TfiŽIŠKI VESTMK Leto lil. Tržič, 1. januarja 1954 Slov. I m i —f—•—^~► 1 —»— i V irptje leto Drugi letnik „Tržiškega vestnika" jo bil s prejšnjo številko zaključen. Dvajset rednih (šest je bilo rned temi dvojnih) in «tia izredna številka na skupno I8() straneh je spet za nami. Bilanca izhajanja „Tržiškega vestnika", ki je z drugim letnikom poslal štirinajstdnevnik, pa tudi njegova vsebinska Stran sicer nista povsem zadovoljiva, vendar pa je list že v preteklem letu dokazal upravičenost svojega obstanka. V tem letu so se ostreje začrtali obrisi njegovih nalog, ki narekujejo vztrajanje pri začetnem delu. Predvsem bo njegova naloga tudi v prihodnje krepili socialistično zavesi delovnega ljudstva tržiške občine. Od le zavesti so odvisni naši uspehi lako na političnem kol na gospodarskem in kulturnem področju našega dela. Cc bo la zavesi v slehernem izmed nas močna in neuklonljiva, bomo v novem lelu še z večjimi koraki hiteli od zmag do zmag. Na straneh novega letnika našega lisla naj se zablešči čim več in čim lepših uspehov naših delovnih ljudi. Politična zrelost socialističnega človeka pa se kaže tudi v odkrivanju napak — lastnih in tujih brez sramu in. strahu. Kot doslej bodo zalo naše rubrike, odprle vsem dobronamernim kritikom našega življenja in dela. Želimo samo, da se naši bralci pogosteje oglašajo. Seveda dopisi ne smejo bili zgolj pavšalne obsodbo., še manj pa gola namigovanja in sumničenja, temveč naj kolikor mogoče konkretno obravnavajo posamezna dejstva, ki morajo bili z dokazi tako podprla, da bodo tudi slehernega bralca prepričala. Samo lak dopis je vreden sozialisličnega liska in takega dopisa se ludi dopisnik ludi ne bo bal podpisati, zakaj vsa javnost, ga. bo odobravala. Posebno pomembnost ima nadalje lokalni lis|t (kol kronist svojega časa na svojem področju. Želimo samo, kot smo yedno želeli, da bi se število dopisnikov povečalo, tako da ne bo šel noben važnejši dogodek na naših tleh mimo našega lista. Vsem dosedanjim sodclovalcem pa se ob tej priliki zahvaljujemo za njihovo sodelovanje v preteklem letu in jih prosimo, da nam ostanejo zvesti. Njim in vsem svojim bralcem ter prijateljem želimo v novem lelu mnogo uspehov pri naših skupnih naporih v korist delovnega ljudstva naše občine in v korist vse naše domovine! Uredništvo Tržiškega vestnika Predsednik LOM O svojim občanom ob Novem letu 1954 I ovansi občanke! tovarišice, občani ' in Na pragu novega lela 1954 se lahko zares s ponosom ozremo na to; kar so delovni ljudje naše občine dosegli v smeri družbenega napredka. Ponosni smo lahko zavoljo lega, ker so bili v preteklem lelu doseženi kljub objektivnim težavam precejšnji uspe-ih. S pridnimi rokami in poštenimi mislimi naših delovnih ljudi se je v preteklem lelu precej spremenila podoba naše občine. V glavnem sem le uspehe že navedel v poročilu, ki je bilo objavljeno v eni zadnjih številk' Tržiškega vestnika, toda kljub banu moram ponovno poudarili, da je bil dosežen precejšen uspeh pri pri dvigu življenjskega standarda delovnega človeka, kol o. pr. uspeh tr-žiških podjetij pri izvrševanju družbenega plana, saj so ga vsa podjetja dosegla, večina pa celo visoko presegla, uspehe pri gradnji stanovanj ter v vsej oslali komunalni dejavnosti itd. Mnogo priznanja gre vsekakor našim političnim in družbenim organizacijam, v katerih so člani in njihovi voditelji pokazali veliko zavest in. c-lan za delo in s lem ludi dali slehernemu možnost udejstvovanja na kul-turno-političnem in fizkulturnem polju. Enako delo je želeli