Razne vesti. 313
Razne vesti.
Predhodni načrt občega državljanskega zakonika. ..Slovenski Pravnik" je pričel z letošnjo sedmo številko piiobčevati mnenja slovenskih referentov k Predhodnemu načrtu za novi jugoslovanski o. :\. z. Kolikor moči presoditi, bodo izhajala ta mnenja še skozi celo prihodnje leto. Obenem so se pričela v poseljncm odseku pod društvenim okriljem razpravljanja o tem načrtu. Prostore je dala na razpolago ljuljijanska odvetniška zbornica, pristop pa ima vsak član društva Pravnika, da pove tamkaj svoje naziranje in stavi tudi potrebne predloge. Ti dis-knsijski sestanki se bodo vršili predvidoma vsak četrtek popoldne. Doslej jih je bilo troje, in sicer dne 12., 19. in 26. novembra. Predelana je bila snov uvoda in deloma poglavje o pravu osebnosti.
Osebne vesti. Postavljeni so: za predsednika stola sedmorice odd. B dr. K on da Jakob, za kasacijske sodnike pri stolu sedmorice B dr. M u n d a Avgust, dr. D j a d r o v Djerman, I v e t a I\ o in dr. P i c h I e r !• ran, pri stolu sedmorice dr. Gradnik Alojzij; za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu B a r 1 e Gustav, za sodnike okrožnih sodišč dr. Dobrošek Josip (Novo mesto). Logar Prane (Novo mesto), Štefanov ič T.jubomir in Ifafner Franc (Štip), Rebolj Miroslav (Maribor), dr. Petsche Ivo in Durini Viktor (Novo mesto), dr. Suhadolnik Fran (Celje), Gregorec Jurij in dr. Š a š e I j Josip (Ljubljana), dr. Hočevar Vojteh (Maribor); za starešine sreskih sodišč Svetek Stanko (Korenica), dr. Konšek Erik (Udbina), Kvas Ferdinand (Gračac), Šavelj Anton (Novo mesto). Rade j Anton (Šmarje pri Jelšah), Zorko Josip (Vransko), Lev s tek Andrej (Konjice), dr. Zelezinger Vlado (Krško), Slabe Fran (Cerknica), štefančič Fran (Rogatec), Šporn Anton (Črnomelj), Kotnik Fran (Brinje); za sodnike sreskih sodišč Gubenšek Franc (Konjice), Podboj Jožef (Šmarje pri Jelšah), Zalokar Alojz (Višnja gora), dr. Umnik Ivo (Dolnja Lendava), Kranjec Anton (Ljubuški). dr. Ilešič Milivoj (Rogatec), Lesjak Jure (Celje), Jereb Bogdai. (Murska Sobota), Pole Josip (Šmarje pri Jelšah). Dalje so postavljeni dr. Čulič Josip za vrhovnega drž. tožilca pri stolu sedmorice B, dr. Kavčič Josip za namestnika viš. drž. tožilca v .Splitu, dr. Bizjak Ivan za namestnika višj. drž. tožilca v Ljubiiani, za namestnika drž. tožilca Prijatelj Josip (Novo mesto) in dr. P o m p e Leon (Ljubljana), Trampuž Aleksander (Skoplje). Premeščeni so: apelacijski sodnik dr. Dolin ar Jakob v Zagreb, okrožna sodnika dr. L obe Ludovik (Celje) in Lečnik Miloš (Maribor), starešine sreskih sodišč K u n t a r i č Anton (Tetovo), K o m p a r e Fran (Trebnje) dr. F a b i a n i Fiiderik (Ormož), dr. Košan Jakob (Dolnja Lendava), dr. Rajhman
