112. številka. Ljubljana, petek 18. maja. X. leto, 1877.
SLOVEN
Itiiaja vsak dan  iz< /.oinai pOnedeUkt in dneve po praznicih, ter veljn po posti preieuian za a v at r o - o g e r t« k o detele za celo leto 1H j?id., za pol l»'ta 8 «ld. za četrt leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gin., za četrt leta 3 (Id. 80 kr., za en uienee 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja sniiaua cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 tfld. 50 kr., po posti  prejeman M četrt leta J gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrate H kr., ce ae oznanilo eukrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. ću ae tri- ali večkrat, tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Kokopiai bb ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 „glcdaliSka stolba". O pravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kohnanovej hiši.
Vojska.
Se slovanskega bojišča na Donavi tudi denes telegraf in časopisi do/daj nijso prinesli važnih novosti. Izkazuje so pri streljanji mej jednim bregom in drugim reke Donavo, da turška artilerija ne velja mnogo, celo rumun-ska je boljša.
V Aziji jo videti, da upor v Kavkazu za hrbtom ruske armade ne bode niti silen niti dolgo trajen. Cela stvar je, po telegramu velikega kneza Mihaela, da je 1000 Čerke-sov iz turških ladij pred Gudantvjem na .suho stopilo, da bi kavkazke Abhaze vzdignili zoper Ruse. Ali uže so ruski kozaki poslani proti njim in jih bodo valjda kmalu uničili.
V Dobrudži so posamezni oddelki ruske vojske črez Donavo prešli in je na raznih krajih mej njimi in Turki do bojev prišlo.
Vstaši v Hercegovini so, kakor se iz Zadra poroča, veliko turško kasarno v (jrabu zažgali, turški vojaki so od tam pobegnili in pustili živeža iti streliva.
Turki v Vid in u se uže pripravljajo, da bodo oblegani. Osmau-paša je i/dal 14. t. m. ukaz, da vsak, kdor se ne more z živežem sam oskrbeti, ima v osmih dneh mesto zapustiti. Mnogo kristijanov iz Vidina beži v Srbijo.
Zmešnjave in krize v ustavovernej stranki.
Čudni, a za nas avstrijske Slovane dobro in boljše oznanjujoči glasovi zopet prihajajo o nam protivnoj uemškej ustavovernej stranki in njenih voditeljnih poglavarjih. V Pešti se širi in se trdovratno te dni ohranjuje
letate*.
Prižigalec.
(R iiuan, v angloskuin spisala Miss M. Cuuiujiuh, poslovenil J.) 13 i* it i£ i   <l o 1.
Deveto poglavje.
(Dalje.)
„Opazila sem, da so Btrežaji nama jako postrežljivi," rekla je Kmi.ija. „Kaj mislite, da jih je Jerica na skrivnem podkupila Vu
„Pravi da ne," odgovorila je Neta. „Jerica! kaj mi nijste euako rekli, ko sem enako primerjala njegovo uljudnost proti meni in proti vam V Kaj mi uijste rekli, da uiti doktor niti nobeden izmej vas uij nikdar kaj dal V"
„Gotovo," odvrnila je Jerica, „nama tako zelo streže iz lastnega nagibu in brez dobička ; mislim pa, du vpliva uuuj le Kmilija in njegova želja, da bi jej postregel."
„To ne more biti," rekla jo Neta, ter je svoje besede povdarjala skrivnostno majaje
govorica, da bode grof Andrassv odstopil, na Dunaji pak se Herbst kuja in usta-voverskemu vodstvu odpoveduje, ker je s 05 glasov proti 95 v državnem zboru zavrženo bilo to, kar je on v južno-tirolskoj stvari /ugovarjal. Ali o vsem tem si mi mnogo govorili ne upamo, liberalna tiskovna svoboda nas straši. Zatorej čujmo, kaj pišo OTgatl cesarjevega namestnika v sosednjem Zagrebu, vladna „Agramer Zeitung". Ona pravi:
Nekatero politične stranke ničesa ne pozabijo, pa se tudi ničesa no nauče, celo ne, ako jim dogodjaji dajo take nauke, ki bi se lehko z roko prijeli. Taka stranka je gotovo takozvana ustavovorna stranka v Avstriji, ki je svojo popolno nezmožnost težko kje tako jasno dokazala, kakor se svojim skupnim vedenjem proti vzhodnjemu vprašanju.
Zares se morajo ti gospodje človeku zelo smiliti. Iz početka je bil začetek in konec njih cele državniške modrosti: absolutno nič storiti. Ko so se stvari začele razvijati, viseli so, kakor trs mej pomilovanja vrednim strahom in brainarbaziranjeui. Denes, ko stojimo na pragu neodgodljivih dogodjajev, jim je zopet „nič delati" geslo naše cele politiko. Uzrok takega ravnanja se lehko najde, akopram se dejanju samemu ne more najti pravega imena; uzrok je ta, da bi lehko zunanji dogodjaji ustvarili stanje, ki bi črto naredilo črez račun uaših ustavovereev.
Toda se stališča skupnega interesa celotne monarhije se pravo življenje kaže drugače, nego-li v glavicah teh gospodov, posebno v takih trenotkih, ko pri nas velika zunanja vprašanja trkajo ua duri. V notranjem gre uže še nekaj časa s pomočjo vsakaterih zaglave. „Začaran je. Vi, Jerica ste ga začarali in še denes bom posvarila Petra."
Tako govorivši so prišle v kot družbine dvorane, kjer ste stari gospe Grys\vortbova in Jeieinijeva sedeli na naslonjači, ter se živo mej soboj pogovarjali j Helena pa je bila ravno z očetom se vrnila s sprehoda ter se pogovarjala '/. njun in nekim gospodom 1'etran-COUrtOtn, ki je bil ta večer došel iz Novega Jorka.
