MALMMt/M:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1114
ČETRTEK 13. AVGUST 2015 / ŠTEVILKA 1114, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
Obiščete nas lahko " vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli. Sončno nabrežje 2 tel.št 040 410743
srnobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
Zapišimo še eno zlato pravilo
Po dolgih mukah in težavah smo v slovensko ustavo zapisali to, kar ve vsak normalen človek, namreč, da ne smemo porabiti več kot ustvarimo. To veliko modrost smo poimenovali Zlato pravilo.
(Mef) Če je kdo mislil, da je Zlato pravilo modrost vseh modrosti, se je, seveda, zmotil. Je le eno od pravil življenja in prav presenečen sem, da ni zapisano tudi med desetimi božjimi zapovedmi. Pravzaprav ga na nek način najdemo v dveh od desetih zapovedi, saj nas je prav nespoštovanje osme zapovedi (ne kradi) in delno desete zapovedi (ne želi hiše svojega bližnjega, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!), pripeljalo do tega, da smo morali sprejeti Zlato pravilo.
V vsesplošnem navalu predlogov ustavnih sprememb sem tudi sam pripravil eno takšnih in jo poimenoval: Zlato pravilo polisa in popolusa. Glasi pa se tako-le: Državi se ne sme goditi bolje kot se godi njenim državljanom. Obstaja pa tudi bolj pesimistična verzija, ki se zdi Slovencem bolj priročna in glasi: državljanom se ne sme goditi slabše kot se godi slabo njihovi državi. Verjamem, da bistva tega zlatega pravila ni treba posebej razlagati. Pač kot pri poroki: v dobrem in slabem.
Prepričan sem, da bi predlog dobil absolutno podporo na referendumu, da bi ga sprejeli po parlamentarni poti pa je kaj malo upanja. Predstavniki ljudstva imajo namreč vseskozi občutek, da morajo najprej skrbeti za državo, nekateri imajo pri tem v mislih celo Evropo, šele potem pridejo na vrsto državljani oziroma popolus.
Ob tem postane povsem zgrešena teorija, da ljudje oblikujejo države zato, da si olajšajo življenje v skupnosti. Dajte no.
Odpis dolgov pri nas
Občina Izola bo v kratkem pristopila k Sporazumu o izvedbi odpusta dolgov. Na septembrski seji občinskega sveta pa bo župan občinskemu svetu predlagal obseg odpusta dolgov.
Po zakonu lahko občina svojim občanom odpiše zgolj tiste dolgove, ki so nastali zaradi neplačila vrtca oziroma prehrane v osnovnih šolah. Občani zato z občino neposredno ne bodo imeli opravka, saj bodo vse formalnosti uredili neposredno v vrtcih in osnovnih šolah. Ti bodo tudi na podlagi posebne spletne aplikacije preverjali e upravičenost dolžnikov do odpusta .1 dolgov, zato dodatna koordinacija g s Centrom za socialno delo ni predvidena.
Za dolgove iz drugih naslovov, kot so redni gospodinjski stroški (elektrika, plin, voda, odpadki, upravljanje nepremičnin), bančnih storitev (stroški, povezani s transakcijskimi računi ter plačilnimi in kreditnimi karticami), davčnih obveznosti dolžnikov (dohodnina, DDV, davek na motorna vozila ... do višine 50 EUR), neupravičeno prejetih pravic iz javnih sredstev dolžniki sklenejo dogovor z javnimi podjetji (kot so elektrodistributerji, vodovod, komunala), bankami in državo.
Prošnjo lahko vloži dolžnik, ki je med 1. 1. in 30. 6. 2015 prejemal denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek ali otroški dodatek. Zakon dopušča odpuščanje dolgov, ki so na dan 31. 12. 2014 zapadli za več kot 12 mesecev, torej dolgove, ki so nastali pred 30. 12. 2013.
Informacije dobite na brezplačni telefon 080 2002 ali spletni strani http://www.paketpomoci.si/.
WWW.HAKUPI.NET
Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
BAN! K A KOPER mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole	\
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa
SVOBODA NE STANUJETUKAJ
Približno takrat, ko je Odoakar zasužnjil degenerirani rimski imperij, slabih 1600 let tega, in je Vzhodno cesarstvo doživljalo razcvet, kar je zelo podobno aktualnem dogajanju v nemškem imperiju, ki se drugače imenuje Evropska skupnost, se je Wilneyr pogovarjal z Ambrosinom: »Naš vek je vek trinogov. Nikomur ni do blagostanja ljudstva. Velja zakon močnejšega in ni milosti za tistega, ki podleže, najrazvpitejši in najstrašnejši med samosilniki pa je vsekakor Vortingern. Mesta so se obrnila nanj, da bi jih zaščitil pred napadov vojščakov s severa, on pa jih je podjarmil, jim naložil hude davščine, in čeprav so se v nekaterih obdržali starodavni sveti starost, ti nimajo nobene izvršilne oblasti. Mesta so odstopila svobodo v zameno za varnost, saj v njih prebivajo trgovci, ki si želijo miru, da bi se lahko razvijali, se bogatili z izmenjavo in trgovanjem.Vortingern pa potem, ko je zlagoma izgubljal mladostno zagnanost, tako ali tako ni več mogel izpolnjevati naloge, zaradi katere so mu podelili tolikšno oblast. Zato je zaprosil za pomoč saksonska plemena, dobil jo je, toda zdravilo je bilo hujše od bolezni, in zatiranje se je okrepilo, namesto da bi se končalo. Sakson-ci skrbijo samo za kopičenje bogastva, ki ga jemljejo meščanom, zato pa roparski pohodi Škotov in Piktov s severa niso prenehali. Tako kot psi, ki se pulijo za kost, se vsi ti bojujejo eden proti drugemu za skromne ostanke tega, kar je bila nekdaj cvetoča in življenja polna dežela, zdaj pa je le še senca same sebe.«
Tako kot sta oba velika evropska antična imperija, grški in rimski, nastala kot združenje mest-držav, tako je nastala EU. Evropske države so si, po dveh svetovnih vojnah, zaželele miru in življenja v skupnosti enakopravnih. V skupnosti, kjer bodo vsi Evropejci, tako kakor je nekdaj bilo dovolj izreči: «Civitas Romanus sum!« (sem Rimski državljan). Povsod si bil dobro sprejet, ker si iz močne države, ki je ščitila svoje državljane od Afrike do britanskega otočja. Evropa pa je to pozabila. Ker ni Evropa državljanov. Ni niti Evropa enakopravnih držav, saj, kakor je Wilneyr lepo povedal Ambrosinu: »Čeprav so se v nekaterih obdržali sveti starost (danes bi to bili parlamenti), ti nimajo nobene izvršilne oblasti« Tako kakor so danes vlade samo izvrševalci povelj in odlokov iz Bruslja, ali Strasburga, mest, ki jih 90 odstotkov ljudi, ki živijo v EU ne bo nikoli videlo v živo.
In nato: »Mesta so odstopila svobodo v zameno za varnost.« Svobodo posameznika so prodali za večjo možnost plačevanja davkov. Oblast so takrat prevzeli trgovci, po današnje kapitalisti in bankirji in nacionalistične, kar pomeni neofašistične politične figure. Herfird Minkler, nemški politolog piše, da »Nemčija mora prevzeti vodenje Evrope. Mi smo za to poklicani. Ne zaradi naše veličine, ampak zaradi naše zgodovine^ To ni bilo napisano in objavljeno leta 1933. Objavljeno je bilo prejšnji teden.
Bild je nedolgo tega primerjal Angelo Merkel z Bismarkom. Jakob Au-gstein misli, da je boljša primerjava z VVilhelmom II. On je dodobra uničil Prusko cesarstvo. Nobelovec Thomas Piketi je zapisal: «Nemčija je idealen primer države, ki ni nikoli odplačala svojih dolgov. Ne po prvi, ne po drugi svetovni vojni. Eden od ciljev evropske integracije je bil obrzdanje Nemčije. Počasi razumemo, da aktualno prebujanje nemškega nacionalizma ni tako nenavadno. Evropske države, ki skupaj z Nemčijo uničujejo Grčijo, se bodo nekega dne hudo kesale«. Sebasti-an Hafner pa je napisal, da je »najbolj strašna stvar v nemški zgodovini to, daje nemški Reich od samega začetka drvel v katastrofo. Zaradi njegove vse večje in večje želje po moči je nastala sovražna koalicija, ki ga je uničila.«
Ali bo koalicija okrog današnje Nemčije uničila Grčijo in vse neubogljive države, v katerih bo eventualno zavladala levica, tako kot Siriza v Grčiji, ali bo Grčija povod za nastanek koalicije svobodnih, ki bo rešila Evropo pred Četrtim reichom?
Poletje se bo kmalu začelo poslavljati in naši najmlajši in vsi drugi izolski šolarji bodo v torek, 1. septembra šli v šolo. Društvo upokojencev Izola, Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava, Univerza za tretje življenjsko obdobje Morje in Društvo invalidov Izola vas, tako kot vsako leto, vabimo, da si vzamete nekaj časa in sodelujete pri zagotavljanju varnega prehoda naših najmlajših čez ulice in ceste našega mesta na poti v šolo in iz nje domov.
Če ste pripravljeni sodelovati, pokličite do petka, 28. avgusta 2015 dopoldan gospoda Marjana Pavliča na njegov mobilni telefon 031 433 337. Od njega boste izvedeli vse podrobnosti o tej naši tradicionalni akciji in mu povedali, kje in koliko časa boste posvetili našim malčkom.
Pridružite se nam! Zanimivo, prisrčno in zabavno bo teh nekaj ur z našimi malčki!
Alojz Pečan, Jožica Radujko, Tatjana Kodarin, Franc Po ropat
Oljka: Odcepitev Istre je rešitev za arbitražo!
Tudi v zadnjem tednu smo bili priča klavrni slovenski politiki, tokrat na področju zunanjih zadev, ki bo v veliki meri vplivala na prihodnost prebivalcev Istre. V tem trenutku odgovorni v državi ne vedo niti približno povedati svojim državljanom, kakšen bo ta vpliv.
V Oljki menimo, da bo vsaka odločitev slaba. Kot vselej do danes, domala od osamosvojitve Slovenije dalje, so se tako rekoč vse odločitve politike iz Ljubljane izkazale kot slabe za prebivalce slovenske Istre. Ne bi niti razpravljali o uničenju regijskega gospodarstva pod roko politično nastavljenih direktorjev. Osredotočili bi se na vprašanje odnosov med Slovenci in Hrvati, zlasti ob meji, na skupni zemlji, na enotnem območju, ki je zgodovinsko, kulturno in še kako drugače povezano: Istra.
Politikom iz Ljubljane in Zagreba, ki so zakuhali mednarodno špijunažno afero bi samo svetovali, naj se spustijo iz svojih piedestalov, kjer namesto reševanja neobstoječih težav, ustvarjajo nove in nove ter naj prisluhnejo ljudem, zlasti Istranom z obeh strani meje, ki živimo v prijateljskih in mirnih odnosih.
Ne glede na izid arbitraže, v Oljki predlagamo opustitev postopka, ki se je doslej izkazal kot zelo slab, drag, nepotreben in sovražen do ljudi. Rešitev za vsa obmejna vprašanja s Hrvaško je lahko očitno samo ena: naj se Istra končno odcepi in osamosvoji in s tem razbremeni nesposobnih politikov iz prestolnic Ljubljane oz. Zagreba, ki težav svojih državljanov, ki želijo živeti složno in v duhu dobrih odnosov, sploh ne poznajo.
Oljka - stranka Slovenske Istre, Valter Krmac, predsednik
Bralci nas velikokrat opozarjate na suho zelenje v cvetličnih loncih in koritih pa tudi na pozabljene plezalke, ki skrivajo ekološke otoke in vsakokrat odgovarjamo, da tudi sami lahko poskrbimo za zelenje, čeprav ga je posadila in zanj skrbi Komunala. Zato smo bili prav veseli, ko smo opazili zaposleno v najstarejši izolski pizzeriji, ki zaliva zelenje ob ekološkem otoku v soseščini.
Lepo bi bilo, če bi podoben odnos pokazali tudi tisti, ki skoraj na tem mestu kemično čistijo kontejnerje, kar bi lahko počeli tudi drugje.
Izola
Denarja je, nekako, za sproti
Strokovne službe občine Izola so pripravile poročilo o polletnem izvrševanju občinskega proračuna. Denarja je malo manj od predvidenega, treba je bilo najeti likvidnostno posojilo, sicer pa nekako krpajo konec s koncem. Manj denarja je šlo za investicije, tudi kakšen račun 1)0 ostal za drugo polletje, plačani pa so bili nekateri od lani.