314 Razne vesti.
Blaž (Kočevje), Ivane Karel (Brežice), P f a j f e r Josip (Kranj), dr. Sf i ligo j Josip (Tržič), dr. Česar ek Fran (Prevalje), namestnik drž. tožilca dr. L u č o v n i k Hinko (Split), sreski sodniki dr. B e n e d i k Valentin (Ljubljana), Pance Hinko (Litija), Poljanec Franjo (Kranj), P i c e k Ivan (Marenberg), Svetel Viktor (Šoštanj), P e t e r c a Franjo (Kranj), dr. M oh ar Fran (Vrhnika), Moškon Stanko (Murska Sobota), Zavašnik Fran (Ljutomer), Karlovšek Janko (Brežice), Gruden Ludvik (Marenberg), T u r k Karel (Sevnica), P u r e b e r Fmil (Tetovo), Ferlan Alojz (Lebane), Mihelčič Ivan (Čazma), M i Škot Andrej (Vrgorac), Papež Slavko (Vransko), Roš Bogomir (l.aško). Podboj Jožef (Laško), dr. Obran Adolf (Maribor), Pipen-baher Dušan (Ormož), P r o h i n ar Viktor (Novo mesto), Rus Ernest (Ormož), Planinšek Odon (Kozje), Tratnik Ivan in Dokler Zvonko (Ptuj), Verstovšek Zdenko (Brežice), Beljan Mihael (Gornji grad). — Za predsednika upravnega sodišča v Celju je postavljen dr. L i k a r Ivan. — Za politično upravne pripravnike so postavljeni: š 1 a n d e r Joško (Kamnik). Koren Viljem (Slovenj gradeč), B r u n š e k Jožef (Maribor), B rezan Jožef (Beograd), Melihar Danica in Zupane Viljem (banska uprava v Ljubljani), Sonc Vladimir (Murska Sobota), Breznikar Jožef (Laško), Križman Emil (Šmarje pri Jelšah), Abram Jožef (Kočevje). — Za višjega fin. svetnika pri finančni direkciji v Ljubljani je postavljen Pirkmajer Miroslav, fin. višji sekretar dr. Hadžioman Ibrahim je premeščen v Sarajevo. — Odvetniško pisarno sta otvorila Kukovec Vladimir v Mariboru in dr. Goričar Jože v Šoštanju. Preselil se je v Ljubljano odvetnik dr. Kimovec Ivan. — Upokojeni so: kasacijska sodnika Pernuš Fran in dr. Vuk Ivan, vrhovni drž. tožilec dr. Dom i ni ko Niko, okrožni sodniki K u d e r Anton (Novo mesto). Žemljic Ivan, L u z n a r Jakob in starešina sreskega sodišča Mihalič Gvidon. — Izvrševanju notarske prakse se je odpovedal K r a m e r Rudolf. — Umrl je banski svetnik Mencinger Anton.
0 italijanskem zakonu za mladinsko sodstvo iz leta 1934.^ Prvič je dobila Italija posebne določbe o odgovornosti maloletnikov v k. z. z dne 30. junija 1889. Ta zakon je obsegal le materialnopravne norme, procesualnih določb za sodstvo maloletnikov Italija takrat še ni imela. Prvi korak v tej smeri je bila okrožnica pravosod. ministra Orlanda z dne 11. maja 1906. Specialne procesualne določbe za maloletnike vsebuje kazenski postopnik z dne 2". februarja 1913. Ta je odrejal zoper maloletnike pod 14 leti in maloletnike, starejše od 14 let, ki še niso bili kaznovani zbog prestopka, namesto preiskovalnega zapora bivanje v zavodu za poboljšanje ali v zavodu za vzgajanje. Razprava zoper maloletnike se je vršila tajno. Uvedena je bila tudi pogojna obsodba za maloletnike.
L. 1912. je sestavila posebna komisija osnutek obširnega zakona za mladinsko sodstvo. Toda ta osnutek ni hi\ sprejet. Nov osnutek je objavil Ferri (1. 1921.) kot sestavni del načrta za znani kazenski zakon. V njem so bile nadomeščene kazni z vzgojnimi odredbami; tudi je bilo predvidevano posebno mladinsko sodstvo. 1.. 1922. je napravil Orlandini nov osnutek. Toda ne ta, ne Ferrijev osnutek nista prodrla. Nadaljnjo podlago za razvoj mladinskega kazenskega sodstva je tvorila novela z dne 1. julija 1931. Tej reformi je sledil 20. julija 1954 zakon o mladinskem sodstvu, ki ga je sestavil bivši univ. prof. Pietro de Francisci.
1 Poročilo po knjigi: Dr. Pritsch Erich: Jugendgerichtsgesetz vom 20. Juli 1934. Sammhmg ausserdeutscher St. G. Biicher, LI., Berlin - Leipzig, 1935.