tudi v prihodnjem lelu in upam, da nam ga bo mogoče kol doslej, podpreti. V novo leto 1951 stopamo sicer z nekaterimi skrbmi, čeprav nam še ni znano, kakšna sredstva nam bodo na razpolago, toda prepričan sem, da bo ljudski odbor storil vse, da se bodo reševali v prvi vrsti najvaž- nejši problemi in lo: nadaljnja gradnja stanovanj (čeprav zaenkrat delno na škodo gradenj komunalnih objektov, kulturnih in ostalih .ustanov), ker je problem stanovanj zaenkrat najbolj pereč. Storili bomo vse, da bo delovnemu ljudstvu v prihodnjem lelu zagotovljeno čim lepše življenje. Stopamo v novo lelo 1954 s irdno vero v vrednost in moč našega družbenega sistema, v pravilnost naše poli graditve socializma, v veliko u-stvarjalno sposobnost naših delovnih ljudi iiv s tem v moč naše socialistične domovine, v kateri si sami gradimo srečnejše življenje. Veliki uspehi v vseh naših tovarnah in različnih drugih podjetjih so priče naše ustvarjalnosti. Ti uspehi nas zares lahko navdajajo z optimizmom, da bodo uspešni tudi nadaljnji napori za ustvaritev vsega tistega, kar si najbolj želimo v na-šein lepem, veselem Tržiču in njegovi okolici. V našem novem sistemu decentraliziranega upravljanja v gospodarstvu in v upravi ljudske oblasti imamo veliko odgovornost vsi delovni ljudje. V tem decentraliziranem sistemu ne smemo nikdar pozabili na naloge in dolžnosti, od katerih ima edino korist skupnOst kot celota. Dolžnost 'slehernega državljana naše socialistične domovine pa je, da varuje lo prido-hilev. Z vero v našo veliko bodočnost, x vero z zmago miru, iskreno želim vsem občanom srečno novo lelo 1954! Tržič, dne 27. decembra 1953. Lovro Cerar, predsednik LOMO Z IX. redne seje LOMO Tržič Dne 24. decembra je bila deveta redna seja ljudskega odbora mestne občine Tržič. Na dnevnem redu je bila poleg 'drugega tudi izvolitev predsednikov in članov svetov, dalje izvolitev članov personalne komisije, izvolitev predsednika PLZ za teritorij občine ter reorganizacija gostinstva na področju občine. Ker je po zakonu predsednikom svetov in članom teh svetov potekla enoletna delovna doba, so se morale izvršili nove volitve. Izvoljeni so bili ponovno za eno leto dosedanji predsedniki svetov in to Jeklovlek — Hladna vaijarna — Žič-za predsednika Sveta za gospodarstvo Karel Kravcar, za predsednika Svela za zdravstvo in socialno politiko mr. Zdenko Lavička in za predsednika Sveta za prosvelo in kulturo Janez Kavar. V svet za gospodarstvo sta bila poleg dosedanjih članov izvoljena še direktor tržiške podružnice Narodne banke Franc Markelj in predsednik Turističnega društva Gašper s;lil>elj. V svet za prosveto in kulturo TRŽISKI VESTNIK Stev. 1 pa je hil poleg dosedanjih članov izvoljen še Alfonz Inki'el. upravnik Dijaškega doma. V personalno komisijo pri l.O.MO so bili izvoljeni Milan Ogris kol predsednik Ler Joža Jurjevčič in Mirko Brejc kol člana. Dalje je bil izvoljen za predsednika PLZ Franc Marke!], Ker sta obe gostinski podjetji „Stor-žič" in ..Zelenica" v likvidaciji in ker bo od I. januarja 1954 dalje vsak gostinski cibral posloval kol samostojno gostinsko podjetje, je ljudski odbor mestne občine Tržič imenoval za la gostinska podjetja nove upravnike in knjigovodje. Za upravnike so bili imenovani naslednji: Za gostilno Pod Kukovnico (Danvul-nek) in hotel Pošla Cene Košir, za gostilno Lovec Lončar) Miha Karo. za gostilno pri Gašperinu Francka Sušnikova, za gostilno Pri kolodvoru Mimica Balantičeva, za gostilno Pod Košuto (Ankele) Marta Ankele, za gostilno na Pristavi Mara