Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Udnina za leto 1924. Podružnice in gg. udi naj vzamejo sledeče na znanje: 1. Udnina v bodočem letu 1924. znaša kakor doslej letnih 20 Din. Od te udnine dobi družba 15 D, one podružnice pa, ki so delovne, imajo vsaj 20 udov in ki same pobirajo udnino v zmislu § 28. dr. pr., pa 5 D. 2. Nobena podružnica ne sme pod katerikoli pretvezo, n. pr. da se odreče svojemu deležu na udnini, udnino za 1. 1924. pod gori določenem znesku znižati. Za kogar ne bo plačana celotna udnina 20 D, bodisi pri podružnici ali neposredno pri družbi, se ne bo smel smatrati za uda. 3. Vsakdo, ki hoče še nadalje ostati družbeni ud, oziroma nanovo pristopiti, se pozove, da plača celo udnino čimpreje pri podružnici, v katere okoliš spada, vsekakor pa vsaj do 15. decembra 1.1. 4. Vse podružnice so dolžne navzlic temu ali kakem svojem posebnem pozivu, vendar do konci decembra, še neplačano udnino za 1. 1924. potom kakega sela ali kako drugače pri vsakem zamudnem udu posebej tako zgodaj na podlagi jim doposlanega imenika izterjati, da morejo poslati imenik udov, ki so plačali ali ki niso plačali udnine, in na družbo odpadlo vsoto zbrane udnine najkesneje do I. januarja 1924. na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Stroške pobiranja in izterjevanja udnine nosi podružnica na račun svojega deleža na udnini. 5. Družbeni glavni odbor je po § 11. dr. pr. dolžan mudne ude, ki do 1. januarja 1924. ne bodo plačali udnine, pismeno opominjati njih plačilne dolžnosti. Od na ta način izterjane udnine podružnice nimajo pravice zahtevati nikakega prispevka, ravnotako ne od udov, ki plačajo udnino naravnost pri družbi. Kmetijska družba za Slovenijo. —"m ■*» »m^l " »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inscif.ti (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 410 D, na 'l, strani 200 D, na >/9 strani 100 D, na '/,, strani 65 D, na >lu strani 35 D Vsaka beseda v .Matih naznanilih" stane 25 par», najmanj pa sKupaj 6D. Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo. — Tisk J. Blasnika nasledn. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. št. 21. Ljubljana, 15. novembra 1923. Letnik XL. Obseg: Udnina za leto 1924. Kmečki denar mora v kmečke hranilnice. — Prehod od zelenega na suho krmljenje. — Planina Vogu. — Nov nevaren plevel. — Nove industrijske rastline. — Gnojenje vinogradov z umetnimi gnojili — Gozdarstvo v Sloveniji. — Poučno potovanje učencev mariborske vinarske in sadjarske šole. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Kmečki denar mora v kmečke hranilnice! V zadnjem letu velikega denarnega pomanjkanja so se razni mestni denarni zavodi z vso silo vrgli na kmečko ljudstvo, da tam z lepimi obljubami love za sebe hranilne vloge. Ker je velik del kmečkega prebivalstva še slabo poučen o tem, kako zelo je potrebno paziti na to, da se kmečki prihranki spravljajo tja, od koder bodo zopet na razpolago kmetijskemu gospodarstvu, zato preti nevarnost, da bodo nekmečki denarni zavodi zavlekli v svoje blagajne večino kmečkih prihrankov. Če se pa to zgodi, tedaj bo s tem kmetijstvu povzročena silna škoda. Celo v najboljih časih je mnogo dobrih kmeto-tovalcev in z njimi na vasi živečih rokodelcev in obrtnikov, ki iz kakršnegakoli razloga morajo iskati posojilo. A koliko težji so časi, toliko več je primerov, da ti stanovi iščejo kredita. Staro izkustvo je že, da podeželski gospodarski stanovi, a osobito kmetovalci, ne morejo dobiti povoljnih kreditov od zavodov, ki se ne nahajajo v rokah kmetovalcev. Prvi, ki je to dobro zapazil in napravil primerne zaključke ter jih tudi prevedel v življenje, je bil Raj-fajzen, oče kmečkih posojilnic. Zmisel za rajfajzenovke ali kmečke posojilnice je bil med Slovenci zelo razvit, kar dokazuje dejstvo, da se je stekala v kmečkih posojilnicah že ogromna večina kmečkega denarja. Posledica je bila, da je večina kmečkih posojilnic mogla tudi v času največje denarne krize obdržati za posojila prav nizko obrestno mero, 6%, 7,% 8%, medtem ko se pri nekmečkih denarnih zavodih plačuje često s stroški vred celo 25% in še več! Sedanji lov na hranilne vloge od strani nekmečkih denarnih zavodov je mogoč samo zaradi-tega, ker ti nekmečki denarni zavodi stavljajo denar na razpolago takim gospodarskim podjetjem, ki poslujejo z mnogo, mnogo večjo procentualno donosnostjo, nego kmet in kmečki rokodelec, obrtnik. Kmečki vlagatelj ima, ako sprejme ponudbo nekmečkega denarnega zavoda, v istini lep profit, ker se tam za hranilne vloge plača mnogo več, nego se plača v kmečkih posojilnicah. Toda ta profit je le navidezen in zelo dvomljive vrednosti. Danes je kmet vlagatelj, a jutri bo morda ali gotovo potreboval celo posojilo. Ako je zaradi trenutnega pro-fita postal nezvest svoji kmečki posojilnici, bo moral v primeru potrebe tudi posojilo iskati pri nekmečkem denarnem zavodu. Mar kmet misli, da bo v tem primeru dobil pri nekmečkem zavodu ceneje posojilo, nego industrijalec in trgovec? Bridko se vara. Celo več bo plačeval, to se pravi, da bo dajal 30% tam, kjer trgovec in fabrikant plačujeta 20% ! Kmet koplje torej svoj lastni gospodarski grob, ako svoje prihranke daje v zavode, kjer nima nikakega vpliva, namesto da jih zadrži v svojem lastnem zavodu, v svoji kmečki posojilnici. Posojilništvo, kakor vse zadružništvo, temelji na načelu medsebojne pomoči, medsebojne ljubezni ljudi, ki imajo trajne skupne gospodarske interese. S pov-darjanjein in priznavanjem tega temeljnega zadružnega načela je posojilništvo in zadružništvo vobče postalo močno, postalo je v gospodarstvu že velesila. Morda je nemorala svetovne vojne ljudi tudi tu ne- koliko pokvarila. Zato se je treba pravočasno povrniti k Rajfajzenu in drugim očakom kmečkega poso-jilništva ter kmete in druge na selu v tesni zvezi s kmečkim gospodarstvom delujoče producente poučevati, kakšna strašna nevarnost jim preti, ako vse svoje prihranke ne bodo vlagali samo v kmečke denarne zavode, v prvi vrsti v kmečke posojilnice. Danes imaš prihranke, daj jih kmečki posojilnici, da dobi ceno posojilo oni tvoj tovariš in sotrpin, ki že danes potrebuje posojilo. Jutri boš sam potreboval posojilo, bodisi zaradi novih investicij v posestvu, bodisi zaradi kake nesreče, in takrat ti bo v obliki cenenega posojila stotero povrnjena navidezna škoda od danes, ki si jo utrpel, ker nisi sledil ponudbi za visokimi vložnimi obrestmi. Ako pa si slep in ti je trenutna korist ljubša od trajne, potem bo to prej-alislej vzrok tvoje popolne gospodarske propasti! Zato: Kmečko prebivalstvo ostani zvesto svojim kmečkim posojilnicam! Miloš Štibler. Prehod od zelenega na suho krmljenje. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos treba paziti pri prehodu s paše na suho zimsko krmljenje. Posebno letos, ko imamo dovolj mlade, zelene otave in paše. Taka zelena krma ima v sebi veliko vode in lahko prebavljivih redilnih snovi, zato se vamp vsled obilne paše močno razširi. Vsled lahke prebavnosti zelene krme ne trpijo prebavila tako močno, kakor pri prebavi suhe krme, ker so vsi želodčni sokovi bolj redki in torej manj močni. . —.