede odškodninskega zahtevka, upravičenosti, dokazov in dokazilnih sredstev. Kr. banska uprava je dala odboru vojnih oškodovancev v Mariboru in Ljubljani, oziroma njunemu pravnemu pooblaščencu nalog, da prijavi nemudoma sedanje točne naslove oškodovancev, z navedbo imena, priimka, naslova, imena očeta in matere in z njenim dekliškim priimkom, poklica in kjer je oškodovanec medtem umrl, enake podatke dedičev. Vojni oškodovanci naj radi tega takoj osebno prijavijo zahtevane podatke pravnemu pooblaščencu odbora vojn h oškodovancev v Mariboru dr. Skuku Forn^za^ riču, Sodna ul. 14 oz. odbora vojnih oškodovancev v Ljubljani, dr. Mateju Pretner-ju, odvetniku, Ljubljana, Tyrševa 38, oz. naj to store pismeno. Pripravijo pa naj tudi nemudoma potrebne listine, zlasti morebitne uradne cenitve, poizvedo za sedanje bivališče prič, na katere se nameravajo sklicevati i. dr. Oni oškodovanci, ki še niso prijavili svojih škod in svojih zahtevkov, naj pripravijo potrebne dokaze in listine ter se zglase pri imenovanih odborih oz. zastopnikih v svrho podrobnejših pojasnil in prijav, zlasti ker bodo morali iz praktičnih ozirov izvršiti prijave tako, da bodo ustrezale zahtevam oblasti. Nadaljnja pojasnila in navodila dobijo oškodovanci pri navedenih odborih ter bodo sporočena tudi v časopisju. Za sedaj je nujno prijaviti zahtevane naslove. Dr. Fornazarič. 1 * Sokolsko društvo Limbuš priredi na praznik 8. junija 1939. na sokol, letnem I telovadišču v Limbušu ob 15. (3.) uri pop. javno tombolo. V slučaju slabega vremena se bo vršila tombola 11. junija 1939. Cena tablici din 2.—. Po tomboli prosta zabava s plesom. K obilni udeležbi vabi odbor. Nočna lekarniška služba: (od 27. t. ni. do vključno 2. junija) Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Senzacija nad senzacijo V četrtek 8. junija bo na stadionu SK Železničarja nogometna tekma, kakršne Maribor še ni doživel. Srečala se ne bosta dva športna kluba, kakor smo bili doslej vajeni, srečali se bosta enajstorica mariborskih novinarjev in enajstorica mariborskih gledaliških igralcev. Na obeh straneh nastopijo znane osebnosti, znane seveda vse drugod, samo ne v športu. Izjema bodo edino športni poročevalci naših listov, ki bodo dali s tem nogomet- nim igralcem najlepšo priliko za kritiko kritikov. Obe enajsterici se bosta pripravili z vztrajnim treningom, ena za gledališkimi kulisami, druga bo pa imela vztrajnostne vaje v kavarni »Bristol*. Tudi sodnik bo presenečenje prve vrste in se zato trenira za enkrat še strogo in-cognito* Tako bo vsa tekma senzacija nad senzacijo. Čisti dobiček tekme si pa razdelita časnikarski in igralski pokojninski fond. n Iz banovinske službe. Po službeni potrebi, je premeščen arhivar mariborske bolnišnice Franjo Novak k okrajnemu načelstvu v Ptuju; za banovinskega uradniškega pripravnika v tukajšnji bolnišnici je postavljen dr. Avgust Hribovšek; v višjo položajno skupino je napredoval inž. Pavel Ferlinc, ravnatelj banovinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru. m Sprememba na sodišču. Dosedanji namestnik državnega tožilca dr. Miroslav Dev je dodeljen za sodnika 4. skupine in 2. stopnje k okrajnemu sodišču v Mariboru. m Namesto venca na grob p. J. Tsche liglju je daroval g. Adalbert Guzel 300 din za tukajšnjo gasilsko četo. Prisrčna hvala 1 m Poroka. Na binkoštno nedeljo sta se poročila v magdalenski cerkvi g. -Tonček Kavčič, meter »Večernika«, in gdč. Štefica Fras iz Studencev. m. Pokora za »navdušenje«. 26 letni kovaški pomočnik Ivan Murko in njegov mlajši brat, čevljarski pomočnik Anton, oba doma iz Studencev pri Mariboru, sta se letos marca meseca vrnila iz sezonskega dela v Nemčiji. 