I UuMlHiii i (etrftft, Zl Mnodo im
mu. m
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen
telo leto......K 24 —
ol leta........12-—
etrt leta........6'—
oa mesec....... 2'—
v Dpravniitvu prejemaš:
celo leto......K »-
po* leta....... li —
četrt leta........5*50
na mesec.......1*90
lasera ti veljajo: peteros topna petit vrsta za enkrat po 14 vinu, za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pit večjih insercijah po dogovora. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, taserad itd. to je administrativne stvari
---Pomamama atevilaa veli« i*
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi te ne vračajo. irtčztitrct Ec&flova allca it i, (v pritličju levo), telefon si. 34.
Ka pismena naročila brez Istodobne vpoalatve naročnine ae ne ozira. Narodna tlakama telolon ŠL 81.
aa Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K
pol leta.......• 13*
četrt leta........6 50
na mesec.......• 2-30
.Slovenski Narod* velja po pottf:
aa Nemčijo: celo leto .o  .... .   K t-*-*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto..... .K 30"—
Vprašanjem glede Inseratov naj se prilozi za odgovor dopisnica ali znamka lpravni*'vox Inaflova ollea ŠL S, (spodaj, dvorišča levo), talelea IL »S
Deiegocile.
Dunaj, 22. februarja.
Danes popoldne se jo v Budapc-sti zopet sestal plenum avstrijske delegacije. Na dnevnem redu se nahaja kot prva točka proračun ministrstva zunanjih zadev.
Zanimanje govornikov se letos ne koncentrira teko pozorno na našo zunanjo politiko, kakor sicer. Moreča skrb neizmernih voj. kreditov vpliva na debatnnte in A ter O prihodnjih dni do uvaževnnja o koristi in škodi, ki nam jih prizadevujo vojaški mili-joni. »Dreadnought« se pravi »ne boj se« — toda prof. M a s a i* v k , ki se je danes oglasil kot prvi govornik je opravičeno poudarjal, da pomeni nag »bojte se«. Bojte se posledic, ki jih mora taka politika za državo nujno imeti, bojte se za svoj kulturni, ijalni, gospodarski napredek, boj-e se za bodočnost države, ki lahkomiselno izdaja za vsako svojih ladij mu štiridesetino svojih celotnih dohodkov.
Opetovano smo tudi mi že po-adarjali, da napredni Slovenci nika-kor uo zanikajo potrebe, da bodi na-.> monarhija za vsak slučaj zadostno pripravljena. Vemo tudi, da je naša rnarica potrebna velikih reforem, ;iko naj izpolnjuje svoje naloge — toda način, kakor se vso te zadeve na likaasko Škodo eminentnih kulturah in gospodarskih nujnosti rešujejo, nasprotuje naprednemu in demolira tičnemu naziranju.    To je danes of. M as ar y k z vso ostrostjo poudarjal.
Debata o proračunu zunanjega ministrstva bo še enkrat nudila prinosi kri tikova ti    vodstvo naših affaires   etrangtSros.    Pod grofom h rent halom pada ugled naše monarhije v   internacionalnem svetu vrdno bol; in bolj, pada zlasti tam, ;;er je to \ interesu naših gospodarji teženj najbolj   obžalovati: na nalkanu.
Preu par dnevi so je vrnil srbski :>;ralj Peter iz Kima, kjer je navezal e politične stike z Italijo. Naše anje ministrstvo je po svojih časih razglasilo, da termi obisku ne pisujc nikake politične važnosti, je demonstrativno - zlobno pri-alo: da bi pa kralj Peter prišel na Dunaj, o tena ni govora.
Oboje so seveda le otročje zlobni užaljenih visokih politikov, ki Z veliko zavistjo gledajo, kako se mala Srbija izmotava iz velike izolacije, v katero jo je potisnila sila soseda
velikana. In grofa Aerenthala danes zopet desavoiura dr. Milanovič, ki v razgovoru z žurnalisti poudarja politični pomen italijansko - srbske en-trevuje ter smehljajoče pristavlja, da se je pri tozadevnih pogovorih popolnoma upoštevalo prijateljstvo do Avstrije, tako da ni nobene ovire, da bi kralj Peter ne mogel na Dunaj. To se pravi v nediplomatskih besedah: Moremo — ako hočemo.
V predstojećem smo podali le eno karakteristično sliko iz »delavnice na Ballhausplatzu« — brez težkoč bi jih lahko pridejali še drset.
Tn kar je naižalostnejŠe, naši diplomati se prav nič ne ženirajo izrabljati za svoj3 namene celo lastne avstrijske državljane. Hočejo akcijo proti Srbiji in primejo avstrijske JugOslovMie. Prof. M a s a r y k je danes odkril celo vrsto takih diplo-matičnih p fer ter jih najostrejše obsodil.
Naša politika na Balkanu in naša čudna odvisnost od Nemčije ua-rr.vnost izzivajo k uničujoči kritiki, njim bo veljala marsikatera ostra pri debati o proračunu »zunanjega« ministrstva*, v katero pošljejo vse stranke svoje najboljše moči.
Pot«»k današnje seje je naslednji:
O proračunu za zunanje ministrstvo je poročal marki Baeouehem.
Interpelacije sta podala delegata Sta nek in Zazvorka na vojnega ministra zaradi nedostatkov pri ljudskem štetju v armadi. Interpelanta se pritožujeta, ker se moštva sploh ni vprašalo o njihovem občevalnem jeziku, temveč se je kratkoinmalo vpisala nemščina kot občevalni jezik. Delegat dr. Ellenbogen je interpeli-ral ministra za zunanje zadeve zaradi zatiranja avstrijskih delavcev od strani pruske vlade. Delegata Unter-kirehner in Delugau sta interpelirala vojnega ministra zaradi zadnjih nesreč pri vojaških vajah na Tirolskem.
V debati o proračunu zunanjega ministrstva je prvi govoril delegat prof. Masarvk, ki je izvajal, da se je v delegaciji mnogo govorilo zoper Italijo in sicer ravno v letu, ko se cesar sam, kakor se je čitalo, pripravlja, da izreče svoje simpatije zdi u-žeuemu kraljestvu. Govornik obžaluje to in izreka svoje simpatije za Italijo. Nato začne govoriti o Fried-jungovem procesa in konstatira, da so dokumenti Vašićevi le on del sistematičnih ponaredb, katere so sfabri-cirali v Bel gradu. Zagrebški proces bi se ne mogel inscenirati brez ved-
nosti zunanjega ministra, ker gre v tem slučaju za inozemsko državo. Kar je govornik navedel o Forgache-vih ponaredbah, je dobesedno resnično in zadnjič je pokazal, da ni resničen izgovor grofa Aerenthala, da je tajnik belgrajskega poslaništva Va-šičeve ponaredbe kopiral. Grof For-gach mora vedeti za ponaredbe svo jih uradnikov. Tudi z Vašićem je občeval. Govornik omenja, da je zadnjic izjavil, da pojde v tej zadevi nsque ad finem. Takoj začetkoma je pozval grofa Aerenthala, naj izjavi, da niti on, uiti kak drug uradnik v ministrstvu ni vedel za m.thinacije belgrajskega poslaništva. Temu glavnemu vprašanju se je grof Aeren-thal izognil. Govornik je zopet omenjal dokumente iz Friedjungovega procesa in je rekel, da so hoteli srbsko vlado kompromitirati. S tem so hoteli pokazati, da za zlato tudi uaj-višji dostojanstveniki srbske vlade prodajajo dokumente. Zunanji minister je dopustil, da ni bil samo dr. Friedjung, temveč tudi avstrijsko so* dišče na ta način na led speljano. Koga kompromitira tako postopanje 7 Govornik poživlja delegacijo, naj zadevo natančno preišče, da se dokaže, ali ima on ali grof AerenthaJ prav. Će nima on prav, tedaj bo prvi, ki bo to priznal.
Minister za zunajne zadeve, grof Aerenthal, je na prav aroganten način odgovarjal na Masarvkove obdol-žitve in je konečno izjavil, da more delegatu profesorju Masarvku samo svetovati, naj že enkrat preneha 6 svojimi pustolovskimi suinničenji, kajti te ne morejo zadeti ne njega, ne zunanjega ministra.
Nato je govoril delegat Tresie-Pavičic, ki smatra trozvezo kot edino nevarnost za mir. Da Avstro-Ogrska obdrži svoje posestno stanje, mora žrtvovati milijone za oboroževanje. Ce imamo sovražnike, tedaj jih imamo samo zaradi tega, ker smo v tro-zvezi. Trozveza je morda koristna za Nemce in Madžare. Slovani je ne morejo smatrati za potrebno. Slovani ne morejo biti prijatelji trozveze. Govornik občuduje nemški narod, ne govori iz sovraštva, odkrito mora pa povedati, da vidi v nemški slavi in moči veliko nevarnost za svetovni mir. Ogromna bremena, ki jih zahteva oboroževanje, morajo 'pospešiti izbruh svetovne krize ali morajo pa dovesti do socijalne revolucije v Evropi. Govornik izjavi, da bo glasoval zoper proračun zunanjega, mini strstva, kar je samoohsebi razumljivo.
Delegat baron Chiari sicer bona fide pritrjuje delegatu Masarvku, odklanja pa nadaljno razpravljanje te zadeve.
Delegat Sookup se pritožuje, da se najvažnejše odločbe o zunanji politiki odtegujejo parlamentu ter po-verjajo majhnemu konventikelju, kakor so delegacije. Govornik ostro kritikuje ogrski parlament in ogrsko delegacijo. Ta parlament je sramota za koustitucijalno Evropo. Njegov temelj obstoji v nasilju napram ljudem in v zločinih napram narodom. Monarhija ni prav spoznala svoje misije. Ostro kritikuje gospodarsko politiko Avstro-Ogrske, posebno na Balkanu, in polemizuje z izvajanji zunanjega ministra zoper govornikov predlog, naj se avstro - ogrsko poslaništvo pri Vatikanu opusti. Cerkvena država je že pred pol stoletjem nehala eksistirati. Avstrija je mednarodna država, zastopstvo pri privatni osebi, kakor je papež, nima za monarhijo prav uikakoršuega pome na. Ker je bila že pozna ura, je govornik prosil predsednika, naj mu dovoli, da prihodnji dan nadaljuje svoja izvajanja.
Predsednik je tej prošnji ugodil. Obenem je pa pokaral delegata Sou-kupa zaradi njegovih izrazov o ogrskem parlamentu, vladarski hiši in papežu. _ '
Enotno jniružnistro.
Dr. Lampe je v »Slovencu« objavil članek, v katerem se zavzema za enotno zadružništvo na Kranjskem. Preneha naj med zadrugami vsaka konkurenca, vse se naj združijo pod eno okrilje in sc» postavijo pod nadzorstvo in vodstvo deželnega odbora.
Ne bomo preiskovali, kaj je pravi vzrok, da so klerikalci kar tako naenkrat sprožili to misel, dasi slutimo, za katerim grmom tiči zajec.
Na čeloma seveda nismo nasprotniki nasvetovane združitve, na čeloma priznavamo brez vseh ovinkov, da se more slovensko zadružništvo razviti in utrditi le, če se skupno or-ga ni žira in popolnoma postavi izven politike in strank, ali če se bi dalo to doseči, to je spričo navad in stremljenj slovenskih klenkalcev skrajno dvomljivo.
Narodno-napredna stranka je v zadružništvu vedno stala na stališču, naj ostanejo te organizacije izven politike. Faktično je tudi danes tako, da narodno-napredna stranka kot ta-
LISTEK.
tleftmftlleM Pismo & Pariza.
Laže Cra6sns Anton.
Dragi bratranec v gospodu! Ker je danes Štefan ji dan, sem se spomnil, da smo imeli časih, kadar sem užival božične počitnice doma, poln tefan pred seboj: Ti, pokojni Jože, ki se mu je lani pretrgala tenka nit življenja, ker je vtaknil glavo v premočno nit, obešeno na podstrešju v cbliki zanjke, ter moja neznatnost. Ta imaginarni, sedaj toplo zaželjeni Štefan mi potiska pero v desnico, kajti v dobrih treh tednih bivanja v Franciji, sem zaongavil vse solde in vinarje, ker nič ne mislim na pribod-njost. Koliko bi izdala misel na bodočnost, glasno kriči med drugimi fakt, da bi bil nemški dramatik Hrb-bel končal bedno življenje, če ga ne bi bila odvračala misel na prihod-njost, na raztelesenje . . . Pomni pa, da ti pišem današnji list za začetek bolj v obliki konfuznega brbljanja — dvomim, da bi se ti kaj zdelo legendarno. Poboljšam se drugič, ko spoznam svoj ambijent od več strani.
Toplo pa ti polagam na srce in dušo, da vestno konfisciraj vsa sumljiva mesta, ko boš govoril o pismu bogati skopi te tiči.
Prepričan sem na dve tretjini, da je dobro in pravično, aiko ti opišem takoj svoj brlog. Ugnezdil sem se orlovsko - ponosno v silni višavi. Dokaj prostorna soba ima to prednost, da je od vrba do tal počena nalik ogromni školjki z nezdravim jedrom in se torej neprestano zrači. Za edinega spalnega tovariša imam bolno muho, ki bo težko učakala pomladi. Brez težave bi jo ujel in ubil, pa ne maram nositi morilca na čelu za tako pičlo mero junaštva. Naj životari revica, je vsaj živa duša doma, kadar odidem jaz — saj stenic itak ni. Kadar stopim skozi edino okno na balkončič, se trčim v robat zakajen oblak, kjer dremljejo poleti zapičeni nabrušeni bliski. Da se ne nabodem na kako strelo, večinoma nerad vtikam nos oh slabem vremenu iz svoje tičnice. To prebivanje v višjih sferah me zlasti v adventnam času spravlja redno v mistično ubranost: ves sem blažen, ker me oblaki rosi jo. Saj si morda že čul pri zorni -cah oni slavni »Rorate«. Ponoči si klatim zvezde z razvpito rdečo kranjsko m are! o in se po domače menim z angelci.
Gospodar ali patron je lastnik hotela pri »Zlatem žarku«, izviren
debeluhar ali debeljak, če eskamoti-ram bratom Hrvatom ta izraz. Ako bi ga videl poet Klemen Marot,* ki gnoji mater zemljo že nekaj stoletij, bi ga nahmlil z »un grand, gras, gros, gris pourceau« (velik, debel, rejen, siv pujsek). — O ta lump! Da ga sreča poštena kranjska duša. bi ga kvečjemu obdolžila, da je dezertiral iz kloštra. Kot prononsiran kontrast figurira stari kav sostanovalec, ki je tako suh in izmrdan,da sem mu kljub kratkovidnosti preštel zobe in škrbine skozi ustnice. Ta sušeo se drži zmiraj tako zlovoljno, kakor lepotica, ki se ji je naredil čez noč pred balom prišč na nosu. Pozabiti ne smem patrone, šibke ženščine. Usta, ki jih posebno rada modelira v obliko »cul de poule«, so ji pošvedrana, kakor da je nosila narjmanj deset let ključavnico v enem kotu ustnic. Kdo vel V Afriki nosijo ključavnice Se vse kje drugje. Hotel »Rayon d'or« ima do 50 obljudenih sob in brlogov, brezdvom-no jako hibridičnega prebivalstva, vendar ne poznam skoro nikogar. Ob moji gajbiei časih kašljucka penzijo-niran klavir; daleč spodaj vzdihuje tupa tam bolehna gitara, ki jo ščip-Ijejo prav nevajeni prsti; na tretjem konen presenetim k eda j kreg in prepir — toda vsi ti znaki ne dovolijo sigurnega   sklepa   na   socijalno im
*) maro sat lump.
drugo stališče lokaterjev. Pristavljam v tvoje pomirjen je, da so po-strežniki izključno moškega spola; gotovo ne spadaš med malicijozne, rafinirane moraliste, ki bi se jim še-le zdaj zaplodil v srcu hud sum!
Bivam v drobovju »Latinskega kvartirja«, ki je baje izza časa rajnega Murgerja — Homere du Quar-tier latin — popolnoma izpremenil svoje lice. Še živeči romancier Ri-chepin vzdihuje v »Ljubljencu« po bivši slikovitosti tega oddelka, ko so ozke, umazane ulice, podobne koridorjem, »neodoljivo vzbujale misel na če v a z zevajočo in smrdljivo odprtino v obliki predrtega ritnika« (L' aime, st. 34). Vsak dan ss čita v časnikih, kako brani ta ali oni ljubitelj gobavih zidov in garjevih podr-tin kakšno staro poslopje pred vandalizmom ljudi, ki bi radi imeli vse novo. Mene skoro jezijo oni šarolju-bitelji, ki se ne bi niti z mezincem uprli proti temu, če bi se sedanje »glavno mesto celega sveta« izpre-obrnilo na kak savlopavlovski način v staro rimsko Luteeijo, ki jo osam-lja že ime (latnm = govno). Da se izpolni ona beseda »Kdor govoriti kaj ne ve . . .,« omenjam splošno prijaznost pariSkega podnebja, povzro-čano po toplem zalivskem toku. V Luksemburškom vrtu čaka smrti še zdaj znatna mnoiiea vrtnic. Sneg po-aajo bol* no ustnem iftrottl* is ba-
ka nima nič opraviti z zadrugami. Lepo število velikih, krasno uspeva-jočih zadrug je v deželi, ki jih vodijo somišljeniki narodno-napredne stranke. A vodijo jih popolnoma samostojno, popolnoma neodvisno od stranke in ne glede na politično gibanje* Te zadruge so pač narodno-napredne v toliko, da jih vodijo naprednjaku a sicer so samo gospodarske organizacije in nič drugega.
Klerikalci imajo vse drugačno zadružništvo. Klerikalci so svojo organizacije ustanovili iz političnih nagibov in v politične svrhe in zlorabljali so jih vedno v politične namene, kar se je začelo kruto maščevati. To zadružništvo je popolnuma v rokah stranke in dela le po navodilih stranke.
Iz tega bistvenega razločka med naprednim in klerikalnim zadružništvom izhaja pač samo ob sebi, da bodo napredne zadruge lahko popolnoma samostojno in brez ozira na stranko sklepale, če hočejo pristopiti h skupni organizaciji pod nadzorstvom zaradi svoje objektivnosti in pravičnosti tako žalostno slavo uži-vajočega deželnega odbora ali ne.
Glavna ovira bo pač v tem, dc od klerikalcev ni dobiti in ni pričrko-vati jamstev, da se bo v skupni organizaciji delalo objektivno pravično in pošteno. Klerikalci so srečno prišli ta.ko daleč, da jim zaupa samo še idijot, drug nihče. Klerikalec ne pozna moške besede in je nikoli ne drži, klerikalec prelomi tudi najsvetejšo prisego. Kako naj se torej ustvari taka skupna organizacija zadružništva, da ji bo mogoče zaupati? Klerikalci imajo danes v rokah državno-zborsko delegacijo, deželni zbor in deželni odbor, imeli bi tudi v rokah skupno zadružniško organizacijo in napredne zadruge bi bile na milost in nemilost izročene klerikalcem. Ali je kdo, ki ne pojmi, kaj bi to pomenilo?