Tudi za proračunsko leto 2015 so svetniki sprejeli “napihnjen” proračun v višini dobrih 23 milijonov prihodkov, čeprav vsi vedo, da bo teh le okrog 16 milijonov. Torej ne preseneča, da so v prvem polletju zbrali za 7.378.423 EUR prihodkov oziroma 32 %. Največji izpad je, pričakovano, pri kapitalskih prihodkih oziroma prodaji nepremičnin v občinski lasti, saj je bilo, od predvidenih šest in pol milijona v tem letu, doslej realizirano le dobrih 500 tisočakov oziroma 8 odstotkov.
Seveda so bili posredno nižji tudi odhodki, ki pa so bili v tem polletju vseeno za slab milijon višji od prihodkov. Od osmih milijonov je šlo slabe 3 milijone za plače in prispevke občinskim organom, občinski upravi in drugim neposrednim uporabnikom proračuna, izdatke za blago in storitve, plačila obresti in tekočo proračunsko rezervo. Tekoči transferji so bili izvršeni 47.4% od predvidenih letnih transferjev, zato pa je šlo za investicije oziroma investicijske transferje dobra četrtina, namesto polovice predvidenih sredstev. Za investicije so v tem polletju porabili 1.693.067 od načrtovanih 6.335.083 EUR. Proračunski primanjkljaj v prvem polletju 2015 tako znaša 776.342 EUR.
Težave z likvidnostjo
V prvem polletju Občina ni najemala dolgoročnih posojil. V tem obdobju so bile poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova dolgoročnih posojil Stanovanjskega sklada RS ter bančnih posojil, ki jih je Občina Izola najela v letih od 1999 do 2013, za izvedbo investicij. Odplačila so bila izvršena v višini 404.757 EUR oziroma 44 % od načrtovanih sredstev za leto 2015. Vseeno pa se je Občina Izola v prvi polovici leta likvidnostno zadolževala v višini 1.400.000 EUR pri poslovnih bankah in 70.000 EUR pri proračunskih uporabnikih (javnih zavodih op.a.).
Likvidnostno zadolževanje je opre- V predlogu ukrepov, ki naj deljeno v Zakonu o financiranju bi pomagali izboljšati stanje občin, ki pravi, da se Občina lahko proračuna, so zapisali, da je treba likvidnostno zadolži, če se zaradi predvideno prodajo premoženja neenakomernega pritekanja pre- pospešiti in dejansko tudi re-jemkov izvrševanje proračuna ne alizirati v letošnjem letu, poleg more uravnotežiti, vendar največ tega pa izterjati vse predvidene do višine 5% vseh izdatkov zad- občinske dajatve, dosledno iz-njega sprejetega proračuna terjati neplačane terjatve in za-(ne realiziranega, kot v primeru mudne obresti. Predvideni pri-dolgoročne zadolžitve). Občina hodki od najemnin in zakupnin v Izola je v prvem polletju 2015 z tem letu znašajo 2.881.570 EUR. dvema bankama dogovorila mora- Skratka, pregled posebnega dela torij na plačilo glavnice dolgoročnih proračuna da vedeti, da je občina posojil. V 2. polovici leta bo zaradi nekako zagotavljala sredstva za tega približno 120.000 EUR manj plače lastnih uslužbencev in za-odplačil glavnice od načrtovanega, poslenih v javnih zavodih, inves-To pa seveda pomeni, da bo treba ticije pa se selijo v drugo polletje glavnice odplačati kasneje.	oziroma v naslednja leta.
V okviru projekta Kilometer nič je vsako soboto, med 8. in 12. uro, v Drevoredu 1. maja postavljena tržnica »Ruba sz moje njive«.
Osnovni namen tržnice je dati možnost lokalnim kmetom, da prodajo viške pridelkov. Posebnost tržnice je, da imajo pravico svoje izdelke ponujati izključno lokalni pridelovalci, s čimer se spodbuja tradicija izolskih zelenjavnih vrtov. Glede na to, da je bistvo projekta avtohtona in avtentična ponudba iz lokalnega okolja, bodo lahko na tržnici lokalne pridelke kupovali tudi vsi gostinci, ki so vključeni v navedeni projekt. Le ti morajo namreč v svoji ponudbi zagotavljati vsaj 80 odstotkov vhodnih surovin iz neposrednega okolja.
Sodni stroški nad planom
Eden redkih stroškov, kjer je poraba presegla planirana sredstva so sodni stroški, ki jih je občinska uprava planirala za opravljanje raznih odvetniških storitev (pravno svetovanje, priprava listin, zastopanje pred sodnimi in upravnimi organi,...), kakor tudi stroški za sodne izvedence, sodne izvršitelje, stroške sodnih postopkov, notarjev, cenilcev, poravnav ipd. Za te storitve so letos porabili že 85.966 EUR, kar predstavlja 53,7% celotnih predvidenih stroškov v višini 160.000 EUR na proračunski postavki za leto 2015.
Še en razpis manj
V zvezi z denarjem, namenjenim spodbujanju razvoja obrtništva in podjetništva v občini Izola je zanimivo, da so v prvem polletju letos denar porabili za plačilo zapadlih obveznosti in zahtevkov po Javnem razpisu za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarstva v občini Izola za leto 2014. Ker ocenjujejo, da do konca leta sredstva na postavki ne bodo v celoti realizirana, lahko sklepamo, da letos, razpisa za malo gospodarstvo, ne bo.	d.m.
SVETILNIK
Restavracijo | Pizzerija L o u n g e Bar IZOLA
ROLETNA AKCIJA
▻SVETILNIK ZA IZOLANE<
Vsak četrtek v in avgustu vam v Mandraču podarjamo
BON
ZA 30% POPUSTA NA GOSTINSKE STORITVE
boni se ne seštevajo in veljajo do 3009.2015 za naročila nad 10,00€ ^
Križi in težave
Krožišča k sreči niso kažete
Država je menda slab gospodar, je sama sebi največja težava in hkrati potuha. Eden takšnih njenih izumov je, da za gradnjo krožišč ne rebimo gradbenih dovoljenj, saj jih enostavno opredelimo kot vzdrževalna dela na križišču v javno dobro. Lepo. Škoda le, da kažete in iz desk zbita stranišča na štrbunk nimajo te sreče.
Kot gotovo že veste, je v torek,
28. 7. 2015, Občina Izola prejela odločbo gradbenega inšpektorja, na podlagi katere je bila še isti dan ustavljena gradnja vpadnice v Izolo. Gre za 175-metrsko navezavo, torej povezavo med velikim krožiščem in manjšim krožiščem, ki ga občina gradi pri Komunali.
V prejeti odločbi inšpektor očita, da vpadnica ni skladna s pridobljenim gradbenim dovoljenjem iz januarja 2015.
Iz občine so pojasnuili, da je bila gradnja novega krožišča pri Komunali predvidena v skladu s Pravilnikom za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah. V skladu z določili tega pravilnika se izvaja večina del na javnih cestah, tudi rekonstrukcije obstoječih križišč v krožišča (v vseh primerih gre za novogradnje, razen v primeru začasnih/montažnih krožišč).
Izvedeni so bili vsi postopki, ki jih pravilnik predvideva, od izdelave projekta za izvedbo do obvezne recenzije projekta, kadar se dela izvajajo kot dela v javno korist.
Ker je krožišče smiselna celota, je bila izvedba celotnega krožišča pri Stavbeniku predvidena kot izvedba vzdrževalnih del v javno korist, s katero bi Industrijsko cesto navezali na novo vpadnico iz hitre ceste, za katero ima občina že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zato so bila dela pri gradnji vpadnice izvedena v skrajšanem obsegu, da bi bilo možno izvesti navezavo na novo projektirano križišče. Predvideno je bilo, da bi vse spremembe pred izdajo uporabnega dovoljenja vnesli v Projekte izvedenih del, kjer bi bila prikazana sprememba glede na izdano gradbeno dovoljenje.
Branko Andrejašič, načelnik izolske upravne enote je s tem v zvezi povedal, da je za pojasnila ob ustavitvi gradnje pristojna gradbena inšpekcija. Glede gradnje preostalih krožišč pa potrdil: “Upravna enota je do dneva poročanja prejela dve vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za urejanje krožišč, na podlagi katerih je izdala gradbeno dovoljenje za krožišče na Trgu republike medtem, ko upravni postopek za krožišče “pri Stavbeniku" še poteka.
Podrobneje to materijo ureja Zakon o cestah, ki v 18. členu pravi, da med vzdrževalna dela v javno korist sodijo: izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste.
In je vse po regolah. Vprašanje pa je, če je tudi prav.	ur
Predvideno je bilo, da bi se vsa usmerjevalna signalizacija posodobila po izgradnji krožišča na Industrijski cesti. Načrt postavitve nove usmerjevalne signalizacije je že pripravljen. Postopno se je nova usmerjevalna signalizacija, ki usmerja voznike na hitro cesto, že začela postavljati, tako da so vozila, ki vozijo iz Izole, že pravilno usmerjena proti hitri cesti. Do dokončanja novega krožišča pa morajo vozniki upoštevati signalizacijo, ki jih usmerja proti Kopru oz. Portorožu, so še dodali v obvestilu občinske uprave.
Toda, dejstvo je, da je, med obstoječim stanjem in bodočo vpadnico ter krožiščem, preveč razlik, da bi gradbeni inšpektor lahko zamižal ob takšni gradnji. Danes je tam speljana prednostna cesta z dvema nekategoriziranima priključkoma, predvideno pa je turbo krožišče s petimi kraki, zato težko govorimo o rekonstrukciji nečesa, kar dejansko ne obstaja. Dejansko država sama sebi laže, ko gradnjo krožišč definira kot rekonstrukcijo križišč, za gradnjo vsakega prizidka pa zahteva gradbeno dovoljenje.
Kako graditi ali legalizirati kmetijski objekt
Iz Urada za urejanje prostora Občine Izola so zakupnikom kmetijskih zemljišč, ki imajo tam postavljene kmetijske objekte brez ustreznih dovoljenj, poslali v pomoč Splošna navodila za postopanje v primeru postavitve novega kmetijsko pomožnega objekta oziroma za legalizacijo obstoječega stanja. Tako le so zapisali:
-	Za gradnjo oziroma legalizacijo kmetijsko pomožnega objekta treba najprej naročiti lokacijsko informacijo za parcelo, na kateri je predvidena nova gradnja oziroma na kateri se nahaja obstoječi pomožni objekt, ki se legalizira. To storite na Uradu za urejanje prostora Občine Izola, Postojnska ulica 3. Kontaktna oseba je Nataša Lovrečič (tel. 05 66 00 233).
-	Izdana lokacijska informacija, sama po sebi ni dovoljenje za gradnjo in legalizacijo objekta.
-	Postopek se nadaljuje pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Območna Izpostava Koper, Ulica 15. maja lOb.
-	Kako velik objekt lahko gradite ah legalizirate je odvisno od velikosti celotne površine kmetijskih zemljišč v lasti in/ali v zakupu. Ravnati se morate po tabeli maksimalnih velikosti polskih hišic in lop, ki jo najdete v lokacijski informaciji v točki 7.1.
-	Merila za oblikovanje objektov ter ostala merila in pogoji (način gradnje: zidan objekt ah montažni objekt s točkovnimi temelji, ureditev okolice, dostopi, varovanje kulturne dediščine - posebni pogoji druge posebne omejitve...) so podani v besedilu Odloka o PUP za podeželje, kije priložen k lokacijski dokumentaciji.
-	Pred začetkom gradnje pomožnega kmetijskega objekta oziroma, za sanacijo ah legalizacijo obstoječega objekta, je treba pridobiti vsa ustrezna soglasja, ki so zapisana v lokacijski dokumentaciji (točka 7.3 in poglavje 9) in spremnem dopisu.
-	Za pomožne kmetijske objekte večje od 40 m2 (bruto površina) je treba pridobiti gradbeno dovoljenje pri Upravni enoti Izola. Za začetek postopka je treba vložiti zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in priložiti vsa potrebna soglasja (razvidna iz lokacijske informacije) ter ostale listine.
-	Pomožne kmetijske objekte velikosti do vključno 40 m2 (bruto površina), se lahko prične postavljati/graditi, oziroma so legalizirani, po pridobljenih vseh potrebnih soglasjih ustreznih soglasodajalcev oziroma upravljalcev (tudi ti so razvidni iz lokacijske informacije).
Za konec pa sledi še opozorilo:
Na obdelovalno kmetijsko zemljišče se lahko postavi samo eno poljsko hišico in eno lopo. Pri ugotavljanju dovoljenih velikosti poljske hišice oziroma lope (slednje pri skupni obdelovalni površini manjši od 1000 m2 ni možno postaviti) se seštejejo vse obdelovalne površine na območju občine Izola ne glede na to, ah jih imate v lasti ah v zakupu in neglede na to ah se stikajo ali ne.
Priložnostna stran
Dež ima še dva tedna časa
Letošnja vina bodo dobra, predvsem rdeča. Tako pravijo tisti, ki poletje preživijo med trtami, ali pabedijo nad njimi. Pogoj, da bodo tudi bela vina dobra pa je, da v naslednjih dveh tednih pade nekaj dežja in z njim pade tudi temperatura. Metereo-logi pravijo, da se bo menda zgodilo prav to.