18. marca sta prišla v občinski urad pri Sv. Vidu pri Ptuju in se tam po nepotrebnem navduševala in po nepotrebnem kritizirala, zaradi česar sta bila obsojena po 4. členu zakona o zaščiti držve Ivan na pol leta strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti in Anton na mesec dni strogega zapora In na 300 din denarne kazni. m Poroka. V frančiškanski baziliki sta se poročila vodja kriminalnega oddelka mariborske policije višji nadzorni^ gosp. Franjo Cajnko in gdč. Jožica Debevec iz Borovnice. i Pod vlak je skočila blizu Dravograda 24-letna posestniška hčerka Greta Friiauf. Mladenka je bila na mestu mrtva. Kaj je gnalo dekle v smrt, ni znano. m Bogataševa smrt v oskrbnlšnicl. V mariborski oskrbnišnici je umrl 79-letni bogati hišni posestnik Alojz Auer. Njegova hčerka je žena italijanskega grofa v Rimu. Starček je bil popolnoma zapuščen. i Kolo »Burggraf« z evid. štev. 196727 je bilo ukradeno izpred poslopja OUZD navijalcu Ivanu Vočancu. m Draga vožnja z avtomobilom. Po veselem kroku se je odpeljal Peter T. v družbi z avtomobilom v mariborsko okolico. Med vožnjo mu je nekdo uka rdel 2000 dinarjev vredno zlato žepno uro. m Površnik, delavsko knjižico in nar očnike je nekdo ukradel brezposelnemu krojaškemu pomočniku Henriku iz Studencev, ko je bil v neki gostilin v Vetrinjski ulici. m Žrtev žeparja je postal v neki gostilni v Kovači vasi posestnik in lesni trgovec Matija Krajnc, ki mu je zmanjkala denarnica s 3300 din. m. Olrok sc je opekel po obrazu. S Pobrežja so prinesli v bolnišnico 18 mesečnega Dr. Nerata, ki se je z vročo mastjo polil po obrazu in se močno opekel. m Krošnjarji med seboj. V neki vinski kleti blizu Loč je pet krošnjarjev izpilo 12 litrov vina. Pijani so pograbili kuhinjske nože in pričeli napadati goste. Dva krošnjarja sta bila težje ranjena. m S kolesa je padel pri vožnji uradnik Grga Zuccan iz Miklošičeve uKce. Zdravi se v 'bolnišnici. * Gambrinova dvorana — najlepši vrt v Mariboru je odprt. Vedno sveže Tsche-ligijevo pivo, pekrska vina, odlična, kuhinja. Priporoča se Račič. * Svečana otvoritev letošnjega proti-tuberkuloznega tedna bo v nedeljo, 4. junija t. 1. ob 10.30 uri v mestni posvetovalnici. Najširši krogi naše javnosti se pozivajo že danes, da se v čim večjem številu udeleže vseh prireditev in zbirk protituberkuloznega tedna, ki mora tudi pri nas biti deležen čim lepšega moralnega in gmotnega uspeha. * Tombola Sokola Pobrežje, katera bi se morala vršiti 29. maja, je radi slabega vremena preložena na nedeljo, 11. junija. * Društvo »Jadran« se zahvaljuje vsem, ki so na kakšen koli način priporno gli do tako lepe proslave društvene 20 letnice. Odbor. * V nedeljo 4. junija s »Putnikom« okoli Pohorja za le din 65.—. V torek, dne 6. junija izlet v Graz za din 100.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor. Kino * Grajski kino. Danes najboljši češki film »Križ ob potoku«. Češka umetnica Jirina Stepničkova. * Esplanade kino. Danes zadnjič »Mala princesa Sisy« z Traudl Stark. Četrtek pustolovni in družabni velefilm »Konflikt«. * Union kino. II. del. »Džim Iz džungle«, največji film po istoimenskem romanu Aleksa Reymonda. Mariborsko gledališče Sreda, ob 20.: »Utopljenca«. Red C. Četrtek ob 20.: »Št 72«. Red A. Petek ob 20.: »Potovanje v Benetke«. — Premiera. Predstava Združenja gled. igralcev. Sobota ob 20.: »Utopljenca«. Red D. Radio Četrtek, L junija. Ljubljana: 12. Mandoline in balalajke; 13.20 Opoldanski koncert RO; 18. Pevski zbor ženske realne gimn., 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.50 10 minut zabave; 20. Koncert; 21.30 Pisan drobiž s plošč; 22.15 Lahkih nog naokrog. — Beograd: 17.30 Narodne pesmi; 20. Večer zabave in humorja: 21.40 Vesele plošče; 22.10 Koncert na saksofonu. — Sofija: 18.25 Mladinski koncert; 19.30 Koncert RO, nato komorna in lahka glasba. -- Budimpešta: 19.30 Mozartova opera „Carobna piščal". -- Ra-dio-Pariz: 20.30 Prenos iz Opere Co- micjue. — London-Regional: 21. Silly simfonija. — Strassbourg: 20.30 Popularni koncert Bizetovih del. — Dunaj: 20.15 Lahka in plesna glasba._______________ ■ Borzna poročila Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i : London 206.2»—209.45, Pariz 116.47— 11&77, New York 4386.75—4446.75, Curih 995-1005, Milan-Trst 232.05-235.15, Amsterdam 2365.50—2403.50, Berlin 1772.12— 1789.88, Bruselj 750—762. Tečaji na s-vobodnem trgn: London 256.40— 259.60, Pariz 144.8o—147.15, New York 5457.68-5517.68, Curih 1236.27-1246.27, Amsterdam 2940.80—2978.80, Bruselj 932.40-944.40. Efekti. Zagreb: Drž. papirji: vojna škoda 457.50—460, 4 odst sev. agrarii 59 6 odst becl. obv. 87 d., 6 odst aalm. agrarji 8650. d., 7 odst. stab. pos. 98 d., 7 odst inv. pos. 99 d., 7 odst Blair 91.50 do 93, 8 odst. Blair 100.50—102. Delnice: Narodna banka 7400 . d., PAB 210—214 Trbovlje 187.50—190. Velika pridobitev za Maribor ANGLEŠKI POČITNIŠKI TEČAJI — ANGLEŠKI PROFESORJI _ TUDI MARIBORČANOM OMOGOČEN PRISTOP Veseli nas, da se bo letos prvič v Mariboru vršil na široko zasnovan angleški počitniški tečaj od 1. do 21. julija pod pokroviteljstvom angleške poluradne institucije »The British Council for Cultural Relations with Foreign Countries« iz Londona s sodelovanjem beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze. Tečaj je namenjen v prvi vrsti jugoslovanskim učiteljem in profesorjem angleščine ter študentom, ki se pripravljajo za enak poklic, sicer pa tudi vsem onim, ■ki se zanimajo za to, da poglobijo svoje znanje o angleškem kulturnem življenju sploh. Tečaj ni namenjen začetnikom. Zato bo angleščina glavni jezik, ki ga bodo govorili ne le pri predavanjih, ampak tudi v prostem času, pri obedih in pri izletih. Tečaj se bo delil v predavanja in v praktične vaje v manjših grupah. Pri tečajih bodo nudili praktične možnosti izpopolnjevanja angleščine z ustnimi in pismenimi vajami, s čitanjem in reproduciranjem teksta, slovnico, izgovarjavo, prevajanjem in konverzacijo. K temu se bodo priključile debate, predvajanje filmov in svetlobnih slik. Končno se bona temelju praktičnih izkustev ustanovil poseben odbor, ki bo podal smernioe za čim uspešnejše širjetije znanja o Angliji s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Angleški tečaj bo vodil Mr. G. S. Frodsham, direktor študija pri angleškem klubu v Zagrebu, s sodelovanjem vse-učiliščmh profesorjev angleščine iz Beograda g. Popoviča, ,*e. Stransfie.id-Popovi čeve, Dr. I. Torbarina in Mr. S. Clissol-da, lektorjev angleščine na zagrebškem vseučilišču, Mrs. Copelandove in Mr. Lawrensona, lektorjev angleškega jezika ljubljanske univerze. Razven tega bodo poučevali še Mr. G. Roberts (prof. angleščine British Couneila iz Niša), Mr. I. Baker (prof. angleščine B. C. iz Zagreba), Mr. A. Hindle (prof. angleščine B. C. iz Dubrovnika). Skoro gotovo pa je, da bodo prišli nadzoroat tečaj trije vseuči-liški profesorji iz Londona, in sicer Mr. P. N. Parker, od the University of London Institute of Edueation, Mr. C. R. Pulley in Mr. A. Robinson. Tudi nekaj dijakov je najavljenih iz Anglije. Učna pristojbina, brez hrane in stanovanja, znaša le 200,— din; od tega je 100 plačljivih takoj ob začetku, ostanek pa ob koncu tečaja. Za tečajnike izven Maribora bosta na razpolago v Mariboru deklišla zavod Vesna, Dijaški in Dečji banovinski dom. Razen tega so na razpolago enosobna zasebna stanovanja po zmerni ceni. Kosilo in večerja, ev. tudi zajtrk bodo na razpolago v Vesni. Ponudbe je poslati pred 15. junijem na naslov »The secretary of the Summer Course, The English Reading Room, Zagreb, Iliča 12.