Gospe na zob ste se umaknili in Emilija in Jerica ste se vsedli k njima. Sedaj pa sedaj je gospa Givhvvorthova nevoljno ozirala se na kup otrok na drugoj strani dvorane, ki 80 s svojim ki nameni motili njen f^ovor in jej tudi nijso dopuščali razumeti svojih sosed. Tudi Jerica se je nazadnje tako močno zanimala za otroku, da nij več slišala polovice bistroumnih čal in vsega blebetanja, s katerim je Neta kratkočasila družbo.
„I«iite, Jtr.ca! idile tja in igrajte z otroci," rekla je Neta nazadnje. „Vem, da bi radi."
dosta znanih sredstev, ki vse, kar se nij zaklelo k ustavovernej stranki, smatrajo kot vladni materijal. Toda zunanji tok stvarij, ki deluje v velikem slogu, briga se malo za te gospode in kaže urno veliko važnost onih elementov, katere se znotraj nazaj potiska, tlači in na vsak način hoče zatreti.
Nobena stvar nij bolj jasna, nego vedno uplivna razmera mej notranjo in vnanjo politiko. Taka mejsobojna razmera je naravni rezultat /notranjih odnošajev pod vcdniin uplivom drUgih narodov in držav. So-li notranji odnosaji v državi zdravi, krepki, na trdnih podlogah, potem jej ta upliv ne škoduje, nego jej še koristi; a ko pa tega nij, ako je ves sestav države trhljen in razpadljiv, potem so kmalu zgrudi pod tem uplivom.
Ako ustavovorna stranka zabranjuje Avstriji vsako samostojno politiko, to je pač najjasnejša samoizpoved o slabosti te stranke. Cele narode so tlačili, podvezah so državnemu telesu najkrepkejše žile, da bi poginil, — a zdaj je naenkrat državi treba, da se vsklone, da urno in energično dela! Ali hočejo zdaj gOSpOdje priznati, kako so nezmožni, kako si no vedo nobenega sveta ? Nikakor ne, naj se zgadja zunaj, kar se hoče, Avstrija se ne sine geniti, da ne bode njeno gospodarstvo v nevarnosti. Gospodje pa so toliko pametni, da zainolčujejo, da taka nedelavnost nij mogoča, da Avstrija v očigled dogodjajev mora pojmiti svoj interes.
Da, razmera mej vnanjo in notranjo politiko se kaže na osodepolni način. Ona stranka, ki narode ščuje na narode, ki narode tlači, ona stranka, katere vspeh je splošno bole h a nje, ta stranka
,,Hada bi storila konec njihovi igri!" odgovorila je Jerica. Na videz zlovoljna beseda, katero moramo razjasniti. Pet ali šest pisano in čudovito oblečenih otrok, katerih matere so v predvežji sem ter tja posedale in katerih strežnice so kosile, se je bilo zbralo krog ravno došle deklice, ter so jej na vso moč nagajali. Njena obiačilca, če ravno iz dragega blaga, so se jej kaj slabo podajala ter so bila blezo od potovanja nekoliko poškodovana. Njeno krilo iz črno svilenine (otrok jo nosil obleko žalovanja) bilo je prekratko, dosta krajše od njenih spodnjih kikelj ; in vsa njo prikazen je pričala, da so jo močno zanemarjali ali njeni starši ali njeni varuhi. Ko je Jerica vsled nevolje gospo Grysworthovo prvikrat ozrla se na kup otrok, stala jo ta mala deklica sredi njih ter je vsa v zadregi gledala krog sebe, kot da bi rada utekla. Tega pa so jej branili otroci ter so jo neprestano mučili z vprašanji, katerih vsako je izbudilo glasni posmeh; smijala se le nij inajliena deklica, ki se je držala kot se bi hotela sedaj pa sedaj zajo-
se ve da, ne more Želeti, da bi svojo modrost pokazali v ognji iiiostranskih razmer.
Italija in mačja njena politika.
Tržaška „ Edinost" piše pod tem naslovom :
Ked.br je italijansko zgodovino bral, spominjal se bode, da vejo iz vseh stavkov tiho-tapnost in zivratnost. V novejem času devet najstega stoletja pa je dosegla Italija v tiho-tapnej stroki vrhunec in še ne miBli odstopiti od svoje miicjo politike. Od leta 1848 do današnjega dne vleče se tihotapnost in pertidija ko rudeča nit v vseh nje.iih delih in početjih. Italijani bi bili še danes majhe.no pijeiuouteško kraljestvo, ako bi ne bili pomagali Krancozje in Nemci. Dokazano je, da se nijso stoletja junaško branili ali vselej tepeni bili in sicer tako, da njih zgodovina niti ene bitko v prid Italije no zaznatnova. Kakor hitro je imela kaka sosednja država vojno, pO so mačje odtrgali kos sosedovo zemlje, da se povekša Italija. Avstrija je v nesrečnih vojnah leta I8f>!> in 18*m' izgubila dve veliki deželi v Italiji, nam ko svobodoljubnim Slovanom nij žal za-njo, ker sami Spoznavamo, da je svoj pri svojem naj bolj zadovoljen ; ali vendar moramo s pravega stališča povzdigniti glas, ker se mej italijanskimi
rogovileii zopet čuje pohlepnost po nekaterih
delih Avstrije.