Hiršenfelder, za gostilno Pri Beuku v Krizah Tina Zaplolnikova, za gostilno v Seničneni' Janez Bihniknr in za gostilno v Ži-ganji vasi Franc Kralj. Na isli seji je Ljudski odbor mest. občine potrdil tudi zaključni račun Dijaškega doma za I. 1952. Zavarovanci so izvolili svoje predstavnike V mesecu novembru so bile volitve v skupščino socialnega zavarovanja za podružnico v Tržiču. Na teh Volitvah so izvolili zavarovanci socialnega zavarovanja svoje predstavnike, ki bodo imeli odgovorno in važno nalogo, saj bodo upravljali s fondi socialnega zavarovanja in odločali o njihovi uporabi, kar je v popolnem soglasju z današnjo stopnjo našega demokratičnega' [razvoja;, katerega glavna značilnost je družbeno upravljanje. S lem smo dosegli najvažnejše: socialno zavarovanje se je približalo zavarovancem. Novoizvoljena skupščina bo reševala vsa vprašanja pokojnin, otroških doklad in raznih klimatskih zdravljenj in ne bo več nobenih možnosti nepravilnega izkoriščanja fondov socialnega zavarovanja. Za tehnično izvedbo teh volitev je bi] a določena volilna komisija pri Krajevnem svetu, ki je volilve ludi uspešno izvedla. V skupščino je bilo izvoljenih 21 predstavnikov, na približno 200 zavarovancev po eden. Izvoljeni so bili: V prvi volilni enoti: Ciril Zupan, .lože Sajovic. Francka Golmajer, Ivana Lombar, Franc Lu-kanc in Janez Klemene. V drugi volilni enoti: Vilma Legal, Alojz Markič. Lojze Štamcar in Lojze Smeje V tretji volilni enoti: Slavko Bole in Marjanca Kuhar. V četrti volilni enoti: Lukanc Ančka V peli volilni enoti: Janko Ledina. V šesli volilni enoti: Stanko Smitek. Predsednik republike maršal Tito drugič v kraljestvu kozorogov V ponedeljek, 21. decembra se je V Tržiču in okolici bliskovito raznesla vest, da je napravil i naš I juhi jeni Maršal lo leto že drugi obisk naših krajev. Ko je prišel 9. febrU; arjakSv. Ani na odstrel najstarejšega kozoroga, mu lovska sreča ni bila naklonjena. V trenutku, ko bi kozorog moral pasli, je žival na žalost prepodil neki smučar. Tedaj je obljubil, da bo še lo leto ponovil svoj obisk. In. besedo je. kol vedno ludi držal! Topol našemu dragemu gostu pa la izredna lovska trofeja ni ušla. Ko mu iz srca čestitamo k njegovemu lovskemu uspehu, izražamo željo, da bi še večkral utegnil priti v naš kol. čeprav vemo, da so mu trenutki, oddiha skopo odmerjeni. V sedmi volilni enoli: Leopold Manfreda, V osmi volilu.i enoli: Tone Ahačič. V deveti volilni enoli: Ivanka Meglic in Matevž Mravlja. V deseti volilni enoli: Karel Božič. V enajsti volilni enoli: Karel Zaletel. I'eler t zar. Peter Sne-dic in Jernej Kosmač. Na svojem prvem zasedanju so izvolili svoj upravni odbor s predsednikom Karlom Zaletlom. 7 Vrnitev v človeštvo V vseh državah, katere so nemški nacisti nameravali okupirali ali jih Spraviti pod svoj gospodarsko politični vpliv, je imela takozvana pela kolona nalog:) zbirali imena in podatke listih ljudi, za katere je menila da so iz. kakršnih koli razlogov nasprotniki nacizma. Praviako so zbirali imena svojih pristašev, na katere se bo lahko mogoče zanesli ob času okupacije, Te sezname so imele vse okupacijske armade s seboj. Teh političnih nasprotnikov je bilo samo v Tržiču označenih 19., Jelko Bant, napačno imenovan kol Drago, pa celo dvakral na seznamu oziroma Črni lisli, na kateri so bili povečini napredno usmerjeni izobraženci in delavci. Kol odločen anlilašisl je pri šel navzkriž, s Iržiškimi llillerjanci naš tovariš Jože Dolenc že lela I'.):!'