»Die Botschaft hor' ich wohl, jedoch es fehlt der Glaube.« Kar je napisal dr. Lampe, so besede, same besede, katerim manjka prave vsebine. Naj pove dr. Lampe, kakšne garancije hoče dati klerikalna stranka, da se bo skupno zadružništvo vodilo strogo kot gospodarska organizacija, popolnoma objektivno in pošteno, tn da se bo postavilo izven vseh strank in sploh politike, potem bomo govorili dalje.
aaaaaaaaaai r«i -ni    n —um ^ i d; h m
bičnih bajk. Ni čudo, če si želi v tej gnili zimi mraza po časopisih — namesto po božjih potih — ona kasta, ki jo jo usoda debelo podčrtala na gmotni strani življenjske knjige: radi bi se drsali po ledu, ki ga sedaj suplira polizan tlak, koder drči ob nedeljah in redkih zapovedanih praznikih močna armada mladih, pa tudi že plesnjivih ljudi. Dežuje malone sleherni dan, zato so izpreobrnili duhoviti pouličniki znano reklo »Nič novega pod solncem« v »Nič novega
— pod dežjem,« 6tavek, ki je prav gotovo pridobil v meritornem pogledu. Nekaj časa imamo meglo, gosto ko kislo mleko, ki je ustavila provi-zorično promet in na več krajih pripomogla mnogoštevilnim potnrkom v
— boljši svet, drugim pa na posteljo. Solnce plava brijavo in zdi se ti bolj mrtvo in voščeno, nesro glava Krst-nikova na krožniku: rekel bi, da se jo polenilo ali polunilo, kar ti bolj prija. Vendar je Parižan kljub temu vedno vesel, se vsaj lahko postavi, da megla ni izključno v monopolu modernih Judov ob Temzi.
Ce hočeš, te malo povedeni — ne za nos — po našem oddelku m^sta, Pasirava neznatno ulico Rne du Fou-arre. Ako ne boš preveč zehal, ti povem, da bi ae dejalo v naši mili materinščini uliea Slamnatega otepa, ker so bila nekoč vsled prehudega navala tpioev al* vV v« Qrwia-v
K reformi nnilh UadsKlh Sol.
SŠtejerskega, meseci f ebr,
Ko pride v štajerskem dešelnenj 'zboru ua dnevni red regulacija učiteljskih plač, se bodo nedvomno oglasili k besedi tisti, ki niso s sedanjimi
ljudskimi šolami zadovoljni deloma iz stvarnih, še bolj pa iz političnih ozirov. Na to mora biti naše učiteljstvo pripravljeno in po tem uravnati svojo taktiko. Dasiravno bo eela d«-bata za sedaj le teoretičnega pomena in se bo v najboljšem slučaju sklenila kaka resolucija, ki se bo prepustila deželnemu šolskemu svetu v študij, vendar pa mora učiteljstvo že sedaj razpravljati o tem vprašanju, da bo moglo v slučaju potrebe energičuo poseči v debato in se tako izogniti klerikalcem, kateri izrabljajo nekatere slabosti današnjega ljudsko - šolskega sistema proti učiteIjstvu. Ne ostanimo pasivni navzlic vsem našim težavam iu nevoljam, ki vzbujajo v marsikaterem ogorčenje in jezo, Bed, da ga nič ne briga, temveč bodimo vedno in pri vsadki stvari, ki se tiče šole, aktivni!
Čital sem v »Slovenskem Narodu«, da je predaval o Steimvenderje-vem predlogu za reformo ljudskega šolstva na Koroškem naduČitelj Vau-bnik menda v ptujskem učiteljskem društvu. Ta korak mi je dopadel in tudi taktika^ ki je zvezana z njim. čemu bi se absolutno držali sedanjega ljudsko - šolskega sistema in bi ga brez pomisleka in brez ozira na resnične ljudske potrebe branili! Na zakon kot tak se ne bo nikdo jezil, temveč na na^. In če obračunimo pri tem z nekaterimi ideali, to nič ne de. Svet ne računi z njimi in male navidezne koncesije časih veliko za ležejo.
Steinvrenderjevi predlogi za reformo ljudskih šol na Koroškem izhajajo iz naprednih koroških krogov, katere je vodila misel, na eni strani ustreči željam agrareev, na drugi pa preprečiti, da bi klerikalci te želje izkoriščali proti naprednjakom. — Steinwender se pri tem ni oziral na želje in nasvete učiteljstva in je tudi doživel, da je učiteljstvo reformo ljudskega šolstva odklonilo. Kardinalne točke Steinwenderjevih ljudsko - šolskih predlogov so: 1. šestletna šolska obveznost na deželi s 4-letnim nadaljevalnim podukom ob nedeljah (!); 2. prilagodenje učne snovi potrebam kmetijstva; 3. pol dnevni poduk; 4. premeščen je učiteljišč iz mesta na deželo.
Že pri površnem pregledu teb zahtev je jasno, da bi na Sp. Štajerskem, ako bi se, recimo, uveljavile, le ovirale napredek narodne celote. Moramo namreč imeti pred očmi dejstvo, da ne smemo računiti samo 6 ^krneti«, to je velikimi posestniki, temveč v prvi vrsti z malimi posestniki, dninarji, delavci vsake vrste, malimi obrtniki. Ti tvorijo tričetr-tinsko večino prebivalstva in vsaka razumna narodna politika, kakor tudi šolska politika, se mora ozirati na potrebe teh ljudi. Ako bi d"bila naša liudska šola docela kmetijski značaj, bi izostala polovica dijakov s kme-t/ov. Saj je znano, da ne pošiljajo veliki kmetje svojih fantov v mestne sole, temveč mali posestniki, obrtniki in dostikrat tudi delavci. Vsi ti ljudje imajo velike družine, ki ne najdejo dovolj kruha na deželi, temneč gredo fantje kakor dekleta po svetu. Ako bi se torej naše ljudske sole po Steinwendrovih mislih prila-
godile na dešeli samo eni a%aj|g, «
bil s tem zaprt mnogim in pvttnne gim slovenskim ljudem pat da bolj-
Šejr* kruha. Umevamp teipjo ajrrar-
Ptv, ki bi radi dobili dobra & ~
eene delavca, ali s tem, da bi pofcme tili naše ljudak* dole, M Mte mogli zabraniti mladim ljudean P°ta v pvet.
Kvečjemu ga bodo oteftkočili ~ in
trpela bode vsled tega narodna celota. Saj so |# sedaj naši ljudi* pa svetu slabo plačani in tlačanL kar nimajo dovolj   inteligence in iiurjonosti!
S tem pa nočem reči, da bi ne obetala potreba, aadanji učni rad na ljudskih šolah iapremeniti in iibolj-sati. Menim parno, da bi naj tu prvi govorili mi učitelji in bi pri lem upoštevali resnične in pravične želje ljudstva. S poldnevnim podukom bo Steinwender splošno ustregel. Preselitev učiteljišč na deželo, da as bodeči učitelj domnevane agrarne mladine seznani s krampom in motiko, pa bo vzbudila, ako bi jo kdo zahteval, tudi pri na6, splošno dobrohotno odklonitev. Večji kmetje pošiljajo avoje sinove v mesta in na kmetijske šole v mestih, poleg vsega drugega pač tudi zato, da dobe malo družabne olike. Učiteljiščniki pa bi naj ostali na deželi, se učili kopati in delati gnojišča, družabno in duševno pa bi ostali neizobraženi! In to bi se naj godilo dandanes, ko se čuje jo od vseh strani pritožbe, da še učiteljišča v mestih ne zadostujejo za dovoljno izobrazbo učiteljstva!
Tudi glede nedeljske (!) nadaljevalne šole in Šestletne Šolske obveznosti, katero je razumeti tako, da bi obiskovali otroci ljudsko šolo od 6. do 12. leta, bi se dalo s pedagogičnega in učiteljskeara stališča marsikatero reči. Tu bo treba iskati poti, ki bi vedle reformo, če že pride, kedaj do nje, po zlati sredi. Svojih nazorov ne bom tu poudarjaj, upam pa, da se o stvari pogovorimo v strokovnih listih. Hotel sem le pribiti, da je nujna in neodložna potreba, da se z reformo ljudskega šolstva bavi učiteljstvo iu naša napredna stranka, če si hoče ohraniti to ime in značaj in če noče trpeti škode vsled klerikalne agitacije in demagogije.
Politična kronika.
Državni zbor bo najbrže začel zborovati t>. ali 8. marca. Najprvo se bo posvetoval o noveli k društvenemu zakonu, o osmih agrarnih resolucijah in pa o opustitvi instituta javnih agentov. Plenarne seje bodo le kratek čas trajale, ker se hoče dati več časa proračunskemu odseku, da absolviia državni proračun. Ce naj se proračun do 31. marca konča, tedaj mora odsek svoja posvetovanja končati do 15. marca. Potem bo imela zbornica nekaj več nego en teden časa za drugo branje. V zadnjem tednu meseca marca bi morala potem gosposka zbornica sprejeti proračun. Začetkom aprila bi prišel v parlamentu v posvetovanje rekrutni kontingent. Oo velikonočnih počitnic bi se na ta način še absolviralo par drugih predlog, katere naj bi med tem časom odseki zgotovili, tako zakon o zavarovalni pogodbi, o prepovedi po-nočnega dela žensk v rudniki h, načrt zakona o pisarniških of|eia.nrih, kakor tudi zakon zoper pijan ruvanje. Nadaljevala bi se pa tudi delo v odsekih, posebno v odseku za socijalno zavarovanje. Vsekako je pa s. veliko vpašanje, če bo mogoče, državni proračun v tako kratkem časi končati.
a
a* Je včeraj nadaljeval avoje vanje e sloibeai pragmatiki
to vali so se o pujh paragrafih, ki se
tičejo fcvglifikatUt uradnikov. Prišli •o do paragraf* |f,
* e
V amkem drla***!*   ****** «*
nadaljnji) specijalna, debata o bančni predlogi, Kossuthovg §tW*ka je oklenila, da opusti obstmkeijo.
• • •
Pr| včerajšnji seji fcfvaafcegn sabora je predsedoval podpredsednik Š u perina, M je konatatirai, da se je tudi ta seja začela ? veliko zamudo, V bodoče ne bode dotoili dijet oni poslanci, ki bodo zakrivili ,da se seje ne bodo pravočasno začele. Posl. Zagorac je izjavi), da je iz stenogra-fičnega prtokola razvidno, da se ga je v njegovi odsotnosti napadalo. Očitalo se mu je, da je šel v Palestino sporazumno z banom. Trditve posl. Štefana Radića je označil za zlagane Pos! Lovrekovič zakliče Zagoraou: Vi ste nesramen lažnik! Posl. Zagorac: Vi nesramen norec! — V večerni »eji je prvi govoril ban T o m a š i č , ki se je branil pred napadi koalicijskih listov zaradi svojega postopanja v vprašanju kršitve imunitete bivšega državnozborskega delegata Benjanina. Ban je izjavil, da ni dal nikakih sodnih aktov o slučaju Banjauina, temveč da je samo ministru za Hrvaško izročil neko poročilo državnega pravdnika. Minister za. HrvaŠko je pa, kakor znano, identičen i grofom Khuenom. Banu je v imenu koalicije odgovarja! poslanec M e d a k o v \ ć , ki je obsojal postopanje banovo v tem slučaju. Na to je posl Pavel i č utemeljeval svoj nujni predlog o zvišanju učiteljskih plač.
*
V Arabijo je Turčija poslala zadnjo soboto zopet 3000 mož. Turška vlada poroča, da so turške čete osvojile mesto Hondans. Pri tem je padlo več uporniških voditeljev. — Listi poročajo is; Carigrada, da je turška vlada štiri nove rezervne letnike mobilizirah. Vojna v Jenmu še vedno traja, oficijozna poročila o zmagah do zdaj še niso potrjena. — Kakor brzo javlja vojno ministrstvo, so prišli v Hodeido trije novi bataljonu V Sanaa in Harasu se ni nič izpremeni-lo. Razpoloženje upornikov se je precej poleglo, ko so prišle nove turške čete.
V pariškem listu »Gil Blas«, ki je pred nedavnim časom poročal, da se hoče papež preseliti v Lourdes, objavlja član znane kardinalske rodbine, Giacomo Consalvi, da ponudi cesar Viljem papežu Piju X. za stanoval išče Strasburk, če bi hotel zapustiti Rim. V tem slučaju bi cesar predlagal papežu, naj ustanovi omenjeno materijalno domeno na Elzaš-ko-Lotrinškem, ki bi bila pod papeževo vlado nevtralizirana. Pridružena bi bila samo nemški carinski zvezi. Nemški listi označujejo to Consalvi je v o vest za šalo.
p
Na Portugalskem so se začeli gibati monarhisti. V Vandomi je prišlo zaradi hujskanja nekega katoliškega duhovnika do resnih spopadov. Duhovnik je s prižnice ostro napadal republiko in bi moral biti aretiran. Toda ljudstvo se je okoli njega zbralo ter je hotelo preprečiti aretacijo. Vendaf» so ga pa s pomočjo vojaštva aretirali. Na to je množica obkolila jetnišnico ter zahtevalo, naj se du^ hovnika izpusti. Poklicati so morali en pešpolk in en kavalerijski polk, ki
ve Fifjiaiali dela Portaga je prišlo de aa
Minister za javna d«J» je hote) e strehe neke vejafcic« govoriti > U**tvn. Po prvih nagađah je p* potil »trti in
minister ae je rafijen »grudi!. Takoj nate »o ne monarhisti fa**d* Puntati ter ao breambzirno streljali. Vehfce Iju« JU Ml© ustreljenih, Pričakujejo nove nemire. ■
Raakfrhitajski   konflikt je baje
poravnan, h*k°r poročajo pariški listi. Merodajni petrograški krogi smatrajo ta neverjetno vest, da ao Angleži udrli v Tibet, rueke čete pa v ilijako eaemlje. — Kakor poročajo londonski listi, se je Weiwupu sledeče izrazil o vsebini ruske note: Unski poslanik je 13. t. m. osebno izročil oficijalne, jako ostro noto, ki vsebuje šest zahtev. V prvi graja ruska vlada kitajsko, ker ni dovolila, da bj Rusija zvišala carino ua meji. To je najbrže nesporazum ljenje. Ostalih pet zahtev temelji na pogodbi, kate re so hočejo držati, katero pa hoče Rusija razširiti. — »Novoje Vremja« smatra kitajski odgovor kot zasmehovanje ruskih zahtev.
Mebikanski uporniki baje zmagujejo, tako vsaj poroča newyoiški »Sun«. V zadnjih dneh je prišlo zopet do ostrih spopadov. Del vladnih čet jo prestopil v tabor upornikov. Voditelji upornikov so skleili, da korakajo proti glavnemu mestu.
Štajersko.
Od Južne železnice. Prestavljeni so; pristav Oton Maver iz Ptuja v Maribor; Karel Orbrich, uradn. aspi-rant iz Št. Lovrenca v Slov. Bistrico; asistent Anton Janiček iz Pra-gerskega v Ponikvo; pristav Leopold Hofer iz Celja v Matzleinsdorf; Rudolf Kotnik, prov. asistent iz Trienta v Celje; asistent Alojz Gruber iz Celja v Ptuj; asist. Franc Er-macora iz Rimskih Toplic v Celje; uradn. aspirant Ivan Kle$ra iz P6I-fing-Brunna v Rimske Toplice.
Iz Celja. Na »belem volu« ste pribiti druga nad drugo dve napisni tabli. Zgoraj stoji: Advokat Al. Gre-gorin. Spodai pa: dr. Benkovic, odvetnik. Ta dvojezičen napis vzbuja v Celju celo med Nemci glasen smeh. Zakaj, to bodo bralci že uganili.
Kriza v celjski šmiri. V zadnji seji celjskega občinskega sveta se je vzpIo na znanje, da je odpovedal g\ ravnatelj Richter svojo pogodbo. Iskati bodo morali torej za celjsko šmiro drugega ravnatelja. Da bi pa odvrnili pozornost od žalostnih in prežalostnih razmer v celjski šmiri, napada »vahtariea« — ljubljansko slov. gledališče, opirajoč se na mirno in stvarno kritiko nekega ljubljanskega dnevnika. To ujedanje »vahta-rice« sieor nikomur ne škodi in vzbuja pri tistih, ki poznajo celjsko šmiro in njene nemške »umetnike« iz nemškega gledališča v Ljubljani, le prav vesel nasmeh. Quod licet Jovi, non licet Bovi, ljubi Vipotazvreg!
Dr. Ambrozič zagovarja dr. Ben-koviča v zadnji številki »Deutsche Wacht«, češ, da mu sloveuski liberalci čisto po krivici očitajo malo častne intrige proti slovenski tipkami in Zvezni trgovini v Celju. Dr. Ambro-žiča peče očividno njegova nacijonal-na in konfesijonalna vest, ker vidi, da ga sumi svet zavezništva in sporazuma z dr. Ben ko vičem, ki mora biti — do gotovih mej, prosim —- slovenski in bolj papeški ko papež sam, ako si hoče obdržati svoje mandate. In
štora na univerzi v tej ulici javna predavanja in so si študentje prinašali cele šope slame za pod kosti svojega rojstva. Čez nekaj minut pridir-java na Sorbono — zakaj tukaj se ne hodi počasi — poslopje, ki ga ja iz-moledoval Robert de Sorbon od sv. Ludvika 1.1253. Nova stavba zavzema tako obširen prostor, da bi n. pr. vaš pes lahko cel dan tekal okoli nje, (Naj omenim v parantezi, da nisem izviren je tej primeri. Rajni bahavi Strbin-celj je imel hvalevredno navado, poveličevati namišljeno razsežnost svoje njivice, rekoč, da se nahaja sredi nje tak grm, da more tele cel dan bezljati okoli njega — če hoče). Vseučilišče je imelo v preteklem šolskem letu čez 18.000 slušateljev. Od 3310 filozofov je bilo n. pr. 540 tujcev in 789 tujk; Rusija je bila zastopana z najčastnejšim kontingentom 587 glav, Kitajsko s skromno enojko. Kar me majčkeno jezi, je ogromna masa starih ženic s harmoniko na čelu in belo cvetočimi lasmi; njih prsti so, kakor zavozlani, dobesedno grčavi ob Členkih, da je klavrnost njih opazovati. Do popka so se že vdrle v zemljo, pa so še obsojene v pehanje^ za arečo. Manj številni so sivei mozan-ci, ki obiskujejo proste kurze na uni* verziteti. Vendar pa je tudi dokaj znatna garda teh notorično »najbo'j-ših ženinov,« ki imajo le še skopo števil ee let, toda dovolj denarja: srebro na glavi, baker na nosu, zla-u> milo s < ■ * •
Med kolege prištevam par Mula-tov in Kreolov, izmed katerih nosi eden viličasto brado in jo neprestano molze. Drugi zopet ima bakreno polt a la star četrtak ter spominja na Rodino vega »Misleca« pred Panteonom — z izjemo, da je poslednjega napadel hud zelen volk, pred katerim je varen moj tovariš, razen če se ga po-laste atavistične sline in skomine po divjaštvu, ter če bi zbežal, »tekel s tako naglico v prvotnost naaaj, da bi ga med potjo vsled potu ugriznil — volk. Ali možakar kaže preveč modernosti, da bi mogel Še reeidivirati, kakor pripoveduje prof. Vrbovec o nekaterih, od kulture napol oblizanih avstralskih rojakih. Tudi Črnci niso bele vrane na Sorboni; svetijo se, kakor lošč ob istejih starinske kmetske peči. Če bi ga videla teta, bi ae trikrat po križala in izmolila trikrat zlati očenaš. Ta babei6ka množici je kaj neženirana: moški imajo v dvoranah pokrivala na glavi, največ še cilindre, dasi se jim je napovedala letos na Angleškem civilna vojaka. Med ženskami sem si najbolj utisnil v zavoje in vzbuknjenine svojih rjavih možgan malo živalioo, ki ji lasje brez par d ona »jokajo« na remena, kakor bi se blagovolil izraziti zaprisežen pristaš francoskih japonistov in l'art pour Tart-istov.