(Jotovi smo, ako so na jugu stvar Avstriji nevgodno zasuče in Avstrija morda zapleto v vojno, kar je pri naših kolovodjih navadna stvar, ker jih strankarstvo v pogubo vodi, stegne Italija svojo mačjo taco po Trentiuu. Tudi na Trst in Istrijo ima okus, to da, dokler Slovani v toli krnjih prebivajo, n j so treba bati, vse zi orožje zgrabi in bode predrzni napad hudo maščevalo. Naj no pozabi vlada Slovanov v sedanjem času, ker v sili in potrebi se rado nasprotuje in to nij čudno, ako se prej z narodom po hlapčevsko dela. Mej italijansko stranko se vedno željo ponavljajo ter se na skrivnem tudi marljivo dela na to, da po skiivnih pripravah, ko pride u-goden čas, pripomorejo obilo patrijoti v Trstu, da Italija Avstriji na škodo zraste; to užo vrabci na strehi vedo, le vlada ne. Ako so bodo dunajski kolovodjo vedno železnih podplatov držali in Slovane še daljo tlačili, no prinese to Avstriji dobrega sadii, pač pa se
imamo nadejati časov, kakoršne smo imeli leta in (JO, koso naši sovražniki državo zmanj-ali. Dokler bo rastel Avstriji germansko-pruski grebM in jo bode objedal magjaruki rak, fenola bode in hirala na sušici, edini krepki živci Slovanstva jo bodo po konci držali, da se ohrani. Rridke skušnje imamo Slo vani ta in onkraj Litave, srbski najveljavnejši mož vene za železnim zapahom smrdljive tamnice, Magjari, zvesti prijatelji barbarstva, (re-lajo s srbskim očetom po turško, dokazov ne-majo, zakaj so ga v ječo vrgli, očitaj0 mu veleizdajstvo, in vendar mu ne privoščijo mej svojo družino živeti in čisti zrak vživati. Kje se to godi V Morda v Arabiji? Ne! To je v turškej Magjariji, kjer se derviši in Magjari poljubljajo na sramoto vsega izobraženega sveta. Slovani! trpimo, saj smo zarad svoje potrpežljivosti sami temu krivi, saj se bliža tudi nam lepši čas, saj še nij vseh dni konec. Ko bo pa država v nevarnosti, skočimo, branimo se svojimi životi, da ne odtrga pohlepna Italija niti kosca slovenske zemlje.
Politični razgled«
Notrtaiije dežele.
V L j u bi j an i 17. maja Iz (Jš-ntlrn se javlja, da je policija preiskavala 15. t. m. prostore italijanskih študentov društva in sobe več italijanskih uni-verznih študentov. Kakovo zaroto tu slutijo, nij šo izve.stno menda.
Razkol je mej u*tavov*rci 1 Iz Dunaja namreč poročajo, da je vodja ustavoverne stranke, tir. 11 e r b s t odložil p r v o m e s t-ništvo v klubu levice zavoljo tega, ker so neki udje glasovali v vprašanji odločitve južnega Tirola proti njemu. Južnotirolski poslanci pak, ki so tudi z ustavoverci hodil i, hote mandate položiti. Vso lepo!
V «*/<»#•.* zboru je skrajni mađar-
ski levičar Ile!fy interpeliral bil glede pri -godkov v Uuiiiuniji, ali vlada ne misli, da je užo čas prišel, da se odločno postavi proti stvarem in v sporazumu z drugimi vlastmi (s Turčijo. Ur.) vzdržuje pariški traktat. Tisza mu je odgovarjal, da na Romunijo nij nobenega napada, ker so Rusi z dovoljenjem Ru mutiije vmarširali; tudi pariški traktat Ru-munije ne nevtralizira, in vprašanje je, če bi tako nevtraliziranje za Avstro-Ogersko dobro bilo. Na daljnje opombe llelfvjeve pravi Tisza, da nobena vlada ne more v parlamentu naukov sprejemati, kako naj se v v nanjo j politiki vede.   Če bodo v
manjšini ostala,  bode  oni prevzel vladanje,
ki bode imel zaupanje zbornice. (To je precej grobo.)
Vnt»roJ*» «lr&i*Te.
tt»i$ntrp»*k'4w zbornica je 16. t. m. glasovala za deset milijonov kredita, da se vzdrži armada.
PolisKI grof PTaten iz Zuriha pite v
novinah „Defense" oklic, v katerem nravi, da bi vsaka revolucionarna vstaja na Poljskem zdaj le protivnikom  poljske  stvari koristila.
Kaj bodo Amiteši storili, ali bodo nevtralni ostali, ali proti Rusom v voino segli, nihče še ne ve. Dozdaj je vlado zadržala od vojne liberalna Oladstonova opozicija. Ali ko-daj bodo rekli, da so »angleški interesi v nevarnost'", to nij vidno. Zdaj bodo skušali Avstrijo pridobivati. Rog jo varuj družbe teh največjih sebičnjakov vsega sveta!
#V(i«r«i ko m i n i s t e r s t v o j o dalo svojo ostavko zarad nospornzumljenja, katero vlada v pravici notranje politike z Mac-Mahonom. O čem je bil ta prepir mej predsednikom republike in mej ministri, tega nam telegraf šo ne poroča. Valjda so kake nevesele intrige.
V iti »it je prišlo več nemških škofov, ki se hote z Vatikanom posvetovati, kako zadržati se nasproti nemškej vladi in glede administrativnih izpremeinb v dijecezah svojih.
O Bii*n»*»»*ki» se piše iz Rima, da tam nemški diplomatje pripovedujejo, da zavoljo tega odstopa, ker „kulturne borbe" zoper katoličane nočejo na pruskem dvoru več nadaljevati, Rismark pa noče in ne more nnzaj.
Dop
181.
