UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
Val
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
————— Reklamacije lista so poštnine proste.	■»
Štev. 293.
V Ljubljani, v sredo dne 29. majnika 1912.
Leto II.
Naš osmi strankin zbor.
Nedelja. — Popoldanska seja.
Predseduje Milost in otvarja sejo ob 2.
V	imenu komisije za
overovljenje mandatov
Poroča Kocmur. Predlaga, da se priznajo vsi mandati razen mandata sodruga Mraka za Jesenice.
Schlesinger želi pojasnila, zakaj se mandat sodruga Mraka ne prizna. Mrak prebiva na Jesenicah in je član ondotne organizacije. °d 5. maja dalje.
Mrak obširno pojasnjuje zadevo in brani opravičenost svojega mandata.
Kocmur utemeljuje sklep komisije za razveljavljenje Mrakovega mandata s tem, da Mrak ni prebival stalno na Jesenicah, ampak se je preselil na Jesenice za par dni s tem namenom. da si pridobi mandat, ker ga drugje ni mogel dobiti.
Čobal (Zagorje ob Savi) je za razveljavljenje mandata sodruga Mraka, zakaj če se Prizna ta mandat, bi se utegnila vgnezditi v stranki razvada v pridobivanju mandatov, ki ie ne moremo trpeti.
Kristan: Delegiranje na strankin zbor nima namena, da dobi posamična oseba mandat ampak da dobe organizacije zastopstvo. In zastopstvo organizacije more biti le tedaj pravo zastopstvo, če pošlje organizacija na strankin zbor delegata, ki pozna dobro vso zgodovino organizacije in ki je delal zanjo dalje časa. To pa v Mrakovem slučaju ni, zato je moje mnenje, da se mora Mrakov mandat suspendirati in pojasniti zadeva.
Zbor je nato suspendiral mandat sodruga ' Mraka Vse druge mandate je odobril.
Predsednik sporoča, da pozdravlja zbor v imenu dalmatinskih sodrugov sodrug Gabrič.
Na vrsto pride
tajniško poročilo.
ki ga je podal Mlinar. Poročilo je s krepkim Povdarkom konstatiralo lepi napredek stranke. Zaradi pomanjkanja prostora in ker ga hočemo podati v celoti, ga objavimo pozneje.
Na zaupni seji je podal sodrug dr. Tomšič
blagajniško poročilo.
Po živahni in obširni debati sta se vzeli tajniško in blagajniško poročilo soglasno na znanje.
Predsednik:	Besedo podajam sodrugu
Kristanu, ki poroča o drugi točki dnevnega reda;
Politični položaj.
Poročevalec Kristan:
Govoriti o politiki v Avstriji se pravi govoriti o latentni mizeriji. Stranke, s katerimi Se imamo boriti, so meščansko kapitalistične. Pojavljajo se momenti, ko se nam zazdi, da je Prišla meščanskim strankam naloga njih kapitalistično meščanske gospodarske politike do popolne zavesti. Ali kmalu se pokaže, da so to samo momenti in pred nami se vnovič ''azgali impotenca avstrijske buržvazije, ki je zaostala za buržvazijo vseli dežel. Človek bi Pričakoval vsaj dosledno kapitalistično politiko. ki bi dovedla vsaj v parlamentu do koncentracije vseh meščanskih strank. Toliko je že dozorel gospodarski razvoj v tej državi, da bi se nasprotje med delavstvom in kapitalizmom, ki dejansko obstoja, lahko jasno pokazalo. Vendar pa se zdi, da buržvazija še ne bozna veljave gospodarstva in še vedno so v °spredju nacionalna vprašanja. Imamo parlament, ki je vrhovni simbol avstrijskega držav-neRa življenja. Imamo vlade, ki ne izhajajo iz Parlamenta samega in bi torej zaslužile skraj-«o nezaupanje tega parlamenta in njegovih strank, ki vidijo prihajati vlade z očitnimi Protiparlamentarnimi nameni, z bičem za hrbtom, s pripravljenim S 14. Na dan imenovanja Se res kaže nezaupanje; komaj začne taka vkula poslovati, pa že tudi gospoduje in uživa Podporo strank, ki so malo prej dokazovale meno nevarnost. Vse meščanske stranke tedaj tekmujejo v uslužnosti. za katero pričakujejo llaKrade v obliki milosti, ki naj bi se izlivala "a njihove glave in nemilosti, ki naj tepe nasprotnika. Če vlada opazuje to nedostojno ,!e.čeplazenje meščanskih strank, se ji ni ču-cpi. da izrablja vsako ugodnost sebi v prid in p nastopa’ ošabno in predrzno napram par-mmentii, ki se ne zaveda svojega dostojanstva
in svoje veljave, Vlada kot izvrševaini ?T£an ima neizogibno dolžnost izvrševati veljavne sklepe državnega zbora. V Avstriji pa
vendar mogoče, da jih kratkomalo ignorira. pPevno bi bilo, da se izjemoma kakšen sklep •Je izvrši, če bi nastale nepremagljive zapreke, Pp katere zakonodajstvo ni mislilo, ko je skle-Palo; seveda bi bila naloga vlade, da bi tedaj ptna nemudoma pojasnila položaj in se v par-amentu pobrigala za odvezo. Joda v tej dr-pVi je vladi tako zrastel greben, da nameno-P|a prezira parlamentarne sklepe, ki ji niso TpČ. Namesto, da bi državni zbor v takem JPcaju varoval svojo ustavno pravico in vladi akoj pokazal, da si ne da kratiti svoje preso-
gative, se večina znaša nad socialnimi demokrati, ki jo pozivajo, da ščiti pravice zakono-dajstva in da pokliče na odgovornost vlado, ki spada na obtožno klop. Tako se lahko celo zgodi, da zabrusi šef avstrijske vlade parlamentu kar naravnost v obraz, da se ne bo brigal za njegovo voljo, češ Vi lahko sklepate, kar hočete, jaz pa bom storil, kar se bo meni ljubilo. (Klici: Argentinsko meso!) Niti na tako očitno provokacijo nimajo meščanske stranke v Avstriji odgovora in se ne upajo povedati, da parlament ni hlapec, ampak da ima državni zbor ukazovati, vlada pa slušati. Tudi v takem kričečem slučaju so socialni demokratje edini, ki dvignejo glas odločnega protesta, žal osamljenega. (Pritrjevanje).
V	teh razmerah je položaj delavstva V vsej državi celo težaven, da — kritičen. Vlada sama nima za socialne reforme smisla, tudi meščanske stranke ne umevajo, kakšna nevarnost tiči v preveliki bedi delavskega ljudstva ne le za delavstvo samo, temveč tudi za splošno blaginjo in za faktorje, ki jih buržvazija visoko ceni. Na polju socialnega zakono-dajstva je strašna stagnacija, vsaka skromna zahteva socialistov naleti na trdovraten odpor vladajočih strank, in če je stvar že preveč odiozna, ali pa če se posreči taktiki socialističnih poslancev, da se sklene kakšna vsaj mala reforma, ima vlada še zadnje pribežališče v gosposki zbornici, ki je vedno pripravljena pokopati vsako socialno pravico.
Nezmiselnost te protiljudske pravice je tem večja, ker si škodujejo meščanske stranke same s svojo suženjsko uslužnostjo. navajajoče vlado, da prezira tudi njihove želje. Tako se nabirajo nerešeni problemi vsake vrste, rešujejo se samo takozvane državne potrebe, ki so v resnici le potrebe posameznih privilegiranih klik. sicer pa tava Avstrija od provizo-rija do provizorija in kmalu se bo lahko reklo, da je v Avstriji provizorij edina stalna ustanova. Provizorično je takorekoč vse; najočit-nejši pa je ta moment v proračunu, ki je postal avstrijskemu državnemu zboru že skoraj neznan predmet. In meščanske stranke niti ne čutijo potrebe, da bi prišlo do obračuna, ki ga omogoča proračunska debata, temveč se še vesele politični nejasnosti in gosti megli, v katero zavija ta sistem nesposobnosti vse državno in gospodarsko življenje.
Iz avstrijskega državnega zbora je prišel provizorij, ki ga nahajamo po vseh deželnih zborih, tudi v ono karikaturo parlamenta, ki se imenuje delegacije, in končni vtisk je tak, kakor da je vsa Avstro - Ogrska le še provizorij. Ker ni niti z Diogenovo svetilko skoraj nikjer najti prevelike navdušenosti za državno čudovišče. bi vsa stvar nazadnje ne bila pre-tragična; ali če pogledamo kakšne posledice poraja ta vsestranska negibčnost, opažamo, da visi nad ljudstvom Damoklejev meč večne krize in propada. Kulturnega napredka ni, politična svoboda se ne razvija, nacionalna vprašanja so večna vprašanja, gospodarski položaj pa označuje pomanjkanje dela, finančni polomi in neznosna, neprenehoma naraščajoča draginja. Le eno gibanje je opaziti v tej politiki: hitreje in hitreje, drvimo nekam v temo, v propad, v kaos. o katerem je pač slutiti, kaj se pogrezne v njem, nihče pa nima pojma, kaj se potem porodi iz njega.
Ce je res sklenjena usoda te države,, da pogine v kaosu, preden se zave in prerodi, nima proletariat vzroka, da bi jo objokoval. Vendar pa tudi ni njegova naloga, da bi namenoma pospeševal absoluten polom. Delavstvo je vajeno viharjev in se jih tudi v bodočnosti ne boji; ali katastrofa ni njegov cilj in namen.
. Kako pa naj pride ta zacokljana, razdrapana in razkavsana Avstrija ali Avstro - Ogrska na pot moderne države, ne morda socialistične. ampak tiste kapitalistične države, kakršna bi morala biti po stopnji svojega gospodarskega razvoja? Odgovoriti moramo, da od sedanjih meščanskih strank ne moremo pričakovati izhoda iz teh zmed, zakaj večina njih ravno živi od njih. Neprenehoma slišimo zahtevo meščanskih strank, da naj se reši najprej narodnostno vprašanje. Ampak če pokaže kdo le s teoretičnim prstom pot do rešitve, vstanejo internacionalni nacionalistični hujskači in z mrzlično vnemo zavržejo slehrn predlog, ki naj bi privedel do rešitve. To se je jasno pokazalo pri neštetih socialističnih predlogih. Razvidno je torej, da ni pri njih resne volje za rešitev narodnostnega vprašanja, zakaj meščanske stranke naravnost potrebujejo ta nerešeni problem za slepilo ljudskih mas.