« Maribor bo sprejel v svojo sredo za 3 tedne okoli 100 pionirjev za zbližanje med nami in Anglijo. Od uspeha tega tečaja je odvisno, ali bo tečaj postal stalna mariborska institucija. Maribor bo od tega imel kulturne, narodne in gospodarske isoristi. Kultura Nestroy: »Utopljenca" Jofoarm Netstroy, ki se je rodil le dve leti za našim Prešernom, umrl pa 13 let za njim, je pomenil v svojem času za svoje rodno mesto Dunaj in staro Avstrijo nekako isto, kaikor v sedanjem stoletju pokojni Branislav NuŠič za Beograd. To pa velja samo za enakost njune popularnosti, kajti sioer je Nušič v večini svojih del po umetnišiki vrednosti daleč presegel Nestroya, ki ni poznal tako žgoče satire in tako ostrih problemov. Njegove veseloigre, spevoigre in burke so navdih lahkotne, zabavne muze, a vendar dokaz izredne odrske spretnosti, poznavanja ljudi tiste dobe in zahtev gledališkega občinstva. Tako delo je tudi veseloigra »Utopljenca«, ki smo jo videli te dni prvič na mariborskem gledališkem odru v popolni tekstovni in glasbeni prenovitvi G. Danilo Gorinšek je pripisal igri celo vrsto novih in večinoma sodobnih kupletov, g. Josip Ji ran e k ji je pa oskrbel primerno glasbo, tako da je v tej obliki skoro že opereta in ie bila tudi res všteta med glasbene predstave. Ustva-ritelj glasbenega dela, g. 'kapelnik kapetan Jiranek, ki je tudi sam dirigiral, znan zlasti kot komponist operete »Vse za šalo« ter raznih drugih skladb, je našel Ne-stroyevi igri in Gorinškovim dodatkom prikladno ustrezajoče melodije, polne ponekod komike, drugod pa čustvenosti Kar je še manjkalo, je izpolnil kot režiser in inscenator zelo spretno in posrečeno g. Vladimir Skrbinšek. Toliko zabave in smeha je bilo v našem gledališču gotovo malokdaj, kakor pri Nestro-yevih »Utopljencih«. Burkasto delo ne vzdrži resne kritike in tudi ne bi imelo smisla, seči po razglabljanju in seciranju: namenjeno zabavi je zabavalo. Vendar se je posrečilo nekaterim igralcem postaviti na oder nekaj markantnih likov. Igralec bogataša Stefana, g. Vladimir Skrbinšek, je našel harmonično pot med burkavostjo in čustvenostjo. Gg. Angel Jarc, Anatol Manoševski, Ivo Apžlovar in Edo Ve rdonik so bili prav posrečeni Štefanovi prijatelji Štifler, Robič, Senica in Jelen; g. Manoševski je ugajal mimo tega še s soli. Komično vdovo Vodetovo je izoblikovala ga. vida Kovičeva s jcrepko koraiko. Neumorno delaven komik je bil g. Danilo Gorinšek kot ključavničar Jaka Smola, le da je bil bolj sodoben pijanček, kakor rokodelec prve polovice preteklega stoletja. Toda s svojimi burkljarijami je vzbujal salve smeha. Lik, ki bi bil vreden drugega dela, je tstvaril g. Pavle Kovič iz Štefanovega najemnika Buče. Izvrsten po maski, govorici in igri je tudi kot pevec uveljavil svoje sposobnosti, posebno v drugem dejanju. Šarmantno Bučino nečakinjo Ka-trico je odigrala in odpela gdč. Jelka Igliče v a močno, ljubko in neprisiljeno. Karakterno pogodena lika sta ustvarila tudi g. Just Košuta iz notarja in g. Milan Košič iz oskrbnika Antona. Ostalo so doprinesli g. H ar a s to v ič kot uslužbenec France, ga. S a vino v a kot služkinja Micika, g. Blaž kot prvi, g. Štandeker kot drugi in g. Brun-čko kot tretji hlapec pri Buči. -r. SLOVENSKI ODMEVI V BEOGRADU PRENEHALI. V Beogradu so oktobra 1936. leta po-krenili mesečnik »Beograjski Slovenec«, pozneje preimenovanega v »Slovenske odmeve«. List je bil glasilo »Društva Slovencev v Beogradu«, težil pa je po osamosvojitvi in splošno je prevladovalo mišljenje, da bo kmalu postal tednik, kot tak pa glasilo naših rojakov v prestolnic! in drugih srbskih mestih, v katerem se bo zrcalilo vse njihovo kulturno in socialno življenje. Ali že od vsega začetka se je moral boriti z mnogimi tezkočaml Poleg materialnih sredstev mu je primanjkovalo rednih sodelavcev, čeprav v Beogradu ne primanjkuje slovenske inteligence. Vrhu vsega pa še ni naletel pri beograjski slovenski javnosti na zadostno razumevanje. Od preko 15 tisoč Slovencev v Beogradu je bilo nanj naročenih vsega 1200. in od teh je redno plačevala naročnino morda samo polovica. Dvakrat je moral zaradi raznih ovir prenehati. Prvič za mesec, drugič za tri mesece. Vendar ga je uspelo ohraniti do letošnje pomladi. Marca je pa bilo iz Beograda premeščenih nekaj sodelavcev, med njimi tudi urednik, in »Slovenski odmevi« so umolknili. Tri mesece smo zaman pričakovali njihovega pojavljanja. Vse kaže, da sO sedaj