Ne morem si kaj, dragi bratrance, da ti ne bi naakiciral i dvema pozama profesorjev, k) jih dcaedaj Še sondiram in sortiram. Govorniki ao
redko sejani, osamljeni, ko stare babe zob. Nekateri se kregajo za katedrom, drugi se spoved u jejo. Najslabši gromovniki se rekrutirajo iz klasičnih falang. Naj me ne poči strela, če jim delam krivico — saj sem tudi jaz z eno Četrtino njihov, kot govornik pa kar a štirimi. Naravnost neznosen je edeu, ki bi ga prestavil na naša tla pod imenom Vztrajneš, možak je xelo trpežen v pohrkovanju, ki me nbija vsled ritmične pravilnosti. Sicer ljubim šum in ropot kljub rahli nervoznosti, samo biti mora pisan, nepravilno kadenciran — edino monotonija me mori. Dragi, oprostil mi boš moj fosilni, antidiluvijalni način pripovedovanja; vendar moram tvojo potrpežljivost skušati še par hipov. Hočem se ti namreč malo pobahati s svojimi znanci, čeprav je to postavljanje z znanci postavil pedagog Fdrster v jako slabo luč. Najprej inosje Gaulthier — imena no smeš po nobeni oeni brati po nemško! — ter njegovi sestri, dva beatra ko-Štruučka, Čigar znanje dolgujem veliki osebi iz Ljubljane. Natančneje ti ne bom op i sav al niti Grka Papadia-man topu losa, s katerim ava frater-nizirala v orijentalskem »Ksenodo-cheiu«. V Collčge de France pri predavanjih o slovanskih narodih, sem spoznaj Srba Brojka. Nomen - omeo ti ga ovaja kot matematika; fant bo ženij, če še ni. Dela baje sedmomilj-ske korake v napredku: rodil ae je brez zob,  danes pa ima v ustih dve
lepi ograji z urno živalico — kakor dve vrvici z nanizanimi biseri. Od Buffona si je izposodil trditev, da je ženij le dolgotrajna potrpežljivost in za nameček citira mojega prijatelja Masleta iz Ribnice: talent pomeni trpežno meso na sedalu. Vrhu tega mu prerokuje njegovo ime vse dobro v računoslovju, kakor n. pr. slavnemu Francozu Poinearre (= kvadratna pika!) aH Seribeju, ki je napisal silno kopo literature itd. Samo to ga jezi, da slabo lomi francoski jezik; krivi so profesorji, ki jih je imel v štirih letih sedem. »Gje je mnogo maja (mater), tamo ima malo jaja.« Seznanil me je z lepo rojakinjo motnih, perverznih oči, ki inagpctizirajo, faecinirajo ko gad svoj plen. Taka je morala biti Theurietova »Undina«, podobno aliko je ustvaril Mueha ali morda Dprka. K vsemu se pridružuje seksu s! Saj poznaš besedo pobož-njaškega Silvija Pellica, ki jo je izrekel v »Le mie prigioni,« da vsako žensko bitje vpliva kolikor toliko na moškega, Morebiti je hotel opravičiti sebe, ker ae je zaljubil v neznano jet-nioo — skozi zid ječe. (Ne aameri mi večkratnih oitatov; navajam tuje izreke alaeti za podkrepilo kake ideje, ki se je izlegla neodvisno v gneadu mojih možganov.) Vendar sa kak rasen plamen se ne boj; prehitro se iivi v Parim, ne glade na mejo profilaktično sredstvo proti urokom: jaa aem namreč io vafcdniran.
mi celjski Stovneel amo se ze tako Tepe navadili videti oba junaka v boju proti nam! Uvidela sta oba, da jima je neodvisno časopisje v Celju na poti ia prt tem spoznanju — in den A rman jagen sich beide und weinten vor 8chwerz und vor Freude. .. Vendar, vendar, protestantski presibiter in hranitelj verskih svetinj slov. naroda, to je res taka ^veza, da se je mora celo dr. Ambrožič javno sramovati. Kar se pa tiče objema, odsvetujemo poznavalcem položaja, da bi imel} grešne misli na kako dobro uspelo karikaturo. Sedaj čakamo, da se oglasi Škofova »Straža« v zagovor Amnrežičev.
Ruše dobe v kratkem električno razsvetljavo, za kojo se ima kraj zahvaliti tukajšnjemu podjetnemu tovarnarju g. Hinku Pogačniku. Ne samo vas, tudi vsa javna poslopja^ tovarne in mnogo zasebnih hiš bo električno razsvetljenih. Prva luč je za-žarela minuli teden v gostilni gosp. Alojzija Muleja. pa tudi drugod bo napeljava kmalu končana. S to napravo debe Ruše novo lice in občina je pokazala, da stremi za napredkom in da tudi rada kaj žrtvuje, ako as gre za povzdigo občine, kar ji je le v čast in korist.
Mariborska »Straža« sliši travo ra>ti. Sedaj je pogmntala, da so se celjs'ki mladini v Gradcu z namestnikom Clarvjem pogodili, da bodo orna jali tla obstrukciji slov. kler. poslancev v Gradcu, ako Clarv ž njimi gle di* Z. S. P. milostno postopa... To se je zgodilo, ergo — zveza med Clarvjem in celjskimi liberalci je dognana. Ne zdi se nam vredno ponavljati, zakaj je vlada morala preklicati svoje nasilstvo proti Zveznim podjetjem v Celju in prekrižati klerikalno - nemške intrige. Kar se ohstrukcije tiče. pa se sklicujemo na »Slov. Narod«, ki <e v dotiki z vodilnimi krogi celjskih mladinov in ki se je uprav te dni odločno izrekel za nadaljevanje ohstrukcije v Gradcu, a ne za klerikalni, politične kšefte, temveč za narodno in gospodarsko dobrobit spodnje--tnjerskih Slovencev. Sicer je pa zelo neumestno, da klerikalci spominjajo na svoj radikalizem v Času, ko prerokujejo njihovi nemško - klerikalni zavezniki, da bodeta šla Robič in Korošec na spomlad gotove* v Kanoso. Ah ni značilno, da ni »Straža« trditvi graškega »Volksblatta« (glej pone delikov »Slov. Narod«) zavrnila niti z eno besedico?
Veselica na Spodnji Polskavi pri Pragarskem v korist Ciril in Metodovi družbi dne 12. svečana je nad pričakovanje uspela. Igra »Bratranec je izzvala splošno zarlovr Jr-ost, dobio rzvežbani pevski zbor pa je pri nesel najboljšo voljo med ljudstvo. Srečolov je prinašal lepe in korist n-ilobitke, katere so nabirale tudi ča^ti te narodne dame ljubljanska. Na tem mestu se zahvaljujemo za požrtvovalno nabiranje blagorodnim gospem: f ranji dr. Tavčarjevi, Juliji Mlakarjevi, po katere posredovanju smo -h.bili dobitke celo iz Trsta od gg. Maše Gromove in Mare dr. Lamuto-ve. dalje dražestni gospici Mili Mlakarjevi, adjunkt Kitkovi, Westrovi. Kristi Omersovi, gospe Al. Bučarjevi, učiteljici Mari Tavčarjevi in gospodu Ludovik Mlakarju, vsem časti-tirn damam in gospodom, kateri so prispevali v blagu, ali denarju k veselici za našo vrlo družbo. V ogroženih krajih so narodne prireditve velike koristi, ljudstvo jih rado poeeča, a dela in požrtvovalnosti je treba. Napaka pa je, da se Slovenci iz bliž-njih mest ne udeleže preradi prireditev ua deželi; v tem oziru in na tem polju bi morala izginiti vsa mlačnost. Dolžnost vsakogar je, da zanaša narodno zavest in narodni ponos med obmejne in ogrožene Slovence.
Iz Maribora. Ljudsko štetje je končano. Žalibože je pokazalo, kar nas prav nič ne preseneti, nazadovanje Slovencev v Mariboru. Saj se je pri štetju s strani števnih komisarjev postopalo ua način* ki je mogoč le morda še na Turškem, Grozilo se je z biriči in hudiči, pritiskalo na ženske ne ^lede na to, da so nemški podjetniki že popreje vpisali vse uslužbence za Nemce, kakor je to storila tovarna za pivo G6tz. Sicer nas končni rezultat prav nič ne straši, kajti iz zanesljivega vira verao, da se je prvotno naštelo 34% Slovencev. Po-hrustali so jih tedaj V*, da le ne bi jim ostali preveč v želodcu. Nekaj drugega pa se kaže v zadnjem času-kar nas ne navdaja s posebnim pogumom. Narodna zavednost, ki se je bila L 1908.. ko so naši narodni nasprotniki rasbili »Narodni dom«, ta ko lepo pokazala, je začela zopet pojemati. Nastala je zopet stara brezbrižnost in letargija. Ta brezbrižnost *e močno občuti pri slovenskem gledališču, ki daleko ni tako obiskano, kakor bi lahko bilo, pa tudi pri drugih narodnih prireditvah ni mnogo bolje, ako ne fte slabše. Naravno^ čudno pa zvoni Človeku na ušesa, ako sliši po uradih naše zavedne inteli-gente nemško govoriti. Na eni strani *e kriči« dajte nam slovenskih uradnikov in uslužbencev, toži se, da se Slovenec vsepovsod zapostavlja, ako pa prideš v ta aH oni urad, pa slišiš, kako predsedniki in  odborniki na-
rodnih društev, rodi drugi, veo vprek
lepo ponižno nemški govore, samo, da se ne bi koncu zamerili. Drugim, priprostemu ljudstvu, kmetu pripovedujete, naj se vse povsod poslužuje materinščine, vi in vaše soproge se je pa sramujete. Kaj naj potem išče slovenski uradnik ali slovenski trgovski nastavljenec v Mariboru, saj jo nepotreben, saj največji narodnjaki ne zahtevajo, da bi ž njimi slovenski govoril. Gospoda, ako se ne otresete te-ara grdega madeža, vam vse tarnjanje nie ne pomaga, šli bodemo rakovo pot. Sklenili smo pa trdno, da tega ne bodemo trpeli in prišli bomo z imeni na dan, ako ne ho drugače. In takrat se bode čudom čudil ves slovenski svet. Le malo manj tarnanja in več samozavesti. Prihodnjič zopet kaj. — Dixi.
Iz Šmarja pri Jelšah. Čitalnica priredi v soboto zvečer, dne 25. t. m. v dvorani hotela Habjau kost umni venček. Priprave za to veselico se že pridno vrše in tudi dame šivajo skrivoma svoje kostume, da nas bodo ta večer teu: bolj razočarale. Sliši se, da se bode celo »Kurent« pripeljal z :'rakopiovoni v plesno dvorano in bode krožil nad plesalci. — Pri bufe-tih pa bede nam zopet nežni spol ponujal zgovorno različne tolažbe za želodec in dobro voljo. Ker torej obeta biti ta veselica jako zanimiva, bode gotovo slavno občinstvo napolnilo vse gostilniške prostore.
I v. iieljsko društvo za celjski okraj. V četrtek,dne 2. marca t. 1. ročno ob 1. uri je pevska vaja v celjski okoliški šoli.Cenjene tovarišiee in tovariše domačega in sosednih okra-bv, katerim smo poslali vabila, vljudno prosimo, da se zanesljivo odzovejo. Vse drugo se zmenimo pri vaji.
Občinske volitve v Laškem trgu 54 se vršile popolnoma mirno. Izvoljeni ao sami ni mškutarji, Slovenci se niso udeležili volitev. V 3. razredu s* je udeležilo volitev od 163 volilnih upravičencev 93. Izvoljeni so kot odborniki dr. A. Mravlag, Adolf We-r, Jožo Drolc in Karel Valentinič,
namestniki Norhert Krotil in [rane Kokol. V 2. razredu je volilo od 25 volilnih upravičencev 16; izvoli so kot odborniki Karel Her-mann. Hubert \Vaguer, Oto \Vithalm in Bohuslav Falta. V 1. razredu je volilo od 12 upravičencev 6; izvoljeni ■ za odbornike: Teodor Guukel. Juri Benedek, Ludvik Pohl in Alojz Stau-degger; za namestnike Matej Hecl in Jože Freoe. Vidi se, da je med tem cvetom jaških tržanov največ slovenskih in čeških renegatov. Stališče ;:ških Slovencev k tem volitval jako dobro označuje »Grazer Tagblatt«: Da^iravno je zadnje ljudsko štetje •pokazalo občudovanja vreden prira-«.iek Števila Slovencev; se vendar isti ne čutijo v trgu posebno na varnem, se gospodje voditelji Slovencev odlikovali pri volitvah s svojo odsotnostjo in r.iso postavili nobenih Lastnih kandidatov.« Tej — pohvali lahkih Slovencev iz ust nasprotnikovih nimamo ničesar dostaviti, saj je dovolj razumljiva ...
Drobne novice. Od Sv. Bar-o a r e v Halozah nam poročajo, da je nastal v stanovanju tamošnjega učitelja Silinška ogenj, ki je ogrožava! tudi sosedna poslopja. Vendar pa se ga je posrečilo še pravočasno pogasiti. Tatvina. V Dobrteši vasi pri Celju je nekdo ukradel posestniku Stuhecu uro, pozlačeno verižico in 36 K denarja. — Ogenj je nastal v sredo dopoldne v dimniku pri mizarju Pernovšku v Celju, Stu-rjenčna ulica. Ogenj so domaČi takoj pogasili. Nastala hi lahko velika nesreča. — Iz Velenja. Posestnica Veža Špital se je v neki žganjariji napila čez mero žganja. Doma se je vlegla spat in drugo jutro so jo našli mi tvo. — V škalskem premo-g o k o p r se je ponesrečil rudar Adolf Trobina. Padel jo tri metre globoko in si stri levo nogo. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
»Brežiški Sokol« naznanja, da ne priredi sedaj na pustno nedeljo nameravane »Sokolske maškarade«, katero je morai opustiti vsled smrti svojega i >tanovnega člana gospoda Miskota Balona.
Iz sodne pisarniške službe« Za sodnega kancelista v Kranjski gori je imenovan ornžniški stražmešter Friderik Trampuš in topni£ar Ivan Pajk za okrajno sodišče v Ljutomeru.
Koroiko.
Požar. V noči od ponedeljka na torek ob pel u 3. je izbruhnil v hlevu Filipa Urliča po domače Kopica v Frentalu v občini Anabihl, ogenj, ki je popolnoma vpepelil Urličeve hiše, ki so bile krite s slamo. Posrečilo se je rešiti samo premičnino in žito. Škode je SO00 do 9000 K, zavarovan pa je bil samo za 6000 K.
Zopet vlom. V noči na torek sta se splazila okrog 1. ure dva moža od zadnje strani v biso št. 7. v Kolodvorski ulici v St. Rupertu pri Celovcu ter odprla s ponarejenimi ključi vrata gostilne Thurler, vlomila v predal pri gramofonu in odnesla kakih 60 K. S seboj pa sta vzela tudi
še 4 1 belega vina. Ko sta se pa mislila lotiti še smotk ju je najbrže prepodil strah, ker ae je nekaj v hiši oglasilo.
Nesreča. V Maleetičah ae je ponesrečil te dni 221etni hlapec Ivan Kranjec, ko je vozil les iz gozda Ko se je vozil s težko obloženimi sanmi po strmem klancu, je izgubil moč nad vozilom, ki ga je z vso močjo pritisnilo ob neko smreko. Ko je prišel kmalu nato njegov gospodar na kraj uesreče, ga jo našel že umirajočega. Zdrobilo mu je desno stran prsnega kosa.
Rezal niče. Naključje ali tudi ne več naključje je, da leži v bolnišnici v Št. Vidu ob Glini, kar naenkrat 6 oseb, ki so se bili poškodovali pri re-zalnicah za krmo. Eden si je odrezal 4 prste, eden dva, eden samo en prst. Zopet drugemu je nož skoro popolnoma presekal komolec, ostala dva pa sta dobila druge poškodbe.
Slovenci v Celovcu. Z občudovanja vredno ljubeznivostjo se bavi jo Nemci * prirastkom Slovencev v Celovcu. V Celovcu so namreč našteli 554 Slovencev proti 439 v letu 1900. po okrajih se razdele Slovenci sledeče: v I. okraju 29, v II. 46, v III. 95, v IV. 38, v V. 154 med njimi v deželni bolnišnici, kjer so seveda šteli najbolj vestno. 94, v VI. 90, v VII. 32 in v VII. okraju 70 Slovencev. Pa bog ne daj, da bi kdo dvomil o resničnosti teh številk!
Primorjuo.
Pasivna    resistenca državnih uradnikov in uslužbencev v Trstu. Iz
Trsta 22. februarja: Pasivna resistenca državnega uradništva in uslužbencev na poštnih in carinskih uradih ter javnin skladiščih, kakor tudi železničarjev na državnem kolodvoru je tudi danes pri vseh strogih odredbah nadaljevala. — V prosto luko je bilo poslanih več carinskih uradnikov, ki so nastavljeni po raznih pisarnah, ali ti so istotako in še bolj strogo, kakor njih kolegi vršili službo po predpisih. — Ves promet je imel običajno vsakdanjo zamudo.
— Uradne ure so bile na vseh prometnih uiadih za poslujoče uradnike podaljšane, vsled česar je prišlo na državnem kolodvoru do malih demonstracij. — Uslužbenci so namreč udr-li v dotične pisarne ter zahtevali — med tem ko so prevrnili nekaj pisalnih miz — da morajo uradniki zapustiti pisarne, ker so uradne ure že minule. — Snočnji zaupni sestanek uradniko\, sklican po poslancu Spadam, se ni mogel vršiti, ker se ga je udeležilo preveliko število uradnikov vseh kategorij. — Spadaro je vplival pomirljivo na uradništvo, naj odneha s pasivno resistenco, ali brez uspeha.