Nova volilna pravica, dasi ni absolutno brezhibna in idealna, je dala priliko slovanskim strankam, da se uveljavijo v parlamentu in z ozirom na večno pesem, da je narodno vprašanje prvo. ki se mora rešiti, češ da je to pogoj za vsako drugo delo — pri nas pravijo: Najprej pride narodnost, potem kruh — bi bi optimist pričakoval, da se bodo te stranke, ki se že tako dolgo jokajo zaradi zatiranja narodov, lotile tega problema in ga izkušale rešiti. Ampak ne ene nismo našli, da bi se lotila te naloge, kajti kaj bi ostalo vsem tem Šušteršičem in Kramafem in WoIfom in Stei-nom itd., če bi jim pravična rešitev vzela narodno vprašanje? Narodno vprašanje, trajna rešitev narodnostnega vprašanja bi bila v
prid samo socialni demokraciji. Zakaj tedaj ne h mogle protidelavske. kapitalistične ali kapitalizmu služeče stranke slepiti delavstva z nacionalističnimi pretvezami in mu jemati pogled za gospodarske interese. Rešitev narodnega vprašanja bi odprla tudi doslej zapeljevanemu delavstvu pot v socialno demokracijo.. Saj ne pričakujemo, da pridrve meščanske trume v naše vrste, dasi je tudi tam dosti slojev, ki bi po svojem položaju spadalo med nas; ampak delavstvo mora biti socialistično, ker ga sili c temu nujnost gospodarskih zakonov. In ravno od tega delavstva, ki je imperativno namenjeno socializmu, ki grabijo meščanske Strance s pomočjo narodnostnih prepirov svoj de-ež. Ravno delavstvo ima torej največjo škodo od teh nacionalističnih zmed, ker zastajajo njega najvažnejša socialna vprašanja. Tudi meščanstvo ima izgubo, ampak še hujša je naša škoda in ravno zategadelj greši meščanstvo s tako vztrajnostjo ta greh dalje, ker pada z najsiinejšo težo na nas,
Enake, ali pa vsaj zelo podobne razmere cakor v Avstriji, vladajo tudi na Ogrskem, v Bosni in Hercegovini. Povsod imamo opraviti z državnim ustrojem, ki kriči v svoji absurdnosti do neba. Na Ogrskem je ta zistem omogočil mali nesramni kliki oligarhov najbrutal-nejše izkoriščanje ljudskih mas. Krivični privilegij te klike, porojeni iz kričečega državnega sistema, so ustvarili take neznosnosti, da je moral budimpeštanski proletariat odgovoriti na brezobzirne provokacije tako. kakor je bil poklican- Leta 1905., ko je prikipela zmeda na Ogrskem do vrhunca, in je izginilo upanje, da bi se z vladajočo kliko in s parlamentom privilegij še dal doseči modus vivendi. se je prikazala na obzorju splošna in enaka volilna pravica kot rešilno sredstvo; in ljudstvu na Ogrskem je bilo obljubljeno, da se mu odpro duri parlamenta na stežaj. Ali od leta 1905 pa do današnjega dne je obstojala vsa politična zgodovina na Ogrskem v tem, da se je lomila z najvišjega mesta dana beseda. In če so tako dolgo varanemu ogrskemu proletariatu hoteli končno odvzeti vsako nado vsaj do koščka volilne pravice s tem, da se je postavil za predsednika ogrskemu parlamentu najhujši ra-, belj grof Tisza in če se je temu brezpravnemu proletariatu, zalučala v obraz najhujša provokacija, če so se upali to delavstvo, ki je bilo sedem let polno angelske potrpežljivosti, zasramovati tako infamno. da so ponujali tridesetletnemu v trdem življenju in krutih bojih preizkušenemu delavstvu drobtino tiste volilne pravice, ki je priznana dvajsetletnemu v elegantnih beznicah vzgojenemu pobalinu, ki zapravlja od očeta in deda kdove na kakšen način nakupičeni denar, da so od mladih nog samostojnemu. .v neizprosni borbi za vsakdanji kruh prezgodaj ostarelemu delavcu odrekati tisto politično zrelost, ki jo priznavajo dvajsetletnemu puhloglavemu sinčku bogatega očeta, tedaj se je čuditi, da ni završalo v njem še preje, preden se je pridružila tej infamni be-čarski provokaciji še provokacija pušk in bajonetov.
Tudi na Hrvaškem se šopiri provokacija. Zaključek avstroogrske modnosti je na Hrvaškem absolutizem in nezakonitost. In tudi to ni nič drugega, kakor logična posledica premis, zadnji člen dolge verige, samo v obliki nekoliko izpremenjen poizkus reakcije, ki ni nov. Tudi na Hrvaškem so prihajale metode, da bi potlačile ljudstvo še globlje v brezpravnost, metode, ki so bile brutalne, pa naivne, nato teroristične, potem zvijačne in slednjič s Khuenom Hedervaryjem in Čuvajem rabeljske. Zdaj je Čuvaj kraljevski komisar in nekateri ljudje se čudijo, kako je mogel ravno tak brezpomemben revež na duhu dobiti navidezno tako silen poklic; ampak če bi bilo dobiti na Hrvaškem še večjo ničlo, bi bila še spo sobnejša za tako v resnici vseskozi hlapčev sko službo. Zakaj samo absoluten slamorezec se da voditi poljubno na vrvici in se da izrabljati za slehrno pravici v obraz bijočo brutalnost. Čuvaj izvršuje, kar in kakor mu je naloženo v namene, ki niti njemu samemu niso dovolj jasni. Te namene pa podpira sila, brez katere bi bil tudi absolutizem nemogoč. Ka kor je bila naivna misel, da se da dualistični sistem odpraviti in izpreminjati državni ustroj s spomenicami, ki se res pišejo za koš, tako je kratkovidno pričakovanje, da se strmoglavi absolutizem brez moči. s sklicevanjem na pra vico in moralo, ali pa z demonstracijo simpa tije. Tudi v avstrijskem državnem zboru se je izvršila lepa demonstracija, ki je bila svetla točka v tem sicer precej mračnem parlamentu, ali najsijajnejši protest ne more biti uspešnejši od faktične moči.
Odkod naj torej pride pomoč proti sistemu. ki tlači enako vse narode v monarhiji? Meščanski politiki prihajajo z raznimi izumi, ki tavajo od skrajnosti do skrajnosti. Enkrat z iredento, potem pa z bizantinsko takozvano lojalnostjo. Ampak vse »lojalne« kombinacije so vredne natanko toliko kolikor iredentistične Zmerom smo videli: plačilo za lojalnost je bilo vedno enaka klofuta, kakor za nelojalnost. Mi imamo ravno sedaj doma priliko opazovati bizantinizem, ki bi rad prekosil samega sebe Nekdaj se je pri nas cedil vskovrsten radikalizem. o katerem smo pač vedeli, da je puhe
in prazen, ker sam ni vedel, kaj pravzaprav hoče in sc je izražal edino v pretiranih akcentih in enakih gestah, sicer pa je bil včasi prav ceno na prodaj. Da bi ne bilo preveč enolično, je druga partija skrbela za izpremembo. pa je postavljala svojo lojalnost v pravo luč, kar je izkušala doseči najbolj s pomočjo dvomljivega namigavanja ali pa očitnega ovaduštva. Ta perioda nasprotne igre je minila; vse. kar ni socialističnega na Slovenskem, hodi zdaj po poti takozvane lojalnosti in raznoličnost je le v hitrosti korakanja oziroma dirkanja. Prav zadnje dni je bila prijetna prilika za tako bizantinsko tekmo, v kateri je klečeplazenje doseglo ta ko intenzivnost, da je bilo težko uganiti. če je bolj smešno ali bolj gnusno. S svojo vsiljivostjo se je pač najbolj približevalo odurnosti. Kar je včasi veljalo za naroden greh in za nedopustno izdajstvo, je bila te dni najvišja krepost in vsa narodnjaška teorija se je razblinila v zraku, kjer jo je veter razpihal.
In tako je vsojeno socialni demokraciji v ej državi prokletstvo. da mora vršiti tisto velevažno delo, ki bi ga po svojem zgodcvinsekm poklicu morale opravljati meščanske stranke, delo, katerega gospodarske posledice končno izzivajo delavstvo na boj. Za rešitev eminentno meščanskega narodnega vprašanja se je izkazala buržvazija vseh avstrijskih narodov nesposobna in tudi ta na-oga je oslala socialni demokraciji, ki mora V interesu delavstva stremiti za tem, da se odpro pota velikim socialnim problemom. Delati na to. da se rešijo taka vprašanja, se pa pravi: Zbirati sile, krepčati in pripravljati svojo moč.
To je naloga avstroogrske socialne demokracije. torej tudi jugoslovanske. Končavam. jpam, da dopolni drugo še debata. Dovoljujem si predložiti resolucije* prosim za debato
o	njih in za njih sprejem. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Resolucije smo priobčili v včerajšnji številki.
Ker je bila že pozna ura, se je sklenilo, da se nadaljuje debata o referatu sodruga Etb. Kristana drugi dan.
Predsednik: Nekateri delegatje so izrazili željo, da se resolucije natisnejo in se jim potem predlože. ker bi bila lažja debata o njih.
Ker vsled prekratko odmerjenega časa in tehičnih ovir zaradi praznika to ni bilo možno, se ta namera opusti.
Regent: Predlagam, da se tretja resolucija. ki se tiče ogrskih sodrugov sprejme brez debate, in se pošlje brzojavno ogrski bratski stranki. Moja želja bi tudi bila, da se sprejmo vse resolucije brez debate.
Etbin Kristan: Ne strinjam se s predlogom sodruga Regenta ter želim, da se debatira o vseh resolucijah, zlasti o zadnjih dveh, ker bivanje med nami, kar najprijetnejše. Vabim Regent: Umaknem svoj predlog.
Kocmur; Delavska zveza »Vzajemnost« priredi nocoj koncert gostom, da jim napravi bivanje med nami, kar najprijetejše. Vabim cenjeni zbor. da se koncerta udeleži.
Predsednik zaključuje sejo ob 6. zvečer.