____ Pri takojšnjem prehodu od zelenega na suho krmljenje opazimo, da se živina s suho krmo ravnotako nasiti kakor pri zauživanju zelene krme, kar traja tako dolgo časa, dokler ni razširjen vamp popolnoma napolnjen (sit). Vsled tega, ker niso prebavila (želodec, čreva) na suho krmo pripravljena in želodčne žleze izločujejo le redke želodčne sokove, ostane velika množina zaužite suhe krme nerazkrojena in kot taka začne v črevih gniti, povzroči napenjanje, krče in zaprtje. To se zna ponavljati dalj časa, ne da bi to takoj opazili; posebno manj brižni gospodarji, ki pre-puste vso oskrbo živine poslom ali pa otrokom, spoznajo po daljšem času, da pri živini ni vse v redu, da začne dobivati dolgo kosmato dlako, da slabo je, krmo zametava in da krave v molži zelo zaostajajo. Takrat je pa vsak nasvet že prepozen. Pri takih živalih je nastala v prehrani takozvana ..depresija" in da jo odpravimo, stane veliko časa, denarja in finih krmil. Kako naj se izognemo vsemu temu? Tam, kjer se pase le popoldne in daje dopoldne suho krmo, se prehod itak polagoma vrši. Ako bi nastopil mraz, sneg ali dež in bi se ne moglo pasti ali z zeleno krmo krmiti, naj se daje živini po 10—14 dni lahko prebavljivo otavo ali pa rezanico sena in slame, ki ji je primešati zrezane repe, pese ali korenja. Tudi krompir je jako dober in le manjše množine močne krme (1 kg otrobov ali zdroba). Varujte se v pričetku dajati med rezanico fižolovko, ajdovko in koruzno slamo, ker ta krma je vedno več ali manj plesniva, polna škodljivih glivic in poleg tega težko prebavljiva. To slamo naj se krmi le takrat, če dobre krme primanjkuje. Drugače naj se rajše porabi za nastilj. Taka lahko prebavljiva otava ali rezanica, zmešana s korenstvom in oblojena z nekoliko močne krme, se poklada živini, in sicer ne preveč, da bi bil vamp napet, tako kakor če pride živina s paše. Od takrat naprej naj se začne živini soliti in pokladati klajno apno, katero se priporoča tudi ob paši pokladati, in sicer zaraditega, da živina ne dobi driske in da ji ne manjka fosforovega kislega apna za tvorbo kosti, kar je pri mladi živini najbolj važno. Na eno kravo, ki molze na paši 10 1 mleka, se mora dati dnevno pri teži 500 kg: 8 kg sena ali otave, 4 kg slame, 10 kg pese, repe, ali krompirja, 1—P/2 kg močnih krmil (zdroba, otrobov, oljnatih tropin itd.), 20 gr soli in 20 gr klajnega apna. Po 14 dneh, ko se je želodec skrčil in so se želodčni in črevesni sokovi, ki posredujejo prebavo, v svoji moči zgostili, da zamorejo pretvarjati vse težje prebavljive snovi, posebno tudi; vlaknino, se prične živino krmiti tudi s težje prebavljivimi krmili in začne dajati večje množine močnih krmil. Le taki gospodarji, ki se bodo po tem ravnali, bodo ohranili svojo živino pri mesu in mleku, ter zdravo, gladke dlake in tanke kože. Fr. Malasek, Grm. Pod. 37. Planina „Vogu" v Bohinju. (Hlevi in koča zgrajeni po Agrarnih operacijah.) jene in podrte, pota slaba, itd. Na tej planini se je paslo od srede julija do Malega Šmarna do 110 glav goveje živine. Ta planina se je ena prvih izboljšala od strani komisije za agrarne operacije. Od grmovja in kamenja se je očistilo nad 20 ha prostora. Zgodilo se je to še pred vojno. Zgradili so se novi hlevi, popravile koče, napravili vodnjaki. Danes se nažene na to pla- nino po 130 glav goveje živine poleg drobnice in konj. Pod. 37. kaže kočo in nanovo zgrajen hlev na planini Vogu, in sicer na delu „Prvi Vogu". Spredaj na sliki se vidi neizogibno ščavje, ki zavzema najlepše in najboljše prostore na planini, tam kjer bi morala rasti najboljša pašna trava. —n. Planina Vogu. Na južni strani bohinjskega jezera leži 1400 do 1900 m visoko planina Vogu. Obrnjena je proti severu in meri skupaj 805 ha. Bistričani so njeni lastniki. Ka- kor druge bohinjske planine je bila tudi ta planina grdo zanemarjena in je deloma še. Veliko sveta je bilo posutega z gruščem, velik del planine je kamnit, najbolj rodovitne dolinke so pa polne ščavja in drugega plevela in grmovja. Tudi koče so bile zanemar- Nov nevaren plevel. Po raznih krajih se je pojavila nova vrsta plevela, ki utegne povzročevati našemu rastlinstvu ogromno škodo. Po nekod se je že silno razširil. Ni dolgo tega, da sem ga v mariborski okolici našel v takih množinah, da je bila zemlja čez in čez porastla s tem plevelom. Izgledalo je, kakor bi ga kdo namenoma sejal. Pa tudi iz raznih drugih krajev se slišijo glasovi o tem novem plevelu. Tako ga je dobila druž- ba od g. I. 2. iz Borovnice z vprašanjem, kako se imenuje. Ljudje mu pravijo kratko „novi plevel". Ta plevel, ki se je začel tudi pri nas opasno širiti, imenuje prof. Cilenšek v svoji knjigi »Škodljive rastiii,e"' ameriški rogovilček (lat. Galinsoga parvi-flora). Zanesli so ga iz bogate Amerike, ,od koder smo dobili tudi pogubonosno trtno uš. Ameriški rogovilček ima svoje ime po rogovilcah, ker nastavlja svoje rumene glavice cvetja na rogovilasto-razrašče-nih vejicah. Rastlina spada v vrsto košaric, napravlja mnogo cvetja, še več pa nevarnega, lahkega semena, ki ga veter raznaša na vse strani. Na ta način se v najkrajšem času silno razpase, tako da ga je vsa okolica polna in da ga je težava zatreti. Ameriški rogovilček je enoleten semenski plevel, ki se med letom po večkrat zaseje. Če ga pokosiš, požene nanovo iz stebla. Tej spodraščljivosti je pripisati, da se ga je s košnjo tisto leto težko iznebiti, ker zraste nanovo. Kjer se ta plevel gosto naseli, tam duši in zatira vso drugo rast pod seboj in znižuje na ta način naše pridelke. Temu plevelu se moramo krepko v bran postaviti. Glavno pomoč je zazreti v tem, da ga ne pustimo do semena ali bolje rečeno do cvetja. Zatreti ga moremo pred cvetjem. Zasledovati ga moramo pa že sedaj, preden se tako razpase in razširi, da so ga vse njive polne in preden je zemlja polna njegovega semena. Bodimo torej čuječi na ta plevel! Kakorhitro ga zalotimo, takoj ga moramo začeti preganjati. In sicer vsi od kraja, da nam ne zraste čez glavo! Tako nevarnega sovražnika, kakor je ta plevel za naše poljedelstvo, se je treba otepati z vsemi silami! R. Nove industrijske rastline. Z razvojem kmetijske industrije se pojavlja potreba po proizvajanju novih pridelkov. V zadnjem času se skuša pri nas uvajati sledeči dve rastlini: 1. gorčico in 2. paradižnik. V Kamniku se je otvorila tvornica za gorčico (ženof), ki potrebuje večjih množin semena te rastline. Dosedaj naročuje tvornica to seme od zunaj, in sicer seme rumene gorčice s Češkega, seme črne gorčice pa iz Italije. To seme bi se dalo doma pridelovati. Kmetijska šola na Grmu je napravila letos prvi poskus s pridelovanjem tega semena. Na Kamniškem polju bi ta rastlina gotovo tudi dobro uspevala. Na Vrhniki se je uredila v zadnjem času tvornica za sadne in zelenjadne konzerve. Ta tvornica bo potrebovala večje množine raznega sadja in zelenjadi. Za enkrat namerava izdelovati paradižnikove konzerve. Zato želi pospeševati pridelovanje paradižnika, ki ga mora sedaj vpeljavati tudi iz laških krajev. Ker se da kultura paradižnika izlahka vpeljati in ker utegne prinašati našim gospodarjem v bližnjih krajih tvornice lepe dohodke, se nudi ugodna prilika, da se poprimemo po teh krajih tudi pridelovanja paradižnika. —n. Gnojenje vinogradov z umetnimi pojili. Po vsestranskem priporočilu in na podlagi navodila, priobčenega