Lanska vinarska letina je bila slaba. O tem so si enotni tako vinarji, kot enologi. A, če je slednjim vino predvsem v užitek, prvim žlahtna kapljica velikokrat predstavlja način preživetja. In kot so že nekajkrat povedali, eno letino kot je bila lanskoletna, se da preživeti, dve pa že zelo težko.
Lani je bila težava s trto, tako kot tudi z ostalim pridelkom ta, da je bilo dežja krepko preveč. Letos so pogoji veliko boljši, dežja pa je celo nekoliko premalo. Kot je povedal Davor Mrzlič z Zavoda za kmetijstvo Nova Gorica, izpostava Koper, bi nas morala letos čakat kar solidna vinska letina.
A pogojnik je na mestu, saj bo kakovost letine odvisna od tega, če bomo imeli do trgatve ob koncu avgusta, začetku septembra še kaj padavin. “Trta potrebuje vodo za zorenje, od vode pa je odvisna tudi vsebnost sladkorja v sadežu. Dežja letos ni bilo veliko, oziroma ponekod več kot drugod. V Piranu so ga napri-mer imeli nekaj več. Veliko pa je odvisno tudi od same kakovosti zemlje, saj, če je trta posajena na tanki plasti zemlje, zahteva toliko več padavin. Sicer pa je do trgatve še skoraj en mesec in pričakujemo, da bo do takrat še nekaj dežja”, pravi Mrzlič.
Mrzlič pravi, da ni za pričakovati, da bi se letos trgatev premaknila naprej po koledarju, kot se to dogaja oljkarjem, ki zadnja leta
trgajo oljke že oktobra meseca.
“Morda bo grozdje dozorelo nekoliko prej, ampak nič dramatičnega. Malvazija in refošk se bosta zagotovo trgala ob začetku septembra, kot je to v navadi. ”
Za zgodnjo trgatev kriva klima in aromatika
Drugačnega mnenja je Tilen Praprotnik, izolski vinar, ki pravi, da se vinarji premikajo še bolj v poletje, kot se to dogaja oljkarjem.
“Za to so krive seveda klimatske spremembe, saj so poletja vedno toplejša, a razlogi tičijo tudi drugod. Naprimer v vedno nižjih trtah, saj so pridelki danes nižje v vinogradu in trta je vsekakor drugačna, kot je bila nekoč, predvsem pa vinarji iščemo nekaj več aromatike, za kar pa je potrebno grozdje trgati nekoliko prej.” Tako, pravi še Praprotnik, bodo morda začeli s trganjem si-
vega in modrega pinota že čez teden dni, čez kakšna dva tedna pa bo morda že na vrsti malvazija. “A, kot rečeno, je veliko odvisno od temperature. Leta 2012 smo malvazijo trgali že 24. avgusta, letos pa bo treba počakat še kakšen dan več. ”
Rdeča vina bodo boljša, kot bela
Sicer pa bo letošnja sezona vin, po mnenju Praprotnika, dobra, zelo dobra pa bodo vsekakor rdeča vina. “Letos kaže res dobro. Razmere so bile super, za razliko od lanske sezone pa je ta letošnja pravi balzam. Morda je bilo le nekoliko prevroče, ampak ta vročina ni naredila večje škode, ker je dež prišel zadnji trenutek. Če bi suša trajala le še nekaj dni več, pa bi se danes drugače pogovarjala. ”
Kot rečeno, bo sezona za rdeča vina res dobra, saj se ta v tako vročih pogojih dobro razvijajo. Drugače je z belimi vini, ki so bolj aromatična in tako visoka vročina preprosto izgoreva aromatičnost. “Vsekakor bi še nekaj dežja do trgatve prišlo prav, predvsem za bela vina. A še pomembneje kot to bi bilo, da bi temperatura padla pod 30 stopinj celzije. Če se to zgodi z dežjem, toliko bolje”, pravi Praprotnik.
Držimo torej pesti za še kakšno kapljo dežja, tudi če bi nam to lahko pokvarilo popoldanski piknik.
AM
ini w
, -e ^
OŠ Livade na taborjenju
Letos smo na OŠ Livade za naše učence organizirali letovanje v Logarski dolini. Letovanja se je v dveh terminih udeležilo kar precejšnje število otrok od 1. do 4. razreda. Tam smo veliko hodili, raziskovali, se igrali, družili, spoznavali kraj, naravo, življenje in zgodovino ljudi.
Z nami so letovali tudi učenci z italijanske OŠ Dante Alighieri iz Izole ter italijanske OŠ iz Kopra Pier Paolo Vergerio il Vecchio ter
njihove podružnice. V taki režiji je bil poudarek na večjezičnosti in druženju, kar se je obneslo nad vsemi pričakovanji. Bivali smo v penzionu Na razpotju in na tem mestu bi se rada še enkrat zahvalila prijaznemu in angažiranemu osebju, predvsem pa gospodarici hiše ge. Andreji, ki nas je tako srčno in prijazno sprejela v svoj dom.
Vso pot so nas spremljali škrati in različna pravljična bitja, ki so popestrila naše bivanje v tem kraju. Nekaj jih je ostalo v pravljičnem gozdu, nekaj pa nas je pospremilo tudi v Posočje, kamor smo se odpravili kmalu po vrnitvi iz Logarske doline.
Pod okriljem PD Piran smo se odpravili na taborjenje v Posočje, konkretno v dolino Lepena. Tam smo pod šotori preživeli teden dni malo drugače. Tokrat je bil poudarek na pohodništvu in sonaravnem življenju človeka in narave.
Naši učenci so dosegli nekaj čudovitih vrhov in raziskali veliko skritih kotičkov tamkajšnjih gozdov. V vročih popoldnevih smo se hladili v turkizni zdravilni reki Soči in še prehitro je prišel dan, ko smo se morali odpraviti nazaj domov.
V Izoli pa smo kaj hitro pospravili dolge pižamice. Veliko nas že močno pogreša hlad gozdov in bogastva narave, ki smo jih izkusili v teh poletnih dneh.
Ana Santin
Moratorija ni
Moratorija na rušenje kažet ni
Ko je pred dvema letoma župan Igor Kolenc pozval inšpektorje in Sklad kmetijskih zemljišč RS k večji aktivnosti glede iskanja črnograditeljev na podeželju, ni vedel, kaj bo to pomenilo za lastnike kažet. Sledili so ukrepi občinskih strokovnih služb za omilitev težav in ureditev razmer, vključno s sprejemom PUP-a za podeželje, a ni pomagalo. In, kot vse kaže, tudi obljubljenega dvoletnega moratorija na rušenje sploh ni.
m
w jf' i -JsM
M ' A
ja
Zadnja žrtev občinskega “lova na čarovnice" je izolska upokojenka Nada Kljun, ki je pred nekaj tedni dobila odločbo inšpektorata za gradnjo o rušenju objekta, oziroma dela objekta, ki sta ga pred tremi desetletji zgradila sama z možem.
“S pokojnim možem sva sama zgradila zidanico. Nato nama je, čez čas, sosed predlagal, da objekt raazširiva še za dober meter proti koroni, kar sva tudi storila. Sama sva, kar na roke, v globino skopala dober meter laporja. Na jok mi hodi, ko samo pomislim, koliko truda sva vložila v to hišico”, pravi 77-letna Nada Kljun.
Mali objekt sta z možem postavila pred tremi desetletji, nahaja pa se, očem povsem neviden, ob koroni, pod borovci, nad Izolo. Da gre za običajen kmetijski objekt ni dvoma, saj nima niti elektrike, niti vode, v njegovi notranjosti pa je našla mesto le manjša kuhinja z mizo, nekaj stoli in kavčem, vse z namenom, da sta se zakonca lahko malo odpočila ob celodnevnem obdelovanju 2.500 kvadratnih metrov velike njive.
“Kavč sva imela v hiši, ker je bil mož epileptik in je imel zdravstvene težave in nekje si je vendarle moral odpočiti. Ko pa so si z inšpekcije prišli ogledat hiško, so povedali, da kavč ne sodi v kmetijski objekt. A bi ga morala imeti pred hišo, morda?”
Da so, v primeru gospe Nade, inšpekcijske službe do pike dobesedno interpretirale zakon, je jasno že po navodilih o rušenju. Dober meter širok prizidek, v katerem so Kljunovi hranili delovno orodje, so morali odpreti. Na drugi strani pa so morali objekt skrajšati še za slab meter, kar je pomenilo tudi na novo zgraditi eno steno.
“Zdaj zahtevajo, da odstranimo še beton pred hišo in stranišče.
Beton je zato, da ne nosimo blata v objekt, stranišče pa ni nič drugega kot navadno poljsko stranišče z železnimi vrati. Koga pa zdaj to moti? Imamo morda premajhno njivo? Kot da je od velikosti zemlje odvisno kako hodiš na potrebo”
Gospa Nada se ne more potolažiti, saj pravi, da res nikakor ne razume, kako razmišljajo tisti, ki so izdali takšno odločbo. “Zdaj bomo morali imeti orodje na odprtem, moj mož pa je postavil močna železna vrata ravno zato, ker so nam večkrat poskusili vdreti v objekt. Tega zdaj ni več. Trenutno večinoma sama obdelujem njive, imam še kakšnih štirideset oljk, in večkrat na leto uredim njivo in okolico, pokosim travo in tako naprej. Zdaj me je vse to veselje povsem minilo in hudo mi je že samo, ko pomislim, koliko truda sva z možem vložila v to njivo.”
Moratorija sploh ni!
Zgodba morda ne bi bila tako nenavadna, če ne bi župan Igor Kolenc večkrat poudaril, da bo dve leti po sprejetju PUP-a v veljavi moratorij na rušenje, saj ljudje potrebujejo nekaj časa, da uredijo stanje na njivah. Marsikdo se je spraševal, če je moratorij dejanski, ali samo “etičen”. Kljunovi so morali stanje na njivi, kiju “moratoriju” urediti takoj.
O tem, kaj ta moratorij pravzaprav pomeni smo zato povprašali
na Občino, kjer nam je županova svetovalka Kristina Zelič povedala, da se Občina ne dogovarja o možnosti moratorija in njegovega trajanja.
“O tem v vsakem posamičnem primeru odloča državna inšpekcija. Občina na predlog stranke samo izda potrdilo o tem, ali je stranka podala vlogo za spremembo prostorskega akta (bodisi OPN ali drugega akta) v smislu legalizacije objekta. V kolikor prihaja do delnih rušitev, se stranke najverjetneje s svojimi objekti prilagajajo določilom PUP-a za podeželje za kmetijsko pomožne objekte.”
Moratorija na rušenje, na katerega so se mnogi zanašali, očitno ni, zato je očitno treba pohiteti z oddajo predlogov za spremembo Občinskega prostorskega načrta, kar bi morda lahko zadržalo samo rušenje.
Doslej le ena vloga na UE
Glede na to, da je potrebno za legalizacijo objekta nad 40 m2 pridobiti gradbeno dovoljenje, smo vprašali na Upravno enoto Izola, koliko vlog so prejeli v tem obdobju in kako so jih reševali.
Kot so nam povedali, je, po podatkih, ki so jim dostopni, do dneva poročanja, samo ena stranka pridobila vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere je Upravna enota izdala gradbeno dovoljenje, za gradnjo poljske hišice kot nezahtevnega objekta (50m2).
“Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za postavljanje kmečkih lop večjih od 40m2. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti do vključno 40m2 (enostavni objekti) se lahko postavljajo brez gradbenega dovoljenja, če so za to izpolnjeni pogoji, kijih določata navedena Uredba in občinski odlok PUP za podeželje. O tem koliko enostavnih objektov je bilo v tem času (od spremembe občinskega odloka dalje) legalno postavljenih ali legaliziranih pa Upravna enota nima podatkov.”
AM
\f\vmi\c 7
Turizem po naše----------------------------------
Najboljša šalša je spet izolska
Šalšiada je ena tistih prireditev, ki se dogajajo v Ljubljanski ulici, ki bi zlahka postala tipična turistična prireditev, saj je med turisti in obiskovalci veliko zanimanja za male skrivnosti priprave “paradižnikove omake”, še več pa za njeno pokušino po končanem tekmovalnem delu.
Toda, organizatorji se na nek način bojijo širitve prireditev, ki so nastale kot tipični ulični dogodki, vendar z leti preraščajo v prave turistične dogodke. Prav gotovo se bo treba o prihodnosti golažiade, šal-šiade in bazilikijade še dobro pogovoriti, predvsem s sodelujočimi domačini.