Ljubljana in Kranjsko.
— Kregarjeva afera se zdi klerikalnemu »Slovencu« primerna slanina za lov na naivne politične miške, ki naj bi verjele, da je oprostitev obtožencev pred celjsko poroto obenem oprostitev klerikalne stranke in njene politične morale. Ali »Slovenec« bo moral hoditi jako daleč, če bo hotel najti ljudi, ki mu bodo verjeli, zakaj javnost vendar ne sodi le po tem, kar so izrekli porotniki, ampak tudi po tem, kar je pokazala obravnava. Dejali smo že davno in včeraj smo ponovili, da nas zaradi Kregarja prav nič ne boli glava in ne izcedimo ne ene solze, ker se za njim niso zaprla vrata zapora. Ali da so klerikalci organizirali volilno sleparijo, je razprava tako nedvomno dognala, da ne zataji »Slovenec« tega dejstva z vso jezo do Eržena. Kakor nam ne gre za Kregarja, tako tudi za Eržena ne, in z vsem klerikalnim rohnenjem se ne bomo dali speljati na osebno polje, kjer ničesar ne iščemo. Zakaj edino, za kar se vpraša pri vsej stvari, je to: Kako vodi klerikalna stranka svoje politične boje? In celjska obravnava je na to odgovorila v dokazil-nem postopanju: S sleparijami! — Ne pravimo, da je to edina metoda klerikalcev; tudi brutalnost jim je všeč, žuganjc z gospodarsko škodo; zloraba* oblasti je tudi sredstvo, katerega se ne branijo. Samo enega momenta ni v klerikalnih volilnih zmagah: Političnega prepričanja volil-cev. Če bi hodili klerikalci s tem elementom na volišče, bi dobili komaj toliko glasov, da bi se ne pozabila njih eksistenca.
— V čast gostom strankinega zbora je priredila »Vzajemnost« v neddlio zvečer v. veliki dvorani »Narodnega doma« koncert, ki je jako lepo uspel. Dvorana je bila enostavno, a lično dekorirana. poleg delegatov in zunanjih gostov se je zbralo v njej tudi dosti ljubljanskih sodrugov in sodružic. Spored je obsegal raznovrstne glasbene in pevske točke, ki sta jih izvajala tamburaški zbor moščanske »Vzajemnosti« in društveni pevski zbor. Sodrug Vehovc je deklamiral Zupančičevo »Kovaško« in Kristanov »Stroj«, sodružica Gorjupova pa Aškerčevo »Romarieo«. Mlada
tamburaška skupina pod vodstvom sodruga Lehpamerja kaže v kratkem času prav znaten napredek in je po pravici žela toliko priznanje, sla je morala ponavljati nekatere točke. Tudi pevski zbor, ki ga je dirigiral sodr. Balog, je bil dober, in je od njega še kaj več pričakovati. če se bodo člani pridno vadili. Tudi pevci so morali svojemu programu dodati nekoliko pesem. Deklamacije niso prišle do tiste veljave, ki bi jo zaslužile, ker je okustika v dvorani zelo slaba. Ali kakor je recitatorska sposobnost sodr. Vehovca že splošno znana, tako je tudi sodr. Gorjupova pokazala prav lep talent, kateremu je resnično želeti, da se razvije tako kakor obeta. Koncert je bil sploh animiran in je trajal do polnoči. Zunanji gosti so izrekli mnogo pohvale o njem.
— Koncert »Slovenske Filharmonije« bo danes ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Lloyd« (Karl Tauses) sv. Petra cesta št. 9. Dirigira g. kapelnik Teply. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Spored porotnih obravnav, ki se prično dne 28. maja 1912 pri okrožnem sodišču v Novem mestu. V torek, dne 28. maja se bo zagovarjal Franc Brulc iz Velikih Brusnic zaradi hudodelstva uboja. V sredo, dne 29. maja bosta sedela pred porotniki na zatožni klopi Jože Rozman iz Karteljevega zaradi hudodelstva uboja in Avgust Metelko zaradi posilstva in oskrumbe. — v četrtek, dne 30. maja se bo zagovarjal Jure Kovačič zaradi hudodelstva požiga. Nemara pride še en slučaj v tem porotnem zasedanju na vrsto, o katerem se pa ne v:e, če se bo o njem sodilo v četrtek, dne 30. rnaja, ali v petek, dne 31. maja.
— Smrt vsled alkohola. Mrtvega so našli v pondeljek zjutraj v brivnici na Martinovi cesti 501etnega vdovelega brivskega pomočnika Štefana Grdešiča, rodom iz Karlovca. Policijska komisija je konstatovala, da je umrl zaradi preobilo zavžitega alkohola. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Poskusen samomor vojaka. Včeraj ponoči se je s službeno puško v levo stran prsi ustrelil desetnik 17. pešpolka Ljudovik Rožič ter se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v garnizijsko bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
— Ulora na Dolenjski cesti. V pondeljek so tatovi vlomili v prodajalno gostilničarja in trgovca g. Marenčeta.
— Umrli so v Ljubljani. Valentin Oblak, hlapec, 15 let. — Helena Stepič, zasebnica, 65 let. — Antonija Plevnik, hči slikarskega pomočnika, 16 mesecev. — Ivan Buzzolini, trgovec, tovarnar salam, 57 let. — Terezija Erjavec, bivša strežnica, 62 let. — Farija Ljubič, mestna uboga, 72 let. — Alojzija Režek, služkinja, 21 let. — Marko Peričnik, kočar, 51 let. — Uršula Petanič, delavčeva žena, 60 let. — Janez Uštar, kočarjev sin, 18 let. — Marija Černe, posestnikova hči, 6 let. — Marija Dou-gan, hči delovodje, 10 dni. — Ivana Pirman, bivša kuharica, 35 let.
— Civilna poroka v Ljubljani. V pondeljek se je na mestnem magistratu poročil g. Biber, trgovec iz Švice,, z gdč. Ileno Lukanovo, tukajšnjo učiteljico. Poročil ju je magistratni svetnik g. Zarnik.
— S trebuhom z akruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Macedoncev in 40 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Hrvatov. Predvčerajšnjem je šlo v Ameriko 70 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 150 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 25, v Buchs 30, na Dolenjsko pa 38 Hrvatov.
Strojne poškodbe 1. 1906—10.
O	nujnosti zadeve priča najbolje sledeča statistika o strojnih poškodbah: (torej brez drugih obolenj vsled obrti in obrata), ki so prišle ria kirurgični oddelek deželne bolnice v letih 1906. do 1910.
MARK TWAIN:
Kandidatsko veselje.
Pred nekaj meseci so me postavili neod-visniki v veliki državi njujorški za guvernerskega kandidata. Moja nasprotnika sta bila gg. John T. Smith in Blank J. Blank. V nečem sem prekašal oba ta gospoda — tega sem se zavedal — in sicer po dobrem značaju. Iz časopisja je bilo razvidno, da so za nju, če sta sploh imela dobro ime, ti časi že davno minuli; očividno je bilo, da sta se v poslednjih letih seznanila z vsakovrstnim zločinskim rokodelstvom. V tistem hipu, ko sem slavil moje prednosti in se natihoma veselil, je razmedla globočine moje sreče misel, da bodo moje ime vlačili v najbližji dotiki z imeni teh ljudi. To je vznemirjalo boljinbolj. Konečno sem pisal o tej stvari svoji stari materi, ki mi je koj in ostro odgovorila:
»Vse moje življenje nisi ničesar zagrešil, da bi se moral sramovati — prav ničesar ne. Oglej si časopisje —- le oglej si, kakšne sorte človeka sta gg. Smith in Blank, in potem mi povej če te je veselje, ponižati se na njiju nivo in poganjati se ž njima za mandat.«
Kakor sem tudi sam mislil! Vso noč nisem zatisnil očesa. Toda, odstopiti se ni več dalo. Izbrali so me za bojevnika; torej v boj. Ko je med zajutrkom zdrsnil popolnoma nepozorno moj pogled preko listov, sem zadel ob sledeči članek in ostrmel sem kakor še nikoli.
»Kriva prisega. — Morda si vzame gospod Mark Twain sedaj, ko stopi kot guvernerski kandidat pred narodom, toliko časa, da pojasni, kako je bilo leta 1863 v Vakavaku v Co-chinchini, ko je štiriintrideset prič dokazalo krivo prisego, s katero je oropal siromašni vdovi in nje zapuščeni rodbini suho njivico z bananami edino oporo v njih zapuščenosti in obupu. Gospod T\vain je sam sebi kakor tudi velikemu narodu, katerega glasove išče, dolžan, da vso zadevo temeljito razjasni. Ali pa bode to storil?«
Od stroja poškodovanih je bilo sprejeto: leta ....	1906	1907	1908	1909	1910
bolnikov . .	3363	3577	3775	3878	3965
skupno . . . od teh mladoletnih, izpod 14 let . . . . Poškodbe telesa: leta . . . . roka . . . .	62 17 so se 1906 49	50 59 13 19 razdelile na 1907 1908 40 50		65 15 sledeče 1909 51	60 19 dele 1910 50
podlahet nf:dlahet . . noga . . . golen . . .	5 4 i	2 1 1	D 2 1	6 1 1	3 1 1
	—			4	
stegno . . .	2	—	1	1	2
ž. sranmica	—	—	—	—	1
prsi . . . .	—	—	—	—	1
glava . . .	1	2	—	1	1
.	62	50	59	65	60
Poškodbe so povzročili naslednji stroji:					
leta . . . .	1906	1907	1908	1909	1910
stroji (različnih tovaren) . .	24	17	19	22	25
stroj za popir .	—	4	5	2		
stroj za vrtanje	—	1	1			2
cirkularka	8	12	16	15	9
stružni stroj .	9	2	5	5	7
slamoreznica .	16	5	7	14	9
mlatilnica . .	2	6	2	3	5
drugi poljedelski stroji . .	3	3	4	4	3
62 50 59 65 60 Ako razdelimo stroje samo na dve skupini.					
dobimo poškodeb: leta .... 1906		1907	1908	1909	1910
vsled tovarniških strojev .	41	36	46	44	43
vsled poljedelskih strojev .	21	14	13	21	17
	62	50	59	65	60
Ako štejemo mej lahke poškodbe tiste, po katerih je poškodovanec popolnoma ozdravel brez kakega defekta; mej teške pa one, ki so povzročile kako trajno posledico ali defekt — največkrat odtrganje prstov — smo imeli:
Leta 1906.: 36 lahkih, 25 teških (1 ampu-tč-cija) poškodeb, 1 je bil premeščen na infekcijski oddelek radi erizipela;
leta 1907.: 20 lahkih, 28 teških (4 amputacije) p.; 1 umrl za mrtvičnim krčem (tetanus), 1 za oslabenjem srca;
leta 1908.: 29 lahkih, 29 teških (1 amputacija); 1 umrl za mrtvičnim krčem;
leta 1909.: 30 lahkih, 35 teških (4 ampu-*
leta 1910.: 39 lahkih, 20 teških; 1 premeščen radi erizipela.