Iz (Gorice 10. maja [Izv. dop.] Zares ne vem, kaj bi poročal, da bi se dopalo tudi g. drž. pravdniku, ker zadnji moj dopis iz Gorice je prouzročil, kakor ste nam iz Ljubljane naznanili —konfiskacijo ..Slov. Naroda!" Začenjam torej pri vremenu, akopram bi g. drž. pravdnik nam vsem in gotovo tudi Ljubljančanom jako ustregel, ko bi to vedno deževno vreme kontiseiral in nam potrebnega solnca po 4}§. x ali y privoščil. Vsaj človek je uže sam na-se jezen, videč vedno oblačno nebo in gotovo je tudi vreme nekaj uzrok konfiskacije sobotne številke „Slov. Naroda." Naš kmet se vedno jezi, firošnja noče po-
I polnem do/oreti, katera mu je prvi up, vedoč
j da jo Dunajčaujc dobro plačajo.
A uže na vinskoj  razstavi v Dorenbergu je bila tudi prva letošnja črešnja razstavljena.
I Denes stane kilo črošenj 80 novcev,  a cena
kuti. Ali je ta prizor spominjal Jerico na lastne skušnje, ali pajeizbujal le njeno občno sočutje z zatiranci, mogla nij obrniti oči od male družbe otroške. Ko je Nota ravno počela govoriti o njej tako priljubljenem predmetu, — namreč o gospodu Filipsu in njegovem nerazumljivem vedenji, — skočila je Jerica s sedeža vskliknivši: ,,Tega otroka ne smejo tako mučiti I*1 ter jo letela prek sobe, da bi ga oprostila.
Neta se je prisrčno zasmijala, da jo Jerica bila tako razsrdena in jezna, in da je skusila izvršiti svoj blagosrčni namen; ker se je zdelo vsem čudno, da je sama in nagloma stopala preko velike in napolnene sobane, povpraševali so so po uzroku vsi v krogu, katerega je zapustila; tako je nenavzoča postala uevedoma predmet njih pogovora.
„Neta, kaj pa je," vprašala je gospa Grysworf.hova; „kje pa je Jerica?"
„Veste stara mama! šla jo potegnit se za majheno, tako čudovito deklico tam le."
,,Kaj je ona, ki je delala tak Sum?"
„Ne, to res ne; a zdi se mi, da je bila povod temu."
,,Ne vsaka devojka," opazila je Helena, ,,bi ne šla preko velike dvorane tako prijetno kot Jerica.11
,,Čudovito lepe postave jo/' rekla je gospa (Jrvsvvorthova, ,,in zna hoditi; dan de-našnji kaj redka prikazen."
,,Kaj dobro olikana devojka je, opazil je doktor Grvsvvorth, ki jo pazljivo ogledoval Je rico, prek sobe gredočo ; sedaj pa slišavši o njej govoriti obrnil se je k družbi, da bi se vtaknil v njeno razsojanje. „A prava skrivnost da na prvi pogled spoznamo v njej olikano gospo, je, da se obnaša nenavadno spoštljivo; kajti še sluti ne, da jo drugi opazujejo, in tudi ne želi, da bi jo opazovali, in zato se vede popolnem naravno. Kaj ne Helena V kaj lepo se nosi; želel bi, da bi se ti ravnala po gosplci Hintovi, ter so tako ohlačila. Nič ne more biti okusnejSe."
„Ali bi bolj varovalo tvojo mošnjo,1' poteptala je Neta ; „Jerica se nosi jako priprosto."
„Kot se nosi gogpica Flintova, to bi se ne podajalo gospici Orysworthovi," rekla je novošegna gospa Petrancourtova, o pravem času pristopivši, da je slišala besede doktorjev©. „Vaša hči. čestiti gospodine! je kaj plemenita bliščeča prikazen, katerej se mnogo lišpa mnogo podaja."
„Gospa Petrancourtova! to se podaja tudi čenči kake lišparke. Vendar imate v nekojem smislu prav. Ti dovojki uijste si dovolj podobni, da bi bili enaki druga drugej, ko se bi njuna ohlačila tudi vjemala s kitajsko natančnost jo."
„Enaki biti druga drugej! vi vendar ne bodete želeli, da bi vaša hči bila popolna podoba devojke, katera nema polovico njene mičnosti V"
„Kaj vi tako natanko poznate gospieo Kliutovo ?"
„Nikakor ne. A gospica Neta mi jo je pokazala pri čaji kot svojo dobro prijateljico."
„ Potem, gospa! mi ne zamerite, če pravim, da ne morete imeti pojma o njenoj mičnosti, ki se ve da se no kaže na površji."
črešenj hitro pada in če bog da v 14 dneh jih borne lobali kilo za poštenih 10 soldov. Dorenberško vino je izpoznala dotična komisija, ki jo došla kljubu slabemu vremenu nekaj iz Goriee in nekaj iz Vipave za izvrstno vino. Po izreku dotičnih gospodov strokovnjakov jo Dorenberška božja kapljica prav >a butleje in so sme meriti se slavnim Voslaver-jem. Sploh je bila razstava in zabava v narodnem duhu — pa dobro smo se imeli. Zunaj je bilo se ve da oblačno, a kedaj se pošten Slovenec dežja boji, a v dvorani srno pa oblake preganjali z buteljami Dorenberške vinske razstave ter radost se je brala na obrazu slehernega, nkoravno . . .
Oni, ki so se razstave udeležili ne potrebujejo pojasnil, tedaj dovelj o tem.