Posebna zanimivost letošnje šalši-ade je bila lesena pasirnica, stara malo manj kot 100 let, ki jo je od none dobil Vlado in jo razstavil skupaj z ekološko zelenjavo radijskega novinarja Franka Hmeljaka. Nasploh je bilo na prireditvi veliko novinarjev, ki so pripravili nekaj lepih reportaž, za dobro voljo pa je letos poskrbel tudi Štefan Horvat, ki je odpel dve svoji veliki uspešnici in požel ovacije obiskovalcev. ur
Šolera in Pomidorke
Letošnja Šalšiada, ki bo naslednje leto dobila uradno ime Šalšin, je privabila kar 14 ekip, žal pa se nekateri, tudi zaradi zastojev na cestah, niso uspeli pravočasno udeležiti dogodka. Sodelovale so ekipe; Šolera, TD Šaredin, Bogdanovi Oljkarji, Kristal bar iz Kopra, Šalša team iz Ankarana (dvakratni zmagovalci), Folpamayor, Pomidorke, O šalša čao (Kombinatke), Zvezdice in Falš aborigini. Vsi so s seboj prinesli paradižnike, ki so letos še posebej bogato obrodili. Tako smo videli enega, ki je tehtal 1.700 g, spet drugi so se pohvalili z izvrstnimi pelati, nekateri pa so imeli s seboj tudi skrite “magične" začimbe. Komisija (Emilija Pavlič, Boris Kobal in Dario Gazič) pa je izbirala najbolj domačo in se odločila za šalšo iz Šolere in tisto, ki so jo skuhale Pomidorke.
Od semena do šalše
“Šalša je samo končni izdelek dolgega procesa, ki se mora začeti že pri izbiri pravih, domačih, paradižnikovih semen”, je zbranim povedala Emilija Pavlič in opozorila na pomen vzgoje domače, ekološko pridelane zelenjave, potem pa še dodala, da je treba “šalšo kuhati z nasmehom in dobro voljo, sicer ne bo pravega okusa."
Znanstvenih raziskav o gibanju svetovnega turizma v letu 2015 še ni, dejstvo pa je, da Evropa, zaradi dogodkov v Afriki, na Bližnjem Vzhodu in ob Egejskem morju, deloma pa tudi zaradi finančnega in gospodarskega okrevanja, beleži povečan turistični obisk. Nemški Bild je pred nedavnim objavil, da si vsak peti Nemec ne more več privoščiti počitnic v tujini in morda tudi zaradi tega, Nemci letos množično letujejo doma. Ta država je v prvem polletju 2015 zabeležila 193,7 milijona turističnih prenočitev, kar predstavlja, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, 3-odstotno rast. Doma letuje kar 82 % Nemcev, kar pa se pozna tudi v drugih turističnih deželah. Pri naši sosedi Hrvaški, ki beleži turistični boom, po številu prenočitev, vodijo Slovenci in Avstrijci! Ocenjujejo, da bodo do konca leta 2015 zabeležili 10 odstotkov več turističnih prenočitev kot v preteklem letu, nekoliko manj pa naj bi se povečal devizni turistični priliv, ker naj bi bili turisti nekoliko bolj varčni in zato tudi manj porabijo. Devizni priliv od tujskega turizma naj bi znašal okoli 8 milijard evrov. Slovenci bomo letos na Hrvaškem zapravili najmanj 78 milijonov evrov!
Kaj pa Slovenija, preko katere se valijo kolone avtomobilov na druge de-stinacije? Vse kaže, da bo, zaradi vročega julija in avgusta, letošnja turistična bera pri nas precej boljša od lanske, kar velja tudi za Piran, Izolo, Ankaran in Koper. Morda bomo v Sloveniji zabeležil več kot 3-odstotno rast turističnih prenočitev, na Slovenski obali pa celo 4-odstotno rast ali 2 milijona prenočitev domačih in tujih gostov. Devizni priliv od tujskega turizma naj bi, tudi letos, kot že več let zapored, znašal okoli 2 milijardi evrov. Problem slovenskega, še zlasti portoroškega turizma, tiči povsem drugje: v stroških dela, neatraktivni ponudbi, bančnih hipotekah in plačevanju obresti za, pred leti z lahkoto najeta večstomilijonska posojila. Zato ni čudno, da bo večina hotelov kmalu dobila nove lastnike. F, Krajnc
Sergaš je novi trener nogometašev

II i Hlllimiii
•iiiisihuhiiiv
v
Rokometaši v soboto Slovenj Gradcem
Rokometaši Istrabenz plinov Izole so se v sklopu priprav na novo sezono v soboto pomerili v Umagu s tamkajšnjo istoimensko ekipo. V ponedeljek pa so z večletnimi prijatelji iz Buzeta po skorajda dveh mesecih premora, čeprav na prijateljski tekmi, v dvorano v Kraški vnesli nekaj tekmovalnega vzdušja. Obe tekmi so sicer Izolani izgubili. Zadnja je bila odigrana v veliki vročini, v njej pa je prišla do izraza kakovost hrvaškega prvoligaša. "Delali smo stare napake, a vsaj vemo, kaj je narobe in kako to izboljšati”, je bil v oceni nastopa kratek trener Borut Hren. Naslednja pripravljalna tekma čaka člansko ekipo že to soboto zvečer, ko v Izolo prihajajo »ježki« iz Slovenj Gradca.
Žal pa je podobna usoda kot Amela Redžiča, ki je obnovil lansko poškodbo, doletela še Žana Popoviča. Žan je te dni opravil preiskave in upati, je da njegova odsotnost ne bo dolga.
Rokometaši že z višjo prestavo
Le še mesec dni nas loči od nove sezone v 1. NLB leasing ligi, zato so naši rokometaši tempo na pripravah dali v višjo prestavo. Ekipa je zdaj popolna in Borut Hren je treninge zastavil dvakrat dnevno in jih tako prilagodil obveznostim fantov. Prvenstvo bo letos trajalo od 5. 9. 2015 do 30. 4.2016. Skupno bo štirinajst ekip odigralo 26 krogov. Prvi del bo od 5. septembra do 19. decembra 2015, v tem času pa bodo odigrali 15 krogov. V 10. krogu, ki bo 14. novembra, bo v Kopru tekma Koper 2013 - IP Izola. Drugi del bo od 6. februarja do 30. aprila 2016, v njem pa bo 11 krogov. Povratna tekma IP Izola - Koper 2013 bo 19. marca 2016. Še informacija, da bo Rok Jelovčan, nekdanji vratar Izole, v prihodnje branil pri švicarskem drugoligašu TV Mohlin.
Sicer pa se je v sklopu priprav za evropsko prvenstvo v Makedoniji
kadetska rokometna reprezentanca Slovenije dvakrat pomerila s Hrvaško. Na drugi tekmi, ki so jo naše dobile s 26:24, je največ golov za Slovenijo - 7, dala Izo-lanka Anamarija Baruca, ki sicer nastopa za ŽURD Koper.
GvtoEflBu’
Menjava na trenerski klopi in začetek priprav
Nova sezona je pred vrati in selekcije so v fazi priprav na začetek prvenstva. Prišlo je do nekaj sprememb v igralskem kadru in tudi na trenerski klopi: Dosedanji članski trener Aljoša Čotar je prevzel mladinsko ekipo, zamenjal pa ga je Danilo Sergaš.
Kljub neznosni vročini, ki je zadnje dni na srečo nekoliko popustila, so se člani, kadeti in mladinci 20.7. zbrali na prvem treningu in začeli priprave na novo sezono. Mladinska in kadetska ekipa, ki sta lani izpadli iz l.SNL bosta letos nastopali v 2.ligi. Trener kadetov ostaja Aleš Šmon, mladince bo odslej vodil Aljoša Čotar, člansko ekipo pa prevzema izkušeni trener in nekdanji igralec Izole ter trener vratarjev mladih reprezentantov Slovenije Danilo Sergaš.
Pred začetkom prvenstva je na sporedu nekaj pripravljalnih tekem, nasprotniki in datumi bodo znani v kratkem. Informacije o prijateljskih tekmah boste dobili tudi na spletni strani mnkizola. si. Prva uradna tekma članske ekipe nas čaka 19.8., ko se bomo v Pokalu Slovenije na domačem igrišču pomerili proti drugoligašu NK Veržej. Takoj za tem sledi prva domača tekma v prvenstvu proti lanskemu prvaku Ajdovščini
ŠKOU. Takoj v Startu imamo torej dve zelo pomembni tekmi, ki lahko znatno vplivata na začetno motivacijo ekipe in na dogajanje v nadaljevanju sezone.
-	Danilo, najprej dobrodošli na klopi vašega novega (starega) kluba. Verjetno vas posebej ni potrebno predstavljati, saj vas večina, ki spremlja slovenski nogomet dobro pozna. Pa vendarle lahko naštejemo klube kjer ste nastopali kot igralec in ekipe katere ste vodili kot trener
-	Kot vratar sem začel leta 1971 v NK Piran. 1975 sem prišel v NK Izola kjer sem bil aktiven do 1986, nato sem bil po poškodbi kolena in zaposlitvi v Casino Portorož eno leto neaktiven, kasneje pa sem branil še za NK Piran in NK Gažon. Kot trener sem začel spet v Izoli, bil sem trener vratarjev in pomočnik takratnega trenerja Šuška. Nato sem kot pomočnik pa tudi kot glavni trener deloval še v NK Piran, NK Koper, Tabor, NK Goriške opekarne, NK Jadran, NK Ankaran, NK Avtoplus Korte ter v tujini v Trstu in nazadnje dve leti v NK Buje... Obenem sem edini trener v Sloveniji (morda tudi v Evropi), ki je deloval v vseh reprezentancah od U-16 do U-19 ter seveda mlade in članske reprezentance. Bil sem tudi selektor amaterske reprezentance Slovenije in MNZ Koper.
-	Kaj vas je pripeljalo na trenersko klop Izole in kako ste navezani na ta klub?
-	Prvič sem bil v Izoli kot že povedano pomočnik ter trener vratarjev pri Ivu Šušku leta 1993, pa spet pomočnik dve leti kasneje pri pokojnemu Salihu Softiču, katerega sem po 8. kolu nasledil in nekako “zakrpal” ekipo ter do-
segel zadnje zmage ter točke NK Izole v prvi ligi. Kasneje sem se vrnil in popeljal MNK Izolo iz Primorske v 3. ligo. Sedaj pa upam, da bom sestavil spet dobro ekipo, ki bi se potegovala za uvrstitev v 2. ligo. Na Izolo sem seveda tudi čustveno navezan, kajti igrat toliko let v plavem dresu z igralci kot so bili Teodor in Vinko Gregorič, Gustinčič ter ostali se seveda ne pozabi. Tudi, ko sem z reprezentanco potoval po svetu in sklepal nova poznanstva, sem se imel vedno za Izolana, čeprav sem se tudi v drugih klubih, še posebej v Piranu ter Kopru, dobro počutil.
-	Glede na vašo dolgoletno prisotnost v nogometu, kakšen status menite da ima nogometni klub Izola v lokalni okolju in kakšen v širšem smislu.
-	No, trenutni status NK Izole žal ni bleščeč. Niti v domačem še manj pa na državnem nivoju. Nogomet ima v Izoli svetlo tradicijo in za klub so igrali priznani nogometaši, ki so igrali tako za italijansko kot slovensko reprezentanco ter nastopali na evropskem ter svetovnem prvenstvu. Darko Milanič je bil celo kapetan in na to smo lahko ponosni. Na teh rezultatih bi vsi skupaj morali narediti še več, da bi bil nogomet še naprej šport številka ena v Izoli, ter da se Izola ponovno uvrsti na nogometni zemljevid Slovenije.
-	Kakšni se vam zdijo pogoji za treniranje po prvih nekaj treningih? Kakšno se vam zdi trenutno vzdušje v ekipi in kako nameravate motivirati igralce po lanskem spodrsljaju ob neuvrstivi v 2.SNL?
-	Pogoji za treniranje morda niso vrhunski vendar so možnosti, da se še izboljšajo. Ekipa je po ne-napre-dovanju normalno deprimirana, nekateri igralci so odšli, nekateri imajo svoje poglede na frekvenco treniranja, tako da smo glede sestave ekipe in fizične pripravljenosti v zaostanku. Prepričan pa sem, da bo kmalu bolje. Do sedaj sem vedno uspel ustvarit dobro klimo v slačilnici in če sem to uspel tudi v Bujah ne vidim razloga, da mi ne bi uspelo tudi v domačem okolju.
-	Igralski kader se še sestavlja in prestopni rok traja do konca avgusta. Ali že imate v mislih določene okrepitve? Razmišljate tudi o pomočniku na treningih? Ali so cilji Izole v novi sezoni že postavljeni in znani?
--------------------------------------------
Stepančič in Božič na	Ws5QmoB
koncu 21.
-	Ekipa se še sestavlja. Prva dva tedna sem dal možnost vsem staroselcem vendar ni bilo prevelikega odziva na treningih glede na ambicije in cilje, ki smo si zastavili. NK Koper ima možnost, da pomaga sebi in nam s tem, da nam posodi določene mlade ter ambiciozne igralce, katerim bo prav prišlo igranje v 3. ligi sedaj in (upam) kasneje tudi v 2. ligi. V planu je tudi prihod enega kvalitetnega ter izkušenega igralca vendar so pogovori še v teku. Če bodo fantje ambiciozni, se bomo borili za to, za kar sem prišel - 2. ligo. Upam pa, da se bo tudi celoten klub postavil na kako stopničko višje, kajti brez tega ni mogoče nastopati v višji ligi.