utihnili za vedno. — čeprav »Slovenski od mevi« niso pomenili onega, kar bi mogli, je vendar v kulturnem in družabnem življenju beograjskih Slovencev zazijala vrzel, ki zahteva popolnitve. rh. k. Izraz, časopis za vsa kulturna pitanja. Izšla je skupna 3—4 številka I. letnika novega zagrebškega mesečnika »Izraza« in objavlja S. Kranjčeviča razpravo Stjepan Radič kot pesnik, J. Pavičiča novelo »Podušje«, B. Pavlekova razpravo »Nemčija po Schachtu«, M. Gorkega dva članka o Dostojevskem, S. Kranjčeviča prispevek o gledališki umetnosti narodnih manjšin, F. Horvata doprinos k socialni anketi ter razne druge leposlovne, publicistične in kritične prispevke raznih avtorjev. Dvojni zvezek obsega 96 strani, celoletna naročnina pa znaša 60 din. Revijo izdaja Hrvatska naklada, Zagreb, Bogovičeva ul. 1/VII. k. Esperantska slovnica za Siamce. Su-bi Hagseng v Dhomburi v Siamu je napisal in izdal prvo esperantsko slovnico in slovar za Siamce. Soort SK Železničar na gostovanju v Šibeniku EDEN PORAZ IN ENA ZMAGA PROTI REPREZENTANCI ŠIBENIKA TATA 4:1 TER 0:1 REZUL- SK Železničar je preko binkošti gostoval s kompletnim prvim moštvom razen Frangeša A. v Šibeniku, kjer je oba dni nastopil proti mestni reprezentanci. Prvi dan je bila ista sestavljena iz 5 igralcev Osvita ip 6 igral. Radničkega SIC. SK Železničar je prvi dan zasluženo izgubil. Na trdem terenu se igralci v veliki vročini, utrujeni od potovanja, enostavno niso znašli. Prvih 20. min je absolutno prevladovala na terenu domača enajstorica, pozneje se je igra sicer odprla, toda napad je igral mnogo prepočasi in se je preveč spuščal v hiperKombinacije pred golom. Domača obramba je bila zanje mnogo pretrd oreh. Šibeničani so goste za mnogo prekašali v telesni moči, startu, brzini, streljanju in podajanju, ker jim je pač domači teren mnogo bolj konveniral. Izmed Mariborčanov je ugajal Ronjak v napadu, Turk kot stranski krilec, najbolj pa odlični Spanger v vratih, ki je goste rešil večje katastrofe. Krilska vrsta jc bila kot celota mnogo preveč zaposlena radi tega, ker napad ni znal držati žoge in ker je forsiral visoko igro, kjer pa do mačinom nikakor ni bil dorastel. Edini gol za Železničarja je dosegel Pavlin, ki pa je sicer imel slab dan, dočim je več drugih zrelih šans radi smole propadlo. Drugi dan sta obe enajstorici nastopili v drugih postavah. Železničar je igral brez Pavlina in Ledineka, štiftar je nastopil v obrambi, mesto srednjega krilca pa je odlično zasedel Kranjčič, ravno tako ni sodeloval Krasnik. Domačo reprezentanco je tvorilo 7 igr. Osvita in 4 igr. Radničkega SK, med njimi dva prvovrstna bivša igralca zagrebškega IIAŠK-a Peričič in Crnogača, ki sta igrala tudi prvi dan. Radi deževnih nalivov je bilo igrišče izpremenjeno v jezero, kar je sliko na terenu popolnoma izpremenilo. Domačini so na mokrem igrišču igrali ravno tako podrejeno vlogo, kakor prvi dan gosti na trdem. Po dogovoru bi naj bila tekma trajala le 2 krat 35 min., toda ker je bil Železničar v vodstvu, je veljal ta dogovor samo za prvo polovico, druga jc je trajala kljub temu polnih 15 min/, vendar sc ves čas ni izpremenil rezultat, ki ga je postavil z 'edinim golom dneva že v začetku prve polovioe Frangeš Fr. Železničar je drugi dan zapustil s svojo igro kar najboljši vtis. Šibeničani so goste nad vse prijazno sprejeli, edino s skupnim prenočiščem jim niso mogli postreči, ker so vsa slična podjetja bila prenapolnjena s tujci. SREDNJEŠOLSKO PLAVALNO PRVENSTVO Mariborski plavalni klub bo priredil pod pokroviteljstvom ravnateljev mariborskih srednjih šol v četrtek, 8. junija, ob 16. na Mariborskem otoku plavalno prvenstvo po pravilih in pravilnikih JPS v sledečih disciplinah: 50 m prosto, 100 m prsno, 50 m hrbtno, mešana štafeta 3 X §0 m. Pravico sodelovanja imajo mariborske srednje šole, vsaka lahko postavi za vsako točko po tri tekmovalce, za štafeto pa dve moštvi, vendar noben