— Namestnik princ Hohenlobe, ki je pričetkom gibanja obljuhoval uradnikom zlate gradove in popolno svojo sopomoč, izjavlja sedaj, da sicer obžaluje pasivno resistenco, ki je pro-vzročila, že toliko škode trgovini, ali do kakih pogajanj mod vlado in uradniki ne pride, ker se vlada v to -rdoh ne bo spuščala. — Snoči so imeli shod socijaldemokratični delavci južne železnice, na katerem je govoril znani »železničar« Kopač, seveda proti pasivni resistenei. Na uradniškem shodu je socijaldemokratični poslanec Aliva opetovano zagotov-Ijal. da je vse organizirano delavstvo pripravljeno nastopiti za opravičene zahteve uradnikov. Isto je izjav 1 tudi vsakikrat poseben odposlanre so-ci jal demokratične stranke. Kop;.č r»n sedaj naenkrat obratno nastopa Res čudni patroni ti socijaldemokrati! Kakor se čuje, so danes zopet prišle na predstojnike uradov stroge odredbe, katere se ima vporabiti proti uradnikom in uslužbencem. — Govori se tudi. cla bo v kratkem izvršenih mnogo premeščenj. — Ali vse to ne pomaga nič, ako je uradništvo složno.
Ljudsko štetje. Ljudska izobrazba. V nakelski občini na Goriškem so našteli v občini Barka 342 prebivalcev, v Beta nji 32. v občini Brežee 59. v Danah 136, v Divači 594, v Gradišču 73, v Kačičah 132, v Ležočab 166 prebiva'cev, Motovun ima 58, Mrliče 187, Naklo 137, Podsrrad 132, fcko-cijan 60 Škofije 252, Vareje 101, Valovlje 131, in Zavrhek 99 prebivalcev. Skupno ima tedaj nakelska občina 2691 prebivalcev proti 2818 v letu 1900. — šolska statistika za Istro izkazuje prav obupne številke analfabetov in to je le zasluga onih, ki se toliko ponašajo s svojo velikansko kulturo. V okraju Pazin je 50% analfabetov, v okraju Pulj 35%, v Rovinjskem okraju 25%, v okraju Poreč 60%, Koper 46%, Volosko 32%, Lošinj 40%, Krk 32%, tedaj po vse i Istri okroglo 40%. Hrvaških otrok brez šole je 12.000. Prošenj, da bi otvorili hrvaške šole v Istri, je 60. Ako računamo, da odgovarja vsaka šola 100 otrokom, bi bilo z otvoritvijo teh 60 šol preskrbljenih 6000 hrvaških otrok. Poleg teh 12.000 otrok, ki niso deležni prav nobenega poduka, pa je še 4000 naših otrok v renegat-skib šolah. V slovenske, oziroma hrvaške šole pa zahaja sedaj povprečno 24.000 otrok. — Značilno In zelo
interesantno pa je dejstvo, da imajo Italijani, ki so se v primeri z drugim prebivalstvom v Istri prav dobro preskrbeli * šolami, vendar kakih 22.000 analfabetov. Vsled skrajno krivične razvrstitve šol pa je število hrvaških in slovenskih analfabetov v primeri s številom prebivalstva vsaj trikrat toliko in nič ne pretiravamo, da prideta na vsakih 10 Italijanov 2 analfabeta, med tem ko pride na 10 slovenskih in hrvaških probivalcev 6 analfabetov.
Slovansko cerkveno petje. Konferenca škofov v Hvaru je zavrnila prošnjo 1J6 rodbinskih očetov, da naj prekliče prepoved slovanskega cerkvenega petja. Vsled tega je naznanil občinski predstojnik Sranjević svoj izston iz katoliške cerkve, kateremu bodo najbrže sledili še drugi.
* Poneverjenje. Prijeli so v Trstu v ulici Barriera vecehia št. 10 stanu-jočega zlatarja Humberta Tamaro zaradi poneverjenja. 2e decembra meseca je bil dobil Tamaro od zlatarja Ivana Predonzana zlata^ in dragih kamnov v vrednosti 108 K, da napravi iz njih prstane. Tamaro izročenega dela ni napravil pa tudi zlata in kamnov ni vrnil.
Med brezposelnimi natakarji za ladje. Ze nekaj dni sem je opažati med brezposelnimi natakarji za ladje gibanje, ki stremi za tem, da bi bile paronlovne družbe, zlasti pa »Avstro-A meri kana« primorane sprejemati ves tak personal samo s posredovanjem posebne posredovalnice, ki si jo mislijo ustanoviti. Ta posredovalnica naj bi imela nalogo za to skrbeti, da ne pridejo v te službe tuji elementi, marveč da ostanejo te službe Tržača-iiom. Nasprotno pa se paroplovne družbe ne marajo vezati in hočejo nabavljati kogar hočejo. Kakih 100 takih brezposelnih natakarjev hodi sedaj po Trstu in obiskujejo razne •igeneije in paroplovne družbe. V nedeljo so hoteli preprečiti, da bi bili šli nekateri tuji natakarji na neke ladje, ki so bile pripravljene da od-plujejo. Meri demonstracijami je policija aretirala 2 natakarja.
Izseljevanje. Iz vzhodne Furla-nije se je izselilo 20. t. m. nad 200 poljedelski 1: delavcev v Ameriko.
Jfapredno politično in gospodarsko .\ arustvo za poljanski okraj .'.
priredi
volilcev in volilk
danes, dne 23. t m. ob poln S. uri zvečer v gostilni ,p rl Torku1 v Streliškl ulici štev. 20.
Somišljeniki in somišijenice, ude ležite se shoda zanesljivo polnoštevilno, da izveste resnico in da spoznate hi "avščino in zahrbtnost nasprotnikov v
svetli luči.
Dnevne vesti.
+ Iz dcžclnozborske galerije. Obiskovalec deželnozborske galerije nam piše: Pri zadnji seji kranjskega deželnega zbora sem sedel na galeriji ter menjaval zaljubljene poglede z zelenožametasto vestjo voditelja »SLS.«. Pripovedovala mi je ta vestja, kako se je njen gospodar v toku časa spremenil, kako ima sedaj nekaj dostojanstvenega na sebi, in da je nekdanji dr. Sustersič, ki se je po ljubljanskih ulicah pretepa val z mestnimi policaji, popolnoma mrtev in pokopan. S ponosom je zelenoža-metasta vestja spregovorila: Od kar je meij Ivan mene oblekel, slekel je ob enem svojega starega človeka, in danes sva oba ministrabilis, moj Ivan in jaz, zelenožametasta njegova vestjaLej- lej! sem si mislil in se zamislil. Iz globoke zamišljonosti me prebudi huronski krik, in ko sem plaho svoje oko obrnil pod se, bila je klerikalna levica kakor razburjeno morje. Dr. Krekova pleša se je svetila, in debeli svoji roki je vihtel, da sem mislil, da se kak atlet razkazuje v zbornici. Evgenij Jarc je meketal, dr. Zaje se je pa obnašal, kakor da jo ravnokar dobil polen strel šiber v svoj trebušček. In drobni Pegan je ragljal, kakor ureh iz luže. Nad vsemi pa se je kakor orehova lupina premetavala zelenožametasta vestja dr. Šusteršiča; ta sam pa je bil pravi beserker. Penila so se mu usta. in tresel sem se, da bo sedaj in sedaj do smrti potolkel mojega sivolasega prijatelja in patriarha, dr. Trillerja. Ali do parlamentarnega poboja voditelj S. L. S. ni posegel, pač pa so so vsi-pali iz njega lumpje, barabe, cigani, falotje, tatovi in nebroj fejev in drugih mastnih katoliških psovk. Bil je pravi in pravcati živalski izbruh: lev in tiger bi v svojem kurniku ne mogla hujše besneti, nego je besnel dr. Ivan Sustersič v deželni zbornici. In vse to radi revnih 300 K, ki so se izplačali za trudapolno in pošteno delo! Ko se je izbulil in iskricah omahnil je voditelj ČL L. S. na svoj sedež in bil je povsem podoben der-
višu, Id onemogel od pisan pade po zemlji* Rabil sem najmanj deset mi-nut, da sem prišel k polni zavesti o tem, sem li v visokem deželnem zboru kranjskem, ali pa v nekdanjem »Pichlerjevem kevdro«. Od spodaj navzgor pa me je milo gledala — bila je vsa prepotena — zelenožametasta vestja. »No, sem vprašal, ali si še ministrabilis?« — Oj, moj preljubi Jezus, je zastokala, — sramujem se!«
+ Kam plovemof Kmečki poslanec, tako kroži vest po Ljubljani, pripoveduje, da je pri navalu na profesorja Reisnerja knezoškof Anton Bonaventura dvakrat usta udpri ter jeclja je izpustil izmed svojih zob besedico: »Falotl« Verjetno bi skoraj bilo, da naš vladika ni hotel in ni mogel zaostati za dr. Šusteršićem, ker bi potem kmetje v zbornici lahko rekli, da ima dr. Sustersič več katoliškega navdušenja, nego ga kaže knezoškof sam. Vendar pa mislimo, da je pripovedovanje kmečkega j>o-slanca neresnično. Pač pa je sirovost klerikalnih poslancev tem strožje obsojati, ker so imeli v svoji sredi tudi knezoškofa, katerega bi bili morali vsaj toliko spoštovati, da se v njegovi navzočnosti niso obnašali kot divje zverine,
-j- Naša stranka je vložila nad 600 reklamacij, torej za 200 več, kakor klerikalci. Radi tega velikanska jeza pri »Slovencu«, in pri Jarcu, ki je največkrat še bolj neslano neumen, nego so »Slovenčevci«!
+ Šuklje je na Dunaju. Nas dični deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje se je odpeljal na Dunaj. Ker so na Dunaju jako odlični specijalisti za živčne bolezni in zavodi, kjer bolnim dostojanstvenikom pamet kurira jo. smemo pričakovati, da se bo deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuk-lje kmalu z novimi silami posvetil delu za blagor domovine. Ker se je bati, da bi deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje tudi na Dunajn dobil take napade, kakor zadnjič v Ljubljani, so njegovi somišljeniki pod roko prosili dunajsko policijsko ravnateljstvo, naj poduči dunajske policaje da bodo deželnega glavarja vojvodine Kranjske dvornega svetnika pl. Šukljeta s primerno spoštljivostjo pozdravljali. Da ga bodo zanesljivo spoznali, bo hodil Gostinčar pred njim oblečen kot predpustni glasnik in bo trobil pozavno. To je bilo toliko potrebno, ker je gladom verodostojnih poročil iz knezoškof ijskega ordinarijata deželni glavar vojvodine Kranjske dvorni svetnik pl. Šuklje pismeno od škofa zahteval, naj poskrbi, da ga bo pozdravljalo vse duhovniško in cerkveno služabništvo in da mu morajo tudi svetniki v cerkvah salutirati. Škof je ustregel tej zahtevi in povrh še odredil, da morajo po vseh cerkvah kadar vstopi ali odide deželni glavar vojvodine Kranjske dvorni svetnik pl. Šuklje, ovirati na orgije Šukljetovo himno.ki jo je po napevu »JoŠ Hrvatska ni propadla« zložil renomiran katoliški pesnik in lectar.
+ Češka lekcija »Slovencu«. V praski »LTnion« čitamo to-le rezko lekcijo na naslov »Slovenca«: . . . »Slovenčevi« članki so v Slovanom sovražnem časopisju postali takore-koc dobrodošla stalna rubrika. Vse kaže celo na to, da so postavili posebnega referenta v to, da bi nobeden izmed člankov tega lista ne ostal neopazen. Vsak tak članek prirede ti referenti tako, da pridejo čim najbolj izrazito do veljave vsi napadi, predvsem oni na češki narod. Možje pa se pri tem nič posebno ne požuri jo. Navadno traja Štiri do pet dni, prodno so dunajske Slovanom sovražne redakcije v položaju, da se zabavajo v imenovanih napadih . . . Kakšno pojme ima »Slovenčeva« redakcija o slovanski vzajemnosti, je razvidno iz tega, da je prepričana, da bodo praška uredništva, kjer vendar imajo slovanske liste in jih tudi čitajo, za »Sloveočeve« Članke izvedela še-le iz dunajskih listov in da tudi ne bomo vedeli za dejstvo, da je med tem izšel v listu še nadaljni Članek, ki je poln najhujših, ali bolje rečeno, najnižjih žalitev na naslov češkega naroda in njegovih pripadnikov. Nadejamo se, da bo dr. Sustersič tudi to pot izjavil, da ni s tem člankom v prav nobeni zvezi. Kljub temu pa ga ne moremo odvezati moralne dolžnosti, da poskrbi, da ne bo list, ki se ga splošno smatra za njegovo glasilo in ki tu J i zastopa njegovo osebo, več priobčeval prispevkov za »chronique scanda-leusc« Slovanom sovražnega časopisja, ali pa izjavi, da nima s »Slovencem« prav nobenih stikov. »Zlobniku«, ki ekscerpira »Slovenčeve« članke po lastnem priznanju z namenom, sejati razdor, se ne bo treba pri tem drugem članku posebno truditi. Lahko bo samo navedel, da članek apostrofira dunajske urednike praških čeških listov kot časnikarske hijene. Ker pa takšne psovke v civilizova-nem časopisju vendarle niso v navadi, bo mož lahko podprl citat s dobesedno navedbo izraza, ki ga je rabil »Sloveneoc: »časnikarske bijena.« — To je citati v 36. številki »Slovenca«
z dne 14. februarja, stran ±., kolona
3., vrsta 15. od zgoraj . . .«
4- Kako je bila rešena »Zadružna Zveza«. Te dni se je nekje družba klerikalnih veljakov razgovarjala o dr. Susteršičevem predlogu v deželnem zboru v »varstvo zadružništva«. Ugibali so o tem, kaj je dalo povod, da se je dr. Sustersič jel s tako vnemo zavzemati za zadružništvo. Večina izmed njih je bila mnenja, da je dala povod temu »Glavna posojilnica«. Klerikalni veljak pa, ki jo v ozkih stikih s klerikalno gospodarsko organizacijo, je na ta ugibanja z največjo resnostjo pripomnil: »Gospodje, nikar ne varajmo samega sebe! Poučen sem o stvari in rečem vam, da bi v 14 dneh lahko zapečatili »Zadružno Zvezo«, ako bi ne dobila onih 700.000 kron in ako bi dežela ne prevzela jamstva za dva milijona!« Klerikalna družba je nato umolkuilo. Navajamo to brez komentarja.
-f- Občinske vo litve v Št Lenartu v Slovenskih Goricah. Včeraj smo prekasno za list prejeli iz Šent Lenarta v Slovenskih Goricah tole brzojavko: »Vsled izdajstva notarja Frana Stupice so zmagali Nemci na vsi črti!« V tem trgu ni bilo občinskih volitev že od leta 1904., in to samo zaradi tega, ker se je bilo bati, da preide ta občina v slovenske reke. Dasi so Nemci in nemčurji piikrojili volilne imenike popolnoma po svojem okusu, vendar je vkljub temu vse kazalo na to, da zmagajo pri teh volitvah Slovenci. Kakšnih sredstev so se posluževali Nemci, da 6i zagotovo zmago, smo opisali v članku, ki smo ga priobčili pretekli ponedeljek. Toda vse te mahinacije, vsa ta slepar-»stva in nasilstva bi nemškutarjem ne pomagala, ako bi se ne našla v slovenskih vrstah črna duša, ki je izdala slovensko stvar in pripomogla, da so nemčurji ostali gospodarji v občini. In ta izdajalec je tamošnji notar Fran Stupica. Da ta mož ni značaj, smo vedeli že dolgo, a da se bo tako daleč izpozabil, da bo igral z nemčurji pod eno odejo, tega pa vendarle nismo pričakovali. Fran Stupica je bil pred leti notar v Tržiču na Gorenjskem. Tu je stal na čelu slovenskega gibanja in je sprožil celo načrt, da bi se tamkaj zgradil »Narodni dom«. Iz Tržiča je prišel v Št. Lenart v Slov. gorice. Tu se je najprvo navidezno pridružil »Narodni stranki«, a kmalu je začel lavirati ter koketirati s klerikalci, sedaj pa je z vi-hrajočimi zastavami prešel v nem* škutarski tabor. Ako pripomnimo, da je Stupica Dolenjec in da še sedaj govori nemščino s klasičnim sloven* skim dolenjskim naglasom, smo moža dovolj označili. Auch solehe Kan-ze muss es geben!
— Izpit za tesarskega mojstra je napravil pred izpraševalno komisijo v Ljubljani Franc Plečnik iz Ho-tedršice pri Logatcu.
— Dobro stvar ima vsak rad. Tako recimo, časico dobre kave — kdo bi jo zametaval? Vsak jo rad popije, pa naj bo reven ali premožen. Kava se je res že tako vdomačila povsod, da bi brez kave skoro ravno tako težko izhajali kakor brez vsakdanjega kruha. Dobra pa je seveda samo tista kava, ki je dobro pripravljena. Dandanes pijemo samo tako kavo, ki ji je pridejana kavna primes ali cikorija. Kavna primes pa lahko, če ni dobra, kavo popolnoma pokvari, da ni prav za nič. Tega se ni bati, če ji pridenete »Kolinske kavne primci«. Ta kavna primes je v vsakem oziru od vseh najboljša. Ona daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in le-I>o barvo. V teh svojih lastnostih ja naravnost nedosežna. Poleg tega pa je pristni domači izdelek iz naše domače Kolinske tovarne v Ljubljani. Zato naj bi jo kupovali vsi, ki radi pi-jo dobro kavo in ki vedo ceniti povz-digo domače industrije. Priporočajo naj jo, pa tudi svojim prijateljom in zuancem!