Od 296 poškodeb je bilo 154 lahkih, 137 teških, mej njimi 10 amputacij; 3 so umrli; 2 sta bila premeščena. Mrtvičen krč (tetanus) so dobili 4 v dobi 4 do 5 dnij po poškodbi, 2 sta ozdravela, 2 sta umrla.
Ni treba kritične analize posameznih točk; številke govorijo same zase dovolj. Samo mimogrede opozarjam na veliko število poškodeb mladoletnih in vsled poljedelskih strojev. Dalje moramo uvaževati, da nam kažejo te številke samo en del boleznij (poškodeb) vsled kvarnega vpliva obrti in industrije, samo bolnike ljubljanske deželne bolnice; statistika diugih bolnišnic in privatnih zdravnikov ni znana. V poseben relijef izstopijo navedene številke, ako pomislimo, da se nahaja naša industrija stoprav v povojih. Komaj je prišel stroj v deželo, že je pokazal poleg ustvarjajoče tudi svojo uničujočo moč. Kakor ex ungue leonem, tako si iz te male statistike lahko ustvarimo sliko velikih nevarnostij, ki nastopijo mej ljudstvom z razvojem velike industrije.
Skoro se vresniči naša velika gospodarska ideja, v kratkem dobimo deželno električno centralo. Kakor mejnik časov, kakor silovit glasnik se dvigne tekoči blisek električne centrale in zakliče ljudstvu s planin v nižave, da se je začela nova kulturna doba. Naša pozab-
Od začudenja sem odrevenil! Taka kruta, brezsrčna obdolžitev. Nikdar nisem v svojem življenju videl Cochinchine! O Vakavaku nikdar ničesar čul.. Banane nisem ločil od kenguruja! Vedel nisem, kaj naj storim — pobit in zapuščen. In dan je minul, ne da bi kaj ukrenil. Drugo jutro je objavil list naslednje — nič druzega—:
»Značilno. — Konstatujemo, da g. T\vain
o	krivi prisegi v Cochinchini pomenljivo molči.«
(NB! Ves čas volilnega boja me ta list ni imenoval drugače kot »podlega krivoprisež-nika TwainaO
Temu je sledila »Gazett« z nastopnim: »Odgovori! — Ali bo novi guvernerski kandidat postregel s pojasnilom, kako je bilo
v Montani? Njegovi sostanovalci so od časa do časa pogrešili drobne orednostne stvari, ki so se redno našle pri g. T\vainu ali pa med čas-niškim papirjem, kamor je zavijal svoje dragocenosti, dokler mu niso v svojem lastnem interesu dali dobrega pouka, ga namazali in obrili in mu končno svetovali, da naj v kotičku, kjer je navadno počival, pusti prazen prostor. Ali bo odgovoril?«
Ali se da izmisliti večja zlobnost? Nikoli vse svoje žive dni nisem bil v Montani.
(Potem pa je ta list vedno govoril o Tvvainu, tatu iz Montane.)
Strahoma sem odslej jemal časopise v roke — kakor odgrne bojazljivo človek odejo, pod katero sluti klopotačo. Nekoč je moje oko obviselo na sledečem:
»Pribita laž. — Po izpovedbi zapriseženih prič iz Michael O’ Flanagana, Esquire, iz Five-Points kakor tudi po izjavi gg. Snub Rafferty in Catty Muligan iz Watter-Streeta je dognano, da je nizkotna trditev gospoda Mark T\vaina, češ, da je stari oče našega plemenitega voditelja Blanka zaradi cestnega ropa bil cbešen, brutalna, iz zraka iztrgana laž, brez sledu kake podlage. Za poštene ljudi je žalosten prizor, po kakšnih sramotnih sredstvih se posega v dosego političnih uspehov, da celo mrtveci v grobeh že niso varni in da sc ne-
Ijena, krotka dežel se razvija, rase, dobiva zobe. dobiva industrijo, najbližjega in najboljšega kensumenta svojih pridelkov. Da se ta kulturni pieobrat uveljavi z veliko silo in uspehom, za to nam jamči elementarna, prirodna nujnost, izvirajoča iz naše ugodne geografske lege na obrežju Adrije in v srcu Evrope, za to nam jamči obrežni, to je trgovski značaj našega Kmeta.
Da se bliža velika industrija, da je prišel v deželo stroj, to čuti in opaža posebno naš kirurgični oddelek, o tem priča ravnokar navedena statistika strojnih poškodeb.
Zdravniki, poklicani in odgovorni varuhi in upravitelji ljudskega zdravja, kot fundamental-nega in najplodnejšega obratnega kapitala, opazujemo z bistrim očesom vpliv kulturnih sprememb na življenje in zdravje ljudstva; mi vidimo, česar drugi ne vidijo, dasi gledajo, ker jim vso pozornost odklanja stvaren uspeh in ker radi pozabijo v tem, da je nositelj vsega uspeha človek in njegovo zdravlje. Odgovorni zdravniki čutimo živo, kategorično dolžnost, da v takih časih povzdignemo svoj glas in opozorimo ljudstvo in merodajne oblasti tudi na senco, novega solnca ter reduciramo tako neizogibne nevarnosti na minimum. Vštric razvoja industrije mora korakati razvoj obrtne bigijene in službe obrtnega zdravnika, kateremu naj posveti vse zanimanje naša zdravniška organizacija, osobito pa pred kratkim vstanovljeni »Odsek za ljudsko higijeno in blaginjo«.
Koroško.
— Nadomestne občinske volitve v Celovcu se vrše dne 3. julija. Socialni demo-kratje se volitev vzdrže.
— Strela jo je ubila. Iz Možice nam poročajo: V petek 24. t. m. so opravljali na polju posestnika Šumaha trije delavci in eno dekle poljska dela. Opoldne so dobili kosilo na polje. Ravno tisto uro pribesni nevihta in strela udari v smreko, pod katero so delavci kosili. Strela je ubila 181etno dekle, delavce je omamila. Poslali so hitro po zdravnika, ki je konštatiral smrt dekleta.
Goriško
—	Narodnjaške lopovščine. Slovenska liberalna žurnalistika ni bila nikdar izbirčna v sredstvih, kadar je treba blatiti socialiste. Vsa narodnjaška politika je breznačajna; samo pri tnem načelu vztraja: da obliva najdelavnejše sodruge z gnojnico laži in najpodlejših obrekovanj, misleč si, samo tem je treba ukrasti zaupanje pri delavstvu, pa bomo lahko še nadalje uganjali svoje rokovnjaške nečednosti. Tako se zaganjajo že dalj časa v sodruga Čo-bala, zdaj pa so se lotili ti politični rokovnjači še sodruga Kopača. Z gnusnimi zavijanji, kakršnih je zmožna samo s pristno buržvazno moralo prepojena duša, hoče izpodkopati so-drugu Kopaču zaupanje. Dotični napad je seveda izšel v »Slov. Narodu« in kdo bi se temu čudil. Vsa zadeva se je že davno završila, pred petimi leti v Nabrežini. Nabrežinskim klesarskim gospodarjem je bila namreč že od nekdaj vzorna klesarska organizacija skeleč trn v peti. Zavedni nabrežinski klesarji so si zavarovali svoje pravice zlasti s pogodbo, ki je jasno določala, da gospodarji ne smejo sprejemati na delo nobenega neorganiziranega delavca. Da bi se nabrežinski gospodarji izognili tej neprijetni določbi, so tajno sklenili, da izpro vse delavce in najamejo nove, neorganizirane in nezavedne, s katerimi bi lahko sklenili novo, samo sebi ugodno pogodbo. Stara pogodba je namreč veljala do 15. maja 1905. Na podlagi tajnega sklepa so pričeli izpirati kamnoseške delavce na zimo 1904, kar je bilo za delavce tem hujše, ker po zimi ni lahko dobiti dela. Gospodarji so se zavezali, da izpro do 1. januarja 1905 vse delavce; določili so globo 5000 kron, kdor bi ne izprl delavcev. Tako se je zgodilo, da je bilo v teku štirinajstih
dni izprtih veliko število klesarjev. Delavci so spoznali nakano gospodarjev, pa so sklicali shod in sklenili, da se pridružijo izprtim delavcem. Stavka, oziroma izpor je bila pri vseh gospodarjih razen pri Wildiju. Pri Wildiju stavke zategadelj ni bilo, ker ni izpiral delavcev in je toraj drža! pogodbo, medtem ko so jo bili gospodarji brezobzirno prekršili. Takoj po iz-poru in stavki je odšlo iz Nabrežine več delavcev in so si poiskali dela pri gradnji nove transalpinske železnice. Druge je podpirala organizacija in so se nabirali zanje prostovoljni podporni prispevki. Z družinami vred je bilo pri; zadetih 5000 oseb. Caharija Ivan, velevzorni narodnjak, pa je dal nabirati stavkokazov po Italiji, ki naj bi nadomestili slovenske klesar-je. Ker je Wildi uvidel, da je pogodba prav tako v interesu delavcev kakor delodajalcev, je sprejel okolo 200 izprtih delavcev na delo in posodil stavkovnemu odboru denar. Če pa je Wildi posodil denar, je dolžnost delavcev, da ga vrnejo. Tako se je završila vsa zadeva in niti senca kritike ne more pasti ne na delavstvo ne na sodruga Kopača, zakaj kdor hoče biti pošten, mora priznati, da se tu ni zgodilo nič nepravilnega. Sicer pa naj se »Slov. Narod« prepriča v arhivih umirajoče N. D. O., kdo je beračil okolo podjetnikov in kdo je dajal podpore za to stavkokaško organizacijo. Nabrežinski dopis v »Slov; Narodu« je samo nov dokaz, s kakimi infamnimi sredstvi in podlimi namigovanji ter obrekovanji se bori slovenska narodnjakarija proti slovenskemu delavstvu!