tekmovalec ne sme startati več kakor trikrat. Zmaga se odloči po točkah, pri enakem številu doseženih točk odločajo dosežena prva me-mesta, če so tudi ta izenačena, pa plasma v štafeti. Zmagovalec dobi naslov prvaka srednjih šol ter v stalno last častno plaketo^ v prehodno last pa častno darilo preds. MPK g. Evgena Berganta, ki preide v stalno last po dveh zaporednih ali freh zmagah v presledkih. Drugo in tretje plasirano moštvo dobi častne plakete. s Prvi lahko-atletski meeting bo v Celju priredil v nedeljo, 4. VI., ob pol 9. na Glaziji atletski odsek SK Celja ob sodelovanju domačih in zunanjih atletov. s Na turnirju ,,Orienta" na Sušaku je drugi dan HASK premagal Hajduka (Split) z 2: 1, Orient pa Grion s 3 :1. Zmagovalec turnirja je HASK. s Bala (Borovo) je na turnirju Ciba-lije v Vinkovcih premagal skoro kompletno ligaško moštvo Gradjanskega s 3:2. Glaser je bil jako indisponiran ter nosi krivdo na vseh dobljenih golih. Bata je nasprotnik ISSK Maribora v prvem kolu kvalifikacijskih tekem. s Revanžni atletski dvoboj Zagreb—Budimpešta bo 17. junija na igrišču Con-coraije pri umetni razsvetljavi. V prvem srečanju lani so zmagali Madžari. s Tekmovanje za sabljaško državno prvenstvo je bilo preko praznikov v Pe-Irovgradu. V floretu seniorjev je zmagal Nikola Nikolič (Petrovgrad), v floretu ju-niorjev Miloš Križane (Ilirija, Ljubljana), v floretu dam Margita Knstian (Petrov- grad), v sablji seniorjev Nikola Nikolič (Petrovgrad), v sablji juniorjev Dean Nikolič (Petrovgrad), v meču pa je med seniorji odnesel prvo mesto Joško Vajs (Zagreb). s Rezultati drugega dne binkoštnega turnirja na Dunaju: Austria—Bratislava 6:2, Rapid—Zidenice 5 :0. Zmagovalec turnirja je Rapid. s Belgijsko moštvo za Davisov cup tvorijo Lacrois, de Boorman in Geelhard. Šah Match Keres — dr. Euwe Da je trenutno padel v vodo match Keres—dr. Aljehin za svetovno prvenstvo snjo že pred tedni poročali. Podoba je, da tudi iz matcha Fine—dr. Emvc ne bo nič. O raatchu Keres—dr. Enwe pa prihajajo iz Nizozemske zanesljiva poročila. Po načrtu bosta oba velemojstra odigrala match 20 partij, in sicer v dveh turnusih po 10 partij. Prvo polovico matcha bosta velemojstra odigrala v estonskem letovišču Pamu, rojstnem kraju Pavla Keresa, in sicer koncem julija in začetkom avgusta. Druga polovica turnirja pa se bo odigrala šele o Božiču na Nizozemskem. TURNIR ZA PRVENSTVO RUSIJE Dodatno k našemu poročilu objavljamo celotni izid turnirja za prvenstvo Rusije, ki ga je v napeti igri osvojil inž. Botvinnik. Končni izid: Botvinnik 121/*, Kotov 11»/*, Bjelavje« nec 11, čehover in Makaganov 10»/2, Bondarevsky 10, Lisicyn 9, Dubinin, Levenfiš in Ragozin 8»/2, Panov in Ra-binovič 8, Judovič in Kan 7»/2, Po-grebyskij in Toluš 6»/*, Cistakov 5, Romanovski 3»/a točke. š Za predsednika londonske šahovske zveze je bil izvoljen Milner-Barry, ker je sir George Thomas odstopil. E. s. BRUCE: 31 UuSUOndktilMi sbnhutASt »Še nikoli Z Mossom sva pravkar govorila o tem,« je odvrnil Warren. »V letalu jih zanesljivo ni bilo. Kakor vidim, so skoraj raztopljeni. To priča, da so bili v ognju. Polkovnik Tenent je povprašal Mossa zaradi njih, in on je bil seveda hudo užaljen. Občutljiv je pač.« »Hvala,« je dejal Beeke. Sel je in Eustace je krenil za njim. »Prav imate, Eustace,« je iznenada vzkliknil Beeke. »Ti kanuii so bili v mrtvečevih žepih, najtežja dva pa najbrž za vratom. Obleka mu je zgorela, kamen pa ni mogel.« »Tudi meni se je tako zdelo,« je pritrdil Eustace, »in obesijo naj me, če vse to razumem. Samo norec bo ustrelil človeka z revolverjem, napolnil njegove žepe s kamenjem, ga spravil v letalo in vse skupaj zažgal. Saj mislite tudi vi tako, kaj?« »Morilec ni vedel, da bo letalo padlo na tla,« je odvrnil Beeke. »Ko sem bil z Archerjem v mrtvašnici, sem se nečesa spomnil. Morda zločinec ni mislil že v naprej, da bo truplo zažgal z letalom vred. ker za nesrečo še ni vedel. Kaj če je nosil truplo po polju z namenom, da bi se ga odkrižai. Potem je zagledal padajoče letalo. Zanima me, ali je v bližini kakšna reka ali ribnik.