Iz Gorenje vasi nad Škof jo Loko. Razno. Zadnji Čas plačujejo zapeljani kmetje po duhovnikih in drugih klerikalnih zapeljivcih že v javnosti dobro znano Dobravsko zadrugo. Veliko jeze, k let vino in stiskanja pesti. Marsikako dekle se bo obrisalo za doto, ko je moral oče plačevati te nepotrebne vsote. Kmetje bodo plačali iu plačano bo. Glavni krivci so pa lepo na varnem brez vsake škode, med drugimi tudi Kaparjev gospod, zdaj župnik v Kovtah. Zdaj malo tarnanja, pa bo prišel zopet kak poslanec Jarc   ali Čoč,   obljubil vsemogoče, pravzaprav nemogoče stvari. Navsezadnje, če prva dva ne zadostujeta, pa bo naredil še dr. Krek s kakega Čelešnika pridigo o dobrih časih, ki jih jim pridobe klerikalci s svojim vzornim  gospodarstvom.   In ljudje bodo verjeli, pozabljeno ho ter capljali zopet za svojimi dušnimi pastirji tudi v posvetnih zadevah, kakor dozdaj. —   Preidimo s   te žalostne strani na bolj veselo, na pred pust. Naše gasilno društvo je napravilo nam prejšnjo nedeljo prav prijetno veselico z  gledališko   predstavo in plesom. Ljudstva bilo je, da se je kar trlo.   Prostori pri »Anžku« so bili nabito polni. Igrali so Ganglovo igro »Sin«.   Predstava je   ljudem tako
ugajala, da so jo to nedeljo na oboe zahtevanje ljudstva morali zopet ponoviti. Drugod bo predpust trajal do konca februarja, do pustnega torka, pozno v noč. Pri nas ae pa predpust odzdaj naprej neha vsako leto pustno nedeljo opoldne. Ta čas mora prenehati vsako raz veselje vanje, ker se prične neke vrsto misijon. Ljudje pravijo, da je to zato, da se opere madež in veliko pohujšanje, ki se je zgodilo v njih katoliških društvih. Neka prismojena tercijalka je menda dala večjo vsoto v ta namen, da se vrši odslej zadnje pustne dni velika sla vnos t v cerkvi, da se ne bo delal greh po plesiščih in ljudskih odrih, to je v njih izobraževalnih društvih. 10 grešniki smo sicer mnenja, da bi se taka stvar lahko vršila v postu. Tudi smo teh misli, da bi bila ona ženska veliko večje in boljše delo ter zasiuženje naredila, ko hi bila vsoto podarila v občinske dobrodelne namene, da bi ne gonili tako oblastno siromakov iz občine. — Nekateri ljudje še ne vedo, da je župnik odstavil Lužarja kot nekakega čuvaja nad mladimi ljudmi v izobraževalnem društvu. Gospod župnik ni zadovoljen ž njim, ker ga je speljal na lod z zatrdilom o nedolžni ljubezni. Župnik je bil nevoljen. Nam se pa to prav nič čudno ne zdi. Mladina je mladina in katoliška je ravno taka kot liberalna. Zato tudi prizadetima prav nič slabega ne očitamo. V »Domoljubu« seveda bo zopet pisano: ne 7di se nam vredno odgovarjati. Vredno ali ne vredno. Res je pa vse, kar smo zgoraj povedali, pa še veliko imamo, to pa drugič .
Ogenj. V ponedeljek, dne 20. februarja je bila poroka gdč. Marija-nioe Potočnik iz Bukovice nad Skorjo Loko. Svatje so še skupaj sedeli v prvih jutranjih urah, ko se v bližini zasveti in kmalu nato oglasi plat zvena. Gorel je hlev sedanjega gospodarja J. Podobnika. Ob 6. zjutraj je bil ogenj v največjem razvoju. Prihiteli sta ognjegasni društvi iz Selc in iz Stare Loke na pomoč, katerima se je posrečilo, odvrniti večjo nesrečo. Hlev je pogorel, vendar se je posrečilo rešiti živino. Žalibog sta se dva gasilca - domačina precej opekla, katerima je pomagal i;; Loke prihiteli zdravnik. Vsa čast vrlim gasilcem. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Najbrže ga je podtaknila zlobna roka.
Iz Mirne. Našemu župniku se je menda um omračil, kajti sicer si ne moremo razlagali njegove pridige pri šesti in deseti masi zadnjo nedelje. V tej svoji pridigi je župnik Kocijančič primerjal svoje faranc s tistim sinom, ki je vedno ravno nasprotno storil, kar je oče zahteval. Ko je pa oče od njega zahteval, naj vse narobe stori, tedaj je pa nalašč prav delal. In prav tako kakor ta oče je Storil tudi naš župnik in pridigoval je: »Želim, da ne hodite v cerkev, da 6e v eerk\ i pogovarjajte, norce brišete. Ostajajte raje zunaj cerkve in pojte raje v gostilno nego v cerkev. Obiskune veselice in plešite, kar vas noge iie^o. Ob zapovedanih postih, se vam ni treba postiti. Tudi k spovedi vam ni treba hoditi. Svojega župnika tožite pri vsaki priliki ter po krivem zoper njega pričajte. Ce se vam bo zljubilo, vTŽite ga sploh iz župnišča. Tudi škofa ne spoštujte, zaničujte ga in na pustni torek se naj pustne šeme iz njega norčujejo. Otroci naj ne ubogajo svojih staršev. Možje naj hodijo po gostilnah ter tam denar zapravljajo. Mož in žena naj se prepirata in pretepavata. Pridušajte se in prisegajte po krivem. Ce kdo hoče imeti travnik svojega sovašcana, tedaj naj začne pravdo in naj priseže, da je travnik njegov. Žena, ki ima moža v Ameriki, naj prelomi zvestobo in naj pridno h krstu nosi. Mož v Ameriki pa naj na svojo ženo pozabi in naj živi s tujimi ženskami ter ž njimi svoj denar zapravlja. Materam je pa priporočal, naj svoje hčere vodijo v gostilno in naj jih izroče fantom v varstvo. Dekleta naj cele noči prepletejo in prepijejo. Materam ni troba paziti na svoje hčere, temveč naj jih puste spati v posebni sobi, da jih bodo fantje tem lažje ponoči obiskovali in zabavali. Starši in odrastli naj vpričo otrok kvantajo, moliti ni treba učiti otrok. Sploh je najboljše, če nihče ne moli in ne misli na Boga. Anicn.« Ali ni sramotno in pohujšlji-vo, če se tako pridiga v cerkvi, kjer so navzoči tudi otroci. Radovedni smo, če je imela tudi Balantova Francika posebno sobo. Župnik se menda silno jezi, ker je moral šteti doto in ker je imel zaradi Mohorjevih knjig pravdo, ki ga je stala mnogo denarja. Razdeliti je moral vseeno Mohorjeve knjige in sicer 5. februarja 1911 namesto že meseca novembra pretečenega leta. Upamo, da se je Kocijančič prav pošteno naveličal Mirne, saj ga je že mnogo denarja stala. Njegovi nekdanji najboljši prijatelji so ga zapustili ter povzročili, da je popolnoma po zasluženju plačeval in plačeval. Le škoda, da je minul srednji vek, ker sicer bi Kocijančič prav gotovo svojim nezvestim fara-Dora ležal živim jermena iz kože ter jih na grmadah sežigal. Istina je, da drugega ne zasluzi, nego da  se ga
▼rte ta lupniMa, kakor it Je sem laici na leei.
Več mirensklh faranov.
Stran Je včasih dabra ft*. Is Leskove* as nam piše: Lani sredi aprila je bilo vse v vinogradih okoli Tri-lavca. Kakor običajno so imali kopači in kopačiče dosti jala, pa tudi zlate vinske kaplje je bilo preje več nego malo. Zvečer v mraku se je vračalo čez petdeset delavcev čei Leskovec v svoje vasi: Brege, Skopi-oe, Vihre, Crešnjioo, Vel. Mraševo in Malo Mraševo. Sli so pomešani fantje in dekleta, saradi katerih so bili nekateri fantje ljubosumni in je prišlo v Leskovcu do pretepa. V tej pravcati bitki je bil Anton Bar bič ubit, nek Alojzij Marolt iz Leskovoa pa v trebuh ustreljen, dočim je bil njegovemu bratu Jožetu Maroltu predpasnik prestreljen. Alojzij Marolt ni umrl, pač pa ima še kroglo v životu, kar menda ni posebno prijetno. Dasi se je vršila torej cela bitka in je bilo udeleženih nebroj oseb ter navzočih tudi mnogo prič, se vendar ni dalo dognati niti kdo je Barbiča ubil, niti kdo je sploh streljal ali imel strelno orožje pri sebi. Zaprli so več fantov, pa so jih morali zopet izpustiti, ker ni hotel nihče niti trohice priznati, pa tudi priče niso hotele ničesar vedeti. Tako se je vlekla preiskava do 11. februarja t. 1. Ta dan je bilo poklicanih v Leskovec čez 50 prič, katere je prišel zasliševat sam preiskovalni sodnik Koder iz Novega mesta — jako strog gospod, kakor se je slišalo iz pogovorov zaslišanih oseb. Zaslišaval je v pozno noč, vendar zaprl ni nikogar, kakor se je vobČe pričakovalo, ker je imel v pomoč dva orožnika iz Krškega. Tokrat je bilo videti, da storilcev ni izsledil, vendar pa so odšli nekateri fantje iz Mraševega precej potrti in slabe volje. Zdelo se je, da sluti njih slaba vest zasluženo plačilo. Par dni so živeli v nemiru, potem so postali pa zopet brez skrbi, misleč, da jim nihče nič ne more. Delali so zopet v vinogradih fantje in dekleta, kar prideta počasnih in umerjenih korakov dva orožnika v polni službeni opravi. Storilcema je padlo srce v hlače, vrgla sta motike v stran in bežala pred orožnikoma, kolikor so ju nesle noge, s tem pa sta se, kakor se splošno sodi, izdala kot storilca. To sta bila Anton Z a r n in Ivan Z o r k o, oba iz Velikega Mrašovega T^kla sta baje vsak na svojo stran, Zarn k so-r-išču v Krško, Zor ko pa naravnost v Novo mesto. Strah je tudi dobra stvar.
Tatvine. V noči od 13. na 14. februarja je odnesel neznan vlomilec trgovcu z mešanim blagom Luki Hafnerju iz Krope denarnico s 30 K, zlat prstan z modrim kamnom in nekaj žganja, — V Kamni gorici sc je splazil v noči na 12. februarja neznan tat skozi okno v spalnico ključavničarja Šimena Varla in ukradel pozlačeno uro in 18 K 40 vinarjev denarja.
Najden mrlič. Dne 18. februarja so izvlekli iz Save pri Zagorju truplo neznanega moža. Truplo ni imela na sebi nikakih znakov nasilja, vsled Česa se da sklepati, da gre za nesrečo ali samomor. Ponesrečenec je kakih 45 let star, visok, širokopleč, dobro rejen in je imfd rjave lase ter kratke rjave brke, bil je nekoliko plešast. Najbrže je bil delavec. Imel je na sebi rjavo suknjo, črne hlače, škornje in 2 srajci.
Nezgode. V tovarni na Savi je zadel kos železa delavca Jakoba Kosa po njegovi lastni neprevidnosti v levo oko in mu je težko poškodoval. —-121etni Ivan Tome iz Medna pri Št. Vidu je hotel skočiti na voz, pri tem pa zadel v kolo, ki mu je levo nogo strlo. — Vdova Marija Miklavčič v Ljubljani je padla doma po stopnicah in si pretresla možgane. ■— Na ledu je izpodr8nilo davkarju Bartolomeju Dolesu v Spodnjem Logatcu in si je zlomil desno nogo. — S sekiro se je zadel v levo nogo tesar Ivan Peter-nel v Mojstrani in si nogo težko ranil.
Hrastnik je obiskal nek gospod iz Kranjske ter nam poroča to-le: Šel sem mimo nemške šole, iz katere so bili baš odpuščeni otroci. Poslušal M;m njih govorico: Ne eden ni govoril nemško, sama slovenska mladina! Kaj misl!jo njih starši, ali ne vedo, k'iko se godi drugod n. pr. v Ljubljani t Na razpolago so nemške šole, a vse le tišči v slovenske, ker vedo, da le tam morejo napredovati! Ko sem pa prišel dalje navzgor, me je presenetilo glasno nemško govorjenje. Čakam, kdo mi pride nasproti in koga ugledam T Dva policaja! Za boga svetega sem si mislil, saj imajo tu vendar slovenskega, celo zavednega slovenskega župana, a ta Ima v službi stražnike z nemškim »uradnim« jezikom! Vrag vas vzemi, aH ne morete nognati take nemčurske zalege iz dol ine ti
Elektroradlograf »Ideal«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 22. februarja do petka, dne 24. februarja sledeči spored: Prebrisan maš. (Komično.) Skozi novozelandske prepada. (Naravni posnetek.) Dva zaljub-
UfM*. (Komite*.) N» to okoliša, (Naravni posnetek.) ltona* Banket. (Zgodovinska drama.) Fifl ima nova čevlje na koleščkih. (Komično.) — Dodatak k sadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Zaljubljeni slikar. (Drama.)
Hazardisti. 2e lansko leto je prijela policija dozdevnega l81etnega brezposelnega delavca Jnrja Perpi-ča iz Siska, ki je imel pri sebi ponarejen potni list, ker je od delavcev s hazardno igro izvabljal denar. Per-pič je bil sodno kaznovan, potem pa odgnan domov, odkoder se je zopet povrnil. Te dni ga je pa usoda doletela v Kolodvorski ulici, ker je s »rojim tovarišem nekim Luko Vladi-Čein, tudi iz Siska zopet oigral nekega ameri kanca baje iz Žiro v za 300 kron, potem pa ga je, da bi oškodovanec ne mogel prijaviti ovadbe gostilniški najemšček naglo spravil na kolodvor. Policija je pa kljub temu za >: Bauemfangerje« izvedela ter šla takoj na svoje delo. Perpiča je aretovala Vladič pa je srečno odnesel pete. Ko se je zvečer VladiČ zopet povrnil in mu jo bila policija že za petami, ga je najemfiček opozoril na pretečo nevarnofct, vsled Česar jo je bil zopet pravočasno pobrisal. Lovili so ga, a ga niso mogli dohiteti. Ker pa je bil baje pri deteljici tudi najemšček, nek Hrvat, tietje pero, in ker je dal Vla-diču kot krivcu podpomoč, je policija tudi tega aretovala in dejala pod ključ. Perpiča in najemščka so izročili sodišču, za Vladičem se vrše pa aadalnje poizvedbe.
Nepošten uslužbenec. Pri nekem tukajšnjem izdelovalcu drož je služil nek 201etni mladenič, ki je raz-našal strankam drože. Ker mu je primanjkovalo cvenka, si ga je znala zvita glava kmalu pridobiti. Iz na-ročilnih knjižic je namreč začel trgati liste tor jih zamenjaval z drugimi, na katera je sam napisal manj blaga, kakor ga je dona&al strankam in tako si je potem preostali denar pridržava!. Ko je gospodar nato prišel, ga je ovadil policiji, ki ga je aretovala "u izročila sodišču.
Nasilen kolesar. V torek zvečer je na Dunajski cesti službujoči stražnik ust a v? 1 nekega kolesarja, ki je vozil brez luči. Ker kolesar stražniku ni hotel povedati imena in se poleg te^ra še silovito obnašal, je bil areto-van in sodišču naznanjen.
Silovii berač. Ko je včeraj zvečer nek 37letni delavec pijan v neki gostilni v Gradišču beračil, so ga gostilniški uslužbenci, ker jih je zmerjal, postavili pod kap. Od tam je šel beračit v »Kazino«. Ker se mu tu ni nič boljše godilo, je začel tako razsa-iati, da *ft morali poklicati stražnika, ia ga je odpeljal. Izročili so ga sodišču.
Trpinčenje živali. Ko je včeraj na kolodvoru nek premogar preveč naložil, sta se vsled teže konja ustavila. Mesto, da bi bil odložil, je začel nensrnilj^než živinčeti tako bičati, dp te nek želrzniški uradnik poklical stražnika, ki je napravil trpinčenju konec.
V prepiru je včeraj nek mlad fantalin vHilšerjevi ulici tako *anil svojega nasprotnika, da je ta padel v nezavest.
V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 22 Makedoncev.
Izgubljeno in najdeno. Emilija Pevčeva je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Čuva jeva žena Marija Kri zajeva je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 10 kron denarja. — Marija Lotričeva je izgubila zavitek z žensko obleko. — Ivar.a Katinova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, odnosno najdena usnjata ročna torbica, dva dežnika, ura - budilka, volnene rokavice in nek strojČek.
Znamenita »krlžnotermalna kopel« v Ljubljani. Zdravstveno prav dragocena iznajdba je izšla iz sanitetne tvrdke Kreuzversand (Dunaj-Monakovo). To je namreč parnovro-čezračm aparat, ki ga pripravno lahko vsaikdo postavi v stanovanju. Potrebuje malo prostora, zunanjost njegova, gumiran azbest, je pa jako prikupna. Aparat, ki ima četvero sten in praktično notranjo opravo, je v malo minutah sestavljen. Preprostost konstrukcije je naravnost presentlti-va, tla se ne pomočijo z vodo, v sobi se ne nabira para. V 5. minutah si vsakdo lahko doma poleg svoje postelje za majhen denar pripravi po-tilno kopel. Kakor izpričujejo sve-dočbe, so se križnotermalne kopeli prav dobro obnesle pri prehlajenju, protinu, revmatizmu, ishiasu, dalje pri pomanjkanju spanja, nervosnostl, bolezni na ledieah, sladkosečnosti in različnih infekcijskih bolesnih. Med drugim je razgrnjeno natančno pismo g. pri mari ja drja. Knappitscha, ki priznava, da so se križnotermalne kopeli na drugem medicinskem od* delku Splošne bolnice v Gradcu obnesle. V Avstriji je bilo teh aparatov Še Čez 11.000 prodanih različnim bolnicam, sanatorijem in privatnim osebam. Vsi, ki se za ta aparat zanimajo, si ga lahko tri dni, ne da M morali kupiti, ogledajo od & do 12. do-
poldne in od 1. 46 & popoldne pri in* ienirjn - potniku sanitetna tvrdke Kreuzversand v hotelu stTnion«, L nadstropje 11.
Horodno obramba.
Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je raaposlala svoj koledar sa leto 1911 ie meseca oktobra 1. L na rasne rodoljube, a mnogo jih je, ki ga še niso plačali. Prosi se torej, da ti nakažejo malo vsotico 1 K 30 v na družbeno blagajno. Kdor koledarja do 10. marca t. 1. ne plača, bode prihodnji mesec pismeno opozorjen; prihranite nam prosimo te poštne stroške.
Za   Ciril - Metodov obrambni
sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. 882. Litijska dekleta (plačale 200 K); 883. Ana Toplakova; 8H4. dr. Demeter vitez Bleiweis-Tr-eteniski, 885. Neimenovan iz Novega mesta; 886. Fr. K. Ljubljana.
Tvrdke Ivan Jelačin, tu je darovala družbi sv. Cirila in Metoda vrečico starega denarja in mnogo sortiranih postnih znamk in Še iz nabiralnika v trgovini 26 K. Hvala iskrena!
Drnitvenn naznanila.
Napredno politično in izobraževalno  društvo   za  kolizejskl okraj
vljudno naznanja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 5. sušca t. 1.. ob 10. dopoldne pri »Novem svetu« s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov; 5. volitev odbora; 6. razgovor o bodočil občinskih volitvah; 7. slučajnosti.
Veliki pustni korzo. Preddela za dekoracijo na »SlavČevi« maskaradi so dovršena in se prične te dni z dekoriranjem velike Unionove dvorane, katera bode spremenjena v veliki korzni trg z obmorskim obrežjem, terasami in balkoni raz katere se bodo dvigale naslovu primerne dekoracije tja do stropa dvorane. Električna dela izvrši ljubljanski I. slov. zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. O krasoti dekoracije se bode lahko vsakdo prepričal na večer maska rade, vsaj smo rekli, da letos nočemo reklame delati. »Slavčeve« ma-skarade so samo ob sebi privlačna sila vsakfga predpusta, vsaj je zabava na njih povsem domača, brez vsake napetosti in tako bode tudi letos. — Posetnikom priporočamo prednaba-vo vstopnic, katere je dobiti pri g. Cernetu, zlatarju v Wolfovi ulici in trafiki ge. Cešarkove v Selenburgo-vi ulici, da bode na večer maskarade pri blagajni delo Wo hitreje od rok.