-	Ali ste spremljali tekme lanske ekipe? Kakšen sistem igre se vam zdi najbolj primeren s trenutnim kadrom?
-	Izolo v zadnjih dveh sezonah res nisem veliko spremljal saj sem bil osredotočen na delo v NK Buje. Tisto kar sem videl, pa...dobri individualni igralci, ki pa niso uspeli svoje sposobnosti umestiti v mehanizem timskega delovanja. Prav tu nas čaka največ dela. Sam sistem v igri ni toliko pomemben, bolj važno je da igralci začutijo ritem in hitrost aplikacije prehoda iz ene faze igre v drugo.
-	Prvenstvo se hitro bliža, še pred tem pa je na sporedu Pokalna tekma proti Veržeju. Večina gledalcev je mnenja, da je 3.SNL v trenutni sestavi dolgočasna in Izolska publika hrepeni po kakšni atraktiv-nejši tekmi, bodisi v pokalu ob napredovanju ali v pripravljalnem obdobju. Kako bodo potekali priprave in ali so že znani nasprotniki v pripravljalnih tekmah pred začetkom prvenstva?
-	Trenutni sistem štirih tretjih lig še posebej zahodne skupine res ni največji dosežek strokovnosti na NZS, vendar za napredovanje je pač treba zmagat. Za to pa moraš biti ob kvaliteti igralskega kadra tudi mentalno močan ter gledat na to, da negativne stvari spremenimo v pozitivne. Kot sedaj kaže bomo pripravljalno tekmo odigrali na domačem stadionu 8. avgusta z ekipo Tabor Sežana ter še dve tekmi na Hrvaški strani Istre s Funtano ter Rudarjem iz Labina. Kasneje bodo sigurno na sporedu tudi močnejše tekme kot npr. z Rije-ko, Istro iz Pule in drugimi kar bo še kako prav prišlo mladim igralcem, da si naberejo prepotrebne izkuš-
nle'	www.mnkizola.si
Prvi cilj je spoznavanje razmer v Riu
Slabo leto pred olimpijskimi igrami Rio de Janeiro gosti številna testna tekmovanja, tudi jadralskega. Jadralci bodo olimpijsko regatno polje v zalivu Guanabara preizkusili na predolimpijski regati od 15. do 22. avgusta. V floti razreda finn bo tudi Vasilij Žbogar.
Izolan je zadnji del treningov pred odhodom v Brazilijo opravil v Valenciji in dnevi na španskem morju so bili zelo dragoceni, saj je zaradi poškodbe in dveh zlomljenih reber izgubil kar pet tednov treningov. “Glede na poškodbo so treningi v Valenciji potekali dobro. Želel sem narediti čim več treningov na vodi, da si vrnem občutek na jadrnici, predvsem pa sem želel videti, koliko me poškodba ovira pri jadranju, a na srečo me ni. Se mi pa pozna pomanjkanje vzdržljivosti, po eni uri treninga sem namreč že zelo utrujen,"]e o zadnjih pripravah povedal Žbogar, ki v Rio ne odhaja z visokimi rezultatskimi cilji: “Na predolimpijski regati bom jadral s staro jadrnico in staro opremo, saj je nova na poti na Novo Zelandijo, tudi pomanjkanje treningov v obdobju po evropskem prvenstvu se še pozna, tako da moj prvi cilj ni vrhunski rezultat, pač pa spoznavanje razmer na regatnem polju in usklajevanje logistike na obali. To bo za priprave na igre zelo pomembno in temu bom posvetil največ pozornosti. ”
V zadnjem obdobju iz Ria prihajajo številne informacije o onesnaženosti vode v zalivu Guanabara in ker Žbogar ničesar ne želi prepustiti naključju je poskrbel tudi za preventivo: “Z Mednarodne jadralske zveze so nam sporočili, da zaradi onesnaženosti morja moramo biti zelo previdni in z zdravnico Petro Zupet sva veliko delala na preventivi, da bi morebitna okužba s kakšno bakterijo čim manj vplivala na moje počutje." Jadralce prve regate čakajo v soboto, kakšne pa so dejansko razmere pa lahko preizkušajo že v teh dneh, ko so na programu treningi. Žbogar na prve jadralske izkušnje v zalivu še čaka, saj je jadrnica prišla šele danes in jo morajo še sestaviti.
V Grčiji se je končalo mladinsko svetovno prvenstvo v razredu 470, na katerem sta nastopili tudi dve slovenski posadki. V moški konkurenci Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič (JK Burja), v ženski pa Eva Peternelj in Valentina Baruca (JK Jadro).
Danes je bil na sporedu le en plov za vse jadralce in sicer plov za medalje za najboljšo deseterico, ostali pa so se pomerili v svojih jakostnih skupinah. Kljub napovedim, da bo zadnji dan vetroven, se to ni uresničilo in vetra je bilo zopet bore malo. Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič se v danih pogojih žal nista najboljše znašla in plov končala na 18. mestu ter tako nazadovala na skupno 21., s čimer sta za eno mesto zgrešila zastavljen cilj — uvrstitev v prvo dvajseterico. “Nad rezultatom smo razočarani, saj fanta kljub velikim naporom nista uspela doseči žaljenega dvajsetega mesta in to kljub temu, da je posadka jadrala odlično v vetru, ko je ta presegal 12 vozlov. Če bi takšni pogoji vztrajali čez celotno prvenstvo, bi najbrž končala v najboljši peterici. Danes, ko pa je pihalo 5-6 vozlov, sta prvi dve tretjini dobro jadrala, v zadnjem delu plova pa v tem šibkem vetru žal nista uspela doseči svojega cilja," je jadranje Domna in Jakoba komentiral vodja reprezentance Roman Božič.
Eva Peternelj in Valentina Baruca sta zaključni plov letošnjega svetovnega prvenstva končali kot dvajseti, kar ju skupaj uvršča na končno 25. mesto.
Svetovna prvaka sta postala Francoza Guillaume Pirouelle inValentin Sipan, svetovni prvakinji pa Italijanki Benedetta Di Salle in Alessandra Dubbi-ni.
Reprezentanca se sedaj skupaj z nekdanjim olimpijcem in sedaj trenerjem Karlom Hmeljakom seli v Bolgarijo, kjer bo od 8. avgusta dalje potekalo evropsko mladinsko prvenstvo.
Končalo se je mladinsko svetovno prevenstvo
V	velikem finalu mladinskega svetovnega prvenstva v Rio de Ja-nieru, ki je na olimpijskem prizorišču potekal kot testni dogodek, sta Nik Krebs in Miha Aljančič v dvojnem dvojcu osvojila peto mesto. Dekleti sta bili v enaki disciplini skupno dvanajsti.
Veliki finale dvojnih dvojcev sta prepričljivo dobila aktualna evropska prvaka Italijana Catta-neo in Fiume, ki sta vodila od starta do cilja. V cilju sta zmagala s prednostjo dolžine čolna, medtem ko sta na sredini proge imela še enkrat večjo prednost. Mari-borsko-blejska naveza Nik Krebs in Miha Aljančič je finalno tekmo začela ambiciozno, na polovici proge sta bila še četrta, v tretji četrtini proge pa sta malo popustila, tako sta ju prehitela Čeha in da sta si nabrala tudi trisekundni zaostanek za tretjim mestom, ki sta ga držala Madžara.
Valentina Alicia Miklavčič in Izolanka Alja Škrlj v dvojnem dvojcu sta finale B začeli pogumno in bili na prvi četrtini proge tretji, za kasnejšima najboljšima posadkama ZDA in Južnoafriške republike. V nadaljevanju tekme pa nista zdržali visokega ritma in sta pričeli drseti navzdol po vrstnem redu. Do polovice proge sta ju prehiteli Norveška in Kitajska, v nadaljevanju pa še Brazilija. V zadnjem delu proge sta naši dekleti povsem popustili in v cilj s precejšnjim zaostankom priveslali kot šesti.
V	finalu A je zmagala Nemčija pred Romunijo in Italijo. Skupno sta Miklavčičeva in Škrlj eva zasedli dvanajsto mesto na tem svetovnem prvenstvu, kjer sta predvsem v repasažu prikazali dober nastop in se uvrstila med 12 najboljših ženskih dvojnih dvojcev.
Izolan Tim Mahne v enojcu je že dan prej nastopil v finalu C in bil tam tretji, za predstavnikoma Norveške in Hrvaške. Tekmo je sicer začel previdno in bil na polovici proge peti, v drugem delu pa je prehitel predstavnike Urugvaja, Švice in Turčije. Skupno je Mahne tako dosegel 15. mesto na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Vsi so prihajali, njih ni bilo
Na odprtje razstave in predstavitev dela DPM Izola in skupine Zvezdice ob njihovi 15 letnici so prišle štiri občinske svetnice, poklicnih funkcionarjev pa njihovo delo očitno ne zanima. Morda niti ne vedo, kaj v resnici počnejo. Pa če bi te dni stopili do plaže na svetilniku, bi morda ugotovili, da niso le še eno od proračunsko financiranih društev.
V soboto, 1. avgusta so Zvezdice, najbolj aktivna skupina izolskega Društva prijateljev mladine, praznovale častitljivih 15 let in ob tej priložnosti pripravile slovesnost z razstavo fotografij o njihovem delu ter prodajo njihovih izdelkov in pogostitev udeležencev in obiskovalcev.
Med njimi ni bilo nikogar od poklicnih funkcionarjev izolske občine, čeprav imamo, ob županu, še enega poklicnega in dva nepoklicna podžupana, premoremo tudi nekaj uradnikov, ki pokrivajo področje sociale, vendar, z izjemo štirih občinskih svetnic, tam ni bilo nikogar od pričakovanih. Pravzaprav je bila pomembna prisotnost nekdanje županje,
Brede Pečan, ki je tudi največ prispevala k temu, da so Zvezdice sploh postale del DPM.
Sledilo je odprtje razstave fotografij o različnih aktivnostih Zvezdic v teh petnajstih letih, nato pa je predsednica DPM Izola, Ana Jamnik povabila prisotne, da z nakupom izdelkov otrok, ki obiskujejo zvezdice, pomagajo zbirati denar, ki jim ga vseskozi primanjkuje. Sledilo je razvajanje s tam pripravljenimi špageti in kasneje še s slivovimi cmoki, ki jih je pomagala pripraviti Janja Sever, ena od izolskih aktivistk.
V teh šetnajstih letih je šlo “skozi Zvezdice” lepo število izolskih otrok. Nekateri med njimi so že diplomirali, se poročili in tudi sicer vstopili v samostojno življenje. Tudi nekatere od njih so pogrešali tisti, ki so nekoč skrbeli zanje. o.m.
O tem, kako se je mali atelje v Ljubljanski ulici spremenil v otroško ustvarjalno delavnico, ki ima danes sedež v stari italijanski šoli, je na slovesnosti pripovedovala Barbara Motoh, ob Suzani Grižon in Bojanu Lisjaku ena od treh trenutno zaposlenih pri Zvezdicah. Sledila je lutkovna predstava enega od bivših volonterskih sodelavcev, Luke Mezega, ki je spravila v dobro voljo predvsem mlajše obiskovalce.
Hangar bar v avgustu
15.08	Matjaž Javšnik (monokomedija Striptiz) + Cocktail večer z barovcem Damjanom, ob 21:30
19.08	Jazz večer: Marina + Emilia Mar-tensson, ob 21 h
20.08	Jam session, ob 21h
26.08-29.08 Izola Blues'n’Rock
Sreda 26.08. • Moonlight sky (SLO) • Easywalkers (SLO)
Četrtek 27.08. The Tzar Blues band (SLO) • Zamba Blues band (CRO) Petek 28.08. • The Lucky Cupids (SLO) • Bakala Blues Band (SLO) • Blues Machine (Novi Sad - Srbija)
Sobota 28.08. • The Dreams Blues Band (SLO) • Livio Berak trio (CRO) • Hangar Blues Band (Izola)
28.in 29.8. (15.00-21.00) Prvi Izola Beer fest: Hangar bar v sodelovanju z Hotelom Delfin (Ivo Tuli Trio) + Kulinarično popotovanje z Zlatim Jabolkom
Prihajajo stripi in družabne igre
Tudi letos bo društvo ANIMOV v Izoli organiziralo, tokrat tretjo izvedbo, sejma stripov in družabnih iger ANIME’, ki bo v nedeljo 16.08. od 10 - 23 ure.
Dogodek se seli v sam center Izole: na Lonko in na Sončno nabrežje.