v 2. številki lanskega „Kmeto-valca", so mnogi vinogradniki sledili danim jim nasvetom ter so pognojili že jeseni ali pa spomladi t. 1. svoje vinograde z umetnimi gnojili, pri katerih je igral poleg kalijevih in fosfatnih gnojil glavno vlogo tudi apnovi dušik. Zmes 100 kg kalijeve soli, ozir. 300 kg kajnita, 200 kg kostne moke, ozir. 200 kg superfosfata in 100 do 150 kg apnovega dušika na oral vinograda, se je izkazala povečini kot primerna množina. Kolikor sem se mogel med letom sam na licu mesta prepričati in kolikor se mi je od vinogradnikov, ki so ta gnojila pravilno in pravočasno uporabili, sporočilo, je bil uspeh prav povoljen. Že pojemajoče in slabo rodeče trtje, se je znatno popravilo, je bolje obrodilo in tudi boleznim bolje kljubovalo. Ker bo treba v vinogradih zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja in zaradi previsokih stroškov za gnoj posegati vedno bolj po umetnih gnojilih, da se ohranijo tudi strmo ležeči in že hirajoči vinogradi v potrebni rodovitosti, kar se da s pravilnim gnojenjem z zgoraj navedeno zmesjo zanesljivo doseči, bi bilo želeti, da se oglasijo vinogradniki iz raznih krajev in s par besedami opišejo porabljeno zmes in množino na oral brez ali poleg hlevskega gnoja, čas trošenja in učinek takega gnojenja, bodisi da je bil uspeh povoljen ali nepovoljen. Taki opisi naj se pošljejo naravnost Kmetijski družbi, da se skupno priobčijo v „Kmetovalcu" in ustvari tako podlaga za nadaljnje uspešnejše poskuse. Isto bi veljalo tudi za poskuse v sadovnjakih. Fr. Gombač. Gozdarstvo v Sloveniji. Inž. A. Guzelj. Kakor drugje, se je tudi v Sloveniji všporedno z izpopolnitvijo prometnih sredstev, predvsem železnic, stopnjevalo izkoriščanje gozdov. Pri obilici gozdov, ki zavzemajo malodane polovico površine, ni imel les še sredi preteklega stoletja skoraj nikake vrednosti. Za domače potrebe se ga je nasekalo v bližini, oddaljeni in nedostopni kraji so ostali pragozd in marsikako orjaško deblo je tam neporabljeno strohnelo in gnojilo mlademu naraščaju. Tudi pri nas je bilo onda šume „toliko, koliko i kamena", bila je „božja i svačija". Mahoma se je položaj izpremenil, ko je stekla, kot prva, Južna železnica preko našega ozemlja in nas zvezala s Trstom, našim prirodnim lesnim tržiščem in ko je bilo omogočeno z izgraditvijo Državnih železnic tudi v oddaljenih gozdih plodonosno izkoriščanje lesa. Ob vodah je nastalo nebroj preprostih žag in večjih podjetij. Izpopolnjeno cestno omrežje je pritegnilo prometu prej zapuščene kraje in marsikje se je dvignila nepričakovano sredi gozda ponosna stavba, opremljena z modernimi stroji za podela-vanje lesa. Daleč naokrog se razlegajoči žvižg parne sirene je značil, da je nastopila nova doba. In po gozdu je pričela peti sekira svojo žalostno in veselo pesem. Vse bogastvo naših gozdov je pa odkril pravzaprav šele neposredni povojni čas in pričetek obnovitve opustošenih krajev. Iz pokrajin na obalih Sredozemskega morja, vseskoz revnih na gozdih, se je pojavilo veliko povpraševanje po stavbnem lesu. Cene lesa so izredno poskočile in žnjimi vrednost gozdov. Celo prej omalovaževana bukovina se je zdaj uveljavila na lesnem trgu. Naravno, da se je z razmahom lesne industrije in trgovine razvilo tudi gozdarstvo. Intenzivno izkoriščanje gozda zahteva smotreno, potrajno urejeno gozdno gospodarstvo in zato je treba izvežbanih strokovnih moči. Leta 1875. za območje Kranjske in Primorske ustanovljeno gozdarsko društvo je sicer mnogo koristile gozdarstvu, stikov z narodom je pa imelo malo, ker je bilo nemško. Nemška so bila tudi njegova iz-vestja.* Vendar ne bo, objektivno motreč razmere, nihče oporekal, da so nam s svojo visoko razvito zeleno stroko, kakor v drugih gospodarskih panogah, uspešno prednjačili Nemci. Treba je zdaj, brez predsodkov uporabiti njih izkušnje, odstraniti slabo, ohraniti in izpopolniti dobro, in na tem temelju izgraditi lastno, našim razmeram prikladno gozdarstvo. Da smo na pravem potu k temu cilju, priča ustanovitev vso državo obsegajočega „Jugoslovanskega šumarskega udruženja" s svojim izvrstno urejeva-nim glasilom, priča letošnja skupščina v Ljubljani, ki se je ob častni udeležbi, razvila v impozantno manifestacijo ujedinjenja in priča predvsem spominska knjiga „Gozdarstvo v Sloveniji", katero je ob so-trudništvu odličnih strokovnjakov, uredil inž. Anton Šivic, gozd. višji svetnik, in izdala ljubljanska podružnica udruženja. Knjiga vsebuje, kakor je objavljeno v št. 15. „Kmetovalca", 13 samostalnih strokovnih razprav, ki nudijo skupaj pregledno sliko gozdarstva in ž njim zvezanih gospodarskih panog. Ker je za vegetacijo merodajna lega, kakovost zemlje in podnebje, je naravno, da se je postavil na čelo razprav spis »Geografski in geološki opis Slovenije", kjer so, poleg zemljepisnih podatkov očrtane tvorbe in sestavine temeljnih hribin, terenske in vodne razmere, končno vremenski, toplinski in padavinski odnošaji. Upravičeno se pisec, znan raziskovalec kraških jam in vodotokov, nekoliko dalje po-mudi pri Krasu, ker so ravno tam najobsežnejši gozdi. Popisom talnih tvorb slede gozdne sestojine, me-rodajne za dotične kraje. Jedro knjige tvori naslednji članek »Gozdarstvo v Sloveniji", sestavljen na podlagi statističnih podatkov. Tu izvemo, da zavzemajo gozdi nad 44% produktivne ploskve in da je od gozdne površine 673.000 ha, 261.000 ha igličastega, 229.000 ha listnatega in 183.000 ha mešanega lesa. Nad 2U gozdov je last malih posestnikov. Po povprečnem letnem prirastku 2'8 m* lesa na hektarju računano, priraste na leto 1,880.000 kubičnih metrov lesa, posekalo se je pa 1. 1921. približno 947.000 m3 lesa za tehnično porabo in 900.000 m3 drv. Ta les se sme ceniti v gozdu na 103,000.000 dinarjev, potrebovalo se ga je pa za domače potrebe /4 in 3A ga je preostalo za trgovino in izvoz. Številke, ki pač jasno pričajo o veliki narodno-gospodarski važnosti gozdov! — Za ocenitev napredka v gozdnem gospodarstvu so značilna sredstva za spravljanje lesa iz gozdov in naprave za podelovanje. Poleg prepro- * L. 1914. sporazumno s tedanjim ravnateljem Kmetijske družbe g. G. Pircem stavljeni predlog, da bi se v brezobveznih prilogah „Kmetovalca", enako kot o konjereji in perutninarstvu, razpravljalo o gozdarstvu, se vsled izbruha vojne ni obravnaval. Dogodki so nas prehiteli in danes imamo v „Šumarskem listu" prvovrstno lastno glasilo. stih priprav za spravljanje,je v rabi mnogo žičnih vspenjač in gozdnih železnic, med temi 2 električni, za podelovanje lesa pa 94 parnih in 18 električnih žag, 19 žag na vodne turbine in 1856 navadnih vodnih žag. Z ostalimi odstavki: o služnostnih pravicah, o osnovi gozdne uprave, o gozdnih drevesnicah in pogozdovanjih, o pašnji, krčitvah, zaščitnih in obrambnih gozdih, vremenskih vplivih, gozdnih poškodbah in o gozdnih zakonih se ni mogoče podrobno baviti. Omenim le, da država premalo pospešuje pogozdovanja, ker ne dovoli zadostnih kreditov za vzdržava-nje drevesnic. Oškodovani so mali posestniki, ki bi radi pogozdili, pa ne dobe potrebnih sadik. Znana mi je gozdna drevesnica, proračunjena za letno oddajo 500.000 sadik, ki jih vsled pomanjkanja sredstev ne vzgoji niti 100.000. Žalostno je dejstvo, da leži 3287 ha z