»Sokol« v Šiški ima v nedeljo, 26. t. m. ob 3. popoldne v društveni telovadnici svoj občni zbor.
»Bralno društvo« v Mengšu priredi na pustno nedeljo, dne. 26. februarja t. 1-, plesno veselico v gostilni g. Fr. Pečnika. Spored jako zanimiv. Sodeluje skupina hrvaških tambu-rašev.
Iz Begunj na Gorenjskem se nam piše: Gasilno društvo je v nedeljo uprizorilo igro »Revček Andrej-ček«. Po zasluženju marljivega in za društvo vsestransko vnetega gosp. nadučitelja in njegove gospe soproge, se je predstava v vsakem oziru posrečila. Tako igralcem, kakor pevskemu zboru gre toplo priznanje in zahvala. Občna želja je, da bi se predstava ponovila.
»Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija« izreka toplo zahvalo gospodoma trgovcu Fr. Ks. G o 1 i j u in c. kr. lekarnarju D. P i r c u v Idriji za blagosrčno odstopitev njunih terjatev v znesku 114 K 66 vin. in 11 kron 40 vin. na korist društva,
ŠL Vid-Grobelno. Dne 26. svečana, na pustno nedeljo, prirede naši živinorejci plesno veselico pod imenom »Konjski semenj« v gostilni ^e. Roze Beuc. Svira kmečka godba.
Otvoritev belokranjske železnice. »Narodna čitalnica« v Novem mestu priredi letos na predpustni torek svojo mask a rado pod imenom: »Otvoritev belokranjske železnice«. Trije inženirji se neprenehoma trudijo, da se otvoritev vsaj v »Narodnem domu« ne zavleče, če se že sicer mora zavleei. Proga, ki je narjnio-derneje zidana, pelje iz belokranjske metropole Metlike skozi predor svete J ere na Uršna sela. Od tod se vije v drzno zavitih vijugah nad groznimi pečinami naših Gorjancev proti Kandiji, kjer prekorači zeleno Krko in prisopiha v dolenjsko metropolo Novo mesto. Vse štiri postale Metlika, Uršna sela, Kandija in Novo mesto so krasno zidane in opremljene z najmodernejšim komfortom. V restavraciji metliške postaje se bo to-• ilo najboljše belokranjsko namizno vino, kakor tudi vino v buteljkah. — Trudni potniki se bodo na Uršnih se lih lahko okrepčali s kavo, čajem, šampanjcem in drugimi »Sašami opojnosti«. Na transkrški postaji Kandiji, na križišču svetovnih žolea-nie, bo vladalo Uvijanje, kakttšfto si moremo misliti le v kakem milijon-
ikem mestu. Velikansko kolodvorsko poslopje, opremljeno z najrazlifnei Šimi automati, tehtnicami za debele in suhe, s fotografijskimi ateljeji i. t. d. bo že samo privabilo na stotine ljudi. Zbirališče zastopnikov vseh narodov bo pa »Palačo hotel Kandija«, nasproti kolodvora. Hotel, sezidan po amerikanskem načinu — ce se ne motimo z 12 nadstropji, bo imel prekrasen restavracijski vrt z najrazličnejšimi rastlinami. V desnem delu vrta bo postavljen oder za na lašč zato engažirano damsko kapelo: »The stare of žabja vas«. Ker pa igra ta elitna damska kapela le malo ea-fta, menda samo od polnoči do pol ene, svetujemo vsakemu, naj si kolikor mogoče zgodaj reservira prostor, ker drugače se zna pripetiti, da bo ob velikanski muzikalni užitek CiskrŠka postaja »Novo mesto« je namenjena ljudem, ki radi vzdignjeno ob zvokih vojaške godbe svoje pete Otvoritev belokranjske železnico se udeleže, kakor je običajno, najvišji dostojanstveniki. Na vsaki postaji bodo pričakovali prihod prvega vlaka župani s svojimi svetovalci, pevska in veteranska društva s zastavami. Belo oblečena dekleta bodo obsipala vlak s pestrim cvetjem, župnei govorili navduševalne govore, godbe* igrale, in občinstvo prirejalo prisrčne ovacije. Prosimo pa vsakoga, ki se udeleže otvoritve, da se strogo ravna po železniških in policijskih predpisih, ker ne jamčimo, da ne zgrabi tega ali onega železna roka »očesa postave«, ker tudi s temi je dobro pre skrbljeno. S tem pa seveda nismo vsega povedali, marsikaj je še, kar ima za tega ali on etra posebno privlačno moč, in nihče naj ne zamudi prilike udeležiti se otvoritve belokranjske železnice v »Narodnem domu« 28. t. m. zvečer, ker veliko je vprašanje, če se bo in kdaj se bo otvorila prava belokranjska železnica. Te dni razpošiljamo vabila na osebo. Ce bi koga prezrli, ali če bi kdo hotel priti, pa ni dobil vabila, prosimo, naj se pravočasno obrne na odbor »Narodne čitalnice« v Novem mestu.
Planinski ples posavske plan. podružnice na Zidanem mostu na večer 18. februarja je dobro uspel. Vabljeni gostje so se z veliko požrtvovalnostjo udeležili ne le glavnega zborovanja, uego tudi do ranega jutra trajajoče veselice. Glavna zasluga gre pripravljalnemu odseku, kateri je vanj stavljeno zaupanje sijajno rešil. Preskrbel ni le okusne planinske dekoracije in neumorno svirajoče renomirane celjske narodne godbe, nego tudi interesantni srečolov, raznovrstno evetličje in — last non least — »spital za turiste«. Kot zadnje zavetišče je vabil nedolžni »ehambre separe« z nadpisom: »Na planini nema greha!« marodne planince. — Narodne dame so z veliko vnemo upravljale bogato založen bnffet. Dasi je ta prireditev stala težek denar, so vendar razprodane vstopnice z nekaterimi blagodušnimi predplačili omogočile prebitek. Vsem cenjenim gostom in krajnemu pripravljalnemu odseku iskrena zahvala m planinski pozdrav. Odbor.
»Slovenski klnb« v Sarajevu je priredil v soboto dne 18. t. m. pred-pustno veselico s zelo izbranim vzpo-redom. Mešani in moški zbor sta rešila častno svojo nalogo. Sploh so se vse pevske in godbene točke izvajale precizno. Poseben uspeh je dosegel mešan zbor: »Kar si, boš zdaj ostala«, kompozicija nadarjenega slovenskega umetnika Sonca. Tudi duet: iz »Trovatore« je bil kaj dober. V moškem zboru: »Zašto zlato« je briljira! dr. Egon Zahradka s svojim zvočnim in sladko donečim baritonom. Izborno so predstavljali dile-tantje tudi veseloigro: »Dve tašči«. Nekaterim igralkam in igralcem se kar nič ni poznalo, da so diletant je. Težko bi bilo reči, kdo je bil bolji. Vsi: ga. dr. Preindlova, Kneževićeva, gdč. Janeževa, gg. Mikuž, Graj-žer, Župančič in Krejačić so tekmovali za prvenstvo. Obisk veselice je bil nepričakovano obilen. Skoro vsa slovanska plemena so bila zastopana. Za tako izboren uspeh veselice imata posebne zasluge predsednik »Slovenskega kluba« dr. Preindl in pa tajnik Kneževič. Zelo kasno, ali pa Če hočete, zelo rano je utihnil zadnji zvok glasbe in narodne pesmi. Med drugimi so veselico počastili svojim obiskom: višji finančni svetnik Pogorele, ravnatelj in deželni šolski nadzornik Bedjanic, višji rač. svetnik Premrov, fin. svetnik Wolf, stavb, svetnik Dovič ter še mnogo druge odlične gospode.
Prosveta.
Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se poje tretjič G. Pucei-n i jeva opera »Bohčme« z gosp. vitezom Cammaroto iz Zagreba v glavni, tenorski vlogi. Predstava se vrši za nepar - abonente. — V soboto se igra prvič Jaroslava Vrhlickega veseloigra »Noš na Karlštejnn« (za par-abonente). Ta klasična češka veseloigra jo doživela nedvomno izmed vseh čeških dramatskih   del največ
t
uprizoritev. V njej nastopajo Cehom najdražje osebe is zgodovine 14. veka. Resen, ljubezniv, umetnost ljubeč kralj in cesar, Karel IV., vobčs
imenovan »oče domovine«, njegova soproga, mlada, ljubosumna kraljica
Elizabeta, dobrodušni nadškof Ar-nošt, eksotični ciperski kralj Peter, vedno in vedno pohlepen ljubezenskih pustolovščin, sebični vojvoda bavarski Štefan, neprestano ropotajoči, a dobri kaštelan Jesek in končno mladi ljubimski parček. Ljubezen, šaJa in poezija dihajo v vsakem prizoru, vesele spletke se vrste zaradi izpremembe obeh junakinj v lepa dečka paža. Glavne vloge igrajo gdč. Šetfilova, gdč. TVintrova, g. Nučič, g. Povhe, g. Bukšek iu g. Skrbinšek. V veseloigri pa nastopita prvič v večjih vlogah tudi mlada domača igralca, g. Alojzij Drenovec in g. Iv. Vrečar. — V nedeljo popoldne operetna predstava, zvečer veseloigra.
* • m
Slovenska Filharmonija je postala izmed najvažnejših socijalnih in kulturnih činiteljev ne samo za Ljubljano, ampak za Slovence sploh.
Odkar so se razmere med Slovenci obrnile iako. da smo navezani le na slovenski orkester, svira Slovenska Filharmonija pri vseh koncertih in drugih prireditvah naših društev. Brez Slovenske Filharmonije bi bilo socijalno življenje osobito v Ljubljani docela mrtvo in društveno delovanje sploh nemogoče. Brez koncertov, brez glasbe bi bilo glavno slovansko mesto, da ni Slovenske Filharmonije. In kar je glavno: brez opere in operete bi bilo! Slovensko gledališče bi bilo brez orkestra ali pa bi si moralo ustanoviti in plačevati lastno dosti dražjo godbo. In Glasbena Matica! In vsa druga slovenska dru št v9 brez godbe, brez instrumentalnih vzporednih točk! Za-'iirlf bi vse vrtne veselice, zamrle vse elike narodne slavnosti. Danes pa imo še velik, izboren, umetniški orkester Slovenske Filharmonije. Naše deželno gledališče, naša Glas-
- datiča,   »Ljubljana«, »Slavec«
- vsa naša javnost uporablja ta or--rer dan na dan. večer za večerom.
Slovensko Filharmonijo moramo za-uajlepših glasbenih prireditvah,   na   slovenskih   opernih in ni h predstavah, na koncertnih Točkah Glasbene Matice   in drugih društev, na krasnih komornih večerih,   na vsi glasbeni   umetnosti slovenske javnosti   Mi>liii bi, da je to dejstvo znano in jasno vsakemu Slo-onou   ter   se za to tudi primerno upošteva. Pričakovali bi tudi, da vsi Slovenci svoj edini slovenski umetniški orkester ljubijo in ga podpira-\ mesto tega vidimo brezbrižnost celo v krogih,   ki so priznano premožni. Tako ne moremo dalje! Ako e Slovenska Filharmonija vzdr-, je treba podpore vseh dobrih Slovencev brez razlike. Podjetje plačuje godcev najboljše sposobnosti, a to miio^ro denarja.    Proračun in aski sklepi kažejo, da stane or-te kakovosti vzlie vsemu šte-ju    na leto okroglo    75.000 kron dnevno   200 kron.   Z manjšimi evalnimi stroški dobrega civil-i orkestra vzdržati   sploh ni mo-3. To ne kaze samo dolgoletna iz-pri orkestru Slovenske Fil-rmonije   prej pri društveni in še pri meščanski   godbi, ampak rajo to tiditev izkušnje v vseh h mestih,   kjer   obstoje take Vzdrževalni stroški so višji pri vsaki   vojaški   godbi, ker • civilni orkestri izdatke (bolnica blagajna, starostno zavarovanje, ki. dr.), ki jih   vojaške godbe io. Zato je tudi prireditev s ci-Inim orkestrom dražja. Uvažuje to ivo, še bolj pa kuiturno in soci-važnost lega   podjetja, stopa odpisani odbor pred slovensko javnost z gorkim pozivom, naj izdatno, rotovo pa izdatnejš" nego doslej podpira »Slovensko Filharmonijo«. Te-tnu pozivu povod je dalo dejstvo, da v večji meri odstopajo, kakor pristopajo. Ako   gre   tako dalje, icra »Filharmonija« prenehati. Da-5• s pa brez dobrega civilnega orkestra biti ne moremo. Cez nekaj mese-ev ustanoviti bi se moral nov orke-ter z novimi ogromnimi nenadomest-irni vstanovninii stroški.   Z višjim lom članstva, računati moramo ndi zategadelj, ker je članstvo giav-litelj. ki more orkester vzdržati polnem številu preko poletnih me-, ko ni toliko zaslužka, da bi ta i zdrževalne stroške.   Zato naj r i stopi vsak Slovenec kot podporni lan »Slovenski Filharmoniji«. Eno na mesec lahko utrpi vsakdo! Slovenei torej na krov, da se vz-Irži in izpopolni naš edini umetniški Hrkester!   Ljubljančanje, uvažajte to in storite svojo narodno dolžnost, dokler je še čas. —   Odbor »Slovenske Filharmonije«.
izpred sodil to.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Obrekovalca.   Pred tukajšnjim
okrajnim sodiščem sta stala 22. t. m.
iskonska Ivan m Ana Platasr, tesana, da sta šalila llaHiaa Anšurja e
tem, da mu je Ana Platna* rekla baraba. Ivan Plataar par tat. Obtošetri
Ivan Platnar je hotel celo dokazati, da je Anžur res kradel. To pa se mu je popolnoma ponesrečilo. Obsojena sta bila in sicer Ana Platnar na 48 ur zapora in eno trdo ležišče, Ivan Platnar pa na 14 dni zapora in 2 posta. Oba obsojenca se pri toki ta in trdita, da je priča po krivem prisegla, kar bosta najbrža morala tudi dokazati, če bo tožiteljev zastopnik tudi na to razširil nadaljno obtožbo.
Kazenske obravnave pred dsietntm sod iščem. Stara jeza. Čevljarski pomočnik
Leopold Šalekar je že dlje časa jezen na steklobrusea Simona Murka, ker ga je ta enkrat lahko telesno poškodoval. Dne 2. oktobra je sedel pri eni mizi v Tišlerjevi gostilni v Zagorju z dvema prijateljema, med tem, ko je pri drugi mizi sedelo več steklobrusačev, med njimi tudi obdolženec ftimen Murko. Med Sale-harjem, ki je bil precej vinjen, in med steklarji je prišlo do prepira in takoj nato do tepeža. Neki steklar je s stolom udaril po svetilki, nato so dale-harja podrli na tla In Murko ga je dvakrat z nožem sunil v ledja. Rane spočetka niso bile nevarne, a vsled infekcije je nastopilo gnojno otrovanje ran ter je moral ranjenec 40 dni ostati v tukajšnji deželni bolnici. Obdolženec pravi, da ga je le enkrat z nožem sunil. Ranjenec pa pod prisega potrdi, da sta oba ubodljaja sledila takoj drug z drugim. Sodišče je obdolženca obsodilo na tri mesece težke ječe in na povrnitev stroškov, za lečenje v bolnici, za bolečine in za izgubo pri zaslužku v znesku 178 K 80 vinarjev.
Cigan in vojaška obveznost. Od si oje rane mladosti se je cigan France Hudorovic, mešetar, pristojen na Staro Vrhniko, v družbi drugih ciganov potikal po italijanski zemlji. Ko je odrasel, bavil se je s konjsko me-Šetarijo. Ker se je pa tudi Hudorovi-ču jelo tožiti po lepi kranjski deželi, vrnil se je v 261otni dobi svoje starosti domov. Tu so ga podučili, da tudi njega veže krvni davek, zato se je zglasil pri kompetentni politiČ-| ni oblasti, ki ga pa je zaradi njegove malomarnosti ovadila državnemu pravdnistvu. Pri razpravi se je Hudorovic zagovarjal, da ni natančno vedel, koiiko je star ter mu tudi niso bile postave znane, kdaj da se ima k naboru zglasiti. Sodišče ga je oprostilo.
Surov mož. Oženjeni delavec Ferdo Zima v Jesenicah je imel z neko drugo žensko ljubavno razmerje. Znan kot jako surov človek, se je drznil dne 2. decembra m. 1. vpričo svoje žene glasno brati pismo svoje ljubice. Naenkrat je začel razgrajati in svoji ženi groziti, da jo bo zaklal. Prestrašena je ta s svojo 4letno hčerko zbežala v gospodarjevo stanovanje. Poslali so po stražnika, a Zima ga je surovo nahrulil, kaj da tu išče. Ko je znova začel groziti, da bo ženo zaklal, ga je stražnik aretiral. Zdajci pa obdolženec sune stražnika s pestjo v prsa. Le težko ga je s pomočjo drugih ukrotil in ga od vedel v zapor. Obdolženec se zagovarja s popolno pijanostjo, čemur pa priče ugovarjajo. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe.
*
izpred novomeškega porotnega sodišča:
Včeraj 22. februarja dopoldne se je zagovarjal pred tukajšnjimi porotniki osemnajstleini Anton Furlan iz Velikega Bana 13 pri Kostanjevici. Oče mu je umrl pred 3 leti, v šoli je izdelaval le slabo, vzgoja njegova ni vredna nič, strahu nima nobenega, delomržer. ie in bi najraje postopal in dobro živel. Od novega leta lani pa do kresnega večera je služil za hlapca pri Alojziju Mencinu v Drami. 2e med tem časom je hodil Furlan v tuja lovišča in je tudi Mencinu za čaea FWla.novega službovanja izginil bankovec za 10 K. Dne 24. junija lani je Antona Furlana vzela noč; odšel je brez odpovedi in slovesa od Meneina, češ, da je preveč dela, pa premalo jela. Od tega trenotka so se pojavili mnogobrojni vlomi in tatvine po okolici. Dne 21. septembra je kopal pri Francetu Zagorcu krompir in vprašal Zagorca, kdo^da stanuje v njegovi tam blizu stoječi koči in če ima ta gostač mnogo denarja. Se tistega dne je šel Furlan zopet v tuje lovišče na lov in ustrelil dve veverici, o katerih pravi, da je njih mast najboljše zdravilo zoper drisko. Radi teh dveh veveric je bil kaznovan v Kostanjevici na 3 dni zapora. Seveda je poatrelil tudi drugo zverjad, vendar se mu to ne da dokazati.