Program ponuja nekaj novosti. Ena od teh je naj večji projekt društva Animov: knjižnica stripov in izbrane literature, ki se za naš dogodek seli izven društvenih prostorov. Tako bodo obiskovalci v naši knjižnici na odprtem posedli med knjižne police in prelistali stripe in knjige.
Čez dan pa bomo gosti-^ li mlade perspektivne .| avtorje, ki se nam bodo y predstavili s svojimi S knjižnimi deli. Med njimi je že znana avtorica Erika Gregorič, ki bo tokrat v vlogi pisateljice z njenim fantazijskim prvencem. Predstavil se bo tudi Vasja Klun z zbirko poezij, Martina Ljubič z ilustriranimi knjigami, Andrej Zubin s knjigo Scyte in anonimni avtor s poezijami v italijanskem jeziku. Druga večja novost je koncertna predstava v večernih urah znane Italijanske skupine Fainal Fantasy Italian Group project. Tretja novost bo modna revija na tematiko znane risanke Pokemon.
Letos bo sejem bogatejši z družabnimi igrami, predvsem bi radi prikazali igre, ki smo jih ročno izdelali sami iz recikliranih materialov. V teh se boste lahko tudi pomerili. Z državnim prvakom Matejem Vidergarjem pa boste lahko tekmovali v namiznem nogometu.
Skozi ves dan bodo na razpolago številne stojnice (letos predvidenih kar 27) kjer se boste srečali z avtorji stripov iz Italije in Slovenije, pogledali razne zanimivosti in unikatna dela različnih ponudnikov in ustvarjalcev. Na ogled bo tudi maketarska razstava (500 različnih modelčkov) in igranje retro gaminga (starih video igric). Potekale bodo različne delavnice: origami, japonske pismenke, delavnica magij Harryja Potterja ter izdelave mask za cosplay. Tudi letos namreč ne bo umanjkalo tradicionalno tekmovanje v cosplayu (maskiranje v priljubljene junake risank, video igric, literature...) in povorka po mestnem jedru.
I/Ol A ISO' A 16. tivc)
FINIL m
od 10:00 do 2 i 00
Ribiški se je speča! z Malo barko
Če nič drugega je ime zelo nenavadno: Ribiški praznik Mala barka, Izolani ribiški
praznik poznajo o Mali barki pa ne vemo prav veliko. Vemo, da gre za nekakšen meddržavni projekt iz katerega smo ali bomo dobili nek evropski denar s katerim bomo ali pa tudi ne, obnovili nekdanjo ribiško barko Biser. Kaj ima s tem Ribiški praznik, ugibamo.
Vemo le to, kar smo izvedeli iz sporočila Slovenske tiskovne agencije, saj nas in posredno tudi izolske javnosti, kadrovsko bogato založene občinske službe za obveščanje javnosti, ne obveščajo več o tem, kaj na občini sploh počnejo.
Tako smo šele s pomočjo STA pred meseci izvedeli, da sta se Izolska občina in izolsko turistično združenje, s Primorsko goransko županijo in Turistično skupnostjo Primorsko - goranske županije povezala v projekt turističnega vrednotenja pomorske, ribiške in ladjedelniške tradicije Severnega Jadrana z akronimom Mala barka.
To bodo dosegli prek ustvarjanja novih turističnih proizvodov.
Cilj 15 mesecev trajajočega projekta, vrednega 680.000 Eur, je predvsem razviti in promovirati prepoznaven turistični produkt, ki bo temeljil na pomorski dediščini. Prav tako naj bi razvili mrežo strokovnjakov in na območju Izo-la-Reka-Moščenička Draga, razvili skupni center odličnosti ter model razširili na ostale čezmejne kraje.
Vsi partnerji naj bi pridobljen evropski denar uporabili za nadgradnjo in širitev turistične ponudbe. Kot so povedali na predstavitvi Male barke na Reki, bodo partnerji zagotovili 15% denarja, ostalih 85 % nepovratnih sredstev pa bo prišlo iz evropskega IPA sklada. Sestavni del projekta je tako oblikovanje in izpeljava turističnih prireditev, ki ohranjajo kulturno zgodovinsko zapuščino ribištva, ladjedelništva in pomorstva tega območja. Predvidene so tridnevne prireditve v Moščenički Dragi, Krku, Reki in v Izoli, na katerih bi pripravljali različne delavnice izdelovanja lesenih bark, ribiških mrež, vrš, parangalov ter priprave tradicionalnih jedi in pijač.
Sestavni del teh prireditev naj bi bile tudi regate tradicionalnih lesenih jadrnic, prevažanje turistov s temi plovili, folklorni nastopi in nastopi klap, degustacije in različne razstave.
Tako smo izvedeli, zakaj so občinski možje tako vztrajali na organizaciji letošnjega ribiškega praznika. Evropski denar je pač treba opravičiti in “ribiški” je pravi za to.
Ribiški praznik 2015-Mala barka
Letošnji praznik bo v petek in soboto, 21. in 22. avgusta. V sklopu čezmejnega projekta Mala barka bodo predavanja in delavnice na temo ribištva ter kulturni program v sklopu uradne otvoritve v petek. Sobota bo tradicionalno športna: že dopoldne bo veslaška in jadralna regata mladih veslačev in jadralcev ter turnir v odbojki na mivki, popoldne pa krst novopečenih veslačev in jadralcev ter regata starih bark. Zvečer pa glasba, ribe, morski sadeži, sladice in obilo zabave! Med morskimi jedmi nas bo letos spremljala glasba Brkinskih stricev v petek in Primorskih fantov v soboto na Lonki, na Velikem trgu pa bodo igrah Rolling Stones Tribute in Pero Lovšin & Španski borci v petek ter Sottomayor in Ana Pupe-dan v soboto. V Riibi bo v soboto koncert udeležencev pevske delavnice Beyond Vocals, ki jo vodi Emi-lia Martensson, v soboto pa bosta nastopila Bas in glas.
V Muzeju Parenzana bo predavanje: Ladjedelništvo skozi čas.
Mali in veliki Mystica
Že 12 let (se) skupaj igrata in imata veliko prednost, da jima ni potrebno nikamor hoditi na vaje. Te pa so lahko kadarkoli. Zato ni nenavadno, da sta najprej začela nastopati v domači dnevni sobi ob dobrotah, ki jih je spekla mama in žena. Naslednji korak so bili nastopi na ulici, nato na festivalih ter sedaj tudi samostojnih koncertih. Vse to pa združuje tudi nastop na Lljubljanski ulici v Izoli. Z zvokom čarobnih piščali in kitare vas bosta zazibala v glasbeni svet v katerem skupaj potujeta od ljudske glasbe do klasike in rocka ter od priredb do njunih avtorskih skladb. Zgodil se bo še eden od četrtkovih večerov Pri špini. Saj veste kje in kdaj.
Nova Juretova avantura
Harmonikar in skladatelj Jure Tori,je svojo avtorsko glasbo v unikatni in žanrsko neulovljivi instrumentalni zasedbi Tori Trio nadgradil s subtilnim vokalom italijanske pevke Marnit Calvi oziroma njeno interpretacijo sveže ubesedenih pesmi ter novo - ne več le odigrano, temveč tudi odpeto - (z)godbo poimenoval TORI STORY & MARNIT. Zasedbo sestavljajo mednarodno uveljavljeni glasbeniki raznorodnih stilnih orientacij in korenin - kubanski kitarist Ariel Cubria, avstrijski kontrabasist WoIfram Derschmidt in slovenski harmonikar Jure Tori - vsi ustvarjalno združeni okrog osrednjega gibala nove zasedbe, ženskega vokala italijanske pevke Marnit Calvi.
Kancone, kot vokalne izpeljanke iz tradicije italijanskih napevov v sodobni preobleki, smooth pop jazz v bazenu mediteranskega melosa, instrumentalni balkan groove, prebliski kot kontrast melanholičnim navezavam na tango ter brezštevilne variacije na globalne geografske zvočnosti predstavljajo talilni lonec glasbe iz katere zajema skupina. Kultni status virtuoza črno belih tipk si je Jure Tori prislužil kot zaščitna znamka in harmonikarski detonator zasavske polka punk folk rock skupine Orlek, svojo skladateljsko in harmonikarsko mojstrstvo pa v zadnjem času izpričuje tudi v multižanrski skupini melanholičnega popa Flora & Pariš.
KUL
13.8.	četrtek
19.00	park Pietro Coppo Izola
»Lutke brez meja«- PDF Festival
SAM SEBASTJAN (Slovenija) - ulični čarodej
20.30	Ljubljanska Pri špini
Mali in veliki Mystica
14.8.	petek
21.00	Kava bar TISA
Koncert skupine TOKINE
Toxine nastane na prehodu let 2006/07 Po seriji uspešnih koncertov so Toxine leta 2013 posneli prvenec »Ever VVordless«, leta 2014 pa še svoj drugi album, ki ga bodo predstavili tudi na petkovem koncertu.
Člani: Tomi Toth (vokal), Samo Turk (kitara, vokal), Jaša Hedžet "Jajo" (bas), Gregor Brajkovič (bobni, vokal)
21.30	Bariera bar
7. večer STAN D UP komedije (prestavljeno na 4.9.)
15.8.	sobota
10.00	- 23.00 Lonka in Sončno nabrežje
20.30	Manziolijev trg Izola
ARI sejem
TORI STORV & MARNU
Harmonikar in skladatelj Jure Tori je svojo avtorsko glasbo v unikatni in žanrsko neulovljivi instrumentalni zasedbi Tori Trio nadgradil s subtilnim vokalom italijanske pevke Marnit Calvi.
20.00	Caffe alle porte
Latino plesni večer s plesno šolo Animagus
21.30	Hangar bar
Matjaž Javšnik (monokomedija Striptiz)
Cocktail večer z barovcem Damjanom
16.	8. nedelja
10.00	- 23.00 Lonka in Sončno nabrežje
Anime' 2ol5 : sejem stripov in družabnih iger
10.00	Kulturni dom Izola
MUSIČA CREATIVA (od 16.8. -23. 8.)
35. tradicionalni poletni godbeni tabor Zveze slovenskih godb se bo zaključil s koncertom v sklopu Ribiškega Praznika v soboto, 22. avgusta ob 10.00 na Lonki.
20.30	Ljubljanska Pri špini
Mojca Zlobko Vajgl predstavlja harfo
18.8.	torek
20.30	Manziolijev trg Izola
Etno Hist(e)rija TULLARA CONNORS (Avstralija)
Odlični avstralski kantavtorici z dovršeno kitarsko tehniko se bo pridružil Daniel VVall (ZDA) z bendžom, sodelovali bodo tudi glasbeniki Etno Hist(e)rie.
19.8.	sreda
20.30	Manziolijev trg Izola
Etno Hist(e)rija predstavlja HAVELALA (Izrael)
Sedemčlanska zasedba predstavlja izvirno sodobno ljudsko glasbo. Člani so pripadniki različnih etničnih skupin, tako v sebi nosijo in posledično izražajo množico glasbenih vplivov. V njihovi glasbi je slišati zvoke Bližnjega Vzhoda, srednje Azije, vzhodne Evrope, ameriškega bluesa in soula ter rock glasbe.
17.8.	ponedeljek
17.	- 21. avgust Manziolijev trg Izola
BEVOND VOCALS / VEČ KOT GLAS
Poletni jazz tečaj, ki ga vodita priznana londonska vokalistka Emilia Martensson in pianist Barry Green.
Tečaj je namenjen pevcev, ki želijo osredotočiti svojo osebno izražanje in pridobiti zaupanje z izvajanjem in z ritmom. Razpoložljivost je omejena. www. beyondvocals.info
20.8.	četrtek
19.00	park Pietro Coppo Izola
»Lutke brez meja« - PUF festival
TEATER KVELB (Češka): Kašparek
Galerija Insula
VANDA VREMŠAK RICHTER "ZATIŠNOST"
V vročem petkovem predvečerju, 7. avgusta, so v izolski galeriji Insula odprli razstavo skoraj domačinke, Vande Vremšak Richter, ki veliko ustvarja v okolju starega mesta, v prostorih nekdanjega stanovanja in ateljeja slikarja Toneta Kralja.
Njeno slikarsko delo je, po besedah kustosa Dejana Mehmedoviča, poetično, izrazno in izpovedno v polju čustvenega doživetja. Lovljenje ritma narave, ritma stvarnosti se v hotenju umetnice izpeljuje skozi podobe, ki rahlo, prefinjeno prelivno razvijajo izpoved. V nenehnem iskanje umirjenosti, skladnosti in lepote se skozi nekakšne »vizualne lekseme«, neštete oblike možnega, nepretrgoma ohranja v približevanju iskanega. Vremšakova ni namenjena k nad realnemu, ampak odkriva »nadzemno« tu na Zemlji. Svojo pot pričenja v sebi. Likovno delovanje Vande Vremšak Richter, ki poteka že desetletja ima gotovo zanimivo in svojstveno določeno izhodišče in poreklo. Družinske korenine so jo, kot vnukinjo slikarja Toneta Kralja in hčerko skladatelja Sama Vremšaka, vsekakor opredelile že na začetku. Že kot otrok se je znašla v krogu mojstrov slovenske umetnosti. Občutje do izraza v podobi in vezanost na glasbo sta ji ostali vseskozi kot vodilo in lahko bi rekli, da sta ravno sledni ustvarili avtorico, katere niz najnovejših slik, ki pa so produkt dolgotrajnega procesa je zdaj na ogled v galeriji Insula.