velikimi stroški pogozdenega, prej nerodovitnega kraškega sveta zdaj onstran državne meje. Obsežna snov je pregledno in temeljito obdelana in z lepimi slikami: riža, električna gozdna železnica, žična vspenjača, prizor iz odraslega smrekovega gozda in iz kraškega nasada, pojasnjena. (Dalje sledi.) Poučno potovanje učencev mariborske vinarske in sadjarske šole. (Dalje.) Popoldne smo dospeli na Kog in se naužili najprej krasnega vidika. Po poti je bil višji vinarski nadzornik g. Matiašič naš spremljevalec in neutrud-Ijivi učitelj. Razkazoval je učencem znamenite vinograde in pojasnjeval posebnosti v njih obdelovanju. Gostoljubna hiša g. Košarja nas kar ni hotela pustiti naprej, zato je bilo treba tudi krepko stopati, da smo še ob pravem času prihiteli na vlak, ki nas je odvedel v Cakovec. V Čakovcu je bil naš vodnik ljubeznivi gostitelj g. Karel Vargazon. Peljal je učence najprej k velikemu skladišču lesa in k tvornici parketov. Koliko šumskega bogastva je tu naloženega! Novi vidiki se odprejo učencem, pogled v bogastvo, ki ga nudi šuma. Toda ali ni škoda, da prehajajo vsi ti zakladi naših slavonskih in bosanskih gozdov v tuje roke? Kaj bo potem, ko bodo naša brda izgubila gozdove? Ko bo naš zeleni kras ostrižen in bodo molela gola rebra v nebo? Takih skladišč je še mnogo po naši državi... Ogledali smo si v Čakovcu še veliko pristavo grofa Festetiča in pa grad Zrinjskega, dom junaka, ki je sanjal o svobodi in spoznal bridko istino, da Tko domovinu ljubi I tko ne če biti rob, Njemu krvnik glavu rubi. Blagor nam, ki smemo ljubiti narod in domovino brez strahu pred tisočletnim zatiralcem! Zvečer je prišlo med nas nekaj, čakovskih narodnih inteligentov, ki se niso mogli načuditi, kako moško in lepo se vedejo naši bodoči kmetovalci. — Dobra šola ne daje samo dobrega strokovnega znanja, ampak vzgaja tudi lepe značaje in omikane člane družbe. Vso noč smo se vozili do Zagreba in prebili dolge ure v precej polnih vozovih. Na kolodvoru v Zagrebu sta zavod sprejela prof. in dekan poljopri-vredne fakultete, g. dr. Ulmansky, in inšpektor južne železnice, g. Ernest Vargazon. Pozneje so si učenci ogledali v resnici velikopotezna Arkova podjetja. V tvornicah vinskega cveta, kvasa in etera smo občudovali uspehe najmodernejše tehnike: zlasti pa nas je zanimala divno urejena tvornica sodov. V uprav ogromni kleti našega nadvse podjetnega rojaka smo občudovali velike in manjše sode, tudi velike rezervoarje za vino iz stekla in cementa. Mislim, da orjaki gospoda Arka le malo zaostajajo za onimi, ki se vidijo po svetu, recimo v Heidel-bergu ali Klosterneuburgu — le da tu ni prostora za drsanje po sodu, ker je ves prostor v ogromni kleti do zadnjega kotička smotrno izrabljen. — Ogledali smo si nato še klet za likerje in ko štno zapuščali torišče Arkove podjetnosti, marljivosti in rekel bi gospodarske genijalnosti, so se nam grudi ponosno dvigale: Glej, Jugoslavija mogočno napreduje tudi v tehniki! Tako podjetje bi bilo v čast vsaki veliki kulturni državi. V Maksimir! Mimo v solnčni žegi dremajočega ribnika nas vodijo pod stoletnimi hrasti do gospodarskih poslopij. Veliki hlevi, lepa živina, mlekarna, vzorno poljedelstvo, napredno čebelarstvo — ah, koliko lepih stvari nam je pokazal naš rojak, ravnatelj Novak v spremstvu prof. poljedelske fakultete Rittiga. In kako sta nam šla v slast na ražnju pečena ovna tam pred Maksimirom... Ne le muko, tudi ugodne strani kmetijstva je treba pokazati mladim ekonomom. vprašanja IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki doliajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričelne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vptašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 95. Imel sem v podzakupu del občinskega lova. Pri novi oddaji lova mi je ta podzakup bil odvzet zastran premajhne površine. Zakupniku lova je namreč bilo prepovedano ta lov razdeliti med več podzakupnikov in sedaj je on dal moj del lova sosednji graščini. Ali je to dovoljeno iu kaj mi je ukreniti? (J. H. v S. D.) Odgovor: Z ozirom na velike škode, ki so jih mnoga lovišča v zadnjih letih utrpela vsled prevelikega števila so-zaupnikov in podzaupnikov, je odredila Direkcija šum v Ljubljani kot pristojno oblastvo po predlogu Slovenskega lovskega društva nastopno: „Pri oddaji občinskih lovišč v zakup so dovoljene družbe do treh članov brez ozira na obseg lovišča. Družbe z večjim številom članov so z ozirom na ohranitev lovišč dopustne le v razmeri: 1 član na vsakih polnih 500 ha površine, toda število članov v nobenem slučaju ne sme biti višje od 12." V protivnem slučaju okrajna glavarstva zakupa ne smejo odobriti. V zgornjem primeru je treba presoditi, v kolikor je dotični ukrep oblastva, odnosno zakupnika v skladu' s tem določilom. Vendar pa dotični zakupnik ne more brez odo- britve nadzorstvenega oblastva oddati dela svojega lovišča niti kaki graščini, ki jo je v tem slučaju smatrati kot so- ali pod-zakupnika, oblastvo pa odobritve ne more dati, ki bi bila v protislovju z zgornjim navodilom. — Ker tega ne moremo pred-mnevati in ker je gotovo že potekel tudi rok za pritožbe, ne bo torej kazalo drugega kakor zadovoljiti se s tem stanjem in čakati drugo boljšo priložnost. Inž. R. Vprašanje 96. V našem občinskem lovišču, ki je v zakupu, so se dihurji in kune v taki meri zaredili, da nam v nočeh povzročajo ogromno škodo na perutnini. Na seji občinskega odbora je bilo sklenjeno, od zakupnika zahtevati odškodino, o čemur pa on noče ničesar vedeti. Ali imamo pravico do odškodnine? (J. H. v S. D.) Odgovor: Dihurji in kune po predpisih lovskega zakona spadajo med škodljive lovske živali, glede katerih zakupnik lova ni dolžan plačati odškodnine. Te živali delajo tudi njemu v lovišču veliko škodo. Take živali sme vsakdo odganjati s svojega zemljišča in jih, izvzemši s strelnim orožjem, na svojem zemljišču sme tudi pokončati. Vendar pa pokončane ne sme obdržati, temveč jih mora izročiti zakupniku lova. Ne kaže torej drugega, kakor se kolikor mogoče zavarovati pred takimi škodami in zakupnika lova naprositi oziroma opomniti, naj v interesu lovišča in pa ljudstva te požrešne roparice čim izdatneje pokončuje. Isto velja tudi za lisico in druge škodljivce. Inž. R. KMETIJSKE NOVICE. Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca novembra sledeča predavanja: V nedeljo, 18. nov. Krka, Dolenje Brezovo, Toplice, Raka, Livold, Rovte, Podzemelj, Nasoviče, Sv. Jakob ob Savi, Cir-kovce okr. Ptuj, Oplotnica, Križevci (Prekmurje); v nedeljo, 25. n o v.: Stehanja vas, Čatež, Hrastie, Rakek, Nova vas pri Lescah, Brezovica, Hajdina, Hotiža (Prekmurje), Gradišče (Prekmurje). Pokrajinska zveza Jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, 2. decembra t. 1. ob desetih v Mariboru v „Narodnem domu" z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev izvrševalnega odbora (predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in pet odbornikov) društva ter treh delegatov za občni zbor Glavne zveze. 2. Računsko poročilo začasnega odbora in odobritev računov. 3. Poročilo o položaju vinarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo, o vinski krizi in kako ji odpomoči. 