Dne X avgusta lani je bilo ukradenih iz zaklenjene hiše Franceta Oo-renc iz Aržiš le-temu 20 K 40 v, Ani Gorene 40 K in amerikanski zlatnik za 22 K, .ložefi Gorenc 4 K 90 v m v drugem koncu hiše Tereziji Gorenc 5 K denarja ter nekaj mesa in kruha. Storilec je vtrl, ko ni bilo nikogar doma, šipo pri oknu in prišel na ta
▼ hišo. Dna Si. septembra c odšel MaiHa Eotaaa, gostač v koši Franceta Zagore, o katerem je Furlan prejšnsi dan prt iakopavanju krompirja vprašal Franceta Zagore, če je kaj bogat, od doma na delo, zaklenil hišo. ključ pa skril ta polkni ce. Ko se je zvečer vrnil, je bila hiša zaklenjena in ključ na svojem mestu, po hiši pa je bilo vse raametano. Zapazil je, da mu je nekdo ukradel za 3 K 10 v zabele, pol kile sladkorja, za 3 K 50 v blaga in en žepni nož v vrednosti 80 v.
Dne 25. septembra je prišla pozno zvečer domov kočarica Marjeta Skrbeč iz Volčkovevasi in odložili) od sebe v miznico denarnico z 18 kronami. Nato je šla v svoj zelnik po zel nato glavo, da si napravi večerjo. Zamudila se ni 5 minut, toda med tem časom ji je bil nekdo odnesel denar z denarnico vred. -— V času med 25. septembrom in 0. oktobrom je bil vzet posestniku Janezu Zri inšk u iz Vrbovoev is zaklenjene škrinje bankovev za 20 K in iznad peči lovska puška dvocevka vredna 10 K.
Dne 3. oktobra so vlomili ponoči neznan: storilci v vinski hram Jožefa Simoući ča iz Javorovice. Drugi dan se je poznalo, da so zakurili v peci, kuhali meso, najbrže divjačino in spili okoli 20 litrov vina. Pobili so tudi iz hudobije nekaj posode.
Dne 4. decembra je bil za te storilce, os. za tega skrivnostnega tatu osodepoln dan. Kočar France Miklav-čič iz Vel. Bana je bil ta dan sam doma. Ko se je zjutraj komaj začelo svitati, ie Šel z banjo po vodo, med tem pa pustil hišo odprto. Ker je vodnjak komaj 30 korakov oddaljen, je prišel urno nazaj. Stopivšemu v vežo priteče iz sobe nasproti mladenič, ki je imel klobuk potisnjen globoko na oči, vendar pa je Miklavčič takoj spoznal Antona Furlana. Hitro je postavil banjo na tla, toda ta irenotek je porabil storilec, da je smuknil mimo njega na prosto. Miklavčič ga je daleč zasledoval in ga prav dobro spoznal, ujeti ga pa ni mogel. V sobi je zapazil, da mu je tat ukradel iz mizuice 40 K 60 v. Naznanil je tatvino takoj orožnikom in povedal, da je zasačil Furlana že večkrat, ko je lovil po tujih gozdovih. Orožniki so takoj dognali, da je Furlan prav mnogo popival po vseh gostilnah, plačeval za druge in trosil denar. Zdaj je bilo jasno, kdo ima vse omenjene tatvine na vesti. Zaslišali so Furlana. ki je pa seveda vse od kraja tajil. Jezil se je pa na Miklav-čiča zelo in se sldonil radi ovadbe maščevati nad njim. Dne 6. decembra okoli 4. popoldne je sekal Miklavči-čev vnuk, komaj 131etni Janez Zupan drva pred hišo. Kar poči prav od blizu izza oreha, stoječega v meji, pučka in Zupan dobi cel naboj svinčenih zrn »tičnikov« v život in v jbraz, da je bil ves krvav. Takoj nato je prittkei Furlan ves razjarjen nad Miklavčiča ter vpil nad njim: »Kaj pa vi mene dolžite, da sem vam denar ukradel ?«
Zupana so dali v Kandijo v 1k>1-nico, kjer so mu vzeli iz trepalnice svinčeno zrno ter konstatirali, da je levo oko prestreljeno. Pozneje je postala leča levega očesa vedno bolj motna in danes ne vidi Zupan skoro čisto nič na levo oko. Izvedenca dr. Strašek in dr. VavpotiČ sta izjavila, da Zupan ni izgubil samo vida, marveč bo prišel tudi ob oko, ki se mu bo posušilo. Porotniki so soglasno zanikali, da bi bil Furlan ustrelil Zupana v oko, ker ni bilo za to nobenega direktnega dokaza, pač pa so potrdili vprašanje, če je Furlan zakrivil nekaj tatvin in mu je sodni dvor prisodil 14 dni zapora.
S tem slučajem je to porotno za-sedanie končano, prihodnja porota bo končen* maja.
Razne stvari.
Ruski proračun. Proračunska komisija ruske državne dume jc izračunala dohodke za leto 1911 na 2,711,028.827 rabljev, od katerih odpade na redne prejemke 2,699,628.827 rubljev.
* Kolera na Francoskem ? V So-meliersu je umrl včeraj dopoldne neki 541etni mož in 41eten otrok. V obeh slučajih sumijo zdravniki, da sta umrla za kolero. Sanitetni nadzornik iz Beau-vsisa v departementu Oise se je podal v Someliers, da konstatira vzrok smrti.
* Kuga v Aziji. Vest, da je izbruhnila kuga v kitajskem mestu Sa-chaljam, se dementuje. Kuga se širi samo v kitajskih vaseh ob izlivu reke Sungari. Mejo porečja reke Amur je rusko vojaštvo zasedlo. — V zadnjih 24 ursh je umrlo v Cbarbinu 9 oseb za kugo.
* Tobačni monopol v Turčiji. V poročilu, ki se jc predložilo zbornici, se izreka borzna komisija glede oddaje koncesije tobačne režije med porto, Dette publique in tobačno režijo za neposredno obdačenje tobaka po državi.
* Prebivalstvo nemškega cesarstva. Po štetju z dne 1. decembra 1910 ims nemško cesarstvo 64396.881 prebivalcev proti 60,641.489 prebivalcev v letu 1501.
* Goreči železniški voz. V bližini Perma ss je vnel v nekem želes-niškem vosa nI. razreda plin in za-žgal cel voz. Ognja niso takoj zapazili, ko so pa prišli na prihodnjo postajo, so izvlekli iz gorečega voza 7 potnikov, ki so bili že zgoreli in 32
G)tnikov z večjimi in manjšimi ope-inami._^__
Telefonsko h brzojavna porotna.
Pasivna resistenea. Trst, 23. februarja. Pasivna resistenea državnih   nastavijencev že odnehava.   Kakor se vidi,   so imeli
vladni koraki proti resistenci uradnikov precej uspeha. Velik del uradnikov je že do skrajnosti izmučen, ker morajo ostati uradniki v uradih tudi Čez uro. Danes so nadzorovali delo uradnikov najvišji uradniki, tako finančni ravnatelj Kober v prosti Inki in železniški ravnatelj Auredni-ček na kolodvoru. V trgovskih krogih se zatrjuje, da bo pasivna resistenea državnih uradnikov še tekom tega tedna končana. Zadnji govor poslanca Ribafa v odseku za državne nastavi jenec je napravil na u radništvo globok vtisk. Zatrjuje se, da uradniki že resno mislijo, na kak način hi mogli častno odnehati od pasivne resistence.
Zdravstveno stanje Črnogorskega kralja.
Dunaj, 23. februarja, Oficijaino se javlja iz Cetinja, da so vse vesti o nevarni bolezni kralja Nikole neosnovane. Kralj Nikola je baje popolnoma zdrav. Vaš poročevalec pa je izvedel iz povsem zanesljivega vira, da boleha črnogorski kralj na sklerozi.
Iz avstrijske delegacije.
Budimpešta, 23. februjarja, V današnji seji je nadaljeval svoj govor češki socijalni demokrat S o u -k u p. V svojem govoru se je obširno bavil z vprašanjem razorožitve. Nagi ašal je, da bi bila rešitev tega vprašanja prav za Avstrijo velikega pomena, zakaj ako se pri nas oboroževanje pravočasno ne omeji, lahko Avstrijo zadene tista katastrofa, kakor leta 1811. Avstrija se ne oboro-žuje toliko iz svoje inicijative, marveč zgolj kot predstraža Nemčije. Nemčija je tista, ki Avstrijo neprestano bodri, naj se oboroži od glave do peta, ker ve, da pomenja oboroževanje — gospodarsko in kulturno oslabijenje. Gospodarsko slaba Avstrija pa je predpogoj gospodarsko močne in silne Nemčije. — Tudi delegat Delugan je razpravljal o vprašanju razorožitve. Stavil je obenem resolucijo, naj hi Avstrija v zvezi z Nemčijo in Italijo dala inicijativo za splošno razoroževanie. Češki delegat Vaclav K 1 o f a č je v obširnem govoru ostro kritiziral politiko ministra zunanjih del grofa Aehrenthala. V svojem govoru je naglašal, da je njegova politika doživela popoln fiasko, kar izpričuje zlasti potsdamski sestanek. Ako bi hotel grof Aehrenthal voditi uspešno državno politiko, bi se moral predvsem opirati na državo vzdržujoče slovanske življe. On pa tega ne uvidi, zato misli, da ho Avstrijo rešil s tem, da zasleduje in zatira na vse načine Slovane^ zlasti Cehe in Jugoslovane. Seja še traja.
Ogrski parlament.
Budimpešta, 23. februarja. V s nočni seji Košu tove stranke je toil formalni predlog, da naj se v parlamentu nadaljuje z obstrukcijo, odklonjen. Kakor se da iz tega sklepati, se bančnemu vprašanju v parlamentu ne bodo stavile več nasproti nobene težkoče. Samo Justhova stranka markira še odpor.
Baron Blenerth pri cesarju.
Budimpešta, 23. februarja. Cesar je danes sprejel v posebni avdi-jenci avstrijskega ministrskega predsednika barona Uienertha.
Vatikan intrigira. Nemški cesar pri-de v Rim.
Rim, 23. februarja. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da pride nemški cesar kljub vsem intrigam od 6trani Vatikana 18. aprila v Italijo in obišče tudi italijanskega kralja. Boj proti kugi.
Rim, 23. februarja. Tu je iznašel neki profesor nov serum proti kugi. S svojo iznajdbo se napoti profesor v Mandžurijo, da tam preizkusi njen učinek.
Vodja ruskih »eernosetnikov«. Petrograd, 23. februarja. Korporacija ruskega plemstva je izključila iz svoje srede znanega voditelja »Zveze pravih ruskih ljudi«, poslanca Puriškjeviča.
Roško • kitajski spar. Petrograd, 23. februarja. Kitajski odgovor na ruski opomin je rusko diplomacijo povsem zadovoljil. V svojem odgovoru priznava KitaJ* eka upravičenost ruskih   pritofb. S
tem js ruska diplomacija zadovoljna, ministrstvo    zunanjih    nadev pa
poudarja, da hoče Rusija od Ktta£» tke zahtevati,   da poleg imgm priStaa-
ttja Kitajska tudi ugodi moškim pritožbam.
Poslano.*)
»Glavna posojilnica.*
Kakor poroča »Tagespost«, je g. dr. Eger pri vol. naroku dns 21. februarja ostro grajal likvidacijski odbor, ter zahteval, da se pozove na odgovor, ker ni takoj napovedal konkurza. Ne bodem nadrobno našteval, koliko je storil odbor v petih tednih na korist upnikom in zadružnikom,
! toliko pa smelo trdim, da bode svoje uspešno delovanje prav lahko in z mirno vestjo zagovarjal. Ako pa li-
! kvidatorjem postavno ni dovoljeno, interesentom kaj prihraniti, potem se jim bo pač slabo godilo.
Podelil se nam je častni naslov in značaj kridatarjev ali »Geraein-schuldner«, to so osebe, o katerih premoženju se je razglasil konkurz. Prevzeli smo od zadružnikov, ki osebno niso v konkursu, nehvaležno nalogo, sestaviti bilanco in poskusiti asa-nacijo. Odbor je postopal natančno po predpisu § 49 zadr. zak., ki pravi: »Likvidatorji morajo takoj s početkom likvidacije sestaviti bilanco. — Ako pokaže ta ali uoznejša bilanca, da aktiva ne zadoščajo za pokritje dolgov, morajo likvidatorji pod svojo odgovornostjo takoj napovedati konkurz.« — Tako se je tudi zgodilo. Ko se je odbor prepričal, da ne dobi prostovoljnih prispevkov za pokritje primanjkljaja, ter je izgotovil bilanco, jo je takoj predložil sodišču, ter predlagal odobritev konkurza. Jasno je, da se take bilance ne dajo napraviti čez noč. Koliko časa bi trajal ta »takoj« pri velikih denarnih zavodih, kakor je n. pr. »Kranjska hranilnica«?
Ako so likvidatorji čez pet tednov postali kridatarji, bi imeli ta značaj tudi tedaj, ako bi bili takoj prvi dan napovedali konkurz, ter bi po mnenju dr. Eger j a postali nesposobni oskrbovati konkurzno maso. Ako so dani »tehtni pomisleki« o zanesljivosti bivših likvidatorjev, ako tudi niso člani zadruge ter jih ne zadene nikaka krivda na propadu, o tem bodo sodili drugi      74 in 75 konk. r.)-
Poleg sestavljanja bilance je moral odbor opravljati tudi druge neodložljive posle. V petih tednih se je odpovedalo zelo veliko število vlog ter plačalo dolgov 327.000 K. Stanje zadruge se je pojasnilo in delo sodnemu komisarju in upravniku mase olajšalo.
Znano je, da se dolžniki in upniki boje konkurzov, kakor '^bolnik smrtno nevarnih operacij. Kdor se hoče natančneje poučiti o vzrokih^ naj čita dotične minist. naredbe, ki govore o izkoriščanju in o monopolu.
Konkurza ni provzrocil likvidacijski odbor. Otvoril se je na podlagi bilance za leto 1910 in zaradi nekorektnega postopanja naoelstva, ko še ni bilo likvidatorjev. Ne zavidam vlagateljev, ki bodo morali morebiti še dolgo čakati na težko prihranjeni denar, a neprimerno hujše stališče imajo člani, ki so iz potrebe ali nevednosti obtičali pri zadrugi. Preganjajte z vso strogostjo maloštevilne krivce, a pustite živeti mnogoštevilne nedolžne žrtve. Pedanterija, premeteno razlaganje dvomljivih zakonskih določil in izkoriščanje niso pripravna sredstva za saniranje gospodarskih nesreč.
G. dr. Eger je, kakor poroča »Tagespost«, trdil, da se je vsled zavlaoe-nja konkurza mnogim članom omogočilo (??), da so se iznebili svojega premoženja. Cul sem samo o enem takem slučaju, ki se bode pa gotovo izpodbijal. Govoril je tudi o nekem bivšem članu Iv. Ž., ki je baje pobegnil preko meje. Dotičnik je umrl Se pred več leti, njegov sin pa nikoli član ni bil. Odbor nima pravice in moči cernirati nad 500 članov ter jih policijsko nadzorovati. Tega tudi upravnik mase ne more storiti.
Naravnost smešna je trditev, »da je bil odbor eelo zadovoljen s tem, da je prvotno vodil kazensko preiskavo sodnik, ki je sam jamčil Glavni.« V tem oziru pao odbor ni imel nikake ingerenče.
L j u bi j a n a. dne 23. februarja 1911.
_ Pr. Vlšnikar.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Rasto Pustoslemšek.
ZitM v Budimptfttl.
Dm 23. februarja 191U Tarasi »•
Piobei sa sarfl 1911. • » » oktober 1911. Rj za april 1911 . • • Rž zs oktober 1911 • . Koruza ss na} 1911 • . Om as april 1*11   . .
tffaktl«.
sa 90 kg u 64 za 50 kg 1094 za 50 kf Š15 za 30 kg 004 ss 90 kg 573 ss 50 kg OSO
Škodljive postranske posledice
ima mnogo m novo ponavljajočih se, umetno izdelanih odvajalnih sredstev, medtem ko so ze cez 30 it* klinično prelakuiene, milo učinkujoče JUgrsals Barbar« (odvajalne pastllje) prirođen, čisto rastlinski tslsnes krope* izdelek. Škatljice po 70 h in K 240. Odlikovano s c. kr. državno odliko.
„Heil.-Geist" Apotheke na Dunaju I-, Operngasse 16.
6S5
Ker nam je došlo že več vprašanj, stojimo li v kaki zvezi s ponesrečeno > Glavno posojilnico v Ljubljani.« izjavljamo, da nismo imeli žnjo nikoli no benega stika m nismo pri njenem polomu niti z vinarjem prizadeti.
Posojilnica v Logatcu.
Darila.
Podporno društvo za slov. viso-košolce na Dunaju je prejelo do 18. svečana sledeče darove:   Po 100 K: Dr. Franc Munda, em.   odvetnik v Ljubljani  (ustanovnina)  in Posojilnica v Mariboru; — 50 K:   Dr. Al. Uant, c. in kr. pom. kom. (u stan.); — 30 K: Kmetska posojilniea vrhniške okolice; — po 20 K:"Drž. posl. dr. Iv. Tj. Krek, odvetnik dr.   Fr. Novak, Hranilnica in posojilnica na Dolu in mestna občina Kamnik; —   12 K: Prof. dr. Leop.   Poljanec;   po 10 K: »>dvetnik dr. Tom. Horvat, vseučlliŠki profesor dr. Mat.   Murko, krojaški mojster Ant. Presker, župnik Iv. Vrhovnik, županstvo Št. Peter na Krasu in Kolinska tovarna za kavno primes; — S K: finančni tajnik dr. Val. Žun; — 6 K: pristav Jak. Lah; po 5 K: notar Juri Detiček, vis. kontrolor Jan. Klemenčič, c. kr. poštarica Dora Klobovs, prof. Štef. Podboj, notar Ant. Šlamberger   in posestnik Janko VPnr: po 3 K: parna opekama A  Belle in trgovina   .s klobuki M. Sedej -Struad; — po 2 K: zal. gramofonov Ivo Bajželj, zal. pohištva Kil. Fajdiga, prof. Saša San tel in neimenovana gospiea. — Skupaj 500 K. — Tiru št vo je izdalo letos   že   4405 K, prejelo je pa z   lanskim prebitkom vred samo 4462 K. Očividna je torej nujna potreba. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar. nadrevident j. v., v p. Dunaj IIT. Reisnerstrasse-27.
* Uspeh brezžične telegrafije. Kakor se poroča iz Pariza se je posrečilo brzojaviti z brezžičnim telegrafom z Eifflovega stolpa v Kanado. Razdalja znaša nad 6000 kilometrov.
H je kaj *» mšmmmmm las hi SnM hal* MfmmpMM ta aataaate ter aaaacMwatirastlaa,raM
9M
skMllskeas
(naaU kaaHCcfc) •cffaMaaa * Ca.Dčžta a. L. v stcklealcah pa IliaaE. DaMva saaavMk Ickaraah, drafCT^aa. aarfaaMrttah ta arivakah.
Proti prahajem, loskinam in izpadanjn las
•Vtuje najboljše prlaamaa
Tanno-cn nin Mtora
aa laso
katera   okreoduja   lasteča, odstranjuj*
lutke m preprečuje Upadanj« las. I e efelenleaa noaoolutai • It rt* no.
Razpošilja oe z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zalega vseh preskusen h zdrsni, medo. ml, meoki >a> vmf epecioH et najf ne eih parfumov, ki u gibkih oovii, svežih m>> eralnih vod itd.