—	Katoliškega duhovnika ljubezen do duhovnega sobrata. Kot pooblaščenec g. Angelja Čargo, kurata na Nabrežini Vas s tem, sklicujoč se na določbe § 19 tiskovnega zakona^ dne 17. decembra 1862 drž. zak. št. 6 z leta 1863 pozi vijem, da v zakoniti obliki, na zakonito določenem mestu in v zakonitem roku z z ozirom na dopis objavljenem v Vašem listu z dne 10. maja t. 1. št. 279 pod zaglavjem »Katoliškega duhovnika ljubezen do duhovnega sobrata« objavite sledeči popravek: 1. Ni res, da se je dne 5. maja pater Frančišek Viktor Pu-dor, minorit sv. Antona jv Lvovu na romarski poti napotil do kurata Čargota in mu razložil v kako mučnem položaju da je, da je brez sredstev in ga prosil, da bi mu preskrbel vozm listek do Reke, odkoder mu je omogočen povratek domov; res pa je, da se je s tako prošnjo obrnil na kurata Cargota člove, ki ni niti duhoven, niti pater Frančišek Viktor Pudor, minorit sv. Antona v Lvovu. 2. Ni res, da je navedeni pater s svojo prošnjo slabo naletel pri kuratu Čargotu, in da ga je ta moledujočega pognal ven, češ, da naj poprosi postaje-nače]nika za vozni listek; res pa je, da je ku-; rat Čargo na poziv navedenega človeka takoj vstal od večerje in šel ven pod takozvano »Hallo«, kjer je ponudil dozdevnemu patru večerjo, ko je pa ta odklonil, češ, da ni lačen, res je dalje, da je kurat Čargo šel z dozdevnim patrom k blagajni, da mu kupi vozni listek, kar je pa opustil, ko se je prepričal, da navedem »pater« o latinščini nima pojma, in se ne more izkazati z nobenim dokumentom o svoji ideii-tite. Bilježim z odličnim spoštovanjem dr. Pegan. — Opomba uredništva.. Precej časa ie minilo, preden je prišel gospod kurat Čargo do sape, ki mu jo je vzela neljuba zadeva, objavljena v našem listu. Zdaj se je zatekel pod zloglasni § 19, s katerim se da navsezadnje tudi popravljati, da sneg ni bel, ampak črn-Dandanes ve že zadnji politični otrok, koliko so vredni »popravki« na podlagi imenitnega 1"-paragrafa.
omadeževana njih imena vlačijo po blatu. Če pomislimo na tugo, ki jo je ta brezprimerna podlost povzročila nedolžnim sorodnikom in piijateljem rajnika, nas silo pero, da bi pozvali razlučeno in užaljeno občinstvo, da obrekovalca sumarično in nepostavno kaznuje. Toda ne! Toda ne! Vzročimo ga mukam pekoče vesti. (Seveda če bi prevladala strast in in bi množica v slepi jezi zaračunala z obrekovalcem, je jasno da nobena porota ne more spoznati storilcev krivimi in nobeno sodišče jih kaznovati.«)
Pomenljivi sklepni stavek je imel za posledico, da sem moral nastopno noč urno iz postelje in skozi male duri, med tem ko je »razljučeno in užaljeno občinstvo pred pročeljem se penilo in ob svojem prihodu v pravičnem ogorčenju razbilo okna in opravo, ob svojem odhodu pa vzelo seboj toliko stvari, kolikor jih je moglo vleči. In vendar lahko položim roko na sveto pismo in rečem, da nisem nikoli starega očeta g. Blanka obrekoval, da celo slišal nisem od onega dne nič o njem, ne govoril.
(Mimogrede omenjam, da me je citirani dnevnik odslej tituliral za »Twaina«, skrunilca mrličev.)
Nato je zbudil mojo pozornost naslednji članek:
»Čeden kandidat. — G. Mark Twain, ki bi naj bil na včerajšnjem ljudskem shodu govoril velik, uničujoč govor, ni prišel na napovedanem času. Brzojavka njegovega zdravnika je sporočila, da so ga splašeni konji povozili in mu zlomili nogo na dveh mestih. Bolnik trpi hude muke itd., itd. in cela grmada podobnih čenč. In neodvisniki so se trudili na vse načine, da bi sprejeli ta revni izgovor kot gotovino in so se delali k,akor da bi niti od daleč ne slutil pravega vzroka, zakaj je izostalo tisto zanemarjeno bitje, ki ga imenujemo svojega voditelja. Snoči so videli ljudje nekega človeka, ki se je v živinski pijanosti vpotekal v hišo g. Tvvaitia. Prokleta dolžnost neodvisni-kov je, da dokažejo, da ta patron ni bil Mark T\vain sam. Kon.no smo jih vjeli! Ij tega siu-
Trst.
—	Zidarska veselica v Barkovljah. Da P°'
kaže zidarska organizacija svojim nasprotnikom. kako je močna, prireja po raznih krajih svoje veselice. Eno takih veselic so Pr*r?.' dili v nedeljo barkovljanski zidarji v krasnih Barkovljah. Ker so Barkovlje sploh znane kQt stara narodnjaška trdnjava, so se narodnja-
hgMMiBMMBBSMSgiBBga 'ri SBBBHHB—rr
čaja se ne morejo izviti. Grmeče vprašuje ljudski glas: »Kdo je bil ta mož?«
V prvem hipu se mi je zdelo neverjetno-čisto neverjetno, da bi spravljal moje čine v zvezo s takim grdim natolcevanjem. Tri leta so minula kar nisem okusil piva, vina ali kakršnekoli opojne pijače.
(Značilna je moč navade, če omenim, & me ni prav nič razburilo, ko me je prihodnja številka tega lista krstila za »Delirium - Tremen*' T\vaina«, četudi sem vedel, da me bo list v P°' trpežljivosti enolično tako imenoval do konca volitev.)
Tisti čas so me začela obsipati anonim113 pisma. Sledeča oblika je bila navadna:	,,
Kako je bilo s staro ženico, ki ste jo, k° vas je prosila vbogajme, pretepli?«
Pol Pry.
Ali pa tudi takole:
»Uničite vse stvari, ki jih nihče ne ve raze^ mene. Svetujem Vam prijateljsko, da mi P0'. šljete nekaj dolariev, sicer bodo listi zagnal krik, da vas bodo ušesa bolela.«
Handy Andolu tako naprej. Nadaljeval bi na željo la’1' ko, da bi imeli čitatelji več kot dosti.
Kmalu mi je »dokazalo« najodličnejše republikansko glasilo podkupljivost en gr°s. vodilni organ demokratov je »pribil« težak sli' čaj, tla sem hotel z denarjem odkupiti kaze : (Pri tej priložnosti sem prejel dve nadai)_ imeni: »Tvvain, skopi mož korupcije in «l'va zoprni podkui>ovalee uradnikov.«	e
V	tem času je krik po »odgovoru« na • te strašne obtožbe, postal tako mogočen, da ^ izjavili uredniki in voditelji moje stranke,, pomenja še nadaljni molk zame politično	sm	•
Povdarek njih apela je bilo čitati prihodnq)i v nekem listu sledeče:	,
»Oglejte si tnožal — Kandidat neodv kov Še vedno trdovrano molči, ker se ne govoriti. Vse proti njemu dvignjene obt so bogato podprte, in potrjuje jih in	,e
trjuje njegov zgovorni molk, tako tako
obsojen za vse večne časea. Oglejte si s kandidata neodvisniki! Oglejte si podleg*
karji že naprej veselili neuspeha veselice, ker si ti ljudje domišljujejo. da je to vendar velika .»Sramota« za Barkovlje, če se v njih vrši socialistična veselica, ki bi utegnila spremeniti marsikateremu zapeljancu njegovo prepričanje. Toda njihove nade in upanja so se izjalovila. Že pred začetkom veselice smo mogli videti na veseličnem prostoru lepo množico zidarjev in drugega delavstva,, ki so nestrpno čakali začetek te pomembne veselice. Kljub temu, da so nam oblaki popoldne pretili z dežjem. se vendar ljudstvo ni dalo oplašiti; videli smo. kako so vedno prihajale velike množice zavednih zidarjev, ki so instinktivno kazali veliko veselje in posebno zadovoljstvo. Toda kar smo pričakovali, je tudi prišlo. Komaj se je začela veselica, je že pričelo po malem deževati; ampak čimbolj je deževalo, tembolj sc je polnil vrt gostilne, tako. da je bilo že pred peto uro vse natlačeno v prostorni dvorani gostilne in tudi na velikem vrtu. podba zidarske organizacije je neovirano proizvajala lepe delavske komade in kljubovala dežju, ki ni nikakor hotel nehati. Pevski zbor »Ljudskega odra« je zabaval in navduševal z ttavduševalnimi pevskimi točkami že itak veselo ljudstvo. Tupatam smo videli narodnjaka. ki je prišel osebno se prepričati o tej zidarski manifestaciji. Mislimo, da ne bodo imeli nič kritizirati, priznati pač morajo t(y, kar vedno pravimo, namreč: zidarska organizacija je močna. Zidarji sami pa so tudi topot Pokazali svojo tovariško solidarnost s tem, da so prihiteli v velikem številu na veselico, ki so jo priredili njih barkovljanski tovariši, f-e tako naprej! Tako torej lahko rečemo, da je veselica v moralnem in — mislimo tudi v materielnem oziru najpopolneje vspela.