4. Slučajnosti. Po § 14. društvenih pravil tvorijo občni zbor pokrajinske zveze vinogradnikov: predsednik in po dva delegata vsakega krajevnega vinarskega društva v Sloveniji, s pravico glasov v razmerju števila članov dotičnega krajevnega društva; po trije delegati vsake zveze kmetijskih zadrug in Kmetijske družbe v pokrajini ter vsi vinarski strokovnjaki v javni službi te pokrajine, s po enim glasom. Vsi navedeni, kakortudi drugi člani krajevnih vinarskih društev in ostali nevčlanjeni vinogradniki, ki žele pristopiti organizaciji ter sodelovati pri ureditvi razmer našega ogroženega vinogradništva, se. prijazno vabijo, da se ustanovnega občnega zbora pokrajinske zveze vinogradnikov zanesljivo udeleže. Začasni odbor se je obrnil na prometno ministrstvo zaradi znižanja voznih cen po železnicah na polovico in pričakovati je, da se bo prošnji ugodilo. Natančneje se objavi pravočasno. Maribor, 7. novembra 1923. Za začasni odbor Pokrajinske zveze jugoslov. vinogradniov: Predsednik: Puklavec 1. r., tajnik: Zabavnik 1. r. Tobačni prah. Tobačna tvornica v Ljubljani bo prodala na dražbi dne 6. decembra t. 1. približno 3000 kg kompostira-| nega tobačnega prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekono-1 miji tobačne tvornice. Gnojenje z amoniakovo vodo. Pred letom so bili posestniki ljubljanske okolice potom ..Kmetovalca" in dnevnega časopisja pozvani, da uvedejo preizkuse gnojenja z amoniakovo vodo, ki jo da Ljubljanska mestna plinarna brezplačno v to svrho na razpolaganje. Temu pozivu se je odzvalo precejšnje število kmetovalcev, ki so s to vodo gnojili svoje travnike in njive. Drugod se je to gnojenje izvrstno obneslo; pričakovati je bilo torej tudi pri nas ugodnih uspehov. Amoniakova voda se. dobiva pri napravi plina in se v večjih plinarnah podela v žveplenokisli amoniak, ki je našim kmetovalcem dobro znano umetno dušičnato gnojilo. V manjših obratih se to delo ne izplača, ker so v to potrebni stroji in priprave predrage. Ljubljanska plinarna ni urejena za tako podelovanje, vsled tega je dosedaj večina te dušičnate vode šla v izgubo, ne da bi se kakorsibodi izkoristila. To pa pomenja za naše kmetijstvo ogromno škodo, ker gre v nič toliko dragocenega dušika, ki ga naše rastline nujno potrebujejo. Da se ta gnojilna snov vsaj deloma izkoristi ter se naši kmetovalci privadijo njeni uporabi, je plinarna brezplačno dala amoniakovo vodo vsem kmetovalcem, ki so se prijavili za gnojenje s tem gnojilom, toda to s pogojem, da vsakdo potem, ko je spravil pridelke, poroča Kmetijski družbi o uspehih, ki jih je pri tem imel. Iz tega vzroka se poživljajo vsi kmetovalci, ki so spomladi gnojili z amoniakovo vodo, da takoj prijavijo Kmetijski družbi uspehe, ki so jih s tem gnojenjem dosegli. Vabilo k občnemu zboru Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo v nedeljo, 16. decembra 1923. ob U. dopoldne v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo predsedništva. 2. Poročilo o delovanju slavnega odbora v 1. 1922. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1922. iu proračuna za 1. 1924. 4. Volitev predsednika. 5. Volitev novih članov glavnega odbora v zmislu § 18. družbenih pravil, ki jim je po žrebu določeno izstopiti, in sicer: a) 4 članov za bivšo Kranjsko na mesto izžrebanih gg. Alojzija Pavlina, Martina Bajuka, Franca Hočevarja in Bohuslava Ska-lickega, ter b) 2 članov za bivšo Štajersko, in sicer na mesto po žrebu določenega Martina Steblovnika ter na mesto pokojnega dr. Karla Verstovška. 6. Obravnava o predlogih glavnega odbora in o izpremembi pravil. 7. Obravnava o predlogih podružnic. Predsedništvo Kmet. družbe za Slovenijo v Ljubljani, 15. novembra 1923. Ivan Pipan 1. r. II. podpredsednik. Določila pravil Kmetijske družbe za Slovenijo glede družbenih občnih zborov. Občni zbori so pristopni edinole zastopnikom podružnic, izvoljenih v zmislu § 31., glavnini odbornikom, družbenim uradnikom, ki jih glavni odbor določi in poročevalcem listov. Razen teh imajo k občnim zborom pristop od glavnega odbora povabljeni dostojanstveniki in zastopniki gospodarskih korporacij. , Občnemu zboru predseduje predsednik ali njegov namestnik (§ 19.). . Da je občni zbor sklepčen, je treba, da je zastopana najmanj četrtina vseh podružnic, pri čemer je smatrati podružnico zastopano, če je navzoč vsaj en njen zastopnik. Ce občni zbor ni sklepčen, tedaj je razpisati najdalje v šestih tednih nov občili zbor, s tem pristavkom, da bo ta zbor smel pri vsakem številu zastopnikov podružnic sklepati o vseh predmetih, ki so bili na prejšnjem dnevnem redu. Na družbenih občnih zborih imajo pravico glasovati le v zmislu § 31. pravilno izvoljeni zastopniki podružnic ter vsi udje glavnega odbora. uradne vesti. Z današnjo številko ..Kmetovalca" je prevzel odgovorno uredništvo kmetijski svetnik Viljem Rohrman, ki je urejeval list že od 4. letošnje številke naprej. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pied izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Bloke, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sv. maši v stari šoli pri Fari; Bohinjsk Bela, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v hiši načelnika; Borovnica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob polosmih zjutraj v šoli; Cerklje pri Kranju, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v gostilni Ivana Jenka v Cerkljah; \ Cerknica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob dveh popoldne v občinski pisarni; Češnjica v Bohinju, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob štirih popoldne v hiši načelnika; Dob pri Domžalah, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sveti maši v šoli; Dobova, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v prostorih g. M. Kovačiča; Bobrova pri Ljubljani, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob sedmih zjutraj v stari šoli; Dol pri Ljubljani, v nedeljo, 2. decembra 1923, ob polštirih popoldne v dvorani izobraževalnega društva"; Globoko pri Brežicah, v nedeljo, 2. decembra 1923. o poltreh popoldne v šolskem poslopju, štev. 50; Homec, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob desetih dopoldne v cerkvenišču; Horjul, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v mež- nariji; Hotederšica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob enajstih dopoldne v občinski pisarni; Izlake, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sv. maši v mlekarni; Kapele, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob enajstih dopoldne v šoli; Kovor pri Tržiču, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v hiši načelnika v Hudem; Kranjska gora, v nedeljo, 2. decembra 1923. o poldvanajstih dopoldne v Kranjski gori štev. 23., p. d. „pri Kravanju"; Križe pri Tržiču, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sv. maši (ob sedmih) v stari šoli v Križah); Letuš, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob dveh popoldne v šoli; Ljubljana, v torek, 4. decembra 1923. ob osmih zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3, I. nadstr. Mengeš, v nedeljo, 2. decembra 1923. o polenih popoldne v hiši načelnika; Otovec, v nedeljo, 2. decembra 1923. o polenajstih dopoldne v gostilni Jakoba Vrščaja, 