Dež. lekarno MIlanu Leustsko
i Libbijan' Rt lova sst* it I.
poleg novozgrajenega Fran joiefovega
mM«, mostu 169
V tel lekarni dobivalo zdravila tudi ćlant bolniških blagajn Jut ne železnice, c. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške
Macrafne v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 17. februarja: Anton Je-ranko. rejenee. 14 mesecev.
Dne 19. februarja: Marija Sto-iritsch, posestnikova žena, 51 let. — Blaž Šimenc, prosjak, 70 let.
edina slovanska ura za telovadce,
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana || fnffnnT Ljubljana
Mestni trg
li Petra testa
Borzna poročila.
Llobllanaka
„Kreditna banka v Ljubljani11
Urada* karti danajske borze 23.
(
■alotbeal papirji.
4*/o majeva renta   .  .  . .
42* 9 srebrna renta .      . .
i . avstr. kronska renta . .
4*/. OgT. m
4% kranfsko deželno posojilo 4°, e k. o. češke dež. banke .
SreOfce.
Srečke is L 1860 V.   -  . -
>f      m   m 1864 .    .    .    . .
ig tiske......
„    lemeljske i. izdaje .
m        II.     n •
ogrske hipotecne . . dan. komunalne
avstr. kreditne .  . .
ljubljanske  .  .  . .
„   avstr. rdeč. križa  . .
„ bazilika.....
fantke......
neloloo.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice , . - - . Državne Železnice ....
Aiplne-Montan.....
Ceske sladkorne dražbe . . Zivnostenske banke.  .  . .
Valate.
Cekini  ... ....
Marke........
Franki........
Lire ..••••«•• Rublji    .  .  .  •  •      • •
februarja 19.1 Desanri 3*g-
93-9695 92 95 9180 96 — 94-
93 2t 97 l.a 93 1: 92
96*-95-
Kuhajte!
Pražite! Pečite!
11 36
117-25 96 0. 94 .L0
26325
11-3 117* 95-1 94 7d 2542
Mnenje g-ospoda dr. Ion idi sil,
Kavaklija.
Gospod J. Serravallo,
Trst,
ječilno mastjo
Opozarjam Vas, da je dal poiz "kus, ki sem ga. napravil z v asi m iz delkom Serravallovim kina-vmoni / železom na sedemletnem dečku, ne pričakovane uspehe.   Deček je IZgll bil kmalu znake   malokrvnosti n* obličju, moči so se mu povrnile, tek ee je obudil, izločenje blata je postalo enakomerno in vsakdanje lien po tako dobrih uspehih Vašega Serravallovega   kina-vina z železom se čutim primoranega priporočati ga od srca kakor edini pripomoček proti malokrvnosti,   breztežnosti m telesni šibkosti.
Kavaklija, 29. oktobra 1909.
Dr. Ionidis.
"Jomsrvo za popolno naravno datost tn najfinejšo kakovost čaje samo beseda
leonnl masti „reRE5~ ča se prednost pred vsemi konkurenčnimi znamkam?.
HeteoroioftHno poročno.
22. j z. pop „ S.zv.
23. 7. zj.
737 6, 10 5 p m jzah. del oblač. 737 S j —6 3 p. m. zah. pol oblač.
7401   - 10  al. svzh  del oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 50°, norm. —0 5'. Padavina v 24 urah 0 0 mm
Potnika
za Kranjsko, zmožnega obeh deželnih jezikov,   sprejme   po   prav ugodnih
pogoj h veletrgovina  s drobnim
blagom. Samo moc prve vrste z do ka an«> H^brimi uspehi naj pišejo pod „Kranjsko" na upravništvo »Sloven >krga Naroda « 689
Proda se
na  Mlinom pri  Bledu eventualno
se odda v najem.
Natančneje se poizve v upravništvu »Slovenskega Naroda-. 5^3
V svrho razširjenja trgovine
v konkurence prostem kraju na dežeii, z  zelo povoljnim   h tnim prometom,
Potrebni   kapital  ali  premoženje najmanj 15   20 000 K. 638
Naslov v upravmstvu   »Slov. Naroda«.
za
ljubljansko občinsko volitev po novem občinske« in volilnem redn.
Knjižica v pouk folilnan in nutkan.
Cena 50 vinarjev.
Komisijska založba
Jfaro3ne knjigarne
v Ljubljani.
ižggl igj, g. ^ gj,
V založbi
l i
m
i
v Ljubljar.
je pravkar izšel
zgodovinski roman izza francoskih časov
: x ljubezen :<: Končanove Klare
Spisal Fr. Remec.
Cena bros. K 1-50, vos, X 2-50, po poStt SO ¥ vse.
Ta roman jc rrMII te ? asdflstki ,5lov. NaraSa" iMm pozornost ter se je moril aa splošno zahtevo ponatisniti.
t k i
I i
m
i k
mm
Službe išče
687
strojnik
Franc Steni, Mirna Dolenjsko.
182
Kdor bi drevesa, grme
cvetlice rad sadil, naj zahteva zaznamek drevesnice.
I. Iml Okrooblite na taktu.
. ŽamaIs 9/> V vseh letnih časih naj-
^°PCK *     Sfgf        slastnejši cvetlični vonj
Cena:
Vijolica
5 —
Vistaria
4-50
31LUŠ10N
, DRALtlE
eify Cvetne kapljice brez alkohola «^»        v svetilnika.
En atom zadostuje.
Varljivo podobna naravna pristnost.
Bruselj 1910: Grand prix.
Juri Dralle,
Hantuorg in Podmohli o. L
Droge d.šave
4—
Pri nakupovanju h^aga za obleke zahtevajte povsod bTarrof iz_ki ima napis :
1=1
0 (H
0 m
fHJ [a]
tšl tal 0 lal
\š\ 0
IŠIlE!rri2*JŠlllll23IŠIl£.I-ti lC L;l 11- i   ^ G ^©IcJfHfolJairaffS
in varstveno rrarrko zlate rppate zvi-zrtr ZVEZDNA TKA-N1NA je ganegj jvn in trpežno hoffhažno i'< platnen ■ blasjo, za moškt* in ženske obleke, sraice m ra'.no drugo p-nlo. — Zahtevaj isak v lastno k»ri-t od vsakega Irgoica le: ZVEZDNO TKANINO z znamko zlate repate z\ezde I ::
418
E SI
m m m m
E
[51
E E
m
ollailal
Št 4507
Ustanova za realce.
681
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Jož fovih ustanov za realce v znesku 100 K na leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljub'jani.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom oziroma z domovnico, potem z ubožotm listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati
do 15. marca 1911
pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14 februarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljobljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetniki
Laschan, 1. r.
razen prodajalne pisarne
$entjan$ke premogok. druibe v Krltevnlskl ulici 8, IL nadstr., sledeče tvrdke: Fr. Babic. Dolenjska cesta; L Kavčič, Prešernova ulica; Leskov ic 1 Meden. Jurčičev trg: I.Mencinger, Sv. Petra c: B. Se v ar. Sv. Jakoba trg; Urad. gospodar, društvo, Kongresni trg: Naročila in denar za premog 1A &iško sprejema tod. Kotnik, trgovce v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil, kakor tudi za inkasiranje je
■ opravičen gosp. Josip ■
■ ■ Baraga. ■ ■
■■■■ ■■■■
■ ■■■■ 268
naročajte izvrstni šentjaniKI premog!
Po analizi, izvedeni po c kr. geologičnem državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plusso, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju „Združenih mo-stecko-ducbcotskin rudarskih revirje?-* ima šentjanški premog 4059 4733 kalorij in 7*96—11*57 % pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim.
Cena ara le 2 K 40 h za too ltflogr.; tedaj nitja, kot caaa vsakega dragega premoga.
Kdor je kdaj kuril z njim, ne opusti ga ss    nikdar več. ss
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajocimi se 94 vplačili.
PO
viajemno zavarovalna banka v Pragi. -lomdl E 4M1*-Tt7<w» — j^ajajjaap edifceeatiia ta kapitalile K 109,356.860--.. velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-ntrodno opravo.
Vaa pojaaalla aajai
talil zBtiptn! LiiiOiii fefSssVM i Bupaski
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
aaaaaaa
9456
8
209104
87
155
prodaja io pošilja po ptftiii nratji Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
3730
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno zrno dni« matinsko vino 233
najboljše sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko K 4-—.
Br. Novakovih Ljubljana.
Dva dobra in zanesljiva, samo* stojno delujoča
t
a
v
[
sprejme takoj proti dobri plači v trajno delo 633
KONRAD POTZNER
kJeparski mojster Celje, Vrtna ulica štev. 11«
bližuo 16 pesti visoka, katera sta
dcbva za tek in težo
se takoj kupita.
Ponudbe pod 665
„5t. U. 100" poštno ležeče Ljubljana*
■p
fr. Cu§en
urar in trgovec
Ljubljana I
131  s a m o
PreJernova ulita št. 1
Poro&d prstani
ilato, močni, ca trpežnosti ne-prekosljivi, par od 7 K naprej,
Hajvana oap sisi i.
as s Kelsiaijeei M\ pe polti lastoni.
metan« stroke, tpratm d**)|kt 654 —— m »prapM pH tvNk« ——
Oton Hotnan, Radovljica,
I kiiemaM JHT se shOk
Reflektantinje naj se osebno predstavijo
najpozneje do nedelje 20. t. si.
1881 —1901
t. j. vsi osi letniki
„ Ljubljanskega Zvona"
ki jih v knjigotrŠtvu ni več dobiti, so skupaj aH posamezno sta pr*OfJ«j.
Prvi, ki se za vse oglasi, bo n^jceneiše kupil. Na prodaj je tudi : }yKres1(| popolen, 1881 —1886. — Mariborske Pajk ova jyZov*aCCf popolna, 1872 do 1877. — Hnbar-Tavčarjev stari ,,Slo«
van", popolen, 1884-1887. Vprašanja z znamko za   odgovor na upravništvo  »S!ov. Naroda« pod šifro
„1881—1901».
Spreten
se išče
za večjo tovarno.
Mora biti kristjan, 22 — 28 let start samski, ter popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Zahteva se splošna in trgovska izobrazba. 630
Ponudbe pod T. X. 28, W. I. 7§45 na anončno pisarno Hndolf Me s se, Dunaj t» Seiierstatte 2-
Ta Inserat
ji važen za vsakega človeka in tudi vedeti nsaratS, «H0 polete važnost na higieno svojega telesa, 4s j*
v vsaki MM neutrpHivo kako razkufevelno sredstvo Večkrat se dogalajo bolezni (ikrlatica, vročinska feolezea, kolera, koze, ošpice), ranitve, naleaenja bolezni in opekline; za destnfekdjo pri bolnikih, za antiseptične obveze ran, oteklin, SS irifseijo za dame in v varstvo pred nalezenjem bolezni, za stalno rabo pri vseh vrstah desinfekctj in pri odpravljanju neprijetnega duha jt najbolj pripraven znanstveno mnogokrat preizkušeni in po vsem svetu iS VMajbeljte razkuzevslno sredstvo sedanjosti znani
£ysoform
ktf učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga vsakdo brez nevarnosti lahko rabi, ker prtjstno aromatično di*i, koze ne razdražuje (kakor druga desjnfekcijska sredstva) in ker je naposled Jalto poceni, ga skoro vsi zdravniki priporočajo in v vsaki hiSi radi rabijo V originalnih steklenicah (zeleno steklo) z navodilom vred se steklenica s 100 grami za M vinarjev dobiva po vseh lekarnah in drogerljah monarhije. Poizkusite enkrat! Pomnite, da Ivsoform hitro in zanesljivo odstrani zoperni vonj in pot!
Izvrstno desinfekctjsko sredstvo za usta za vsakdanja negovanja ust In
zob je aromatično in fino dišeče
Ivsoform s poprovo moto
v steklenicah po K 1*00* Ohranja zobe, daje ustom prijeten okus ter hitro in zanesljivo odstrani disanje iz ust Poučno brošuro „Geaajndheit und Desinf ektion", ki jo je spisal odličen zdravnik, vam posije
kemik Nutjvnanny Dunaj XX., Petraschgasse 4, znanstveni referent izdelovalnic lvsoforma, in sicer
takoj gratis in franko, ako pišete ponjo.
Gospodom zdravnikom vzorci in literatura vsak čas gratis in franko.
Korespondentr,ZXSS
Kristjan, starost med 24 in 27,
samec
ki le rasna nemščine tudi Italijanščine v govora to pisavi popolnoma vešč ter se iskaže lahko z dobre trgovsko naobrazbo. — Ponudbe pod W. o. 7046 odpošilja anončna ekspedicija Rudolf Mosso,
Dunaj L, Seiierstatte S.
i?
■ ■
. Papa Je dovolil! Saj Je Jacobi —
f ttniko tiiiske cigaretne
•tračnic*!
601
J srne   samo v rietrem zaboj-!kn    i imenom
JACOBI!
Vsak karton ima zelo zanimive
rSnigenove slike.
ainanilo preselitve.
se je danes preselila v BI, nadstropje hiše gosp. Urbana Zupanca,
Križevniška ulica štev. 8.
ama Mengeš
JULIUS STARE
Ustanovljena leta 1818.
Ustanovljena leta 1818.
Zaloga v Ljubljani,
Jfielelkovc ulice Jlgv. 19
priporoča svojo izborno vležano mwrtm*9 jfijae marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Je!e/on stev. 241 .Zekfna l\a. 241
S 3/4/4
657
na Starem trgu št. 30 ss je kakor navadno »
vso noč odprta.
Za obilna obisk se priporočata
► Ne kupajte
nič drugega proti
kaži j u
nususnuunaasaauunuasa aMManuuuuuva
hrlpavasfJ, kataru in zašla« sanJMp krčnemu In oslovskemu kašlju« nego slastne
Kaimjeve
prsna karamale
a „tremi jslkaml",
snwp|es*
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jsmčnj« gotov uspeli.
k m m 4t **»• -
Prodaja jih
VSualanuul: sepnj^^^^a^on^suBas^u
Ubald pl. Tnkecir, lekarna. Wh. Sušnik, le« kame. Dr. G. Pfctofi, lekarne. Dejetoa te-karea Mr V%- Asa UoMac, lekarna pri krmi.
Mr. Ph. Joa. čifnar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerije „Adrija".
22? U/h^SIt V%a4laFn&Jt ewwe« iv^wp p*aepni %^ •w^eipi^»?*» »eenia.
Neve eteeta. Je? tss. tesana url Mer. P, Vipava. Mflkpi W»cba. lekarna, Metlika. A. Ro-
terae, UMs** s5n?i5^%»eaa pri
0 imovini „6laYne posojilnice" v £jnbljani
registr. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. februarja 1911
ko n kur z.
Konknrzni komisar: C. kr. dež. sod. svetnik dr. J. Toplak v Ljubljani. Il^air** upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodni j t V izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilui rok: do 30. aprila 1911.
Narok za 1. k vido van je in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred Konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v LJubljani, oddelek II
dne 13. februarja 1911.
• Sat
•   3B[   S •
Krasna umetniška reprodukcija v vse karvafc
.-. anamonlte Orohaiieve slike .". a
Primožu Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka M ena ta tirana SI tna Je najlepši okras vsake slovenske Mt. Te reprodukcija je splob najlepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci.
■ufJT"  Gena s pošto K 3.20- *"W
Iva sa s
fl suBasliakšua   Ikau^suuusaasua sal V iamnuujni./.
^^1B
D66C
A://.:^C
Več potovalnih zastopnikov
proti fiksni plači in proviziji sprejme glavni sastop RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA V LJUBLJANI.
Ponudbe na naslov: Iv. Perdan, Ljubljana.
Valjčni mlin v Domžalah
i. boiičar, ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Vegva ulica 6.
Telefon loterarb. st 129. Telefon intemrb. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke«,
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
umetni in trgovski vrtnar
Mzoaaja si. p. b. občinstva, d<t se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 2V2
:. In?
le m mm.:.
Iz 'elovanje Šopkov, vencev, trak >v itd. — Okusno delo in ::   zmerne cene. ::
Imm nareKi tečna.
JE* Vrtnarija
C 18 Itm cesti 34.
a?a dSs^OlS) aal
po nizkih cenah priporočam svojo
240
trgovino
z galaoterilskim in vseh vnt kra martom blagom ii pleteninami.
34 Devoclonallje
in vse vrste blago M botja pota.
Tnniika okli baioik iMtn.
fin\on Škof
Ernest Jevnikarjev naslednik
Dunajska cesta, v hiši gostilne {t. 6.
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje ko! v dobrem stanju, za časa rabe pa s ogn>ti mnogim stroškom, pu-ti na svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempt-riranem prostoru shtaniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka
k. tmmm
specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
fjubljana, dunajska cesta 9.
dobro konjsko ima na prodaj
1!
■
pri Ljubljani. 662
najnovejše in najpopolnejše
sredstvo za snaženje srebra in posrebrenje
z zajamčeno vsebino srebra za snaženje, izboljšanje ter posrebrenje srebrne posode, y   jedilne priprave, skled In drugih predmetov iz alfenida, novega srebra, medi, bakra, itd.
-y   Jtajpcpolnejše nadomestilo za galvansko posrebrenje.
Faitrpfjm za gospodstva. bote!e, kavarne, restavracije iti ItapnNhj po vseh boljših drogerijali. irpviaali z i.im in matirijalflini blagom tli [ena steki. 70 b in t L
f,SOLSK", generalno razpečavališče za Avsfro-Ogrsko
DUHAJ, V. Margaretengartel št. 142. 3488^
Priporoča se
M. Krlsto!i6-Bii6ar
Stari trg s t. 22, LJubljana, nasproti Zalainlka. PST* Zadnja moda "^301
spodnja
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
POMLADANSKE PLAŠČE m PELERINE :
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po meri. £*S*T Najfinejše in kompletne
8LEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE
MP"   *n krstna oprava. ""^B3*X
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
tn vsako drago modno in drobno blago iz solidnih tovar*«
po najnižji ceni.
Na ogled pošllfa tudi po poitL
			
	lini ii■ i**HnHfwiHtiiff"iiiifrnP^^"^		
Prešernova ulica štev. 7
ir Ljubljani
združena a
Fmmrmva ulica štev. 7
priporoča slovenskomu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega. . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga  »■ *
IflT najboljše kakovosti In po najnižjih cenah.
Pisalne in risalne Črnilniki in uteži
potrebščine
Papir
kancehjski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in otadek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papr za
pralni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma,     peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši m barve.
Tinte
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.     najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na aavitke s tiskano firmo*      S pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora
v vseh velikost h, za dame in za gospode! za navadno rabo m tudi za darila«
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke.
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
JtaroJni knjijanu sprejtma tiffi naročila u
pisalne stroje
• ••••• vseh sistemov
po tovarniških cenah; ^ dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizitnloe,  oznanila, fakture, trgovska pisma itd itd
Lastnina ia tisk »Naroda« tiskanu*..
IU
D55C
73