Pevsko društvo „Slavec" je imelo sijajen vspeh na Brezini minoli četrtek in čudim se. da jedini slovenski dnevnik nema ne enega prijatelja v onih krajih, da bi mu, oziroma slovenskemu narodu poročal o tej važnoj narodnoj zabavi. Vaš dopisnik žalibog nij bil navzočen, a vendar vam smelo poročam, kar mi je prijatelj povedal. Ljudstva je bilo došlo nepričakovano polno iz okolice, Gorice in Trsta. Kraj kjer je bil koncert, bil je okin-čan z narodnimi trobojnicami; Šent Ivanski pevci došli so se svojo zastavo; ,,Slaveevok petje je bilo izvrstno in govor urednika ,,Sočeu g. V. Dolenca bil je z navdušenjem sprejet od občinstva. In prav ima govornik, poudarjajo da petje naj druži veliki zarod slovanski. Prav s petjem Be največ doseže na narodnem polji; pesen milo doneča omehčava trilovratuo srce zagrizenega renegata in opominja ga, da ga je mati Slava rodila. V petji se bratijo sinovi Slave: Hus, Čeh, Hrvat, Srb, Slovenec se v petji spoznavajo, da so sinovi velike jedne matere Slave, jcsdnega duha, jedne krvi.
Zato pa bilo bi kaj izvrstno in pospešilo bi naroden napredek, ako bi so osnoval velik slovansk koncert v sredini Slovenije, v Ljubljani. Tu imajo naši bratje Hrvatje blizu in če so so udeležili pred nedavnim koncerta „Geselligkeitscluba" v Brežicah, bodo gotovo radostno »prejeli povabilo tako rekoč cele Slovenije. Tu ne morem zamolčati, da ne okanim slavnega pevskega društva v Krškem, pustivši so od nemškega društva v Brežicah prehiteti. Ves drugačen vspeh bi se dosegel z
„Gospodine! vi tedaj priznate, da se vam ne dozdeva lepa?"
„Da resnico povem, nikdar nijsem mislil na to. Prašajte Petraneourta, ta zna o tem razsoditi, kar mu sploh priznavajo."
In doktor so je prikupljivo priklonil gospe, ki jo bila oni čas, ko jo jo njen mož snubil, kraljica vseh lepotic.
„Prašala ga bodeni pri pri liki, a stoji tako blizu slepe gospo. Teta gospice Plin to ve, kaj ne?"
To so so pogovarjali na pol tiho, da bi ne slišala Kmilija. Drugi se pa nijso posebno menili za njeno navzočnost, kajti gospa Grys-vvorthova jo počela o Jerici govoriti brez ovinkov ter jo rekla ravno ta trenotek:
„Videti jo jo treba v posebnih razmerah, da smo ginjoni njene lepote, kot sem jo videla n. pr. jaz včeraj, ko se jo vrnila ravno s sprehoda in je njeno lice gorelo radosti; ali kadar se živo zanima za navdušenega govornika; ali kadar je njeno srce nenadoma ginjeno in jej solze zalijejo oči, iz katerih se blišči vsa njena duša."
združenimi brati Hrvati v Krškem, kjer je lepo število vrlih dolenjskih slavčkov.
Domače stvari.
— (Dramatično društvo) ima, kakor uže naznanjeno, denes 18. maja popoludne ob 0. uri občni zbor v čitalnici. Ljubljanski udje, katerim mora na obstanku slovenskega gledališča mnogo ležeče biti, naj ne zamude udeležiti se zbora.
— (Ljubljanski „Sokol") je dobil povabilo iz Varaždina k slavnosti posvečenja zastave tamošnjega pevskega društva. Ako se kdo od „Sokolov" hoče tega povabila udeležiti, naj se oglasi pri g. S. Nolliju.
— (Imenovanja.) Konceptni praktikant mejni grof Marenci je imenovan za prov. vladnega koncipista na Kranjskem. Za davkarske adjunkte v XI. razredu na Kranjskem so imenovani praktikanti P, Martinčič, V. Knific, L. Apo, A. Košar, Jarnej Kilar in Franc Saiz. (Sic! Ali jezikovo vprašanje je po tej pisavi, ali je ta mož „Zajec" ali je „sajec". Obojo je lehko.)
— (Mariborska čitalnica) napravi 20. t. m. na binkoštni pondeljek zvečer ob 8. uri veselico se sledečim programom: 1. Ouver-tura k operi Nabubodonosor. 2. Dekliške pesni — besede Raptistove, vglasbil dr. B. Ipavic. 3. Komad na glasoviru. 4. /adjo, samospev Nedvedov. 5. Čakanje, besede 1'ajkove. (i. Pri vodici, besede Tomanove, vglasbil dr. B. Ipavic. 7. Izbrane arije (Potpourri) iz opere „Fansch" do Gounod in 8. Hči na grobu matere, vglasbil llajdrih. Po dokončanem programu je ples. K tej veselici čč. gg. članove in vpeljane uljudno vabi (>dbor.
Ha/llt' Vt\Stl.
* (Hiša V torbi.) Mej znamenitimi stvarmi, ki pridejo v Pariško razstavo, jo popotna torba, bolj velika, v kateri jo naložena hiša, postelja in divan. Vsi deli hiše so iz kavčuka, ki se lahko narazen vzamejo. Posteljo in divan napolni so sapo
* (Pred porotniki) se je v Milani umoril nek hudodelnik, kateri je bil obsojen zaradi cestnega ropa na 20 let teškoga dela s tem, da je po zaslišani sodbi urno izvlekel oster nož izpod obleke, prsa odpel in se trikrat zabodel,
* (Redka poroka.) V Torinu je slep 22 letni mladenič živel od pomoči svojega strica in igranja na glasoviru ob nedeljah v gostilnah. Nekega dne gre po navadi iz sta-
„No, no, stara mama!" rekla je Neta „Ti si pač popolna govornica."
„Taka jo gospiea Jerica pri takih okol-ščinab. (Hi ! ona je deva prav po mojem srci."
„Po vaših besedah mora biti pač Iju-beznjiva mlada gospa," rekla je gospa Pe-traneourtova," moramo se vendar ž njo seznaniti."