18; Pilštanj, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sv. maši v šoli; Planina pri Rakeku, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob štirih popoldne v ..Gasilnem domu"; Polenšak, v nedeljo, 2. decembra 1923. po sv. maši v šoli; Ponikve pri Trebnjem, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v hiši g. Josipa Žafrana, Dolnje Ponikve, 15; Preddvor, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob devetih dopoldne v šoli; Radovci, v "nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v prostorih g. M. Gosence; Rajhenburg, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob devetih dopoldne v ..Društvenem domu"; Rečlca-Nazarje, v nedeljo, 9. decembra 1923. po jutranji sv. maši v župnišču v Rečici ob Savinji; Ribnica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v prostorih Hranilnice in posojilnice; Rogatec, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sv. maši v župnišču; Rovte, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v hiši Kmetijske zadruge; Selce, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v „Domu"; Sela pri Kamniku, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob enajstih dopoldne v „Društveni dvorani"; Sloveujgradec, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob enajstih dopoldne v sejni dvorani Okrajne hranilnice; Sevnica, v nedeljo, 2. decembra 1923. po prvi sv. maši v spodnji šoli; Slovenska Bistrica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob desetih dopoldne v dvorani hotela „Beograd"; Smlednik, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob desetih dopoldne pri „Purgarju" v Hrašah; Sora, v nedeljo, 2. decembra 1923. takoj po prvi sv. maši v šoli; Sostro, v nedeljo, 2. decembra 1923. po jutranji sv. maši v „Domu" v Sostrem; Studenec pri Sevnici, v nedeljo, ob sedmih zjutraj v šoli; Stara cesta in okolica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob dveh popoldne v šoli pri Stari cesti; Sv. Bolienk pri Središču, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v gostilni Jakoba Zabavnika v Jastrebcih; Sv. Križ pri Litiji, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v prostorih načelnika Karola Mikliča; Sv. Trojica v Halozah, v nedeljo, 9. decembra 1923. po rani službi božji v prostoru ..Bral. društva" pri Sv. Trojici; Šaiek pri Velenju, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v „Društvenem domu" v Šmartinu pri Velenju; Šmihel in okolica, v nedeljo, 9. decemhra 1923. ob devetih dopoldne v šoli v Mozirju; Št. Jošt nad Vrhniko, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob treh popoldne v župnišču; Št. Jurij ob južni železnici, v nedeljo, 2. dccembra 1923. ob devetih dopoldne v ljudski šoli; Št. Pavel v Savinjski dolini in okolica, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v občinski pisarni; Št. Peter pod Sv. Gorami, v nedeljo. 2. decembra 192.3. <4* devetih dopoldne v občinski pisarni; Št. Vid pri Stični, v nedeljo, 2. decembra 1923. o polosmih zjutraj v prostorih ..Hranilničnega .doma" v Št. Vidu; Velike Lašče, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob osmih zjutraj v dvorani „Zadružnega doma"; Zalog pri Ljubljani, v nedeljo, 2. decembra 1923. ob enajstih dopoldne v šoli. Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru. Cene so navedene v dinarjih. Ljubljana Konji (prigon v Lj. 396, v M. — glav.): I par dobrih konj od 20.000'— do 25.000 Voli in krave (prigon v Lj. 181, v M. — glav): Maribor Ljubljana Maribor Perutnina: komad, piščanec 1 kokoš 15 - do 25'— 36' - do 50'- i g žive teže I. < „ „ , n. m....... krave, kiobasarice 13-50 do 14-50 12-^0 uo 13.50 11-25 do 12-50 7-50 do 8-75 Teleta (prigon v Lj. 8, v M. — glav): 1 kg žive teže.......... 21-25 - Prašiči (prigon v Lj. 117. majhnih pujskov, v M. — glav): i komad 6— 8 tednov stari..... 450 — do 500'— — 1 , 3— 4 mesce , ............— 1,5-7,, ............— l . 8—tO , ..............- 1 , enoletni..................— — I kg žive leže, pol pitani............— — j , mrtve , , » ............— — Kože: 1 komad konjske kože..............— ! kg goveje kože......... 1 , telečje kože..................— 1 kg prašičje kože..................— 1 , gornjega usnja........ 1 , podplatov.......... 150-- 20-- do 30-— do 7-50 do 105 — do 100-- do 22" SO 32-50 10'-120- -140"- 70'— 55" -50- -10'— 2'— Mleko, maslo, jajca, sir: t liter mieka........ I „ smetane....... i kg čajnega masla..... 1 kg surovega masla..... 1 , bohinjskega sira..... 1 , sirčka ........ i jajce .......... Žito: 1 q pšenice........ 1 „ rži.......... 1 , ječmena........... J4,^'-" 1 „ ovsa . . 1 , prosa . . 1 , koruze (nov 1 , ajde .... 1 , fižola, ribničan 1 , fižola, prepelic! Krma : i q sladkega sena 1 , kislega sena 1 , slame . . . Kurivo: 1 ms trdih drv 1 , mehkih drv 3*— do 4-— 20-- do 40" 50'— do 55'- 3-50 15"- do 16' do 80 do 60'— 46.— do 47-— do 60'- — d . 11-— 7-- do !0-2-— do 2-25 sušene) 39V- 345 - 3 »•— 4 >0'-3X1'-370"- 400--SOO^-aiO'— 325--4AO- — 375'-3J0-- 9»'- - 150- - do ino-- lo'~ do 175' -100-- 75'-6'."- 187-50 do 200*— 200'— 110'- Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D na 'U strani 200 D, na '/, strani 100 D, na >/n strani 65 D, na '/s, strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 pars, najmanj pa skupaj 6D. Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo — Tisk J. Blasnika nasledn. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Ljubljana, 15. novembra 1923. Letnik XL Bmetiis&a družba za Slovenijo ima u svoje ode v zilogi naslednje bmetijshe potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Semena: Oves, zdrav iz Bačke za krmo. po Din 3 25, vreče se ra-čunijo posebej. Grahora, mešana z ržjo ali ječmenom, po Din 6'25 za kg. Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskib naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik, 18—20% po Din 320 - za 100 kg franko vreče. Vreče po 75 kg. Kajnit, 14—15% po Din 70:— za 100 kg. Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260"— za 100 kg z vrečami. Razklejena kostna moka. 26% fosforove kisline, 2 dušika po Din 210:— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Rožena moka po Din 500:— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Rudninski superfosfat e ca 16% v vodi raztopnt-tosforove kisline po Din 175'— za 100 kg. Vreče po 100 kg Surova kostna moka ■/. 4% dušika in 16% skupil fosforove kisline po Din 160— za 100 kg. Vreče po 80 kg Thomasova žlindra, vsebujoča 17—18% raztopne fosforove kisline, po Din 180 za 100 kg. Krmila: Lanene tropine po Din'4. za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42 odstokov beljakovin in maščobe po Din 4 za kg z vrečami. Vreče po 75 kg. Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 12 za kilogram z vrečami vred. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din T— za kg, naj manj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8 — za kg. na drobno Din 850 za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol kg po Din 25:—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 4 in pol kg po Din 80:—. Poštnina posebej. Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200 za komad. Vinski eponit po Din 80:— za kg. Poštnina posebej. Gumijeve cevi po Din 20— za 1 m. Sulikol, tekoče žveplo zoper plesnobo na grozdju (glej spis v „Kmetovalcu" t. 1.) po 15 Din steklenica za 50 gramov, ki zadostuje za 100 1 tekočine. Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din !>— za komad. Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Kdor se hoče poučiti o namakanju semena s tem sredstvom in sploh o uničevanju sneti in drugih takih bolezni na žitu in stročnini, naj si pri Kmetijski družbi naroči za i Din Gospodarsko navodilo št. 57 o „Snetjavosti pri žitu". Uspulun je barvasti prah. ki se v vodi hitro raztopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22"—, 250 gr Din 50 — 500 gr 92 Din, 1 kg 170 Din. Vinometri so zopet na razpolago. Komad staye Din 40.— brez poštnine. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5— za kg. Žveplori trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16: — za kg. Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in detel jnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za ti-25 dinarjev, M kg 20—, 1 kg 80"— Din. Vile s 4 rogiji, najfinejše po Din 28:— za koinad. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Posnemalniki. Jubilea. za 50 i po..........Din 625'— za komad „ 75..............', 700— . . 100 „ „..........' „ 1250'— „ , .. 125 ............... 1300'— „ Brane V A . ......... ... 455 - „ „ Ročni okopavalnik . . . . .. .. 280— „ „ Brane, njivske, Z3 po 900 Din. Travniške brane Aa Din 900 — za komad. Travniške brane A4 Din 1000-— za komad. Trokarji po Din 50:—. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7-—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6'—. Obračalni plugi W7 po Din 1000. Plugi univerzalni, D 6 MN po Din 1150'— za komad. Plugi, univerzalni D7 MN s široko desko po 1550 Din. Požiralnikove cevi št. 3455 za govedo po Din I M)-—. 6. 42.— Požiralnikove cevi št. 3457 za ovce, Din 100'—. Plužni trupi Urb4 pq Din 175. Telečji napajalniki po Din 100-—. Gumijevi seski po Din 15'—. Emajlna posoda: Lonci vsebina l »/„, »;4, 1> 4, 1V4, 2»4. 3 3 4, f, Din S.50 12,- 15.- 19.- 24,— 30,- 36,-vsebina l 7, 9. Din. 49.- 60 — Kožice vsebine / 1, 1 '/,, 2, 2 12, 3'/., 4'/s, 6 7 8 Din. 15. 18,— 21.— 25- 30.-36'—42.-48 —60 -Ponve vsebina / '/„ 3 3, I,;,, 2, 3. Din 12.- 14 — 21'— 24 — 28—. Pokrovke premer 10, 12. 14. 16. 18, 20, 22. 24, Din. 4.50 5.- 5.50 6,- 7,— 8.— 9.50 11.50 premer 26, 28, 30, 32. Din 13 - 15 - 18.- 21.i-Zajenialke premer 9, 10, '1. Din. 10. - 11 - 12 — Penovke premer 10, 11, 12. Din 12.- 1350 15.- ' Škafi premer 45 cm., 50 cm. Din. 85.— 95 -Vedrice premer 28. Din. 45.— Ročke za mleko vsebina 3 4 1 1... 2 Din. 25.- 30.— 36.— 42.-Pri večjem odjemu znaten popust. 2'f;/ 4.1.— 54 Mala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din G:—, sicer se naznanila objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Okopalnike in osipainike za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, mlatilnice, motorje, žitne čistilnicc sadne mline in preže in vse druge kmetijske stroje doba,vi Ja K. in R. Ježek, tovarna strojev in livarna. Maribor. Strojarna Fran Tršarja na Vrhniki priporoča vsakovrstno usnje, na drobno in develo, zlasti gonilna in šivalna jermena. Prevzema vse kože v strojenje, tudi na boks. Bencin-Iokomobila 6—8 K. s. prevozna. Znamke ,,Otto" iz tovarne Langen & Wolf, ugodno na prodaj. Strojno klju-čarsko-podjetje dr. z o. z. Kranj. Jurčič-Bajuk, Tihotapec ljudska igra v petih dejanjih. Ljudski oder 4. zvezek. Založila Jugoslovanska kn igarna. Cena 22 D. Zopet ena lepa igra za odre po deželi, čije snov je že itak dovolj znana in igra med kmet-skim ljudstvom zelo priljubljena. 2e prej je Jurčičevega Tihotapca dramatiziral Steržaj, toda ta igra je že dolgo pošla, vsled tega si je Bajuk nadel hvaležno nalogo nanovo prirediti to povest za naše domače odre. Igra je polna lepih prizorov, ki io napravljajo ljudstvu zelo privlačno: tako originalno moževanje dolenjskih kmetov, komična vloga zahrbtnega sebičneža Fortunatka z njegovimi dovtipi, jezikava Kokošarica, dva različna a vsak zase ostro zarisana značaja tihotapca Franceta in graničarskega stražmojstra Peča itd. Vseh skupaj ima igra šestnajst moških in tri ženske vloge. Dejanje je sploh bogato in veže poslušalce do konca. Našim podeželskim odrom priporočamo to igro, ker ni pretežka, pač pa zelo hvaležna. M. Bajuk, Miklova Zala igra v petih dejanjih. Ljudski oder 3. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. Sketova poljudna narodna povest ,,Miklpva Zala ', ki je bila izmed najbolj priljubljenih pojesti Mohorjeve družbe, je doživela že tretjo dramatizacijo. Igra je zelo pripravna za odre po deželi, ker ne stavi na igralce pretiranih zahtev in tudi tehnično njena uprizoritev ni težavna. Dejanje v tej igri je skozinskoz napeto, plemenita tendenca zakonske zvestobe jasno in krepko povdar-iena, govorica naravna, oderske slike zanimive, konci dejanj efektni, sploh celota v igra privlačna. To ji zajamči priljubljenost na podeželskih odrih, kjer bo med ljudstvom izpolnjevala svo!o vzgojno nalogo in zraven tega klicala gledalcem, da je tudi' zasedena Koroška naša slovenska zemlja, na katero mora osvobojeni Slovenec vedno obračati svoje oči. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudtte Lesni družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene. Prodajo se ^rndvnniske plemenske kokoši, jarčke. Poizve se,I Rosmanit. Radvina pri Mariboru. Nova lepa spalna oprava z vložki in divanom ter bela kuhinjska uprava se proda pod ceno v vili Tobačna ulica 19, Ljubljana. Stole, tipžne in lepo izdelane, priporoča Tehar->ka lesna industrija, pošta in postaja Store pri Celji. Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte ceniki Tudi kupuie R. LUCKMANN v Ljub- i uui iciU3 ,janj na MartinovJ (Ahacljevl) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslu.ek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem. so letos izredno visoke. Cepljene trte vkoreninjenih divjakov in sadna drevesca najbolj rodovitnih in priporočljivih vrst, oddaja že sedaj v jeseni po ugodni ceni, dobro in zanesljivo blago. Za pismen odgovor je treba priložiti znamke. Alojzij Grabar, posestnik in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju. Proda se večji acetilenski aparati za približno 30 luči in več sodov iz indijskega hrasta od 300—1200 litrov vsebine, posebno pripravni za namakan e sadja ali kot gnojnični sodi. Podrobnosti daje Ignac Fock, Kranj. Sprejmeta se dva hlapca, en volar in en konjar, oženjena ali samca. Vstop 1. januarja 1924. Plača po dogovoru. Oženjeni imajo prednost. Oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini. Sprejme se en majer (švicer) kateri ima veselje do živine in prevzame 10 do 12 krav za hraniti (krmit) in molst (dojiti) in ravno toliko mlade živine za oskrbo. Strokovnjaki in oženjeni, katerega žena bi bila za pomočnico, samcu se da pomoč. Vsrop 1. januarja 1924. Dobra plača po dogovoru. Oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini. Lanene tropine lastnega izdelka prodaja po najnižji ceni Alojzij Trampuš, izdelovatelj lanenega olja, Golobrdo 2s, pošta Medvode. Mlinske kamne najzanesljivejše v vseh vrstah in trdočah kupite najceneje pri i rane Zdolšek, izdelovanje mlinskin kamnov pri Sv. Juriju ob juž. žei in v Rimskih Toplicah. Informacije brezplačno! Zemljepisni Atlas kraljevine SHS izdalo društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani, izvršil ing. Viktor Novak, založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 48 Din. Atlas vsebuje sledeče karte v velikem formatu: 1. Evropa. 