Razne vesti. 315
Ta zakon ustanavlja poleg mladinskih sodišč tudi posebne kazenske zavode in pomožne ustanove. Deli se na 5 delov. Prvi del obsega norme o ureditvi mladinskih sodišč, kazenskih zavodov in pomožnih ustanov. Drugi del obravnava pristojnost kazenskih sodišč za maloletnike, tretji del pristojnost mladinskih sodišč v upravnih stvareh, četrti pristojnost v civilnopravnih stvareh. Peti del obsega zaključne odredbe.
Mladinska sodišča so na sedežih apelacijskih sodišč ali pa na sedežu apelacijskega senata, ki je ustanovljen v tistih večjih mestih, kjer ni apelacijskega sodišča. Sodišče sodi vedno v senatu trojice. Eden izmed votantov v senatu je laik, ki pa se udejstvuje poklicno v socialnem skrbstvu in ima potrebno izobrazbo iz biologije, psihiatrije, kriminalne antropologije in pedagogike.
Poleg mladinskih sodišč so na sedežu apelacijskega sodišča (senata) ustanovljeni še: sodni zavod za vzgajanje (riformatorio giudiziario), zavod za poboljševanje (riformatorio per corrigendi), zavod za preiskovalni zapor maloletnika (carcere per minorenni) in pa centralni urad za nadzor maloletnikov (centro di osservazione per minorenni). Naloga zadnjega je zbirati maloletnike, katere je treba iz razlogov javne varnosti pridržati ali pa ukreniti proti njim preiskovalni zapor. Vse te ustanove nosijo skupen naziv „Centrala za vzgajanje maloletnikov" (Centro di rieducazione dei minorenni) in imajo nalogo, znanstveno preiskati maloletnika, ugotoviti njegovo identiteto in naznačiti sodišču sredstva, katera smatra za najboljša, da se maloletnik poboljša.
Krajevna pristojnost mladinskega sodišča obsega vse okrožje apelacijskega sodišča, na čigar sedežu je ustanovljen. Stvarno pristojno je mladinsko sodišče za vsa kazniva dejanja maloletnikov, t. j. oseb pod 18. leti. Če pa so nekateri sostorilci že izpolnili J8. leto, so pristojna za postopek redna sodišča. Vendar more generalno državno tožilstvo ri apelacijskem sodišču odrediti, da se izloči postopek zoper sostorilce, i so že izpolnili 18. leto, a zoper maloletnike se uvede postopanje pred mladinskim sodiščem. Taka odredba se sme izdati do začetka glavne razprave. Če stori maloletnik kaznivo dejanje, za katero so pristojna sreska sodišča, more državno tožilstvo na sedežu mladinskega sodišča odstopiti stvar rednemu sreskemu sodišču, toda to le v izjemnih primerih, bodisi, ker je zaradi narave ali vrste kazenskega dejanja bolj smotrno ali pa zato, ker bi bilo težko privesti maloletnika na sedež mladinskega sodišča. — O prizivih zoper odločbe mladinskih sodišč odloča poseben senat apelacijskega sodišča. Tudi tukaj je en član laik.
Na sedežu mladinskih sodišč deluje še poseben sodnik za nadzor nad maloletniki, ki je hkrati varstveni sodnik.
Materialnih kazenskopravnih norm ima zakon le malo, ker vsebuje osnovne odločbe o tem obči k. z. (čl. 97, 98 ter čl. 225—227), kolikor niso spremenjene z zakonom o mladinskem sodstvu. Materialnopravne določbe zakona govore o vzgojnih sredstvih amnestije, pogojni obsodbi in rehabilitaciji.
Otroci do dovršenega 14. leta so absolutno kazensko neodgovorni, osebe, ki so že izpolnile 14. leto, se kaznujejo mileje. Te norme vsebuje obči k. z., zakon o mladinskem sodstvu postavlja kot nadaljnjo starostno mejo še 18. leto. Za osebe, ki še niso izpolnile 18. leta, so pristojna mladinska sodišča, za osebe, ki so že izpolnile 18. leto, redna sodišča. Poleg starosti 18 let omenja zakon tudi 21. leto kot starostno mejo. Dokler maloletnik ne izpolni 21. leta, se sme oddati v zavod za vzgajanje ali pa v zavod za poboljšanje, kasneje pa ne več.
