Charles Dickens
Kristovo rojstvo
SUvni atigleSki pisntelj Charles Dickens (1812—1870) je poleg drugih Stevilnih del napisal tvdi knjigo »The Hystory of O"r Saviour Jesus Christ« (Zivljenje naštfga Odrešenika Jezusa Krista), ki jo je pu-svetil svojim otrakom. V naslednjem po-glavju vi tc knjige papisuje takole Kristo-vo rojstvo:
Ljubi moji ofrroci!
Zelo mnogo mi je do tega, da bi po-znali Jezusovo življenje. Zakaj vsakdo bi ga morai poznati. Nikoli ni bilo na svetu človeka, ki bi bil tako dober, tako Ijubezniv in tako krotak kakor on, tako žalostcn nad vsakim, ki je drugtm delai krivico, nesrečen zaradi vseh, ki so bili bolni ali ubogi. Zdaj je v nebesih, kamor mislimo priti mi vsi, da se bomo tam našli po smrti im ostali srečni do konca. Zato si ne n»o-rete predistavljati, kako lepo je v fle-besih, če ne vestc. kdo je bil Jezus in kaj je delal
Rodil se jc pred davnim, davnim časom. skoraj dva tisoč let je že pre-teklo, v kraju, *ki so ga imenova 1 i Betlehem. Njegova mati in oče sta ži-vela v mestu Nazaretu, morala sta pa po apravkih v Bctlehem. Njegovemu krušnemu očetu ie bilo ime Jožef. nje-govi materi pa Marija. V mestecu j1^ bilo vse polno ljudi. ki so pri^li tja po posiih. Tako Majija in Jožef nista ni-kjcr mogla dobiti prencnSišča niti v #o-stilnah niti kje druigod; zato sta si pri-pravila prenočišče v nekem hlevu i° tam se je rodil Jezus. Ker nista imela niti zibelke niti posteljice, je Marija položila svoje srčkano detece v pri-pravo, ki ii pravimo jasli, iz katerih jedo konji. V teh jaslih je detecc za-spalo.
Med tem, ko je otrok spai, je več pastirjev, ki so pazili na ovce na paši. za^letlalo božjeita angela. V svetli luči se je prikazal, prečudno krasen je bil in po poti se jim je bližal. Spnčetka so se prestrašHi, padLi na zemljo in si zakrili obraze. Angel pa jim je rekel: »Danes 6e je rcniil v mestu Betlehemu, nedaječ od vas, t>trok; ta bo rasel in bo tako dober, da ga bo Boti tjubil ka-kot lastnesja sina, 111 učil bo Ijudi, da morajo ljubiti drujj drugega in se nc piepirati med seboj. Njegovo ime h» Kristus in ljudje bod« dali to imL v svoje molitve, kcr bodo spoznali, da Ua Botj Ijtibi in da ea morajo tudi oni Ijubiti.«
Id potem je angel rekel pastirjem, naj gredo v hicv in naj pojjledajo dc-tece v jaslicah. Tako so storili, poklek-nilr so pred Jezusa, ko jt1 sladko spančkal, in 50 rekli: »Bofl naj biago-slovi tega oti*oka!«
Glavno mesto dežele je bilo Jeruza-Letn, tako kakor je London glavno me-sto na Angleškem, in v tem mestu je živel kralj. k\ mu jc bilo ime HeroU. Nekefia dne si> prišli k tijerau modri-jani iz dcžele, ki ic ležala daicč na vzhodu, in so mu rekli: »Zagledaii smo na nebu zvezdb, ki nam je oznanUa, da je bilo v Betlehemu rojeno dete^ ki bo raslo in jja bo vsc ljudstvo lju-bilo.« Ko je Herod to slišal, je postal ljubosumen, ker je bil zeio hudoben človek. Toda tega ni hotel pokazatl in jo hinavski vprašal modrijanu: »Kje pa je ta otrok?« Modrijani so mu odgo-vorili: »Nc vemo, mislimo pa, da nam bo zvezda pokazala pot; zakaj sla je pred nami, zdaf se je pa ustavila. He-rod jih je teča\ naprosil, naj poizve-db, kje živi ta otTok, in jim je zapo-vedal, čc ga naj-dejo, naj se vrnejo in mu povedo. Modrijani so odšli in zvezda je Š\& nad njihovimi glavami, dokler se ni ustavila nad hlevom, kjer je leža] Jezus. To je bilo zelo čudno, toda je sam Bog tako naredil.
84
Ko se zvezda ni več premaknila, so, 5li modrijani v hlev in so zagledaK dete 'i iMarijo, njegovo materjo. Zelo srčkano se jim je zdelo in obdarovali so fia z zlatom, kadilom in miro. Nato so odšli; toda niso šli h kralju Herodu, fcakor jim je bilo za.ukazu.no; zakaj vedeli so, da je ljubosumen na Je-zuščka, čeprav jim tega ni pokazal. Po drugi poti so se \rm\\ v svojo domo-^ino. In prišel je angel v hlev in jc rekel Jožefu in Mairiji. naj vzameta dete iti pabegneta z njim v deželo, ki se imcnujc Egipt. drueače ga bo Herod umoril. PonoČi so odšli — Jožef, Ma-rija in dete — in sreČno prispeli.
Ka pa je kivoločni Herod videl, da modrijanov ni več nazaj, in. ker ni mo-fiel izvedeti, kje je to mogočno dete,
je poklical k sebi svoje vojake in po-veljnike in jim zapovedal, naj gredo in pomorijo vse otroke v njegovi de-želi, ki niso stari več ko dve leti. In hudobni vojaki eo to storili. Mamice so bežale po cestah sem in tja z otrbki v naročju. da bi jih reŠile in skrile v votle jame v gorah in v kleti, pa ni nič pomajial-o. Vojaki so s svojimi meči in sulicarai pomorili vsc otroke, kar so jih našli. To srozno klanje se imenuje umor nedblžnih otrok. Kajti otroci so bili popolnoma nedolžni.
KraJj Horod je misliJ, da bo med njimi tudi Jezue. Njcga pa ni bilo vmes, kakor veste, ker sta Ka oče in mati sreČno prinesla v Egifpt. Tam je živel s svojim očetom it\ mamico, do-kler ni hudobni kralj Herod uititI.