« »Zdaj pa vse razumem!« je vzkliknil Beeke. »Ker je mislil morilec žrtev najprej zagnati kam v vodo, ji je napolnil žepe s kamenjem, in debel kamen ji je tudi privezal za vrat ali za noge. Toda čemu ni odstranil kamenja, ko je izpremenil svoj načrt? Saj je moral vedeti, da kamenje ne bo zgorelo.« »Če morilci ne bi počeli neumnosti, jih nikoli ne bi mogli odkriti,« je dejal Beeke prav mimo. »Verjetno je, da je bil naš zločinec nekoliko zmeden, ko je prenašal truplo. Saj veste, Eustace, da se človeškega trupla ne odkrižate tako lahko. — Ubiti je lahko, toda nadaljnje delo...« je dejal Beeke in se ustavil, da bi si prižgal pipo. »Ali se še spominjate Crippe-na?« »Kako naj bi.se ga?« mu je segel Eustace v besedo. »To se je zgodijo leta 1910, in takrat so me še zibali.« »Vraga, nisem mislil, da ste tako mladi.. Lep otrok ste morali biti, Eustace.« »Pravijo,« je skromno priznal Eustace. »Saj se mi je zdelo. Vsi lepi otroci po- stanejo omejeni, ko dorasejo,« »je odvrnil Beeke. »O čem sva že govorila? Da, kako težavno Velo je‘, če se hočete iznebiti trupla. Vražje težavno! Ubijete človeka in truplo zakopljete, Eustace, pa mislite, da je vse opravljeno. Toda preveč radoveden detektiv truplo odkrije in vas spravi na vislice.« »Res je.« »Vržete truplo v ribnik, s kamenjem v žepu in okoli vratu,« je nadaljeval Beeke. »Pa pride kdo z dolgim kolom ali mrežo... in ... najdejo ga! Torej, mislim, da je bilo takole: Zločinec je nosil truplo proti ribniku ali reki. Videl je padajoče letalo in misli, da je pilot mrtev. Tedaj je izpremenil svoj načrt. Ponudila se mu je lepa priložnost, da se otrese trupla. — Vžigalica, požar in...« »Samo trenutek,« ga je prekinil Eustace. »Letalo je bilo prazno! Ne pozabite tega!« »Morilec tega ni vedel,« je odvrnil Beetke. »Saj ni mogel videti, noč je bila. Potlačil je truplo v kabino. Takole si je mislil: v letalu bodo našli dve zagleneli trupli, toda pilot ne bo mogel povedati, kje je vzel drugega potnika, ker je mrtev. Mislili bodo, da se je zgodila nesreča. To je zapeljalo zločinca. Prepričan je bil, da sodne preiskave sploh ne bo. Neznan pilot in potnik sta prišla iz Francije v Anglijo. Onstran Kanala bodo skušali ugotoviti, kdo je potnik. Preiskava v Mallow-Datchettu ne bo potrebna. Tu je letalo samo padlo na tla in zgorelo. — Lahko bi bilo padlo tudi sredi Londona.« »Razumem vas,« je zamišljeno odvrnil Eustace. »In potem, — strahota! —, zve morilec, da letalca ni bilo v letalu!« »Da, in nastane preiskava, ki je ni pričakoval.« »Bolje bi bilo, če bi vrgel truplo v ribnik.« Seveda. Naju potem ne bi bilo in utegnilo bi se zgoditi, da bi se bil izmazal. Sicer pa bi se bilo tako pr.ej ali slej zgodilo, da bi začeli iskati kakšnega pogre-šanca. Tudi ribnik bi prebrskali in reko. Zločinec torej ne bi bil mogel prav mirno spati. Da, malomarnost zločinca je kriva, da se detektivi odevamo s slavo!« »Preskromni ste, prijatelj moj. Saj delava šele nekaj ur, in glejte, koliko že veva. Sicer vas pa ne razumem prav dobro. O malomarnosti morilca govorite; saj je vendar prav prirodno, če je mislil, da je pilot mrtev! »človek, ki ima mrtveca na vesti, ne sme delati takšnih napak,« je mirno odvrnil Beeke. »Kaj pa mislite o temle?« Eustace ni niti opazil, da sta se med pogovorom počasi oddaljila od razvalin letala. Zdaj sta bila že precej daleč sred! polja, in v bližini sta zagledala nekaj vrb. (Dalje sledi) UPORABLJAJTE NASE DOMAČE LAHKI GRADBENE PLOŠČE IZOLACIJA PSOTI VLAGI, TEMPERATURNIM Najboljše SPREJMEM GOSPODA PRODAM vinogradno in sadonosno posestvo s štirisobno opremljeno vilo. dostopno z autom. S., Maribor. Metelkova 35. __________________ 4884—j POSESTVO v Celju. 