Za maloletnike je ustanovljenih dvoje posebnih institucij, in sicer sodno odpuščanje kazni in pogojna obsodba. Sodno odpuščanje more
^k
316 Razne vesti.
izreči sodišče, če smatra, da je za maloletnikovo kaznivo dejanje primerna kazen na prostosti ne preko dveh let ali pa denarna kazen ne preko 1500 lir. Pogojno obsodbo je mogoče izreči, če je za kaznivo dejanje zagrožena kazen na prostosti ne preko treh let ali denarna kazen ne preko 1500 lir.
Zakon predvideva tudi vzgojne odredbe, in sicer: pogojni odpust, zaščitni nadzor, oddajo v zavod za vzgajanje, oddajo v zavod za po-boljševanje in oddajo na kmetijo. Pogojni odpust more odrediti justični minister ne glede na dobo kazni in prostosti, in sicer kadarkoli med časom, ko se kazen izvršuje, če je maloletnik izvršil kaznivo dejanje, preden je izpolnil 18. leto. Minister pa sme odrediti namesto zaščitnega nadzora oddajo maloletnika v javni zavod za poboljšanje, če še ni dovršil 21. leta, sicer pa ga odposlati na kako kmetijo. Oddaja v zavod za vzgajanje se more odrediti tudi takrat, če že teče kazensko postopanje proti maloletniku, pa zoper njega ni odrejen ali pa se sploh ne moie odrediti preiskovalni zapor.
Posebne določbe ima zakon o rehabilitaciji. Rehabilitacijo more doseči oseba, ki je že izpolnila 18. leto in pa, ki je kazen, na katero je bila obsojena, že prestala, pa se proti njej ne izvršuje vzgojna odredba. Rehabilitacijo izreče sodišče s «odbo. Če se ugotovi, da se maloletnik še ni poboljšal, odloži sodišče rehabilitacijo, dokler ne izpolni maloletnik 21. leta. Mogoč je tudi preklic rehabilitacije.
V procesu ima zakon le take določbe, ki ustvarjajo za maloletnike specialno formalno pravo, v ostalem se zakon sklicuje na splošno veljavne norme. Preden se uvede pripravljalni postopek, se morejo za maloletnika izvesti še poizvedbe o življenju in rodbinskih razmerah maloletnika, da se tako pojasni njegov telesni in duševni razvoj. Po izvršenih poizvedbah se uvede pri mladinskih sodiščih vedno poizvedovalni postopek. Ko se pripravljalni postopek zaključi, se odredi glavna razprava. Ta je tajna. Vršiti se more tudi v obdolženčevi odsotnosti, in sicer pod splošno veljavnimi pogoji sod. kaz. postopnika. Če se pokaže med razpravo potreba, da ' ~ zaslišijo izvedenci, da podajo novo ali obrazložijo že podano mneiije, se morajo povabiti takoj, ne da bi se preložila razprava. Maloletnike morejo braniti posebni branilci, ki se s to stroko bavijo in ki so vpisani v poseben seznam, ki ga vodi apelacijsko sodišče. Ta seznam se spreminja vsakih 5 let.
V tretjem delu zakona so upravnopravne določbe. Tu je normirana oddaja v zavod za vzgajanje, delovanje teh zavodov in odpust iz zavoda za vzgajanje. Maloletnik se odpusti iz zavoda najkasneje, ko je izpolnil 21. leto, sicer pa le, če smatra sodišče, da ni več potreben vzga Janja. Ako maloletnik še ni izpolnil 18. leta, se sme odpustiti iz zavoda le, če je podana gotovost, da bo imel izven zavoda primerno vzgojo.
V istem delu normira zakon še poseben institut, namreč takozvano „proglasitev poboljšanja — dichiarazione di emenda". Maloletnik, ki je izpolnil 18. leto in je že bil v zavodu za vzgajanje, pa še ni bil obsojen, sme prositi sodišče, da ga proglasi za popolnoma poboljšanega. Ce se ugotovi, da se maloletnik še ni poboljšal, se sme proglasitev poboljšanja odložiti, dokler ne izpolni maloletnik 21. leta.
V zadnjem delu ima zakon civilnopravne določbe in govori v glavnem o pristojnosti mladinskih sodišč v civilnopravnih stvareh. Nato slede še končne določbe, izmed katerih je zlasti važna norma čl. 54, ki določa, da veljajo tudi za maloletnike splošni predpisi, kolikor niso s tem zakonom spremenjeni. Dr. Donata Capuder.