,,Prepričali se bodete, da nij nikakor po dobna večini mladih gospe, ki jih nahajate v novošegnih »oselih krogih. Ponoviti vam moram, kar pravi lloracij \Villard o njej. Ta je kaj olikan mož in imeniten učenjak ; njegova sodba nekaj velja. Rival jo štirnajst dnij v gostilni pri Zedin jenih državah ter je po priliki prihajal sem nas obiskat. Zadnji »lan, ko jo zapustil SaratogO, je prišel še enkrat k meni ter jo rekel: ..Kje pa je gospiea Flin-tova? Moram se še enkrat živo pogovarjali ž njo, predno odpotujem. Zares prijetno je biti pri tej mladoj gospi-, ker so blezo prav nič ne priganja, da bi na? kratkočasila, ali tudi ne pričakuje od moje strani, da bi jo jaz kratkočasil. To je ena izmed redkih devojk,   ki ni
novanja čez ulico, pade ter je bil povožen. V istem hipu pride na ono mesto neko gluhonemo dekle, pomaga njega v hišo spraviti, ter je imela toliko usmiljenja, da mu je ves čas mej bolezniio stregla. Mladenič je ozdravil in se zaročil z gluhonemim dekletom.
Narodno-rjospodarske stvari.
\r fir/i/iuijiijtf koristnih ptiBevf
Od vseh stranij dežele sliši se pritožba, da se nikakor ne izvršuje postava, katero je napravil naš deželni zbor za varstvo kmetijstvu koristnih ptičev, da se vodno lovr in celo uže v gnejzdu mladiče podušijo. Morda bo kratek poduk, katerega tukaj pišemo, pojasnil veliko važnost in korist ptičev za kmetijstvo in gozdarstvo in tako pripomogel, da ljudstvo neha preganjati svojega velikega prijatelja, (ujte, kaj delajo ljubi ptiči!
Da moremo dobro preudarki važnost ptičev, moramo pogledati, kaj da počno in s čim se rede. Večina ptičev se redi skoro le z mrčesi, sploh z niesovjem in le malo jih jo, ki se rede* od rastlin. V naravi nahajamo velikansko, skoro brezbrojno število različnih živalic, katere se rede od rastlinstva. Ko bi morda narava ne bila vstvarila zopet drugih živalic, katere bi jih preganjale in pokončevale, bi se strašansko pomnožile in hi moglo hudo škodovati v veliki naravi. Prav ptiči so, katero bi smeli imenovati čuvaje in vojščake, ki love in moro mnogobrojne škodljive nirčeso v naravi. Da, ko bi ptičev ne bilo, ne bi moglo rasti rastline, ki dajo glavni živež ljudem. To je njih namen in naloga, za to so vstvarjeni.
Poglejmo le, kako so uže vstvarjeni s perutnicami, kako urno se dvignejo v zrak, kako močen želodec imajo, kako hitro in obilno se množe itd.
Žalibog! da sedaj ne morejo skrbni stražniki zadostno preganjati hudih kmetijstvu škodljivih sovražnikov, kakor se slišijo žalostne tožbe iz vseh krajev, da hočejo mrčesi cele gozde pokončati. V opreseninskih vrtih se trudi marljivi vrtnar, da bi iz zelišč pregnal požrešne gosenice, prav tako, da bi obvaroval sadno drevje, na katerem nahaja cele kepe in trume gosenčnih zaleg. Koliko nam ne škoduje hudobni keber (hrošč), ki pokončava popke in perje dreves, potem pa kot črv Spodjeda rastlinske korenino in strašansko škodo dela. Nič manj škodljive so bolhe, žitne muhe, žitni metuljčki; prav tako borov preteč, ki poslednji je v pret. stoletji uže voč milijonov borov pokončal. Kako škodljivi so metulji in njih gosenice, listne uši, muhe, ose, kobilice, polži, gliste, črvi, brenceljni, vedo naši gospodarji prav dobro.
Kje pa imamo iskati uzrok temu, da se vedno močneje širijo mrčesi? Gotovo   v tem,
kilar ne govore, razen če imajo kaj povedati." — Kako je znala vmiriti one otroke!"
Gospod Petrancourt se je ozrl za očmi gospe (irvsvvorthovo.
„Kaj je ta ona mlada gospa, o katerej ste govorili?" vprašal je.
,,()na-le z velikimi očmi in tako krasnimi lasmi? Opazil sem jo uže pred nekaterim časom."
„Da, ona, ki govori z majbeno deklico v črni obleki."
„Gospa Grvsvvorthova!" rekel je doktor Jeremija skozi dolgo odprto okno in vstopivši je nadaljeval: ,,Pravim, vi znate ceniti našo Jerico. Kaj no, da nijsem preveč hvalil njeno zdrave pameti in razumnosti?"
„Doktor, na pol dovolj ne. Gospiea Jerica je krasna devojka in tudi kaj blaga, dozdeva se mi."