—	Porotno sodišče v Trstu. V Soboto se je vršila v Trstu porotna obravnava proti Uršuli Tomažičevi, posestnikovi hčeri iz Huj v Podgrajski občini, in sicer zaradi detomora. Porodila je v noči od 4. do 5. decembra nezakonsko dete, deklico. Bila je sama v sobi in ni poklicala niti matere in ne brata, ki sta bila °ba doma. Dete je bilo živo, kar obtoženka sa-.nia prizna. Zamašila je detetu takoj po porodu usta, ovila mu okrog vratu trikrat tanko vrvico in jo zadrgnila. Dete je bilo takoj mrtvo. Nato je truplo deteta pokopala. Dolgo niso prišli morilki na sled. Končno pa se je vsem, ki so vedeli, da je bila noseča, čudno zdelo, da se je popolnoma predrugačila. Uvedli so preiskavo. Morilka je od začetka tajila porod in trdila, da je predčasno splavila. Toda končno je priznala in tudi povedala, kje je dete zakopala. Truplo so našli in zdravniki so dognali, da je bilo dete živo in da ga je mati zadavila. Uršula Tomažičeva je stara 30 let in je bila že kaznovana. Priče tudi izpovedo, da je duševno manj vredna, vendar pa ne toliko, da bi ne bila odgovorna za svoja dejanja. Povedala je tudi, 'da jo je fant, otrokov oče, zapustil in pobegnil. Videla ga je zadnjikrat v Trstu, kjer je prodajala zelenjavo. Takrat ji je tudi povedal, da je ne bo poročil. Glede dejanja samega obtoženka potrdi obtožnico, posameznih momentov se Pa ne spominja več, ker je delala takrat vse v silni zmedenosti in ker še dosedaj ni zdrava. Obravnava je vzbudila v Trstu precej zanima-Jia in je bila dvorana nabito polna. Po zaslišanju prič, ki o Tomažičevi vobče niso nič slabega izpovedale, sta govorila državni praydnik in zagovornik. Po daljšem posvetovanju so porotniki stavljeno jim glavno vprašanje soglasno zanikali, na kar je sodni dvor obtoženko oprostil.	________________________
Delavsko gibanje.
~ Izpor tekstilnih delavcev v BJelici. Iz-
Por traja še vedno. V soboto je bila konferenca zastopnikov zveze industrijalcev in delegatov delavskih organizacij. Posvetovanja So trajala več ur. Vsi udeleženci so se slednjič Zedinili v tem. da vse zveze sestavijo komite, ki bo obravnaval preporne točke. Vsestransko Pričakujejo, da se zedinjenje kmalu doseže.
—- Konec stavke kovinarjev na Nemškem. Shod, na katerem je bilo 4000 udeležencev, je sklenil, da se konča stavka in da kovinarji sprejmejo norimberške ponudbe, ki določajo ■56 ur tedenskega dela in povišanje mezde pri
voprisežnika! Tata iz Montane! Skrunilca Mrličev! Opazujte svoj včlovečeni delirium-tremens! Svojega lakomnega moža korupcije! Občudujte ga — meriti ga prav — in potem dvorite, če morete oddati svoje glasove stvoru, ki si je prislužil z ostudnimi zločini vso žalostno vrsto naslovov in ki se ne upa odmreti ust, da bi le eno teh dejanj utajil!«
Nisem se mogel izogniti in začel sem odgovarjati, ves ponižen, na to grmado neutemeljenih obtožb in podlih, hudobnih laži. Toda končal nisem, kajti že prihodnjega dne je objavil neki list novo nesramnost, svežo podest in me z resnim obličjem dolžil, da sem zažgal blaznico s stanovalci vred, ker je zapiha razgled mojemu stanovanju.
To mi je zbudilo nepopisen strah.
Temu je sledila obtožba, da sem zavdal ,Svojemu stricu v svrho prilastitve njegovega UT1etja, z nujnim pozivom, da se odpre njegov Kr°b in preišče.
To me je gnalo naravnost v blaznost.
. Potem so me obdolžili, da sem kot načel-j!k najdišnice poveril brezzobim, nesposoben starim znamkam pripravljanje jedil.
Omahoval sem — omahoval.
In končno, kot dostojen in primeren vrhu-
vse nesramne gonje, ki jo je proti meni vo-
strankarsko sovraštvo, so naučili nasprotniki devet malih otročajev v vseh možnih bar-jjj1; raztrganih, da so na ljudskem shodu pri-eklj na govorniški oder, objemali me za ko-Cr>a m klicali »atek!«
j , Svoj prapor sem položil in sem se oddal, r^mevam guvernerske volitve v New-Yorku I'Se>n bil kos; umaknil sem svojo kandidaturo svojo izjavo grenkega srca podpisal: udani, ^4kdaj spodoben mož, sedaj ^ark Tvvain, p. k., t. i. M., S M., d. t., I. m. k. in p. u.
vsaki uri za 2 pfeniga. Z delom prično takoj. Stavka kovinarjev se je dovršila z najlepšim uspehom.	v
— Velikanska stavka transportnih delavcev na Angleškem. Načelstvo zveze transportnih delavcev je sklenilo splošno stavko. Transportni delavci so stopili zato v stavko, ker so podjetniki bojkotirali strokovno zvezo
: in so namenoma prelomili delovne pogodbe, dalje skrajno šikaniranje delavcev od strani j delodajalcev. Načelnik transportnih delavcev | je izjavil, da so delavci stopili v trd boj, ki ne | bo končan v enem tednu ali v dveh tednih.
| Stavkujoči delavci zahtevajo predvsem, da se
i	priznajo strokovne organizacije in da se skle-
1	nejo enotni mezdni tarifi na podlagi tarifov, ki so sedaj najvišji. Zveza voznikov, ki dovažajo blago na ladje in kolodvore, je sklenila, da se pridruži stavki. Ta solidarnost delavcev postane lahko usodepolna za londonsko prebivalstvo, ker se bo potem prenehalo vsako dovažanje živil in bo na razpolago le toliko živil, kolikor jih je sedaj v londonskih zalogah. Seveda je ta zaloga vedno velika, ali zadostovala ne bo. ker je mnogo manjša kakor je bila lansko leto ob času stavke železničarjev. Najprej se bo podražilo meso, ker ga imajo najmanj v zalogi. Londonsko prebivalstvo porabi vsak dan govejevega mesa za 9700 funtov šteriingov (l funt šterlingov je 24 K), košt-runovega mesa za 45.000 funtov šterlingov, svinjine za 2500, gnjati za 3500, slanine za 6500. perutnine za 1500 funtov šterlingov. Margarine porabijo vsak dan za 800 funtov šterlingov, jajec za 5500, sadja za 6500, sira za 10.000 in sočivja za 2000 funtov šterlingov. Vso to neizmerno množino živil pripeljejo z ladjami v London. Zaradi stavke se bo pokvarilo mnogo živil na ladjah, ker jih nihče ne bo speljal v mesto. V londonski luki je sedaj 120 velikh ladij, poleg teh je še lepo število manjših, ki bi vse rade odložile živila, ali pa naložile premog. Trdovratnosti nekaterih podjetnikov, ki nočejo ugoditi delavskim zahtevam. se imajo zahvaliti londonsko prebivalstvo, da bo trpelo pomanjkanje. Stalna nevarnost kapitalizma je ogroženo življenje miljo-nov in miljonov. V času stavke bodo prevažali le živila, ki so namenjena v bolnišnice in hiralnice. dalje dopuščajo uvažanje mleka za ustavljen. Poleg te stavke preti izbruhniti tudi stavka delavcev na železnicah.	o
— Gibanje za osemurni delavnik v Angliji.
Parlamentarni odsek strokovne komisije je sklenil, da se po vsej državi uvede propaganda za zakonito uvedbo osemurnega delavnika. Pripravljajo se mogočne delavske manifestacije, med drugim v Nevcalstlu, Mancherstru Liverpolu, Pirostolu Leedsu, Glasgowu in Birminghamu, ki iih zaključi velikanska demonstracija v Londonu.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad „Zarje“ ::
 	—	20.	izkaz:	________
Mesto napitnine 20 vin., preostanek od 1 maja 205 vin rudarski zlet pri Ravnjaku na Koroškem, zato ker je moral’ Verdnik bežati: I. Trinkos 20 vin.. Fr. Jerač 80 vin., K M 10 vin, P L. 20 vin., C. I. 20 vin., O. F. 20 vin, G F. 10 vin.] D. V. 10. vin., F G. 10 vin, K- Brezovšek Škalem 100 vin.[ V. Bonač 100 vin., delegat iz Leš 100 vin., Čobal, zato ker ga je -Narod strgal* 200 vin., I. Martin 27 vin., globa zakasnelih delegatov strankinega zbora 26. t m 2605 vin., vesala družba v kavarni Prešeren: zato ker so bili Ojster, Bole in Ošaben iz pogrebnega društva izključeni 366 vin., prav zato da tudi Pavlič 20 vin., P B., 4 vin., zastopnik ko-inske tovarne na turi v Idriji po sodr Štravsu 500 vin
Skupaj 82124+4447 = 86571 vinarjev.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
»Družinski koledar" s slikami za leto 1913 izda .Vzajemnost" za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen „Zarji , ki je največ pripomogla, da se naša izobraževalna organizacija tako razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen, da bo lahko v ponos vsake knjižnice. Koledar sprejema tudi oglase in se zadruge po Slovenskem uljudno vabijo, da v njem inserirajo. Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi imeli glede na uredniško vsebino koledarja kako željo, so naprošeni, da jo čim prej sporočč.
Italijansko pustolovstvo v pravi luči.
Z najlepšimi besedami in z najbujnejšimi opisi je italijansko šovinistično časopisje v začetku vojne opevalo rodovitnost in bogastvo oaz v Tripolitaniji. Nacionalistično časopisje je kaj kmalu prenehalo s pretiranimi slavospevi
0 sedanjem stanju plodne zemlje, ki obkrožuje Tripolitanijo. Oni košček plodne zemlje, zaradi katere uprizarja italijanska vlada toliko grozodejstev, je 15 kilometrov dolg in 3 kilometre širok pas. »Avantijev« poročevalec pretres-ljivo slika, kako izgleda sedaj ta košček zemlje, ki jn se pred kratkim bil tako bujen in ploden.