13 oralov zemlje (travniki, njive in gozdi) naprodaj event. se prodajo posamezne parcele. Kirbiš Celje 4804—2 Mery, hčerka, Dcsanka, Vlasta, Ivanček, vnuki. Dr. Ivo Daneo, zet. Prodajam DOBRO HALOŠKO VINO od 5 litrov naprej po 6.50 din Gradišnik, Nova vas. Bolfen-kova 6. 4907—1 Zanimivosti Največja postaja za avtomobile v Evropi Na veliki cesti, ki vodi rz Stockholma v Malmo in Kjevenhavn, so postavili Švedi nedaleč od prestolnice ogromno postajo s črpalkami bencina za avtomobile. Vse naprave so najmoderneje urejene in lahko postrežejo dnevno nad tisoč avtomobilistov. Dvorišče, v katerem so bencinske črpalke, je vse prekrito s stekleno streho in urejeno tako, da lahko istočasno črpa 16 avtov bencin v rezervoarje. Postrežba je urejena na »tekočem traku«, šoferju je treba le na listek napisati, kaj je potreba avtu, in že gre vozilo na razna mesta, kjer se popravila takoj izvrže. Četa mehanikov lahko hkrati popravlja 30 avtov, cisterne sprejmejo 130.000 litrov bencina in so zavarovane pred zračnimi napadi. Poleg je tudi okrepčevalnica, da se gostje za časa popravkov odpočijejo. PRODAM POSESTVO Zg. Radvanje, Hostejeva ulica 39. 4881—2 PLANINSKO HIŠO z gozdnim posestvojn. na lepem, zdravem kraiu blizu Celja se Doceni proda Kšrblš. Celje. 4895—2 Kupim a*S:fcV*!ESa KUPILA bi dobro ohranjeno, moderno spalnico, spalni divan in kuhinjo z vso posodo Ponudbe na upravo »Večernika«. Maribor«. pod »Kupim«. 4893—3 SOBA se odda takoj. Zrkovska c. 41 ^obrežje. 4900—7 IŠČE SE KUHARICA ki opravlja tudi druga hišna dela. Nasi. v upravi. 4879—9 OPREMLJEN KABINET oddam takoj. Jerovškova 73 (Magdalenska). 4906—7 &BUZ&® ti O fr BRIVSKI POMOČNIK dobi službo. Drexler, Ulica 10. oktobra Maribor. 4887—9 OSEBA Z OSEBNO PRAVICO za bife se išče. Pismene ponudbe na upravo pod »Bife«. 4890-9 Zlato in sreisro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakun M. Slprjjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. SPREJMEM SLUŽKINJO ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, za takoj. Pra-protnikova ul. 4 4904—9 MALI OGLASI > CENE MALIM OGLASOM: V mailb oelaslb itut TMki bneda 60 par: oalaaalta orUtolbloa s* «• oglase I« dla 6.—. Dražb«, preklici, dopltovaala In isnltovanlskl oglasi din 1.— do besedi. Nalmanlil znesek za ta oglase le din 10.—. Debelo (Iskane besede se rainoalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaka dle 2.—. Zeesek za male oglase se plaCale takol orl naročilu, oziroma ta le vposlatl t nismo skopal s naročilom ali oa do poltnl ooloinlcl na čekovni račun »t 11.409. Za vse olsneoa odgovore glede malih oglasov se more orlloiltl znamka za 9 din ftaino DR. KOFFLERJEV ZDRAVIL NI KRUH Ta v inozemstvu znani kruh je lahko prebavljiv, ne obleži v želodcu, ne povzroča nlkakih napenjanj, temveč celo odlično učinkuje pri črevesni lenivosti. Ostane dolgo svež, zato tudi za turiste naj-prlpravtiejši kruh. Izdeluje in razpoSilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24^__________3894—1 KROJAČI, POZORI Prodam ali dam v najem kro-ja§kl salon v centru Maribora. Ponudbe pošllite na upravo pod »Krojač«. 4897—1 APNO, CEMENT kakor ves stavbeni material, rezan les in kurivo po najnižjih dnevnih cenah Pri Kraser. Studenci. 438.-1 Velika, svetla DELAVNICA elektr. tok. na periferiji, se ta koj odda. Naslov v upravi. 4898—1 ČE 2E MORAM poginiti — poginem na domači medeni muholovkl FOXON Družice! V roju za menoj v sigurno in sladko smrt^ ^ Sirite „Večernik“ Posest NOVOZ1DANO HIŠO donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vkniiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru. 4072—2 na sobo in hrano. Smetanova 51-1, vrata 3. 4905—7 Zapustil nas je za vedno naš nad vse dragi oče, tast, stari oče itd., gospod Mihael Gombač Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, 2. junija, ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana 3. junija ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi. Maribor, 31. maju 1939. Izd