„Dobro 1" vzkliknil jo doktor; „vedel nijsem, da dobro srce tudi cenijo tukajšnji krogi. A če se splača trud, govoriti o blagem, milem srci, povedal bi vam nekaj, kar vem 0 tej devojki." (Dalje priio
da ljudje prehudo love in more pridne ptiče; vse hoče imeti posebno jeseni ztaven polente še pečenih ali ocvrtih ptičev ! Koliko tisoč, celo milijonov ptičev polovijo požrešni ptičnrji vsako jesen, posebno v južnih deželah; pa tudi drugje gredo hudobni otroci, razdero gnjezda in polove mladiče. In kaj reko starši takim otrokom V Pohvalijo jih in pomagajo jim v neumnem ravnanji, ker jim kupijo limanic in drugih priprav potrebnih pri lovstvu ptičev Naj bi narodni učitelji in prav tako častiti duhovniki svarili mladino in ji pojasnili veliko važnost ptičev, da bi vsaj ptičev po gnjezdih ne preganjali, čeravno bi morali celo zato skrbeti, da bi ubogim ptičem napravljali umetne valivnice, kakor to uže v nekaterih krajih delajo ter tako zdatno pomagajo k hi-trejemu razširjevanji ljubih ptic, ker sila in strašna škoda, katero so jim storili raznovrstni mrčesi, jih je izučila in prepričala o potrebi varstva ptičev. Naj omenimo nekaterih številk, katere kažejo grozno škodo, kakoršno so učinili različni mrčesi. Leta 1837 so gosenice črez 800 oralov gozda na Nemškem pokončale in vlada je potrosila črez 2000 gld., da so polovili vsaj večino požrešnih gosenic. Travna gosenica je pred nekoliko leti v severni Ameriki silovito mnogo trave pokončala, tako, da so morali iz Angleškega dobivati po trebno množina sena.
Kolike škode ne napravlja gozdni keber v gozdih na Češkem; uže več tisoč oralov je pokončanih in le z največim trudom, z velikimi stroški bo mogoče obraniti ostali gozd pred vničenjem. Navedli bomo posamezne tiče, ki so posebno koristni.
Vsem dobro znana se ni ca je posebno veliko vredna, ker nas tudi po zimi ne zapusti in celo leto netrudljivo pokončuje dokaj škodljivih mrčesov. One se hranijo večji del od žužkov, posebno od metuljevih jajc in požirajo nevidljiva jajčica škodljivega zavijača po drevesnih popkih in mladikah. One iščejo tudi v listji skritih gosenic glogovega belina in drugih sadnemu drevju škodljivih mrčesov ; tudi ličinke jabelčenga rilčkarja najdejo na jabolčnem cvetji. Senice se zelo hitro množe, ker vale po dvakrat v letu. Pa tudi kaj posebno marljive so, ker ena sama senica v letu pokonča do 30.000 mrčesov.
V neki vrtnarski kolibi so bile tri velike rože, na katerih je bilo par tisoč listnih uši. V kolibo so spustili senico, ki je v treh urah vse uši polovila in rože oprostila požrešnih prisiljencev.
Skrjanec pridno pobira žužke po njivah na pr. pšenične sovke, listne ose, skočne hrošče, ozimenske sovke.
Kako hudobni in požrešni so tedaj nekateri ljudje, ki love škrjance in nekateri požeruhi naročujejo vloviti več sto škrjancev, da si pripravijo dobro jedilo „škrjančjih jezikov."
Takim bi pač smeli očitati surovost in ostudno požrešnost, ker sto drugih stvarij je na svetu za napravo potrebnega živeža.
Strnard pobira posebno ob času valjenja dokaj škodljivih mrčesov.
Cipe, m u h o v č i k i i n p a s t a r i č i e e so prav koristne živalice. Kako pridna je pasta-ričica, ki neutrudljivo sledi za plugom po polji, kder pobira ličinke izoranih žužkov.
Ruj a vi srakoper pobira tudi veče žužke n. pr. hrošče, kobilice.
Prav tako so koristni kosi, kobilarji.
Slavec, tašica, rude čorepka, pe-nice, vse te se rede skoro le od žužkov, ter polove dokaj sadji zelo škodljivih rilčkarjev.
Kralj i ček živi večjidel od jajčic različnih žužkov.
Škorec sicer nas zapusti črez zimo, vendar k nam uže zgodej spomladi prirpma ter si tukaj dela gnjezda in vali jajčica. Škorec pobira hrošče, pa tudi polže in gosenice. Res je, da tudi po črešnji seže, vendar je to mala odškodnina za njegov trud in veliko korist.
Prav koristni so brglezi, ki še tako jnajheno razpoko po drevesnih vejah marljivo preiščejo in zalego žužkov poberejo.
Lastovice pokončajo prav veliko letečih žužkov, katerih drugi tiči ne love.
Od večjih ptic omenimo postovko, ki se hrani od miši in večjih žužkov. Prav koristen je tudi busard, ki zelo mnogo miši požre. Pravijo, da vsak busard potrebuje na leto najmanj 7 do 8000 miši ako hoče živeti; on je še celo tako požrežen, kadar je dosti miši, da jih celo po 30 na dan poje.
Večkrat so našli v želodcu busarda po 30 miši. Po nekaterih krajih, kadar je bilo prav veliko miši, prišle so cele trope busar-dov in kmalu so bde miši pregnane in pokončane.
Tudi sove pokončujejo miši ter se hranijo od ponočnih žužkov in celo od podgan.
Ena sama sova potrebuje v enem letu po 2000 do 3000 miši. Sove so kaj rade po gozdih, za to so pa posebno gozdarjem koristne.
Žolne se rede le od žužkov. One iz-dolbujejo luknje in se svojim ostrim spičastim jezikom privlečejo dokaj različnih lesnih črvov in grizlic.
Ker so zelo urne in spretne v plezanji, morejo lehko vjeti one mrčese in žužke, ki so v lesovju sploh gojzdom zelo nevarni in do katerih nobena druga ptica priti ne more.
K u k o v i c a zatira posebno kosmate žužke, katerih skoro noben drug ptič zobati ne more. Pač mora kukovičin želodec biti zelo velik in čvrst, da more prekuhati toliko kosmatih gosenic, ki imajo muogo neprebavljivih snovi. Kukovica je za vse poljedelce, posebno pa za gozdarje zelo koristna ptica, ker prav kosmate goseuice so naj nevarnejše sadnim in gozdnim drevesom. Prav kukovica je, katera pokončuje gozdom zelo nevarne mrčese: sme-rečji prelec, borov prelec, zlaloritka, prste-nica, sprehodili prelec, čegar gosenica ceie veje do golega obere. Ko ne bi bilo kukovic več, bi tako škodljive gosenice kmalu v prevelikem številu pokončale naša sadna in gozdna drevesa.