1 am, kjer so se prej širila lepo obdelana polja, v senci visokih palm in ograjena z zidovjem in smokvino mejo, stoji danes posušeno drevje, tla so pokrita s peskom kakor v puščavi, v zrak štrle razvaline. Mali kmetje, ki so prej obdelavah oazo, so deloma pobiti, deloma so zbežali. Kakor hitro so razdrli Italijani namakalne naprave v oazi, so palme ovenele, zelenjadni nasadi in žitna polja so se posušila. Živino so odgnali, streli iz kanonov so zrušili hiše. Ita-Ijanska vlada hoče sedaj ustanoviti na oazi novo naselbino, da ne pride popolnoma v nič zemlja, katero je prebivalstvo v potu svojega obiaza izzvilo pustim tlem puščave. Cvetočo oazo so res v nekaj urah spremenili v puščobno pokrajino. Ali kako hitro mislijo, da se bo izvršil obratni proces? Oni, ki so zbežali, se ne-čejo vrniti. Italijanom ne preostaja nič drugega, kakor da naselijo šiloma Arabce, ki žive v pregnanstvu po italijanskih otokih. Ali tudi ti ne bodo nič opravili, če jih vlada ne bo preskrbela z orodjem in živino. Nenasitna italijanska vlada je s strahoto vojne uničila cvetočo pokrajino, a italijansko ljudstvo bo moralo plačevati, da se pokopališče zopet obljudi.
General Ganeva je izdal dekret, ki razglaša za anektirane severno afriške province kaj žalostno izjemno stanje. Vsem domačinom, ki so obtoženi pregreškov zoper življenje, lastnino iri javno varnost, se začasno zapleni vsa premična in nepremična posest. Ako so potem zaradi navedenih zločinov kaznovani, in če presega kazen tri mesece, se spremeni začasna zaplena v trajno. Vojaška sodišča seveda ne štedijo prav nič s tako kratkimi kaznimi. Ne bo dolgo trajalo, in Italijani bodo po vsi »pravici« lastniki lepih posestev domačinov.
AA.DJNJE VESTI.
NADOMESTNE VOLITVE.
Dunaj, 29. maja. Vsled smrti državnozborskega poslanca Jakoba Ulricha potrebna na-domesta volitev za deveti nemški volilni okraj na Moravskem je razpisana na 21. septembra in eventualna ožja volitev na 28. septembra. Obenem^ se je odredila tudi vsled smrti poslanca Frača Silebrrerja potrebna ožja volitev v VII. volilnem nižjeavstrijskem okraju na 21. septembra in eventualna ožja volitev na 1. oktober.
EKSPEDICIJA ZA PONESREČENIM SIL-BERRJEM.
Zeli ob jezeru, 28. maja. V soboto večer je dospelo veliko število sodrugov sem, da se udeležijo ekspedicije, ki ima iskati truplo v gorah ponesrečenega poslanca sodruga Silbe-rerja. Prišlo je 17 sodrugov z Dunaja, 7 iz Salc-burga, 5 železničarjev iz Linča, 3 peki iz Ino-mosta, pridružilo pa se jim je še 20 tukajšnjih sodrugov, tako da šteje cela ekspedicija 52 mož. Razdelila se je v več skupin, ki so takoj ponoči odšle za svojim namenom. Delo pa je silno otežkočeno in doslej je bil ves trud brezuspešen, ker so razmere še skrajno neugodne. Ne glede na množino snega, je v višini nad 1600 metrov taka gosta megla, da je vsako smotre-no skupno delo nemogoče. Vendar se poizkusi še nadaljujejo in je ostalo v ta namen še 20 mož tukaj.
BITKA MED KMETI.
Trst, 28. maja. V noči pred binkoštno nedeljo je prišlo blizu Isole med kmeti iz Sarega in Costorlaga do pravcate bitke. Blizu Isole so se sešli kmetje iz Sarega s kmeti iz Casterlaga. Med obema krajema je že staro sovraštvo. Kmalu se je razvil hud prepir, nakar je gostil-čar odpravil kmete iz Costerlaga; ti so že naprej zmerjali. Kmetje iz Sarega so hiteli na cesto za njimi in prišlo je do hudega boja. Slišali so se streli. Kmet Alojz Germanis je obležal mrtev; zadela sta ga dva strela v srce. Orožniki so prijeli šest fantov v Saregu in jih izročili sodišču v Piranu. Razljučena množica jih je hotela v Isoli linčati in so orožniki le z največjim naporom to preprečili.
AVTOMOBILSKA NEZGODA.
Dunaj, 28. maja. V trenutku, ko sta šli v pondeljek hišnica Ruppova in njena hči pri Karlovem gledališču čez cesto, je pridrvil avtomobil in povozil obe. Kmalu, ko so jih prenesli v bolnišnico, sta umrli. Šoferja so takoj aretirali. Policija ga je komaj ščitila pred razdraženo množico.
Gradec. 28. maja. Na binkoštno nedeljo zjutraj je drvel po Mariahilferstrafie proti policijskim predpisom po desni strani lilice z največjo hitrostjo avtomobil, ki ga je vodila 50!etna posestnica pl. Bottka. Avtomobil je z vso silo podrl vpokojenega železniškega uradnika Ivana Straczovskega in ga vlekel še 10 metrov s sabo. Težko ranjenega so prenesli v bolnico, kjer je ob 9. zvečer umrl še tisti dan.
Bruselj, 28. maja. Na vožnji iz Lutticha v Bruselj se je prevrnil avtomobil bankirja Thi-riari. On. njegova žena in svakinja so bili takoj mrtvi, trije otroci ranjeni.
NEZGODE V GORAH.
Kirchberg, 29. maja. Na Cesarski planini (na Tirolskem) sta ponesrečila privatna uradnika Grofler in Steinmer z Dunaja, ki sta padla 30 metrov globoko in se težko poškodovala Njiju tovariš inženir Langer je priklical lovce, ki so pomagali spraviti ponesrečenca v dolino.
Volšperk, 29. maja. Na Koroški planini je našel gozdarski pomočnik Lackner na binkoštno nedeljo zjutraj truplo drja. Haasa iz Gradca okrog 800 metrov od'Payerleve koče. Dr. Haas je dne 2. februarja z dr. SchroIIom napravil izlet v gore in oba sta ponesrečila. Schrollo-vega trupla še niso našli. Haas je najbrže zmrznil.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 28. maja. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da dobita Hrvaška in Slavonija v najkrajšem času zopet ustavo. Hr-vaško-srbska koalicija je odklonila vsak sporazum z vladno stranko, zato bo vlada prisiljena, če hoče uvesti normalne razmere, da stopi v dogovor z koalicijo. Od razvoja dogodkov na Ogrskem je odvisna rešitev hrvaškega vprašanja.
Zagreb, 28. maja. Bivšega poslanca Budi-savljeviča je obtožilo državno pravdništvo zaradi hujskanja proti oblastim. Budisavljevič je ostro grajal postopanje zagrebškega sodišča, ki je zadnje čase obsodilo opozicionalne časnikarje in ni hotelo izpremeniti kazni v globo. Več odvetnikov se je že prijavilo, ki hočejo zagovarjati Budisavljeviča.
Zagreb, 28. maja. V soboto o polnoči je bil izpuščen iz trimesečnega zapora bivši poslanec dr. Ivan Lorkovič.
PO BUDIMPEŠTANSKI REVOLUCIJI.
Še dve smrtni žrtvi.
Budimpešta, 29. maja. Izmed ranjencev v pocestnih bojih sta predvčerajšnjem umrla v bolnici neki 221etni voznik, in neki 161etni dninar. Število smrtnih žrtev je zdaj osem. Dvanajst ranjencev je zapustilo zdravih bolnico.
Preiskave.
Budimpešta. 29. maja. Aretirance že dva dni zaslišujejo pred preiskovalnim sodiščem.
Včeraj so dali 42 aretirancev v preventivni zapor. Med aretiranci je tudi slušatelj prava na univerzi Ludvig Tors. ki ga dolže. da je vodil na Tisza-Kalmanov trg 200 delavcev.
Spopad z žandarmom.
Budimpešta, 29. maja. Tovarniški delavec Emerik Bernet je opazil predvčerajšnjem na Varošovem trgu žandarma. ki ga je bil videl pri demonstracijah. Ozmerjal ga je in mu skušal izviti sabljo. Zandarem je udrihal po delavcu in ga ranil, da so ga morali prenesti v bolnico.
POVODNJI.
Na Ogrskem.
Resica, 29. maja. Vsled poplave se je tukaj podrlo dvanajst hiš, mnogo pa jih je močno poškodovanih. Ker je elektrarna pod vodo, je mesto ponoči v temi.
Maros Vasarhely. 29. maja. Take poplave, kakršna je sedanja' ne pomni nihče v tem kraju. Mnogo vasi je pod vodo, v mestu Regen so potrgani mostovi, v Abafri in Nagy-Ernye-ju je mr.ogo prebivalcev v nevarnosti. V okolici je poginilo mnogo živine. Iz Maroša so potegnili štiri mrliče, med njimi enega dojenčka. Tri stotnije pionirjev delajo vso noč.
Temešvar, 29. maja. Po vsem okraju je napravila voda velikansko škodo. V Varadiji je 150 hiš razdejanih. Neka žena in mlado dekle sta utonili.
Veliki Bečkerek, 29. maja. Temeš je poplavil vasi Čebče in Majedoma. Mnogo hiš se je podrlo.
Na Gališkem.
Lvov. 29. maja. Visla s svojimi pritoki je silno narasla in mestoma poplavila okolico. Iz Tarnova poročajo, da je izstopil Dunaiec iz bregov.
KINEMATOGRAFIČNE PREDSTAVE V KATOLIŠKIH CERKVAH.
Berlin, 28. maja. Iz Milana je prišlo poro« čilo, da je Vatikan dovolil kintematografične predstave v cerkvah.
NEZGODA AVSTRIJSKEGA PARNIKA.
London, 28. maja. Lloydova agentura je dobila iz Colombo naslednjo brzojavko: Avstrijski parnik »Istria« se je razbil ob izlivu reke Moulein.
USTRELJEN NA RUSKO-AVSTRIJSKI MEJI.
Krakov, 29. maja. V Jezorju na rusko-avstrijski meji so našli truplo mladega moža, najbrže slušatelja na univerzi. Dognali so, da so ga ustrelili ruski obmejni vojaki na avstrijskem ozemlju.
P02AR V KINEMATOGRAFU.
80 mrtvih.
Madrid, 29. maja. V Villarealu je izbruhnil v kinematografu ogenj in zbudil med mnogoštevilnim občinstvom silno paniko. V gnječi so otroke brez usmiljenja pomandrali. Pogorelo je vse gledališče. Mrtvih je osemdeset, večinoma otrok, več sto je ranjenih.
VILJEM ZA OTROŠKO ZAVETIŠČE.