Na odprtju je zapel tudi avtoričin partner, tenorist Valentin Enčev, solist mariborske opere.
www.center-izoULsi | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola

•	četrtek, 13.8., ob 19.00, Park Pietro Coppo: v sklopu PJF-a bo nastopil ulični čarodej SAM SEBASTJAN (org.: MCLU Koper, CKŠP Izola). Vstop prost.
•	sobota, 15.8., ob 20.30, Manziolijev trg: koncert TORI STORV & MARNIT
(org.: CKŠP Izola). Vstop prost.
•	od torka, 18., do četrtka, 20.8., ob 20.30, Manziolijev trg: glasbeni festival ETNOHIST(E)RIA - nastopajo:Tullara Connors (Avstralija), Hayelala (Izrael), VVorld EtnoHist(E)ria Orchestra (org.: MCLU Koper, CKŠP Izola). Vstop prost
NAPOVEDUJEMO...
• petek, 21., in sobota, 22.8., več lokacij po Izoli: tradicionalni RIBIŠKI PRAZNIK 2015 - MALA BARKA predavanja in delavnice na temo tematska razstava, športne prireditve, nastopajo: Brkinski strici. Primorski fantje, Kvartet 7 Plus, Folklorna skupina Val Piran, Emilia Martensson Bas in glas Tribute to Rolling Stones, Pero Lovšin, Sottomayor, Ana Pupedan (org,: CKŠP Izola, TZ Izola, Občina Izola, društvo Histrion, Društvo ljubiteljev starih bark Izola). Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 1.9. je na ogled razstava slik Rok Slana: TRENUTKI VEČNOSTI
LETNI KINO ARRIGONI
•	ponedeljek, 17.8„ ob 21.00: dokumentarni triler CITIZENFOUR
•	ponedeljek, 24.8., ob 21.00: brazilska animacija DEČEK IN SVET
•	ponedeljek, 31.8., ob 21.00: komični dokumentarec MAMA JE ENA SAMA
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
0Tb www.facebook.tom/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-lzola.sl), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 1700-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18,30-20.30.
BHHHB	f ¥rafHhiilMMŽi
TURA
Galerija Alga
Rok Slana rastava slik
TRENUTKI VEČNOSTI
Galerija Plač Ljubljanska32
Damijan Stepančič ilustracije
V Plaču Izolanov so v soboto, 8. 8. odprli razstavo ilustracij enega najpomembnejših in najbolj nagrajevanih slovenskih ilustratorjev zadnjih let, Damijana Stepančiča.
Na razstavi je predstavljen presek njegovega dela, od ilustracij knjige o 1. svetovni vojni do otroških ilustracij in ilustracij poezij Srečka Kosovela. Razstavil je tudi knjige, ki jih je ilustriral v zadnjem času.
Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Čeprav mlad, je za svoja dela prejel pomembne nagrade: 1999 nagrado za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani, 2000 in 2002 Smrekarjevo plaketo na Bienalu ilustracije v Ljubljani, 2003 in 2011 Levstikovo nagrado, 2010 uvrstitev na častno listo IBBY, 2010 Priznanje Hinka Smrekarja, 2011 priznanje zlata hruška kar za dve knjigi (za izvirno literarno in za poučno delo), 2012 nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.
Alt,yretvo
/3	, . __I .
j ilustracije: 'D\MU4VS.'
<1/ M r)
(j flac Izolanov,Ljubljanska u.
Galerija Salsaverde
Andrej Štular
"Iz kota"
Urnik: Pon - Pet 16:00 - 20:00 :: Sob 10:30 -12:30 in 16:00 - 20:00
razstava bo na ogled do 4.9.2015


Kavarna Zvon
Razstava CARMEN ROJC
Mestna knjižnica Izola
RAZSTAVI V JULIJU/AVGUSTU
do konca avgusta na ogled fotografska RAZSTAVA OBRAZI IZOLE, avtor projekta in fotografij je Zdenko Bombek.
In razstava »POJDIMO ZA ALEKSOM IN ROBIJEM NA POČITNICE«. Aleks Barba in Robi Radosavljevič sta uporabnika izolskega Varstveno-delovnega centra (VDC). Oba sta strastna zbiratelja - Aleks zbira razglednice, Robi pa avtomobilčke in druga prevozna sredstva. Skupaj z Aleksovimi razglednicami od vsepovsod in Robijevimi avtomobilčki lahko odpotujemo na nepozabne počitnice kar iz izolske mestne knjižnice.
PROJEKT PRIMORCI BEREMO 2015
Projekt PRIMORCI BEREMO 2015 je v polnem razmahu, poletje pa je pravi čas, da se v bralni projekt vključite tudi vi! Letošnji bralni seznam prinaša obsežen izbor 72 naslovov knjižnih del proze in poezije. Obiščite še danes svojo knjižnico in si izposodite knjigo označeno z nalepko Primorci beremo 2015! Ker branje se splača. Bralci, ki bodo do zaključka akcije prebrali 5 proznih del in eno pesniško zbirko, bodo na zaključni prireditvi poleg priznanja Primorci beremo prejeli še lepo knjižno nagrado.
KNJIŽNICA MED OLJKAMI
Knjižnica med oljkami v arheološkem parku v Simonovem zalivu tudi to poletje vabi obiskovalce k brezplačnemu branju knjig, dnevnega časopisja in revij. Ob lepem vremenu je knjižnica odprta vsak dan med 8. in 11. uro ter popoldan med 17. in 20. uro - vse do 31. avgusta. Knjižnica med oljkami je skupni projekt Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalne-ga središča Univerze na Primorskem in Mestne knjižnice Izola, Borze znanja Izola.
	
lliSiiiM^SIE	FSb
	
- parcelacija	- legalizacija črnih gradenj
- izdelava geodetskega načrta	- pridobivanje gradbenih in
- izdelava etažnega načrta z vknjižbo	uporabnih dovoljenj
- izravnava meje	-pridobitev hišne številke
-zakoličenje objektov	- komparacija
-evidentiranje stavbe	-pravno svetovanje
izdelava energetskih izkaznic	
RIIBA
ZA RIBIŠKI PRAZNIK
Petek, 21. 8. ob 21.00
EMILIA MARTENSSON
Sobota, 22. 8. ob 22.00
BAS IN GLAS
V petek gostimo odlično Emilio Martensson, v soboto pa svež in iskren dvojec, ki na vprašanje žanra odgovarja z besedami: bas in glas.
RIIBA - Trg Etbina Kristana 1, Izola
Ponedeljek - Sobota 9.00 - 22.00
info@riiba.si	R RIIBA
Droge je v giru kolikor hočeš
Kdor vsaj malo pozna svet odvisnikov hitro ugotovi, kdaj je v mesto prišla nova pošiljka in tudi kakšne vrste je. Lokalni dilerji in potrošniki postanejo enkrat nervozni, drugič vzhičeni, pojavijo pa se tudi novi obrazi, ki dokazujejo globalizacijo tega trga. Tudi prejšnji teden je bilo tako.
i i
V ponedeljek, nekaj čez polnoč, so policisti pri izolski diskoteki ugotovili identiteto 27-letnega Logatčana in 27-letne Novogoričanke. Pri prvemu so našli 80 tablet ecstasyja in 13 zavitkov z alu folijo, v katerih je imel prašnato snov speed. Goričanka je imela manjšo žensko torbico, v kateri so našli še zavitek s 100 tabletami ecstasya in 4 alu folije s prašnato snovjo speed. Oba so pridržali. Ugotovili so, da oba prebivata v Izoli. Danes so izolski policisti dobili odredbe za hišne preiskave, ki so jih opravili v Jagodju in Logatcu, ter hišno preiskavo osebnega avtomobila, ki sta ga uporabljala.
Na Obali so jima zasegli še vrečko konoplje (2g), injekcijsko brizgo z 1,5 ml hašiševega olja (snov mora potrditi še analiza) in tableto ecsta-sya.
V Logatcu pa so policisti ob hišni preiskavi našli dve elektronski tehtnici, GSM, tri vrečke z belo prašnato snovjo (speed, 100 g), 70 tablet ecstasya, dve vrečki prašna-te snovi (ecstasy), dva alu zavoja z rumeno grudasto snovjo, PVC z belo prašnato snovjo. Poleg tega pa še 23 različnih nabojev za orožje, nabojnik za kalašnikov in 14 bankovcev po 50 evrov.
Po opravljenem zaslišanju sta bila izpuščena. Zaradi najdenih nabojev sledi hitri postopek po Zakonu o orožju, glede zasežene prepovedane droge pa bodo policisti oba kazensko ovadili zaradi neuporavi-čene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
Po obalni zdaj hitreje?
Obalni policisti so se odločili, da opravijo meritve hitrosti na lokalni cesti Koper - Izola, pri Moletu. Meritve so opravili na podlagi opažanj, da se je, po odprtju tunela na hitri cesti, promet na lokalni cesti, ob morju, zmanjšal, vendar so se hitrosti vozil povečale. S statičnim merilnikom hitrosti na kraju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h so, v malo manj kot dveh urah, ugotovili 11 prekoračitev hitrosti. Najhitreši voznik je vozil celo s hitrostjo 117 km/h. Zato policisti voznike opozarjajo, da se na tem delu nahaja čedalje več pešcev, kolesarjev in kopalcev, na katere je treba posebej paziti. Posebno opozorilo velja tudi za pešce, ki v Žusterni prečkajo lokalno cesto od kopališča proti hotelom in obratno, naj obvezno uporabljajo podhod.
Opozorilo
V času prireditve KOLESARSKI RIBIŠKI MARATON, ki bo 22.08.2015 bo MOTEN promet na relaciji: Obalna cesta Koper - Izola- križišče avtokamp - Cankarjev drevored - Trg republike - Sončno nabrežje - neimenovana ulica za Košaki - Prekomorske brigade v času od 12.30 - 14.00 ure.
IZ MAJHNEGA VČASIH KEZIIASIEVEIE..
Kondorji spet darovali kri
Natanko 20 članic in članov Moto kluba Kondor iz Izole se je v ponedeljek 27. 7.2015 že 16-ič udeležilo skupne krvodajalske akcije. V tem letnem času je na naših cestah veliko več motoristov kot običajno. Podatki policije tudi kažejo, da so pogosto udeleženi v prometne nesreče. Med njimi je letos že veliko ponesrečencev in tudi smrtnih žrtev. Žal pa se velikokrat motoristi znajdejo tudi med povzročitelji nesreč. Prav to je dejstvo, ki žalosti tudi Kondorje. Da bi v javnosti popravili vtis, ki ga motoristi lahko dajejo javnosti - ta jih mnogokrat primerja z divjaki - vsa ta leta dejavno darujejo kri. »Smo veliki humanitarci in radi pomagamo, kolikor le lahko,« so povedali.
Zahvala za donacijo mleka!
Tudi v poletnih mesecih donatorji ne počivajo. Tako sta g. Elvis Lako-seljac samostojni podjetnik iz Izole in Izolan, ki želi ostati anonimen, podarila 445 litrov mleka. V imenu Rdečega križa Izola in upravičencev se donatorjema iskreno zahvaljujemo.	RK |Z0|a
piše: Barbara Motoh Bračanov
Iz nekega, še meni neznanega razloga sem zadnjih nekaj mesecev spremljala zgodbo dekleta, hčerke znane pevke, ki je po dolgih mesecih kome sledila svoji na podoben način umrli materi, in iz meni še bolj neznanega razloga mi je bilo hudo v dno duše. Nekateri otroci pač nimajo izbire, od trenutka rojstva do smrti so zapisani v neko zgodbo, ki se piše sama, brez njihove pomoči in brez njihovega sodelovanja. Po drugi strani pa gledam otroke povsem običajnih staršev, ki zaidejo na neka vsem nerazumljiva pota in opazujem te starše, kako se trudijo razumeti - brez vsakega rezultata.
Njihov otrok je v sferi, ki ji ne sledi več nihče. To sicer razumsko sprejmem in verjamem, ampak če pogledam moje otroke - ta majhna štručka, ki si jo nekoč nesel iz porodnišnice, ta majhen dojenček, ki se ti je prvič zasmejal v obraz, je sedaj popolen tujec in nekdo, ki ga ne prepoznaš več, ne po nasmehu, ne po načinu hoje - ta čisto čisto majhen dojenček s svojim brezzobim nasmehom, ta nebogljen otroček z svojimi prvimi koraki, s svojo prvo besedo in s svojim nalezljivim nasmehom je sedaj nekdo, ki se ga je potrebno izogibati in ki kroji pota, ki ogrožajo tvoja... Kje se to zgodi? Kot starša me to resnično bega. Kje je meja med mojimi tremi piščanci v gnezdu ter med tujci, ki te ogrožajo? Kaj je tisto, kar naredi otroka nesposobnega za življenje, za preživetje? Kaj je tisto, ki vanj vgradi tako globoko žalost in jezo, da je za vedno onesposobljen? Kje se lahko spotaknem, kam lahko padem, kje se lahko spotakne on ali ona, in bom spregledala tisto prasko, ki bo pregloboka, da se zaceli? Kaj je tisto, ki povzroči tako velik rez med realnostjo in med tem, kar je v glavi, da postane življenje ena sama velika krivica?
Temu mlademu dekletu, ki mu ni uspelo, želim da bi počivala v miru. Vsem ostalim pa - iz osebne izkušnje - da bi uspeli pravi čas povedati, kje se ne znajdete več in kje mi, starši, zatajimo, ali kje vas svet pusti na cedilu do te mere, da je vse skupaj enostavno preveč,
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
Predzadnja
MCaOKHkMB
Brez vozniškega II.
Celinski brezdomec
V pošto je vstopil moški, sicer celinski brezdomec, ki je začel vznemirjati stranke in zaposlene. Izdan mu je bil plačilni nalog.
Teplo se mu je
Obveščeni smo bili o pretepu v gostinskem lokalu v Livadah. Na kraju je bil zaloten kršitelj, ki je nadaljeval s kršitvijo in je hotel obračunati še s policisti. Uporabljena so bila prisilna sredstva, odrejeno pridržanje, izdan plačilni nalog.
Mimogrede
Nekdo je pri nadvozu povzročil požar na dveh plastičnih zabojnikih za smeti.
Če je pa bolelo
Voznica je naznanila, da se je pred enim dnevom v njen avto zaletel nekdo s kros motorjem in je pobegnil. Bil je izsleden, ko je zaradi telesnih poškodb iskal zdravniško pomoč.
Poceni televizor
Moški je naznanil, da mu je nekdo vlomil v počitniško hišo in mu je ukradel televizor. Škoda 100 evrov.
Lažji žep
Ženska je naznanila, da ji je nekdo iz žepa anoraka ukradel 60 evrov.
Old timervavto
Obravnavali smo prometno nesrečo, katero je povzročil 76 letni moški, ki je vozil moped. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčil v avto, ki je vozil pred njim, in se lažje poškodoval.
Pa prav pred policisti
Pred PP sta se pripeljala oče in sin. Oče je izstopil iz vozila in je naznanil, da sta se s sinom sprla. Takrat se je vinjen sin presedel za volan in se je odpeljal. Policisti so šli za njim in ga ustavili. Ker ni upošteval ukazov, so zanj uporabili so prisilna sredstva. Napihal je 0,94 mg/l alkohola. Napisali so mu plačilni nalog za kršitve javnega reda in miru in obdolžilni predlog za alkohol.
To pa je kolo
Občan je naznanil, da mu je nekdo vlomil v klet in mu je ukradel cestno kolo FOCUS IZALCO PRO, karbonski okvir št. S, belo črno rdeče barve. Škoda znaša 2000 evrov.
Ključe je pustil
Moški je naznanil, da mu je nekdo na plaži ukradel torbico, v kateri je imel denar in ključe. Predmete je kasneje odvrgel v bližnje grmovje, vendar brez denarja.
Brez vozniškega I.
Obvestili so nas o prometni nesreči, po kateri je povzročitelj pobegnil. Na osnovi izjave priče je bil izsleden povzročitelj, ki je dajal očitne znake alkoholiziranosti. Odklonil je preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled, prav tako nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Zasegli so mu vozilo, sledi obdolžilni predlog.
Točno 1.00
Policisti so ustavili voznika mopeda, ki je napihal 1,00 mg/l alkohola. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo in napisali obdolžilni predlog.
Obveščeni smo bili o prometni nesreči na glavni cesti, ki jo je povzročitelj povzročil zaradi prekratke varnostne razdalje. Napihal je 0,81 mg/l alkohola, nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Zasežen osebni avto, sledi obdolžilni predlog.
Krožišča niso za vse
V krožišču smo obravnavali prometno nesrečo z udeležbo osebnega avtomobila in motorista. Voznica avtomobila je izsilila prednost vozniku motornega kolesa, ki je že bil v krožišču. Prišlo je do trčenja, v katerem sta voznik motorja in njegova sopotnica utrpela lažje poškodbe. Povzročiteljici je bil izdan plačilni nalog.
Stare finte z bankovci
Na območju Izole so se pojavili prevaranti oziroma goljufi, ki poskušajo prodajalce zmesti z menjavami večjih vsot denarja, pa si premislijo, pa hočejo zopet druge bankovce... Pri tem v roki spodvijejo del bankovcev in jih spravijo v žep tako, da prodajalec tega niti ne opazi. Goljufi se vozijo z osebnim avtomobilom Renault Laguna, krem barve, ZG6210ET.
Brez vozniškega lil.
Ob 14.11 smo bili obveščeni, da je v Simonovem zalivu voznik osebnega avtomobila povzročil prometno nesrečo in odpeljal. Policisti so ugotovili, da je 60-letni voznik z osebnim avtomobilom trčil v parkirano vozilo pri hotelu in odpeljal. Odredili so mu preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonil in ni podpisal zapisnika, nato mu je bil odrejen strokovni pregled, katerega je prav tako odklonil. Preko evidenc je bilo ugotovljeno, da ne posreduje veljavnega vozniškega dovoljenja, zato so mu policisti zasegli vozilo. Sledi mu obdolžilni predlog.
Brez vozniškega IV.
Ob 18.34 smo prejeli anonimno obvestilo, da pod nadvozom na Rudi stoji osebni avto, moški v njem je močno vinjen in verjetno bo peljal naprej proti Kopru. Policisti so ga ustavili pred Koprom. Alkotest mu je pokazal 1,7 mg/l, nima veljavnega vozniškega dovoljenja, storil pa je še nekaj manjših prekrškov. Vozilo so mu zasegli, odredili so mu pridržanje, sledi mu obdolžilni predlog.
Dobro jutro dezeri
Ob polnoči so policisti na Prešernovi v Izoli ustavili 24-letnega državljana Srbije z osebnim avtomobilom. Alkotest mu je pokazal 0,63 mg/l. Pridržali so ga.
Brez vozniškega V.
Ob 3.16 so izolski policisti 47-letni voznici osebnega avtomobila zasegli vozilo, ker je vozila v času postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Sledi ji obdolžilni predlog.
Kampelješ? V Kampel.
Popoldan je v Izoli 76-letnik z motorjem zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del avtomobila, katerega je vozil 36-letnik s Kampela. Motorist se je v nesreči lažje poškodoval, sledi mu plačilni nalog.
mM(oXMSD
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-Stanovanje (60m2) zzemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
Brez vozniškega VI. in ostalega
Ob 17.55 se je na Belvederju nad Izolo zgodila prometna nesreča. Udeležena sta bila voznik neregistriranega osebnega avtomobila znamke Ford Focus, z nameščeno pretečeno registrsko tablico, 49-letni Koprčan, in državljan Italije, voznik osebnega avtomobila znamke Audi A4. Do nesreče je prišlo na cesti od drevoreda Strunjan proti Belvederju.
V	postopku je bil odrejen alkotest zoper oba voznika, pri čemer je državljan Italije napihal 0.00 mg/l, Koprčan pa 0.81 mg/l. Ugotovljeno je bilo, da je nesrečo povzročil Koprčan zaradi prekratke varnostne razdalje. Pri sebi ni imel dokumentov in je trdil, da poseduje vozniško dovoljenje BiH. Po evidencah ne poseduje slovenskega vozniškega dovoljenja, čeprav tu dejansko prijavljeno živi od leta 2011. Vozilo so mu zasegli. Izdali so mu plačilni nalog za kršitev 144/1-4 Zakona o tujcih ter obdolžilni predlog za kršitve 44/5 in 105/3-4 ZPrCP, 26/5 in 35/2 ZMV in 50/8 Zakona o voznikih.
Vzamejo kar najdejo
Kopalcu so na plaži pri svetilniku v Izoli ukradli denarnico z dokumenti in 60 evri gotovine.
Pa še avtoradio
V	Izoli na parkirišču pod Belveder-jem je nekdo vlomil v osebni avto in lastnici, državljanki Hrvaške, odnesel nekaj osebnih predmetov, dokumentov in avtoradio. Oškodovana je za 200 evrov.
Kaj pa zdaj?
Občanka je naznanila, da je na taborjenju izgubila svoje vozniško dovoljenje.
Razregistracija
Nekdo je s parkiranega osebnega avtomobila ukradel obe registrski tablici.
ODDAMO
-	V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783
-	V Žusterni oddam trisobno opremljeno stanovanje velikosti 70 m2, 3. nadstropje, za daljše obdobje, tel. 041 344 280,-
-	Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386
-	Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360
-	DO&MA&POMOČ nudi pomoč starejšim na domu: čiščenje, sprehode, dnevno varstvo starejših, ter popoldansko varstvo otrok na mojem domu. Tel.030 939 472
Šakom u glavu (Rambo A.)
V	gostinskem lokalu sta se stepla domačina. Oba sta utrpela poškodbe obraza.
Tudi on ni opazil
Občanka je naznanila, da je bila z osebnim avtomobilom udeležena v prometni nesreči. Avtobus ji je podrsal vozilo in odpeljal naprej. Ustavljen je bil na mejnem prehodu in voznik je moral plačati globo.
Še enkrat več
Nekdo je kopalcu na plaži ukradel denarnico in ga je oškodoval za 400 evrov.
Šagra z napako
Moški je naznanil, da mu je nekdo ponoči na ‘šagri’ iz torbice ukradel I-phone.
Klofutajoča natakarja
V	gostinskem lokalu sta se zaradi napitnine prepirala natakarja in sta si izmenjala nekaj zaušnic. Izdana sta jima bila plačilna naloga.
Še an Piaggio manj
Nekdo je ponoči v Šaredu ukradel skuter Piaggio Bravo, rdeče barve.
Jezen z razlogom
Občanka je sporočila, da sin doma razgraja. Ugotovljeno je bilo, da ima psihične težave in je postal besen, ko je zvedel, da mu je sodišče prepovedalo stik z otrokoma.
Izkupiček v posodi
Neznanec je v gostinskem lokalu ukradel posodo z dopoldanskim izkupičkom.
Leteča torbica
Tujec je naznanil, da je na osebnem avtomobilu pozabil svojo torbico, v kateri je imel več sto evrov, torbico pa je nato izgubil med vožnjo po avtocesti.
Preveč seje približal
Moški je kršil izrečeno prepoved približevanja osebi in objektu. Izdali so mu plačilni nalog.
Resna, aktivna glasbena skupina najame prostor za vaje, ker je sedanjega izgubila. Plačamo redno in prostor koristimo samo za igranje, skoraj vedno v večernih urah. Vredu nam je karkoli -kantina, garaža, zaklonišče, žgabucin itd. Imamo svojo izolacijo. Kontakt: 068 153 959
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

Daje v Izoli res veliko turistov, hotelskih in drugačnih, je moč videti na plažah, kjer je skoraj nemogoče najti košček sence. Tako kot je včasih težko najti sedež celo na turističnem vlakcu.
V fotooptiki RIO j	smo vam pripravili
* IZREDNO priložnost NAKUPA sončnih očal Z	različnih proizvajalcev
po(35uj€
Znanim udeležencem tradicionalne Šalšiade v Ljubljanski ulici se je letos pridružil tudi izvrsten novinar in kolumnist, Edvin Hladnik Milharčič, ki je prišel s kuharsko ekipo Kombinatk. Del prireditve je tudi posnel s svojo snemalno ekipo s katero pripravlja dokumentarni film o nekdanjih prepustnicah “lasciapassare” in nekaj pogovorov za film je posnel prav v Izoli.
V nedeljo, 9.avgusta je bilo veselo in živahno v Smareglijevi in Tartinjevi ulici, kjer so slavili poroko, sedaj moža in žene, Nenada in Mateje Stolice.Stanovalci obeh ulic so se dan prej združili, okrasili Tartinijevo “korto” in pripravili vse za dobrodošlico svatom, ki bodo prišli in še dolgo v večer skupaj posedeli, klepetali in se veselili dogodka. Naslednji dan so svatje prišli, družina bodočega ženina je slavnostno pogostila vse in v pričakovanju veselega trenutka so se skupno veselili, nazdravljali, prepevali in ob ritmih ansambla, ki jih je spremljal in igral njihove najljubše pesmi, zaplesali tudi kolo.
Po končanem slavju v Tartinijevi ulici se je bodoči ženin skupaj s svati odpravil po svojo nevesto Matejo, poroka in poročno slavje pa se je nadaljevalo še dolgo v noč.	M.p.