(Konec prib.)
-ja:aaj)Ok.
15. maja:
d.Tfop« Fdrstcr, VVornig iz Dunaja. — Miiller iz Trata.
Pri Mlunu: grof Ungent iz Trsta. — GoriSek iz KreBnic. — Doinicol i/. Črnega vrba. — bealer iz 1'ulja. — Jana iz Benetk. — bralka iz Katre
Pri jmt»ti<u. braida iz Duuaja. — pl. Vieuri iz Beljaka. — Fichtel iz Dunaja. — Oberdeutsuhman iz Kočevja. — VVetzol i/. Dunaja. — pl. Voatunock iz Litije. — Killor iz Kranja.
Dunajska borza 17. maja.
(Izvirno telegrafi čuo poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovoib      58 gld. — kr.
Euotni dri. dolg v srebru 63   „   90 „
Zlata renta.......69   „   70 „
1860 dri. posojilo 106   „   HO „
Akcije narodne banke 767   „   — „
Kreditne akcije i34   „   40 „
London i 29   „   — „
Napol. 10   „   34'/, „
C. a. cekini 6   „   16 „
Srebro j 13    „   30 „
Državne marku     .... 63 „45
Dražba za zidarje!
f' .♦»« v o fin j ti h pri <«i»i i«i se bode zvišal stolp cerkve. Delo je cenjeno na -MM gld. Dotični načrt in natančni pogoji so razpostavljeni v pisarnici podpisane županije. Dražba za prevzetjo tega dela bode M. junija v županskem uradu v S<>-vodnjab od 9. do 12. ure zjutraj.        (127—2)
Županstvo v Sovodnjah.
Darila za birmo
in vsak dan (128—1)
sladoled
in
Ie«Iette bais&e&c
(čisto nove)
priporoča Rudolf Kirbisch, sladničar,
v Ljubljani, kongresni trg. Tudi narečbe na ven se takoj izvršujejo.
Praktična in sploh priljubljena
darila za birmo,
ure na povoljno izbiranje po jako nizkih cenah, zlate ure za dame od 22 gold. in višje, arebrne reniontoir-ure od 14 go d. in zlate remuutoir-ure od
68 goid. in višje priporoča
RikolaJ  ltii<ili<»i/:< r.
(121—2)
urar in optikar, c. kr. liferant ur, kongresni trg. št. 8.
i
i
4 i 4
Anatherinova ustna voda in zobni prašek
izdeljuje fmatoriel M'iccati, hkar na dunajske) cesti v Izubijani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 h kat Ij u' a zobnega praska . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. (f3—47)
Nem  holnin  uioč in zdravje ure* leka in  brez hi roško v po izvrstni
Revalesciere di toj
t)  S. o »m/««* mw.. 30 let mi« je aij bolesni, ki bi Jo le liila ozdra-
rila ta prijetna zdravi lun hrana, pri odraščenih i. otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodca, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-t»tvhenje, zaprtje, prehlajeuje, nespauje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Jnmenje v ušesih, Blabcsti in blevanje pn nosečih, možnost, diabet, trganje, shnjšanje, bledičioo in pre-tiajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nogo dojniČino mleko. — [zkaz is mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi apri-oovala profesorja Dr. VVurzerja, g. F, V. Heueka, pra-/oga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, s dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oastle-atnart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih osob, »e razpošiljava na posebno zalito vanje zastonj. -Kratki izkaz iz 80.000 iprieevslov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Kevaleaciere Du Barry v mnogih slučajih na« gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v aoalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obutih ia mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje in ia neprecenljivo sredstvu ne samo pri vratnih in prs-uh boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. <U S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen muogo učenih družtev.
W i ne h o s ter , Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne i  uevarnoatne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede 'atoga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S bor elan d, ranooelnik, &6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n ge I Bte in a.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere do Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimporn, (BadeuBko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry popu Inama zdrav.
Viljem lin r k ar t, ranooelnik Spričevalo št. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih bole z nij, katere so ae deset let mučile.
(Gospa) A rman o a Prevost, posestni ca. Revalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, ter ♦o pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na oeni, ko pri zdravilih.
, piotutatih pmuouh po pol funta 1 gold. 50 ar., 1 imat 'A golo. 00 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 fantov iC gold., 12 funtov 20 goid., 24   umov 36 gold.
Le\ sieaciete-Biscuiten v pušioaii in Revalesciere -(Jhocolatče v prahu II tat A gld. oo kr., 24 tas 2 gl. c u i., 4 l tas i gl. čO ki., v prahu za 120 uu <i. ircuaie: Du Barry & Ćomp. na l»u ,:.i, WtUJ-:aithkHkkt št, 8, kakor v vseh mestih pri dobrih akatjih in špecerijskih trgovcih; budi razpošilja du-bsjsM hii* na • ll kisje no poštnih uakainioah ali povzetjih. V Ljnbfjatki ha. k . b r, j. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", \ Relcl pri lekarju j. P r o-uaniu, v Celovca pri lekarju Bi rn oacherj u, v *l>ij«-iu pn lekarju A Ij i no vicu, v TrsUu pri .ihj.ijii Jakobu fcierravallo, pri drogeristu P. Kocoa m J. Hirschn, v Zadru pri Androvičo. (99)
bdatolj in urednik Josip Jurčič.
LaBtoina in tisk „Narodna tiskarni."