Berlin, 29. maja. Cesar namerava ustanoviti na obali vzhodnjega morja zavetišče za revne delavske otroke. Za voditeljico zavetišča je imenovana hči berlinskega nadžupana, Matilda Kirschner. V zavetišču bo prostora za 700 do 800 otrok. Ideja za ustanovitev zavetišča je izšla od cesarja samega.
VSTAJA V ALBANIJI.
Solun, 29. maja. Večina arnavtskih voditeljev vztraja na svojih zahtevah. Kljub temu komisija še ni izgubila upanje in je prosila vlado, naj počaka še 24 ur preden odpošlje vojaštvo. Cete pod Fadil pašo so pripravljene za odhod.
ATENTAT NA KRALJA FERDINANDA
PREPREČEN.
Sofija, 29. maja. Policija je prijela nekega Popnajedeneva in trdi, da je s tem preprečila atentat na kralja. Popnajdenev je bil že pred tremi leti zaradi zarote proti Ferdinandu obsojen na devet let ječe. Ušel je iz zapora in je te dni prišel v Varno, kjer je prosil turškega konzula za denarno podporo, da bi mogel izvršiti atentat na kralja. (To je pač snov za burko!) Konzul je obvestil žandarmerijo in Popnajdenev, ki ga smatra policija za nevarnega anarhista, je prišel še z nekim tovarišem, s katerim je hotel baje danes izvršiti atentat, policiji v roke.
BELGIJSKE VOLITVE.
Bruselj. 28. maja. Volilni boj za volitve v belgijski zbornici postaja vedno hujši. V Hodvigne so se stepli volilci. Tepeža so se udeležili duhovni v mašniški obleki, delili so zaušnice na vse strani, a končno je množica premagala duhovne in jih pošteno zbila. Šofer klerikalnega kandidata je streljal med ljudstvo Potegnili so ga iz avtomobila, pretepli in končno ga je odgnala policija.
STAVKA PREVOZNIKOV V LONDONU.
Pred splošno stavko prevoznikov.
London, 28. maja. Na Trafalgar-Synare je bil včeraj velikanski shod. Voditelji stavku-jočili prevoznikov so izjavili, da je splošna stavka angleških prevoznikov na pragu. Zategadelj zapuščajo ladje v velikem številu London. V drugih delavskih strokah se pojavlja misel simpatijske stavke s prevozniki.
Apel na solidarnost.
London, 29. maja. Londonski stavkovni odbor je j)ozval v manifestu mednarodno transportno zvezo in domače strokovne organizacije. naj preprečijo izkrcanje ladij, ki dospo iz Londona.
Položaj.
London, 29. maja. Na tisoče zabojev sadežev in krompirja gnije. Trgi so odprti, opaža pa se že veliko pomanjkanje živil. Stavkujoči so povsod postavili straže, da preprečijo ka-zenje stavke. Trgovci in kupovalci si morajo sami pomagati. Vojaštvo je pripravljeno. Te
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8
NOVICE
dni se razširi stavka na Irsko in Škotsko. Stavkovno vodstvo svari vlado, naj ne provocira z vojaštvom.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 29. maja. Uradni list carigrajskega vilajeta objavlja razglas o izgonu Italijanov. V zmislu razglasa izženo 12. junija vse tiste Italijane, ki ne zapuste dotlej mesta.
Skozi Dardanele.
Carigrad. 29. maja. Ker so odplule že vse ladje, ki so stale med zaporom pred Dardanelami. je pristaniško poveljstvo obvestilo ladje-plovne agenture, da odslej ladje lahko redno plovejo skozi Dardanele.
Italijani na otokih.
Carigrad. 29. maja. Značilno je. da Italijani razen na Rod na noben otok, ki so ga zasedli. niso bili poslali ne vojaštva ne vpravnih oblasti. Podadmiral Presbiterio je izdal na prebivalstvo otoka KaIytnnos oklic, da obdrži turška vlada nadaljno upravo in da so otoki prosti davka. Vsa poslopja in vse premoženje turške vlade je posest krajevne uprave, ki mora skrbeti za vse izdatke. To navodilo je začasnega značaja. Italijanske ladje bodo često posečale otoke. Vsak razglas krajevne uprave mora preje sankcionirati poveljnik italijanskega brodcvja.
Parniki z izgnanci.
Rim. 28. maja. Neprenehoma dohajajo v Brindisi in Napuli parniki z italijanskimi izgnanci iz Turčije: tudi v Anconi in Benetkah pričakujejo parnikov.
ATENTAT NA ITALIJANSKEGA KRALJA.
Rim, 28. maja. Policija je aretirala več anarhistov v Bologni, Milanu in Rimu, ki so osumljeni, da so bili z napadalcem D’ Albo v zvezi in hoteli umoriti kralja, Giolittija in San Guilana. Posebno pozornost je vzbudila aretacija odvetnika di Blasio, ki je v Rimu že večkrat nastopil kot govornik na anarhističnih zborovanjih. Blasio je bil v svojem kraju, Cassini, tako priljubljen, da so na dan njegove aretacije zaprli v znak protesta vsi trgovci prodajalne. Deputacija najuglednejših meščanov je šla takoj v Rim k Giolittiju. Policija je are-tirala doslej devet oseb.
BOJI V MAROKU.
47.000 mož ojačenja.
Pariz, 29. maja. Na ministrskem svetu je sporočil ministrski predsednik in vnanji minister Poincare, da odidejo v Maroko nova ojačenja 47.000 mož.
UMOR DELAVCEV V SIBIRIJI.
Peterburg, 29. maja. Član državnega sveta Manuhin. ki je določen za preiskavo umora delavcev v lenskih zlatih rudnikih ima obsežna pooblastila. Uradnike do pravega državnega svetnika, katerih krivda se 'izkaže, lahko takoj odstavi ter izroči sodišču. Tudi ima pravico revidirat] vse privatne in državne obrate, ki so v zvezi z lenskimi rudokopi.
JUANŠIKAJ DEMISIONIRA.
Peterburg, 29. maja. »Jutro Rosiji« javlja, da je Juanšikaj demisioniral zaradi nesporazumov z vlado v Nankingu.
VSTAJA NA KUBI.
Novi Jork, 28. maja. Predsednik Taft je dobil od Gomeza brzojaven protest proti ume-šavanju Združenih držav v kubanske razmere. Iz Santiaga poročajo, da nemiri naraščajo in da so se pri Baralu vstaši sprijeli s četami. Vsta-šev je bilo precej mrtvih in ranjenih. Širijo se tudi govorice, da bo najbrže vstaški poveljnik proglašen za predsednika kubanske republike. Predsednik Taft je odgovoril Gomežu, da ne bo posegal v kubanske nemire.
UMOR MILJONARJA.
Novi Jork, 28. maja. V pondeljek zjutraj so našli miljonarja Tolivera iti njegovo ženo ustreljena. Umoril ju je Toliverjev tajnik Louis ki je storil dejanje iz maščevalnosti, ker je mi-lonar imel ljubavno razmerje s tajnikovo ženo.
+ I.assaline. Sodišče v Kielu je Izreklo pred kratkim prav zanimivo razsodbo. Neki delavec v Friesu je hotel imenovati svojo hčerko I.assaline, a magistratni uradnik se je protivil temu. Delavec se je pritožil zato pri sodišču v Kielu. ki je zahtevalo od uradnika, da mora zapisati v rojstveni register ime Las-saline. ker ima oče pr.avico dati otroku ime, kakršno hoče. V razsodbi pravi sodišče: »V tem slučaju hoče oče z imenom svoje hčere dokumentirati svoje politično naziranje. Ako vidi prejšnja oblast v tem imenu nekaj, kar bi žalilo državo in se zaraditega ne sme upisati, se temu sklepu nikakor ne moremo pridružiti. Ustavno je dovoljeno, da sme vsak državljan neomejno udejstvovati svoje politične nazore, da le ne krši zakonov. To velja tudi pri izberi imen. Ako se kdo priznava k socialno demokratični stranki, ni to prav nobena žalitev države, ker vlada ni identična z državo in država mora. to je ustavno zajamčeno, vsakemu državljanu, brez ozira na njegovo politično prepričanje, deliti enake pravice. Zraven tega je bil Lassale, vzlic svojemu socialističnemu naziranju, prepojen z nacionalnim duhom.« Sodišče je pokazalo s to razsodbo popolno ne-pristranost.
* Volilni stroj. Arinando Ferrari iz Milana si je dal patentirati iznajdbo, ki jo imenuje »Votographon«. S tem aparatom bodo lahko izvrševali svojo volilno dolžnst slepci, mutci in analfabeti brez vseh pripmočkov. Nova iznajdba je za Italijo velikega pomena, ker bo dobilo z novo volilno reformo veliko število analfabetov volilno pravico. Volilni stroj se uporablja na ta način: Volilec da k ušesu slušalo in pritisne na gumb, ki skoči iz aparata, v istem trenotku, ko se imenuje ime kandidata, ki ga hoče voliti. Hkratu zaznamenuje aparat z neizbrisnim znamenjem na progi papirja ime kandidata, ki omogočuje tudi natančno kontrolo pri štetju. Sleparjenje je izključeno. Tudi če bi volilec še vdrugič pritisnil na gumb, je ime kandidatovo fiksirano le enkrat, ker edino prvi pritisk napiše ime in po prvem pritisku aparat tudi zazvoni v znamenje oddaje glasu.
Koder se	£
prodajajo ponaredbe naročite pristni
v Ljubljani.
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Postavno varovano
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
r. z. z n. z. Jm 1 U v Ljubljani
obrestuje hranil, vloge po	Jt	2	0	brez	vsakršnega	odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000
Ysem organizacijam.
Izvrševalni odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo leto. Obenem se naznanja, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika so-drug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se od-
Izvrševalni odbor.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
M Dunajska cesta štev. 17
IHg, priporoča svojo bogato zalogo
umi šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. -MiiiSiiM Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Odgovorni nredntk Fran Bartl.
fsdaja in salsga »složba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
IIIIIIHMIIIIMIItllllllllllMIIItl f 7	7 A 7 IMII»»l»»MII»»SIIMIIIIIII»ll»Stie
isstiitaiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiKiiiii I •	£» Uš	siiiiiffiitiiiiiiitiiiiisieissistiis
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. m Litografija.
Ceniki zastonj in franko,
Naročajte se na Zarjo!
trgovina Maček & Komp.
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najr.ižje	cone,