2. Kraljevina SHS, politični pregled in železnice, 3. Orološki in hidrografski pregled, 4. Južni del. 5. Severovzhodni del, 6. Sev. zapadni del, 7. Slovenske dežele in Istra; poieg teh manjše karte: 1. Jezikovna karta kraljevine SHS in sosednjih dežel, 2t> Belgrad z okolico, 3. Zagreb z okolico, 4. Ljubljana z okolico. — Piičujoči Atlas .e po svetovnem preobratu, ko se je osrednja in vzhodna Evropa dpcela preobrazila, gotovo najpopolnejše delo, kar je izšlo v naših razmerah. Zato nam jamči tudi ,,Društvo slovenskih profesorjev, ki je to delo izdalo. Karta Evrope nam kaže najpopolnejše meje, specijalne, karte so prav lično in krasno izdelane, kar dela vso čast ing. Novaku in litografiji I. Biasnika nasl., nomenklatura je vseskozi pravilna in cena teh kart izredno nizka. — Ta domači Atlas bo najboljši kažipot za našo mladino pri pouku zemlje-pisja. pa tudi sleherni obitelji bo dobro služil, da utrdi in razširi domoznanstvo naše mlade države. Večjo množino rdečega in belega vina je na prodaj v okolici Št. Jerneja. Natančna pojasnila daje Konsumno društvo v št. Jerneju na Dolenjskem. 1 in pol leto starega bika pinegavske pasme, ima na prodaj graščina „Križ" pri Kamniku. Cementni zarezani strešnik ima za oddati in prevzame naročila pod dolgoletno garancijo Peter Lackner, Mozelj—Kočevje. 2000 kg lepih obranih jabolk zimskih, na prodaj. Cena po dogovoru. — Jože Aijančič, Hudo pri Tržiču. Cepljene trte. Prva trsnlčarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju nudi po nizki ceni cepljene trte lastnega pridelka in sicer različne priporočljive vrste na običajnih najprippročljivih podlagah. — Zahtevajte cenike in pogoje. Na prodaj imam malo dinamo za 16 luči, tudi vsa napeljava za 8 žarnic, natančneje se izzve pri poesstniku Anton Stenovec, p. Št. Pavel pri Preboldu. Oskrbnišivo Podvin, Mošnje, pošta Radovljica iina na prodaj hrast 7 mertov dolg, debel na sredini 85 cm v premeru. Pet oralov lepega posestva vse pri hiši. lepa hiša z gospodarskim poslopjem ob glavni cesti, četrt ure od Gornje Radgone, primerno za vsako kupčijo ali kakega penzijonista. Ali pa lep vinograd, obstoječ iz približno 4 in pol orala vinograda, drugo lep sadovnjak in njive, skupaj 11 oralov, dve viničariji, ena gospodarska enonadstropna hiša s primernimi potrebščinami, eno uro od Gornje Radgone, se takoj proda. Več pove Jožef Jagerič, Podgrad, Gornja Radgona. Krojači in krojačice Izdelujem po poljubnih modelih, po meri in po serijah normalnih mer, vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana. Križev-niška ulica št. 2, 1. nadstropje. Jabolčne peške iamčeno kaliive, odda po Din 40 za kg Dreves-niačrr.tvo Dolinšck. Št. llj pri Velenju. C dovito nizkih cenah kupite letos volnena blago za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo •nanufakturro r. l>o v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja dena ja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enktai kupiti v veletigovini R.Stermecki TTčJU BLdANA Mestni trg štev. 10. Kemični laboratorij za izdelovanje desinfekcijskih sredstev. Mm Sanitol za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih. Iv. Jax in sin LJubljana. Gosposvetska cu<» šivalni stroji in strojizaDleteije Izboma konstrakclia fa elegantna izvršitev i* tovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1367. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E R" Ceniki zastonj infranlro. Kolesa Iz prvH tovarn: DOKKOIT, STYR1A, WAFFENRAD 10 letne garancije. vino, žgan)«. olje, mast, nied. petrolej ia tr»nsuort In shramb. Ima vedno v zalogi vsako množino Franjo Replč »odarskl mojster Trnovo, Ljubljana istoiam sprelemalo »e « tO Mroko spadaloč« 03-nravila. Solidno delo! Cen« zmerne! T»č.» nostrtžhal Kmetska posojilnica ■ ■ ■ U" M ■ ■■ registrov, zadruga z neomejeno zavezo ljubljanske okolace ■ v ljusljani ■ v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 5 o ^ brez vsakega odbitka lentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter iih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanja hranilnih vlog nad 160,000.000 kron. ===== Stanja rezervnih zakladov 1,200.000 kron. ===== Standard Oil Co of Jugoslavia v Zagrebu priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile. Tozadevne Informacije In naročila sprejema glavno zastopstvo: G. Menardi, Ljubljana, Trubarjeva ulica 2. Telefon it. 62. Blasnikova jfELIHfl pBHTIHfl za prestopno leto 1924, ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pra-dedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini. zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji, in stane 5 Dinarjev; kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 3. Glasnika naslednikih tiskarna in litografični zavod L3IIBMHM, BREG ŠTEV. IZ. Kmetijska družba • ZA SLOVENIJO je izdala in prodaja naslednje knjige: Zvezek Cena D 2. Fr. Stupar: Apno v kmetijstvu.....1.— 3. Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ... 1.— 5. M. Kostanjevec: Oužit- nini od vina In mesa 3.— 8. Boh. Skalicky: Siljenje aH kiljenje ameriških' ključev......1.— 10. B. Skaliekv: Kmetijske razmere na Češkem 2.— 12. Pridelovanje in razpe-čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky)...... . 1.50 13. O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk).....2.50 14. Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10.— 15. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50 2ivnozdr. ovro Tepi- na: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerej-cem.......12.— Vlnometre ..Bemadot" — Asbestt bombaž in prašek — Eponlt — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-Hco — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-raln — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste harve itd. ima v zalogi po najnižji ceni dpogerije ANTON K9NC Ljubljana, Židovska ulica 1. FRANC ŠRAMEK stavbeni in ornamentni klepar, instalater in kotlar v Tržiču) izdeluje najboljše kotle za kuhanje žganja in tudi vsakovrstne peči za kurjavo žaganja po jako nizkih cenah, garantirano izvrstno blago. Pripravljen sem tudi dati za poskušnjo tako peč brezplačno, da se dotični lahko prepriča o resničnosti mojih navedb. Prevzamem in solidno po zmernih cenah izvršim vsa v mojo stroko spadajoča dela kakor tudi inštaliram vsakovrstne vodovode hitro In zanesljivo. * f ♦ fr fr fr fr * SL9VEHSK9 BfiNKU d. d. ZAGREB. Podružnica: LJUBLJANA, 5y.Petra c.K Delniška glav. in rez. D, 50,000.000. Vloge čez D. 125,000.000. PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Jesenice, Rog. Slatina (sez.), Škofja Loka. i. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILIACIJE: Slovenska'banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d.,Split, Izvršuje vse bančne posle n&jkulantne.ie. 3UG0SL099N5KI KREDITNI Z990D v Ljubljani, Marijin trg štev. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih