152. številka. Ljubljana, soboto 7. julija. X. leto, 1877. Ishaja vsak dan. izviemii ponedeljku in dneve po prasnicih, ter veija po polti prejeman za avitr o -oeer ak e deiele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld., u Aetrt leta 4 jfld. — Za Ljubljano brez poS-ljanja na dom za ceio leto 13 gld., i& ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. xa četrt letu. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaaa. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt lota 2 gld. 50 kr., po poftti projcuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od fcetiristopne petit-vrsto 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se mvoie frankn-ati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiSi št. 3 „gl'jdali&ka stolba". Op rtv ni It v m. na katero aaj ae blagovolijo pošiljati naročnico, roklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nanašajo se na oklic od 25. junija priporoča podpisani odbor za poslanca mesta Ljubljanskega gospoda dr. Itarla AIia«*i<*a. velikega posestnika in advokata v Ljubljani, in gospoda dr. .IcJlirja Zlipaiica, notarja v Ljubljani. Za narodni volilni odbor: V Ljubljani, 5. julija 1877. Dr. Janez Bleivveis, odbora prvoinestnik. Telegrami. Feterburg 5. julija. Oficijalno iz Zimnice 5. julija: Rusi so zaseli 28. junija Babadagh, 29. junija sti bili dve četi Cerkesov tepeni in cel okraj očiščen od čerkejov in bašibozukov. Veliko orožja in živino je Rusom v roke palo kot plen. — Celo ozemlje do Trajasovega nasipa je v ruskih rokah in nij nobenega Turka več tam. Rusi gredo noč in dan črez Dunav. Turkov nij tu nič videti. Od 27. junija so bili le manjši boji prvih straž. Peterburg 4. julija. Oficijalno. Četa prostovoljcev je udrla včeraj navzoči tvrd-njave Kars v turske baterije in je tri kanone uničila, llusi so izgubili pri tem le 4 mrtve in 23 ranjenih. Carigrad 5. julija. „Corr. Havas" porota, da bode vojska, katera proti Ornoj gori operira, kmalu drugam iti in drugod vojevati ukaz dobila. Cetinje, 4. julija. Oficijalni list Crne-gore „Glas Crnogorca" piše: Poročila novin, da so Avstrija pripravlja Cetinje braniti in Črnogoro propada rešiti, so povsem neresnična. Črnagora take pomoči nij prosila in je t udi ne potrebuje; na črnogorskej zemlji ga nij Turka; črnogorska vojska je navdušena po ravno prestalih zmagonosnih bojih, pojde pa tudi v prihodnje bitve z največjo zaupnostjo in navdušenostjo. Zato so vsa poročila o katerej koli intervenciji ali izmišljotine turko-tilov ali pa prorokujejo nove dogodke; v zadnjem slučaji bi imeli dogodki posebno podlago, nikdar pa Ćrnogora ne potrebuje podpore. Bukarešt 4. jul. V malej Valahiji se bodo veliki dogodki prigoilili. V soboto gre knez Karol tjakaj. Vojska. Telegram iz Peterburga poroča, da naša sveta slavjanska ruska vojska noč in dan prehaja črez Dunav. Če se pomisli, kako tesno in pomalo se more marširati in kanone, živež ter strelivo voziti po jednem mostu, ne smerno še tako brž večjih bitev pričakovati. Ruski telegram tudi izrecno pripoveduje, da so bili v Bolgariji dozdaj le manjši prvotni boji. S črnogorskega bojišča imamo denes novo in sicer turško potrjenje, da so ti slavni naši jugoslovanski bratje res tako sijnjno potolkli svoje narodne sovražnike, kakor smo ves zadnji čas poročali. Telegram iz Carigrada namreč poroča, da si Sulejman-paša niti ne upa Črnogorcev prijeti, zato bode s celo svojo vojsko drugam prestavljen. Sovražniki Slovanstva in Rusov so uže tako nesramni, da govore o p o bi tj i Rusov v Aziji, zanašajo se na jalova in dokazano lažnjiva turška poročila. Le malo počakajmo. Ne bodimo črnogledi. Rusi se v tej svetej vojski nepremagljivi. Tudi ko bi so jim res na jednej strani kaka mala ali večja nezgoda pripetila, oni imajo doma dovolj še nove vojske in neizcrpljive moči, da premagajo. Turki so vse na noge postavili, kar imajo, Rusi ne. O ruskej vojski, ki je pri Siščovu preko Dunava prešla, pišejo dopisniki z mesta, da se je hrabro držala. Rusi so morali breg krvavo oboriti. Vsak je stal kakor zid, kjer je imel dobljeno pozicijo varovati. Štirideset Uusov se je na jednem mestu dalo od premoćnih Turkov rajše postreliti, kakor da bi se umaknili. V Siščovu so se Rusi skoro z\ vsako hišo bojevali predao so Turke pregnali. Kakor se poroča iz Sarajeva, so vsi mohamedanski okraji v Bosni zelo potrti in turobni. Kakor se zagotovlja, so zadnji boji oddelku Suleiman paša pobrali .'{580 mož ran-jevcev, kateri v Mostaru nij so dobili zavetja. Od 34 bataljonov Sulejman paše nij noben cel. 14 bataljonov je strašno zrušenih, G pa je čisto uničenih. Največji del tako grozovitno potolčenih vojakov so bosanski rojaki ; in umeje se potem lehko, da je vse po deželi vzburjeno zaradi tega, da Sulejman svoje vojake tako brezobzirno goni pod meč. To vzburjenje se pa veča še s tem, da se narodu nakladajo velikanske kontribucije. Vsaka hiša mora plačati 20 pijastrov vojnega davka, poleg tega pa še naturalne davke. Jemlje se konji, voli, ovce, žito, sploh vse, kar je za jesti in Turek za to ne da ni pare ne. Vojska s Črnogoro in vstajo sta to deželo, katero i Turek in krščan zoveta „Bosna ponosita", spremenila v pustinjo in sta stanovnike pripravila na beraško palico. Celo agi in begi so obubožali. „ Ustavil sem jo ter jo prisilil, da me je poslušala. A predno sem izgovoril svoja vprašanja, počela je besedovati, kar je potrdilo moj najhujši strah. „Pustite me iti!" vskliknila je. „Vi hudobnež! ali bi pač radi tudi mene oslepili V" „Kjo je Emilija V" vprašal sem. „Dovolite mi, da jo vidim !tt „Da bi jo videli!" odvrnila je. „Vi strahoviti nesrečnež! Ne! dovolj je trpela od vas. — Dovolj ima sama, za to jo le pustite v miru." „Kaj menite s tem V" vskliknil sem, troseč oskrbnico za rame, kajti njene besede so me užalile globoko v srce in bil sem kot bi bil zblaznil. „Kaj menim'.'" nadaljevala je. „Menim namreč, da Emilija ne bode nikdar več videla nikogar, in ko bi imela tudi sto in sto oči, bili bi vi zadnji, katerega bi želela videti." wAli me črti tudi Emilija'."" vskliknil sem Mtttak* Prižigilec. (B-iuuu. v auglookeui »pisala M i h» M. Cummins, poBlovonil J.) 1_> r u fg i de l. Osemnajsto poglavje. (Dalje.) „Jerica! ne prestraši se pred manoj, kadar hodeš čitala to očitno izpoved moje strasti in moje oni trenotek premočno razburjene narave. Ti morebiti ne veš, kžij se pravi čr-titt, ali pa si bila uže kedaj tako izkušena, kot jaz V" „Ko se je gospod Graham zavil krog ulic-nega ogla, približal sem se hiši, vzel glavni ključ, odprl sem vrata ter šel noter. Bilo je vse tiho in ničesar nijsem videl v nekej sobi pri tleh. Sel sem tihoma tja gori ter stopil v malo sobico konci prehoda, ki je bila v zvezi z sobo Emilijino. Tu sem čakal dolgo, a slišal in videl nijsem nikogar. Nazadnje se boječ, da bi gospod Graham se kmalu vrnil, sem sklenil iti v svojo sobo v drugem nastropji po svoje denarje in nekatere dragocene reči, katerih nijsem hotel zapustiti; potem sem mislil iti v kuhinjo povprašat kuharico Primovo, kaj blagosrčno ženo, kako je Emiliji. „Prvi namen sem srečno izvršil in šel sem tja doli po zadnjih stopnicah, da bi prišel h kuharici; kar me je srečala gospa Ellisova, j ki je bila prišla iz kuhinje s časo polno ovsenega soka. Ta žena je bila prišla komaj pred malo tedni v hišo ter je imela nadzorovati moje počenjanje; zato je nijsem mogel trpeti. Poznala je vse malenkosti nesrečne dogodbe ter je bila priča mojemu pregnanstvu iz hiše. Zagledavši me, se je ustavila, nekoliko zaklicala, izpustila je skledico z ovsenim sokom na tla ter je hotela bežati kot pred divjo zverjo, katerej sem moral pač biti podoben; ker ne-srečuost in obupnost ste bili pač izraženi na mojem obličji. Tudi Grška priprave za vojsko vedno : nadaljuje. Predsednik osrednjega odbora za grško vstajo v grških turških provincijah je izdal proglas, da je čas prišel za orožje prijeti. Sveto služimo svetej domovini 1 Ko je žaba videla velicega vola, bi bila tudi ona rada tako velika- Jela se je napi-havati vedno povpraševaje svoje tovaršiee, če je uže takovšna, kakor vol. Druge žabe pa so jej vedno pravile, đa še nij in nij. In ona se je dalje napibavala tako dolgo, da je — p o-č i 1 a. Če bi bila žaba dosegla svoj namen, bi bili prirodoznanei morali napraviti poseben oddelek dvoživk, a ker ga nij, smo ostali pri starem. Le žabe imajo dober nauk, naj ostanejo, kar ko — žabe. Na Kranjskem imamo volitve za deželni zbor. Pri nas se tudi napihava .'{5 tisuč (?) nasprotnikov, no da bi samo enaki bili 400 tisuč »Slovencem, ampak, da bi jih celo prekosili. Če bi se to res zgodilo, bi zgodovinarji imeli deloma čisto nov faktum pred soboj. Napihavajo se pa naši nasprotniki z obljubami, ž u ganjeni in pa sleparijami. Kako obljubujejo majhene davke našemu poštenemu kmetu, vseh vrst dobrote meščanu! Kako žugajo našim učiteljem, „dass e s nicht i m Interessedes Kiir#.<»Iu<*n liegtu, če ne pomagajo žabe napihavati! Kako sleparijo z razuiini tiskanimi in živimi brošuricami, v katerih je uže več lažij nakopičenih, nego v petih letnikih „des dummen Kerls von Laiback". Pod take laži še nihče ne upa podpisati se, ker vedo, da so preneumne in pre umazane. A žaba se vedno napihava, dokler ne poreče: „resk" in vso komedije bode konec. Kes bi bila sramota za nas vse, sramota za Kranjsko, sramota za vse Slovane, če bi nas 400 tisoč Slovencev premagala peščica 35 tisoč nemčurjev. Vendar nemogoče bi ravno ne bilo, ker naši sovražniki delajo z najbolj umazanimi in nesramnimi pripomočki, kar so dokazalo volitve v trgovinsko in obrtuijsko zboraico, kjer smo bili pripravljeni dokazati pred sodniki porotniki, kako se je godilo, a nijso nas upali prijeti za besedo. Toda nam ne treba take nesramne agitacije; mi delamo in delajmo m i r n o in p r i d n o, a pošteno. Mi vemo zakaj gre, in zato se bolj govoreč s samim soboj, nego vprašajoč. A odgovorila mi je precej. „Vas črti ti? Da, — več nego to; nema primernih besedij, ki bi bile dovolj hudo za vas! Celo v bolečinah svojih šepta: neusmiljeno, zlobno! itd. Trepeta celo pri glasu vašega imena in nikdo ga no sme izgovoriti pričo nje." „ Čakal nijsem, da bi bil še več slišal, ampak obrnil sem se ter tekel iz hiše. „Ta trenotek je določil moje življenje. Strela me je zadela ter me razbila. Moje nade, moja sreča, moje pošteno ime so bila izgubljena; a svetila mi je še jedna luč v te-moti. Pila je ljubezen Kinilijina. Samo na njo sem še zaupal. Ta pa je sedaj izginila in ž njo moja mladost, moja vera, moje zaupanje v Bogu. Bil sem brez veljave na zemlji in bilo mi nij nič mari, kam da grem in kaj bode iz mene. „Od tega trcnotka sem nehal biti jaz sam. Potem se je vlegla na meno megla, ki me zakriva od onega časa; pod njeno senco si ne bo d en m prijaznih b sleparijo in lažjo, ker »nevarna je, pogubna zveza njena," je svaril Regul pri svojem odhodu Rimljane. Spoštovanjem in moštvom bode premagala pravična in sveta stvar in radi tega pa, „sveto služimo sveti domovinil" Učitelj učiteljem pred volitvijo. Brate ! Ne vem, ali ti bode po volji to pismo, — ali ne. A, srce mi je prepolno, moram ti misli svoje razodeti; oprosti mi torej. Vprašal me bodeš: „Za Boga, kaj pak se je zgodilo, da pričenjaš pismo svoje s tako slabim pogumom V" — Veliko, mnogo se je zgodilo, brate, ali pak je to, kar se bode morda zgodilo, ono, kar mojo notranjost razburja, in kar mi duh s preveliko žalostjo navdaja. In kateri značajen učitelj bi ostal miren in bi so mu kri ne razburila, če pogleda okolo sebe, in v tem, za ves slovenski narod važnem času mej svojinu tovariši ne vidi dru-zega, nego m 1 a č n o s t v narodnej stvari? Omenil si v svojem pismu, ka jaz vse le prečrno vidim, — da nčiteljstvo je še vedno narodno, in bo bo tudi kot takovo izkazalo. Ali jaz v resnici vse le v umazanej barvi gle dam — to bodo pokazale sedanje volitve. Kar pak se druge tvoje opombe tiče, omenjam ti le to: Kristus je imel dvanajst učencev, in mej to peščico našel se je uže izdajalec. Tako je tudi pri učiteljstvu, — ozri se le malo po okolici, videl bodeš sam, je-li to istina, ali ne. Kako jaz in sploh vsak narodnjak takove moderno Kfijalte ceni, — to ti je znano. Kar je pak v resnici žalostno, je, ka učitelji, koji so narodne zovejo, v sedanjem viharnem času roko križajo in se boječe skrivajo. Kmet naš stori sedaj svojo sveto dolžnost, no gleda na levo niti na desno, no sluša niti tega niti onega krivega proroka — si je svest svojih pravic kot državljan, ter jih energično varuje proti postopanju njegovih in naših nasprotnikov. Pokazal se je pri volitvah kot mož. A učitelj, naroden učitelj, koji naj bi bil prostaku v izgled, — ta naj bi — po tvojem menjenju — ne šel k vol it vi!! Za Boga! — zakaj ne V Za to, da ne bi se zameril kakovemu . . .? Ne živimo li v konštitucijonalnej državi? Nijsi še ničesar slišal „von der Gleic.h-bereehtigung — persouliche Freiheit?" Učitelji izdajice smejo celo za nemčursko gnjiljad me ti videla in me spoznavala. Ta trenotek jo bila nastopila zmrzav, vsled katere je otrpnila moja narava in veselo smijanje je postalo grenko smehljanje. Moj odkritosrčni in veseli govor se je spremenil v besedo očitega zba-danja in pikanja; lasje bo se mi prezgodaj posivile in moje obličje je postalo ostro in čestokrat celo trdo. Moji bližnji, katerim sem mislil biti neki dan blagi dobrotnik, so bili le oborožene čete, s katerimi se imam neprestano bojevati. In Bog, katerega sem molil in katerega sem držal za pravičnega in zvestega prijatelja in maščevalca, — kje jo bil? —in zakaj nij sodil moje zadeve? katero strahovito in premišljene hudobije sem se pa bil ; zakrivil, dame jo mogel tako zapustiti? Oh! najstrašnejša vseh nesreč, — izgubil sem bil vero in zaupanje v Bogal »Ne vem, na katero stran sem so bil obrnil zapustivši hišo gospoda G ranama. Ne ; spominjam se, po katerej ulici sem šel, če prav i so mi bile vse dobro znane ; a vstavil se nij-i sem prej, dokler nijsem prišel konci zidane agitirati (kje je §. 20 učnega reda?) — volijo celo naše nasprotnike — naroden učitelj pak ne bi smel po svojem preverjen ju delati? Vprašam te: lehko li ti zaspiš, ako ti vest kaj teži? Ne! Torej, da si ohranim svoj notranji mir, — grem k volitvi, — volim n a-rodno. Kajti, naj jaz tega ne storim, pregrešim se hudo nad svojim lastnim narodom in to bode težilo vedno mojo vest. Mislil si pak bodeš: šel bi k volitvi, storil svojo dolžnost, — a nasledki, ko bi teh ne bilo, — kruh moj je v nevarnosti. Znnčajcn človek ima »voje principe: teli on no opušča, tudi <•«' um no tolika »koda proti. To je značaj. Moje misli bo tedaj te: če so učitelji izdajico toliko nesramni, da volijo narodne so-vrage, — bodimo mi narodni učitelji toliko značajni, da volimo narodne može. Ne kažimo tiste „pokorščine," koja narodu škodi; delajmo nevstrašljivo, ne boječ se onih nasledic, se kojimi se nam od nasprotne sranke preti; delajmo sedaj ob času volitve, da bo zmaga naša, in pokažimo, ka smo vredni boljše bodočnosti ter vredni zaupanja naroda svojega. J. K., narodni učitelj. Mi niste rska kriza. Z Dunaja 4. julija. [Izv. dop.] Denes se je z veliko gotovostjo tu razširil glas, da bode mi n i ste r s t v o odstopilo in da bode celo državni zbor razpuščen. Uzroki so notranji in vnanji. Notranji so največ ti, da nagodbe z Ogersko nij dozdaj mogoče bilo narediti. Pododbori delajo, pismeno se sem ter tja „nuncira", a doseže Be nič. V višjih krogih so zarad tega postali nekoliko nevoljni, in kar je za nas avstrijsko Slovane izvrstno, začenjajo izprevidati, da dualistični sistem, nij tako ugoden, kakor ga je politično ranjki g. Beust hvalil. Krogi, katerim je na sreči in na dobrem obstanku naše monarhijo največ in najprej ležeče, uže resno premišljajo, kako se bode imel ves sistem premeniti. In tu pridemo tudi mi Slovani na vrsto! Sicer se je ta potrebna kriza nameravala še odložiti do jeseni. Višji krogi bi bili radi videli, da so brž nagodba z Ogersko konča, potem, da se začno reforme in grof Ilohen- obrežine do vode ; pogledal sem tja doli v glo-bočino ter sem besen uže mislil skočiti v vodo, da bi se zakopal v večno pozabljivost. „Brez zadnjega tega vdarca, ki mi je vzel vso možato pogumnost, bil bi ljubil svoje življenje, vsaj dokler ne bi bil rešil svoje česti in poštenosti pred ljudmi; zapustiti bi ne bil hotel osramotenega spomina, pri čegar spominu bi bila jokala Ktnilija. A kaj so mi sedaj bili mari drugi ljudje! In Kmilija! nehala je ljubiti me iu bi se no jokala za menoj; in hrepenel sem po poginu in grobu. „V človeškem življenji so trenotki, o katerih uže beseda, pogled ali misel podero ravnotežje ter lehko določi človeško osodo. „Tako jo bilo sedaj pri meni. Ne/možen sem bil določiti o Batnem sebi, a slučaj je nekako določil za me. Iz svoje nemarnosti me je predramilo veselo plahitanje v vodi pred mano; in drugi trenotek se je ustavil čoln tik zidano obrežine, le malo stopinj od mesta, kjer sem stal. Isti trenotek sem slišal naglo stopati po zidani obrežini iu obrnivši se, sem %vart ima zdaj vse trdnejše šance pri dvoru, nego tačas, ko ga je bil cesar poklical prvič. Ali zdi se, da pride kriza še prej, predno se je računalo, baš zato, ker nagodba dolgo oprezuje. Pa tudi v nanj i razlogi so za menjavo sistema. Zmaga H u so v je le vprašanje časa. Naša avstrijska dinastija je odločno za prijateljsko zvezo z Rusijo. To vem pozitivno, iz ust visocega moža, ki sam dohaja v dvorske kroge. In da to mišljenje na višjem mestu mora tudi izpremembo v notranjej politiki donosti, je jasno kot bi beli dan sijal. Tedaj samo še malo potrpljenja! (irofu Andrassvju bode le tako dolgo še mogoče, vnanjo politiko voditi, da Rusi Turke zdrobe. Potem pride na njegovo mesto drug mož, Rodičeve vrste. Potem pa bodo magja-roni in judje izprevideli, da so zastonj vpili. Kakor do zdaj stvari gredo, mirno pa gotovo, smemo avstrijski Slovan je najboljše upanje imeti. Iz JP«»t«»rtMirsr4% 1* julija. [Izv. dopis.] Kakor je rusko občinstvo bilo uže z nepotrebnostjo pričakovalo kedaj bode vendar uže naša vojska prešla Dunav, tako jo zdaj ves narod od veselja vskliknil, ko se je dogodil velik čin prehoda. „I)a zdravstvujct ru-skoje vojinstvo, da zdravstujut voždi jego!" To je krik poznanja ruske sile, zahvalnosti ruskim vojakom. Rusko znamenje veje zdaj za Dunavom, za to veliko slavjansko reko. Naj bode ona tam oznanjevalec svobode, priča novega življenja, podlaga sreče naših slavjanskih bratov. V naših cerkvah so hvali Rog, da je dozdaj blagoslovil orožje slavjanskih „ratnikov osvo-bojenja" in prosi se Najvišjega pomoči. Dunav jo vselej igral veliko rolo v historiji narodov. Njegove tihe in bistre valove je videl Aleksander Veliki, Trajan, bič božji — Atila in novejši vojevodi. Na Dunavu so se reševalo osode civiliziranega sveta pod udarci barbarov, Dunav je bil za odbitje južnim narodom proti barbarom. Ali časi so ee izpre-menili, Dunav je bil postal meja barbarstva, preko katere nij imel protivnik krščanstva in barbarstva moči. Zdaj pojde slavjanska kultura preko Dunava! Naše novino muogo razpravljajo poroča- nje evropskih glasil, da bode Anglija in z njo Avstrija tačas Rusiji nasproti stopila, kadar bodo naše vrle vojske Turčina podrobile. Zoper diplomacijo je vse. Dejanja naj govore! Ima se pri nas za gotovo, da obstoji določen zmenek mej ruskim carjem in avstrijskim ce sarjem, — da bode ob pravem trenotku avstrijska vojska zasela Rosno in Hercegovino. Naši časniki sicer temu nijso prijazni, ker imajo magjarsko-nemškutarsko politiko dunajskih in poštanskih judov pred očmi. Ali jaz I vami Slovenci in s Hrvati vred upam, da bode potem Avstrija postala bolj slavjanska in s tem zanesljiva zaveznica naše svete Rusije. To bi bilo za vas dobro in bi odpravilo strah „panslavizma" v onem smislu, kakor si ga smešni nemški judje in Magjari na steno malajo. Politični razgled« V Ljubljani 6. julija. O notranjem položaji zadnjih dnij govori naš dunajski dopis, priobčen kot članek. Nam se razlaganje dopisnikovo prav^ naravno zdi. Tako mora priti prej ali slej. Ćas bi užo bil. V IV«iyi' je 3. t. m. prišel policijski komisar v prostore „narodnega kluba" in je razgrnil Čehe, ki so delali rekur.i zoper prepoved praznovanja spomina .lana Hus». Tudi po deželi je to praznovanje povsod prepovedano. Tudi rm* t/jurski „Pesti Napio", poroča iz Dunaju, da jo v Avstriji zarad nagodbe ministerska kriza. 1/3 Rog daj, da so ti glasi potrdijo. V it tanje dr&feTe. j Iz Srhi f 4» se še vedno poroča, da se kljubu vsem previdnim govorom vojska pripravlja In uri, tako, da na vse zadnje sodelovanje Srbov nij nemogoče. Narod sili v boj. V (y4writjr4i4in vlada baje, kakor nemški dopisniki poročajo, sama zmešnjava. Nič i)2 vedo o položaji niti svoje niti sovražne vojske, temuč tavajo sem ter tam. Revolucija nij nemogoča. Troti Avstriji so zdaj nekako sumnjivi. Angleška vlada hoče te dni razposlati pismo vladam, v katerem bode razložila, zakaj je poslala svoje vojne ladije v Pesika-bay. V nekej skupščini f ru umski ft senatorjev so je vstanovil pravni odbor, ki bode mej volitvami za zbornico pazil na vlado in zapisaval vse slučaje, kjer bode vlada kako krivico delala. tSortittskti „Post" pravi, da novica o shodu nemškega z avstrijskim cesarjem nij nič druzega, nego izmi&ljenost, oprta na prejšnje take prigodke. zapazil pri svetlobi luno ravno izzad črnega oblaka stopajoče, trščastega pomorščaka z debelim rokavačem pod pazduho in staro potno mavho v levi roki. Pil je blagosrčnega obraza; in ko se je približal ter imel iti mimo mene in skočiti v čoln, kjer sta ga dva mornarja z vesli v rokah čakala, potrkal mi je srčno na ramo ter vskliknil: „No, zali moj dečko! ali se hočete z nami odpeljati?" „Odgovorit in priti jeval sem mu brez pomisleka. Pogledal mi je v lice, potem pa v obleko, ki ste ga vmirili zarad mene; misle, da imam skoro gotovo toliko, da bodem plačal voznino, rekel mi jo smehljaje : „No, po tem takem noter z vami!" „Pokazalo so je, da ladija gre v Pio .Ja-neiro; tega pa nijsem izvedel prej, ko smo bili uže par dnij na morji; a tudi potem mi to nij bilo dosta mari. Razun mene, je bil še drugi potnik na ladiji: Lucija Greyeva, hči kapitanova, katero sem prvi teden komaj zapazil; bila jo tako vajena in domača v kajuti in na krovu, kot da bi bila celo svoje življe- nje na morji. Potoval bi bil morebiti ves čas in še mislil ne na mlado deklico, ki jo bila na pol otrok, na pol pa devojka; a moje čudovito in skrivnostno bitje jo je napotilo, da se je proti meni tako vedla, da sem se s prva jej čudil, pozneje pa za-njo zanimal. Mojej razburjenosti, mojej neprestanoj nemirnosti, mojej navideznej nemarnosti za vse, kar se je godilo krog mene, se je močno čudila iu močno me je milovala. S prva je mislila, da sem besen, in jo tako tudi ravnala z menoj. Vsedala so je na krovu meni ravno nasproti, gledala me po celo uro v lice, toda vedela nij, niti se zmenila za to, da sem jo opazoval, in potem jo odhajala globoko vzdihniv.ši. Časih je prišla tudi k meni iu ponudivši mi kak slastni košček me je prosila, naj ga okusim; in ko sem ginjen njene dobrotljivosti iz njeni' roke hrano rajSi jemal kot od drugih, zanimala se je redoma za me ter mi prinašala jedi. Ko sem se nekoliko vpokojil ter me je obšla otožnost, ki je bila ravno tako velika, le manj strahovita, nego krčevita prejšnja muka, postala je bolj Dopisi. ¥k lo>li«» «lollm» 5. julija [Izv. dopis.) Naši volilni možje so dobili neko tiskano pismo brez podpisa, ki priporoča Ze-I e n a in D e k 1 e v o za kandidata proti dr. Z a r -ni k u in dr. Vošnjaku. Omenjeno pismo je le kračji prepis iz onih nesramnih ,,Razgovorov" katere pri nas razpošiljajo, in obstaja iz napadov na priporočana poslanca, kakor tudi na narodni odbor v Ljubljani. Kakor razvidno, delajo to nemčurji, da bi našo glasove razcepili in bi izpodrinili, če le mogočo dva dobra govornika, ki sta najbolj nevšečna nemčurskim glavam. Toda naši volilni možje nijso raki, ki gredo na smerdljiva jetra, ampak bodo volili priporočana kandidata. Od gg. Zelena in 1 »okleva pa so nadejamo, da bosta javno izrekla se proti zvezi z nemčurji, ker če le kedaj mora biti mej narodnjaki disciplina, se-daj. Pričakujemo! — Iz l*o«to.|iM* ;5- julija. (Izv. dopis.] Dobro je nam vsem še v spominu, kako so naši nasprotniki ravnali pri volitvah v kupčij-sko zbornico ; nobeno sredstvo jim nij preslabo in presramotno bilo, da bi se ga ne bili poslužili, ako jim jo bilo le ugodno. Nič manj, temuč ravno tako delajo ti ljudje zdaj za volitve deželnih poslancev, posebno v Postojni. Da je dr. Dev obljuboval in še obljuhuje Postojnski soseski pridobiti jamo, ako ga bodo izvolili in da bo to le prazna obljuba ostala, ako bo izvoljen ali ne, to je bilo v vašem listu uže omenjeno. Res je on v tem smislu naredil vlogo kmalu potem, na videz, ko je bil razpusčen deželni zbor, da bi pokazal, da mu je res mari za reč. To je le post prahu, ki ga je poskusil dr. Dev Postojnčanom v oči vreči. Pa naj on nikdar ne misli, da smo mi, navadni ljudje, tako kratkovidni na duhu, da bi ta njegov ncmčursko-sleparski manever ne izpregledali. Ali on misli, da mi ne vemo, da se nam potem, ko bomo mi naše pogoje povedali, lehko reče: „pod takimi pogoji se vam jama ne more prepustiti". To nij nič druzega, kakor limanice, na katere lovi g. Dev našo ljudi. Na vso moč si prizadevata ua drugi poti tudi njegova dva pisarja 1'zar, in Prosenc, za svojega šota. To sta čudna človečeta; eden zabavlja čez druzega, kolikor mu je mogočo, kadar ga ne vidi, — očiten dokaz njih niče- zdržna in mrzla. Ko sem nazadnje bil kot drugi ljudje, redoma hodil k mizi in nijsem več celo noč po krovu hodil gori in doli, ampak vsaj nekoliko mirno jo prebil v svojej kajuti, izginila jo Lucija popolnem od onega dela ladije, kjer sem jaz po večem bil Črez dan, in le redkoma sem spregovoril kako besedo ž njo, če nijsem šel naravnost k njej. „Imeli smo po gostem viharno vreme; to me jo preganjalo s krova v kajuto, kjer jo navadno sedela mi poprečnem tramu iu čitala, ali pa je opazovala nemirne valove. Ker jo bila pot zelo dolga, prišla sva po gostem skupaj. Kapitan (i rov, isti mož, ki me je povabil, naj so peljem ž njim, se je zmerom močno zanimal za me in za mojo zdravje; ta blago-srčni mož je pospeševal celo najino tovaršijo, nadejajo se najbrže, da me bode rešil moje otožnosti, ki je veselega pomorščaka blizo ravno tako zelo žalostilo kot njegovo blago-srčno živočutno dete. (Dalju imh.) vosti — kadar sta pa skupaj, sta oba zložno dohtarja pred nevedneži in klijenti dr. Deva. Uzar se jezi črez nehvaležnost Postojnčanov, Če3 on jim je uže toliko dobrega storil, pa ga zdaj nečejo poslušati in ubogati, LVo-ene živi pa zadovoljen sam s sabo v sladkej domišljiji, da je morebiti vendar košček „dok-torja" v njem, drugač.i bi ga nekateri šaljivci ne klicali „doktor Skeruivelj.tt Ta dva hodita od hišo do hiše, kjer mislita kaj opraviti, pa kakor se kaže, se no bo njih trud izplačal. Strombala sta bila na svoje veliko veselje, osem tržanov k dr. Devu, kateri jih je naj prej dobro postregel s „papo iu pupo" in potem ko jim je to nekoliko kri segrelo, so jih obdelovali, Dev in omenjena pisarja s trdnim prepričanjem, da njih trud ne bo zastonj. Trvi in najbolj verni učenec nemškutar-skega nauka je tukajšnji tržan, vulgo Zabar, ki je no samo sam od resnice tega nauka popolnem prepričan, ampak hoče celo še druge učiti in prepričevati. BoJjSe bi on storil, ako bi šel žabam gost, kakor, da se trudi s tem, ker se mu povsod posmehujejo in norčujejo z njegovo neumnostjo. Večina tržanov je narodnih, ki bodo trdno stali za našega kandidata g. D brez a. Trdno se nadejamo, da bodo Dožanje in Vrbničanje, znani kot trdni narodnjaki, v mnogem številu prišli ob času narodnega boja nam na pomoč, da pokažemo neničurjem, da pri nas nij tal za njih, naj si prizadevajo, kolikor hočejo. K <*or<*nj*hc»grii 5. julija [Iz?, dop.] Nabral sem zopet nekaj novic v svojo popotno torbo, katere naj vam, gospod urednik, poročam. Šel sem 4. t. m. v Kropo poizvedet, kako se je volitev vršila, ali predno v Kropo pridem, srečam narodnjaka iz Krope, kateri mi na moje radovedno vprašanje sledeče odgovarja: Frokleto so delali naši nemčurji, no vem, od kod so imeli toliko poguma, da so si toliko upali, ker vendar vedo, da nič ne opravijo, ako si na vse kriplje prizadevajo. 28. jun. pride uže proti 7. uri zvečer tisti glasoviti nemčur in agitator, Malnarček, z jezera, kateri je uže povsod dobro znan zarad svoje neumne agitacije, in še neka druga osoba, katere pa zdaj nečem še imenovati, ako se pa predrzne še enkrat kaj tacega govoriti, ho opisan po zaslugi. Ko prideta v Kropo, povprašujeta po Pibrovcu; od tod pošljejo brzo po agitatorja, K. Pibrovca in B. Sulerja, katera v enej sapi pri-hitita. Tu je bil živahen pogovor, kako in kaj, poskusna volitev; nič nij kazalo; resultat jo bil pod ničlo. Kaj je storiti? Hitro iz Krope, tukaj nij žetve za nje. Pa šo poskušajo drugi dan loviti pri volilcih glasove, pri tacih, katerim so še ne sanja, kaj je nemško, pa so vendar pripravljeni za neničurja glasovati. Na vodnjaki, zvesti si zmage, so se njim posme hovali, dobro vedoč, da so gotovi. Napočil je 3. julija dan volitve. Mislili smo, zdaj se začne boj. Ali kaj se zgodi? Razšli so se, kakor evangeljski povabljenci, jeden so je oženil, drugi je pristavo kupil itd., in počil je glas, da se nemčurji volitve ne bodo udeležili, ker so prepričani, da zmage doseči ne morejo. Pri tej priliki mi je pa posebno poli valiti narodnjak:!, gospod Miha P e s j a k a iz Kamne-gorice; on je neutruden delavec za našo sveto slovensko reč, posebno pa še pri agitacijah, za to slava mu! Tudi vam, vrli Kropničanjo se more pripoznati slava, ker ste nepremagljivi; takih značajnih narodnjakov naj bi bilo zadosti, in za nemškutarstvo je odkleukalo za zmirom. (Iz tega dopisa smo morali nekoliko sredine izpustiti, ker bi bil sicer konfisciran, po dozdanjih izkustvih naših. Ur.) Domače Nt vari. — (tolih-e.) Denes, ko ta list bralcem v roke pride, bode povsod v kmetskih okrajih na Kranjskem, volilni boj. Voli so šestnajst poslancev. Prekasno bi prihajali mi, ko bi še denes opominjali k slogi in disciplini. Naša stvar je tako jasna in toliko razpravljena, da oni, kateri slovenske časnike bero, vedo dobro, kaj jim je storiti. Oni, ki ne bero, naj bodo poslušali svet dobrih pa-trijotov slovenskih. Mi upamo zmagati povsod. Gotovosti, t. j. trdne gotovosti nemamo, ker agitacija od neke strani, katere zarad konfiskacij niti imenovati ne sinemo, je burna in silovita, kakor še nikdar, in bojimo so nepričakovanih manevrov. Uže vidimo, kako se tu in tam od protivnikov, tiho a smelo, poskuša naša disciplina kaliti. Zato pozor, energija, moževstvo I — Prijatelje našega lista pa prosimo, da nam telegrahčno od povsod naznanijo resultat volitev. — (Volitve v mestih in trgih.) Iz nekaterih mest in trgov po deželi slišimo o neizmerno nesramnej agitaciji nemškutarskej in ... . Zatorej rotimo in prosimo prijatelje slovensko domovine, da kjer koli blizu morejo, tudi oni delajo ostro in odločno ! Nikjer ne obu-pavati, za vsak posamezen glas vse storiti, vplivne ljudi animirati za agitacijo, protivnike vsaj zadržavati, laži zavračati, — to bodi geslo! Zadnji čas je, iu še mnozega, od naših protivnikov presleparjouega ali malomarnega volilca je mogoče pridobiti z resnim delom in požrtvovanjem! — (Ljubljanski bašibozuk), ki se sicer tudi „Tagblatt" zove, sopiha zdaj dan na dan na slovensko stranko z lažmi in zavi-jačami. (injusi se nam s temi perfidci polemizirati. — (Iz (J rad ca) so nam poroča: Naš rojak, Simen Etutar, je bil te dni v Gradci apro biran iz zgodovine in geogratije za celo in iz nemščine za spodnjo gimnazijo se slovenskim in nemškim učenim jezikom. — (Iz Gorice) so nam piše: Tukajšnji bateriji sto dobili povelje odriniti v Ljubljano, da tam iztreljiti svoje postave ,,Feldsehusse z Uhatiusovimi kanoni ter da imati potem odriniti na Ilercegovinsko mejo. — („Slovenski G os po da r") mariborski piše: Na Kranjskem se vidi, da je volilna praska; slovenski listi: „Novice", „Sloveuec", „Narod" so zaporedom konfiscirani, le „Danica" je lše nedolžna, pa tudi res nij objavila imen slovenskih kandidatov, kar je čudno! Čemu neki davek plačuje!" — (Nesreče.) Človeka včasih zaporedom nesrečo zadevljejo, kakor nekdaj Joba. Komaj oitde prva, uže je druga tu. Tako blizu se jo godilo — poroča „Gosp." — oni teden kmetu Jarcu od sv. Duha pri Lučauah. Prvič si jo njegov konj nogo zvinol, da ga ne more vpreči, drugič mu je delavec iz hleva tako nesrečno padel, da jo reva tretji dan umrl, tretjič si je drug delavec, ki je kolje delal, koleno presekal, četrtič je sosedov pes dvanajstletno hčerko napal in ob rokah in nogah hudo iu nevarno zgrizel. To se je zgodilo vse v jednem tednu in pri jedni hiši. V petek 22. junija pa je strela ubila lOletnega dečka, ki je pod nekim drevesom ležal. — (Kat. polit, društvo v Mariboru) obhaja občen zbor v nedeljo 15. julija ob 3. po-poludne v dvorani gostdnice „zur Stadt Wienu. — (Zemlja zasula) je 3 delavce, ki so v Pivoli blizu Hoč pri Mariboru razkapali turške — ajdovske — grobe ali mogile. — (Tolovaji) so po noči vdrli v Prane Veberjevo hišo v Ločah pri Konjicah, pretepli njegovi 2 hčeri in odnesli 300 H. v bankovcih, 20 rl. srebra, 2 zlata in par zlatih uhanov. 1 i>ini< ;i o|»ritriiiNt»»: F. II—k v Lokave«. Piti dano imate ssdaj za prvo polovico. Jjvmajaka borza 6. julija. (Izvirno telegrafi eno porodilo.) Enotni dri. dols; v bankovcih . 61 gld. 05 kr. tSttotal drž. dolg v srubru 66 „ 70 „ Zlata renta.......7*2 60 1860 drž. posojilo . 112 „ 75 " Akcijo narodno banke . 788 „ — Kred i no akcije . . 145 „ 70 _ London .... 125 „ 95 _ Napol. ...... 10 „ 01 V, „ C. k. cekini , . . . . 6 „ 96 _ Sr»bro 108 „ 85 Državne marke .... 61 _ 60 Začetek oh 7l/i uri zvečer. Vstopnina 15 kr. Vojaška godba svira denes soboto 7. julija v (181) pivarni št. peterskega predmestja. Za obilno obiskovanju so priporoča Ivan Tanko. Podpisani naznanja svojim znancem in p. n. občinstvu, da jo svojo gostilnico „Aorf gv*U&m šfit-kf" v Kmrtovcn preložil 1. julija v svojo hišo v mosti pod naslovom: n Ho tel ¥©gte". Sobo so čisto novo, okusno uredjone, za poto-v*Ice stoji vsak čas pripravljen krasen omuibus in kočijo, tudi prostorna stala; — kar se tiče same gostilne radi pivo, vina iu jodij, tudi nič nij opustil, da bi občno zadovolil. .Spoštovanjem (180) •Jsi,Il**i^ V" «>*»•!« »I*. 6. julija: jffiTfv pn: VVeis iz Zagreba. - KramariS iz Hrvatskega. — Sobleler iz Ptuja. — Dieli iz Trsta. Polak i/. Dunaja. Pri Slona: Friedman i/. Dunaja. — Palos, Kastelio i/, O'ja. me veder vina prave starine najboljših vinskih let otl £*M>.*. leta naprej na prodaj pri gosp. Francu Guštinu v Metliki (162—4) na Dolenjskem. Praška trgovinska akademija! Prihodnje Uudjjsko leto se začne 17. septembra 1. I. Pogoj sprejema je ispričalo o dovršenem TV. razredu realki ali gimnazije ali pa realne gimnazije. "Dlakom je dovoljena pravica enoletne prostovoljne službi ; ako zboli', streže se jim v novozidanej trgovinshej bdlnici :