.). Bil je že od lela 11)27 dopisnik L.nol-nosli, Mladine, Novega časa itd. Zaradi aktivnega sodelovanja v revolucionarnem gibanju je bil Dolenc na črni lisli, zalo so ga Nemci že prve dni aretirali in zaprli. Z njim so bili .zaprVi tovariši!!: Frane Globočnik, Lojze Legal, Franc Brodar, Košir od Sv. Ane, Miha Kurnik, Mirko šavs, I van I ončar jt n dr. Gruden. Iz občinskih zaporov so jih odvedli v bivšo meščansko šolo ler jih po nekaj dneh izpustili. Dolencu so prepovedali gibanje zunaj Tržiča, vsak dan pa se je moral javili na občini. Zalo je dne 11. maja 1911 pobegnil iiz Tržiča v Ljubljano, kjer je živel ilegalno. Lela 1943, meseca februarja so ga Italijani aretirali in zaprli. Izpuščen je bil šele po razpadu fašistične Italije. Januarja 1911 so ga aretirali Nemci oziroma domobranci in odvedli v Dachau. Določen je bil za transport v tekstilno tovarno Kemp-icii. Ker pa je bila omenjena tovarna med leni časom bombardirana, je Dolenc oslal v Dachau U in bil nameščen kol tolmač za srbski in ruski jezik v oblačilnicji dachauskjlj SS kasarn, kjer so se nahajali poleg Vlasovcev ludi policijske čete muslimanov iz Paveličeve NI) 11 v sivih fesih. Toda že po nekaj dneh je bil premeščen k takozvani „Himmelfahrts komandi". •Delovfti oddelek ,,vnebovzetja" se je imenoval zalo, ker so morali jetniki vsak oddelek je štel |>o 0 mož v Mimehenu izkopavali navadne in tempirane (časovne; bombe in je pri tem nevarnem delu mnogo jetnikov izgubilo življenje. Nacisti so pa radovednim meščanom lagali, da jetniki delajo prostovoljno, da dobe od vsake bombe 1000 1LM in ko jih izkopljejo (i, so prosti jclnišlva. Da lo ni res. je Dolenc ob neki priliki povedal radovednežem, ki so prinašali jetnikom cigarete ter na tihem zabavljali čez Hitlerja. (davno mesto Bavarske Miuichen se je imenovalo tudi ,.SIadl der Bevve-gung". lo je mesto gibanja NSDAP, na kar je bilo prebivalstvo precej ponosno. Ko so pa zavezniki začeli bombardirati mesto po dnevi, še večkral pa ponoči,; so izravnali lepe ulice in trge in je bilo uničenih veliko tovarn, razen tistih, kjer je bil investiran "angleški ali ameriški kapital. Uničene so bile nenadomestljive u-meluine. državne in cerkvene. Zalo je navdušenje za ,,Parici hevvegung" 'strankino gibanje; v zadnjem lelu vojne močno prenehalo, enako kol ludi po drugih mestih. Himmelfahrts-komanda je ostajala v Mimehenu, po ves leden, v stalni življenjski nevarnosti, le oh sobotah zvečer so se vračali v Dachau, da so se skopali in očistili. Dolenca je h' komande rešil njegov prejšnji vodja oblačilniee v SS kasarnah in ga zadržal na njegovem prejšnjem mestu kol tolmača srbskega in ruskega jezika. Zdržal je, kakor sam pravi, med ušmi lakoto in pegavičo do osvoboditve. Marsikomu je še znan Peter Gre-gorc, bivši čevljarski mojster v Tržiču. Pozneje se je naselil v Mariboru, kjer je imel lastno Čevljarno. Bil j° menda zelo navdušen za narodno- C0I 0226 Počastitev V ponedeljek, 21. decembra, na večer pred praznikom J L A je bila v dvorani Cankarjevega doma v počastitev 12-letnice ustanovitve naše herojske armade akademija z izbranim sporedom. Slavnostni govor je imel tov. šlucin, ki nam je prikazal našo slavno in junaško JLA kol prvobo-riteljico naše nacionalne neodvisnosti in pomembnega činitelja pri izgradnji socializma v naši prelepi domovini. Ostali del programa so dopolnjevale razne glasbene in pevske točke. Pionirski mešani zbor nižje gimnazije je pod vodstvom lov. Debel jakove. odpel poleg 'državne himne še štiri partizanske in narodne pesmi, ki so docela ustrezale značaju in pomenu tega praznika. Tovariša Hudob' AhačiČ (kitara) in Franc Ahačič (citre) sla v duelu odigrala vrsto partizanskih in narodnih pesmi, Njuna igra je zelo navdušila poslušalce, ki so ju temu Zveza borcev v ' V tej organizaciji so predvsem listi,' ki so v težkih dneh revolucije največ doprinesli za njeno izvojevan je. Njihov trud in. požrtvovalno«! sta bila že mnogokrat opisana. Toda niso o-pravili samo z revolucijo in potem prepustili razvoj teh sadov, da se razvija kakor koli. Ne, začeli so vsestransko' delovali na terenu in s lem gradili boljšo bodočnost našim narodom. Ozrimo se samo na nekaj primerov osvobodilno borbo, zalo je daroval cel kamion usnja in čevljev za partizane. Čeprav so blago ponoči odpeljali, je bil Gregorc izdan Nemcem, ki. so ga meseca novembra zaprli v 'Mariboru ler ga nato odvedli v Dachau, kjer je dne. X. marca 1945umrl za trebušnim tifusom in pegavičo. Že v enem izmed prvih člankov „Ko nisem bil človek" sem omenil,, da je težko pisali o taborišču, ker je enemu samemu nemogoči! vse videli, vse doživeli. Zalo sem priobčil doživljaje nekaterih Tržiča nov, iz katerih si bodo bralci lahko vsaj bežno predstavljali življenje v taborišču, kakršno je bilo še leta 1912, ko smo ijmeli na- del. blokih še bele rjuhe na posteljah, ko so nas pretepali, če niso bile postlane kot škatlice vžigalic. "Kakšna razlika pa leta 1945, ko so jetniki spali natrpani po 6—7 na dveh posteljah! Da to ni bil noben počitek, je razumljivo. Deta 1942 in 1943 smo dobivali 4 dni v tednu po 4 možje en. kruh, 3 dni pa po 5 mož. To je bilo zelo malo. Proti koncu, vojne so obroke hrane vedno bolj krčili, tako da so en kruh delili med 12 mož. Kaj pa še druge neprilike n. pr. velika prenatrpanost ljudi na blokih, gneča vsepovsod. Težko je bilo priti na vrsto zlasti zjutraj v umivalnici, na straniščih, hitro pojesti stoje, pri slačenju in dneva JLA primerno nagradili z aplavzom. Tov. Ivan Ahačič, tenorist, pa nam je oh spremljavi tov. Erženove občuteno zapel prelepi pesmi Hada Simonillija „Taloem" in „Samo en cvet" na besedilo našega največjega partizanskega lirika Kajuha. Tov. Ivan Ahačič nam je ti dve umetnini kar najlepše posredoval in je želeli, da ga v bodoče še slišimo. Z recitacijo Klin ar je-ve Prve vizije, ki jo je recitiral' Ludvik Štalec, je bil zaključen program na tej akademiji. Aranžman akademije je bil v rokah DPI) „Svoboda" ob sodelovanju že omenjenega pevskega zbora, vodstvo pa. je imel občinski odbor Zveze borcev, ki ga u-pravičeno zadene očitek, da. je njihova agitacija slaba, kajti odziv članov ZB je bil na tej akademiji porazen, kar. jim ni posebno v čast, posebno v tem primeru, ko gre za njihov stanovski praznik. preteklem letu njihovega dela v preteklem letu in videli bomo, kakšni so njihovi uspehi. Člani ZB so povsod med prvimi. Tako so bili o!) priliki, ko je naši državi grozila ponovna vojna nevihta od strani Italijanskih fašistov med prvimi poklicani na branik naših meja in ozemlja. Ostali člani na terenu so jih v mislih spremljali in bili pripravljeni pomagati jim kakor koli. Tako je ZB organizirala akcijo, da le borce obdari in obišče na njihovih položajih. Za lo akcijo je organizacija ZB zbrala preko 250.000 din in napravila 120 paketov. Izbrana dele gacija je šla na položaje v Bovec na Primorsko in. obdarila vse borce. Tudi dne 22. decembra je obdarila vse obmejne karavle in lo: Medvode, Kofce, Sv. Ana in ostale. Ka-ravli Medvode je podarila ludi album s slikami prvih borcev socialistične revolucije iz Tržiča, ravno tako ka-ravli. pri Sv. Ani. Na la. dan obletnice jih je obiskala in, bila na proslavi tega slavnostnega dneva posebna delegacija ZB. Dalje je ZB s pomočjo vseh usla-nov in delovnih kolektivov postavila spomenik žrtvam okupatorja in njihovih pomagače v v Kovorju. Bav.no lako v Lešah. Poleg lega je postavila tudi 3 plošče in lo dve v Lomu in eno v Tržiču. Na dan 'obletnice JLA je bila v Tržiču slavnostna akademija, na kateri, je imel slavnostni govor rez. kapelan Ivan šlucin. Ob tej priliki je opisal slavno pol naše JLA in obenem poudaril njen pomen na naših mejah. Organizacija se je spomnila ludi svojih tovarišev iz časov revolucije, ki so potrebni kakršne koli pomoči in. jim prišla na pomoč. Za Novoletno jelko je poklonila partizanskim sirotam 40.000 din. Dalje se trudi, da bo čimprej postavljen spomenik ludi v Tržiču, zalo je pripravila načrte, ki bodo dani občinstvu v pretres, da samo odloči, kje bo stal spomenik žrtvam, ki, nas bo spominjal na težke dni borbe za svobodo, po 'drugi strani pa bo v ponos našim poznim rodovom. Ravno lako je že projektiran oblačenju prerivanje, suvanje, preklinjanje v raznih jezikih itd. Med spanjem so dihali in kašlj ali eden v drugega, ni se bilo mogoče ganili, nadlegovale so jih še uši, lakota in bolezni. Vsi naši tovariši Tržičani, ki so bili v taborišču zadnje mesece lo enako • potrjujejo. Kdor je bil toliko pri moči, da je še lahko hodil delal, se je, vsaj med delom nekoliko zamoli! in oddahnil od mučno prečute noči. Že omenjeni Albert Laibacher, ki je moral v Dachau zalo, ker je bil že leta 1939 leta na črni lisli, pa zaradi splošne oslabelosti in bolezni ni mogel nikamor. Za menoj najstarejši Dachaučani, Cadež, Atjančič. Dobre - oče in sin, Gros. Košir, švab in Milan Koprivnik so radi pomagali onim Tržičanom, ki so prišli v taborišče zadnje leto. Milan Koprivnik je bil na bloku 20. Kakor Dolenc, Laibaclier in vsi ostali je bil vedno aktiven, budno spremljal dogodke in opazoval, kar in kjerkoli je mogel. Zaradi prodiranja zeveznikov proli osrčju Nemčije so nacisti iz izpraznjenih taborišč vozili v plombiranih vozovih onemogle jetnike v že tako prenapolnjeno da-chausko taborišče. Onemogle so celo na nosilnicah nosili po blokih. Teden dni pred osvoboditvijo so zaradi evakuacije taborišča sklicali vse jetnike na zborno mesto, kjer so stali nad tri ure ponoči. Kakih 3000 Husov in Poljakov so odvedli iz taborišča neznano kam. Od teh se je pa čez nekaj dni vrnilo v Dachau komaj okrog 1000, ostali, so bili najbrže pobili. ' Zadnji teden, so privedli v taborišče še angleške vojne ujetnike, več častnikov, med njimi enega polkovnika. Že ko sem jaz prišel v taborišče, se je šušljalo, med jetniki, zlasti med Poljaki, da nacisti v primeru, da bodo morali zgubili vojno, ne bodo pustili nobenega jetnika živega iz taborišča. Kljub tajnosti so pa vendarle jetniki izvedeli, da je izdal Ilimler v Berlinu ukaz, naj se taborišče uniči z jetniki vred dne 211. aprila 1945 zvečer ob 7. uri. Uničenje bi se izvršilo tako, da bi bili jetniki ob alarmu vsi v blokih, nacisti bi pa z letal nametali zažigalne bombe in ko bi jetniki vdrli iz gorečih blokov na prosto, bi jih pv nacisti s strojnicami iz si razni h stolpov poslrelili. Obenem se je pa že iz daljave čulo zamolklo grmenje lopov zavezniške, vojske, do katere se je posrečilo jugoslovanskim in ostalim komitejem v taborišču lajno poslali obvestilo, da zaradi Ilimlerjc-vega ukaza grozi smrt 30—40.000 jetnikom in angleškim vojnim ujetnikom v koncentracijskem taborišču , Dachau. V tej negotovosti, a vendar pogumno so ubogi priporuiki pričakovali nadaljnjih dogodkov, Stran. A štev. i načrl za spomenik v Križah, katerega bodo postavili V teku prihodu jega lela. Zalo je vredno, da vsak prispeva k predlogom, kje naj stojijo spomeniki, kajli vemo, da je vsaka naša vas i u vsaka hiša dala svoj delež k osvoboditvi naših narodov'. Da ne bomo samo hvalili uspehe organizacije, moramo pripomnili, da so aktivni člani te organizacije samo Marsikaterega državljana zanima, kako napreduje ta organizacija in kakšni so njeni uspehi. Ima zelo lepo organizirana vojaška predavanja in lo vsak leden. Tu se naši rezervni oficirji izpopolnjujejo politično in vojaško, iako da ne zaostajajo za aktivnimi v armadi. Spoznavajo teoretično in praktično vse panoge in vojne strategije. Obenem tudi spoznavajo delovanje novega orožja in njegov učinek. To je zelo važno za vse naše oficirje, saj vemo, da tehnika iz dneva v dan napreduje in prinese kaj novega. Ta organizacija skrbi tudi za lik oficirja in za splošno njegovo izobrazbo, l'o drugi strani je vrsta vojnih vprašanj, ki so nujno potrebna našim rezervnim oficirjem kajli v nasprotnem primeru hi zaostali in pri lem hi bila. ludi obramba naše do_ movinc šibkejša. Z mnogi mi delovnimi uspehi se dvigamo v napredno državo z gospodarsko neodvisnostjo. Ta dvig pa še ni dosegel vrhunca, ludi ne more bili samo nekaj današnjega. Še pozni rodovi za nami naj čutijo delovni polet in žrtve delovnega ljudstva današnjega časa in uživajo sadove dela! Mladina je tisla, ki bo začeto delo nadaljevala v prihodnost. Kakor star-ši živijo dalje v svojih otrocih, tako narod živi dalje v svoji mladini. Zalo je. dovolj jasen pomen telesnega in duševnega zdravja mladine. Ta je steber zdrave, in svetle prihodnosti našega naroda. Žal pa današnja mladina ni vselej taka, da bi človek lahko s ponosom in veseljem zrl nanjo. Posebno lisla, ki je zapustila šolo, pa še. ni nikjer v službi, je pereč problem. Tej pa tudi mlajši in. starejši, je treba prikazali pravi smisel življenja, jo delovno usposobili in jo vzgojili v poštene, socialistične ljudi, da bo vsak roditelj lahko vesel svojega otrbka, narod pa svoje mladine. Zalo so se pred letom dni začela ustanavljati Društva prijateljev mladine. Tudi Tržič je med prvimi v našem okraju dobil tako društvo, ki je lelos 17. decembra na svojem občnem zboru že dalo pregled svojega enoletnega dela. DPM je lani začelo z vzgojo staršev. Starši ne, morejo vzgajali, če so sami nevzgo jeni. Z vračanje odgovornosti za vzgo- nckaleri v Tržiču, med tem ko velika večina „spi spanje pravičnega", čeravno so se ludi li zavezali in obljubili pred vsem članstvom, da bodo vsestransko pomagali odboru. Toda oslalo je samo pri besedah. Odbor je, delal sam. Te naj odbor pokliče na odgovor, če je potrebno pa ludi izključi. Član ZB. Dalje so prav rezervni oficirji lisli, ki jih vidimo na vseh sestankih, javnih prireditvah, slavnostnih akademijah in vsepovsod, kjer zahteva družba njihovo prisoslnost. Ne delajo naši oficirji samo v tej organizaciji. Ce pogledamo njihove legitimacije, bomo videli, da so skoro v vseh obstoječih organizacijah, kjer ludi aktivno delajo, oziroma se udejslvujejo. To se pravi, da na vseh poljih doprinašajo svoj delež za izgradnjo socializma in boljše bodočnosti naših narodov. Kol povsod, sc tudi tu vrinejo včasih napake in poinankljivosli. Zalo obstoji v društvu pododbor „Odbor časi i", kalerega dolžnost je, da skrbi, da ostane poleg ostalega lik rezervnega oficirja čist, nepokvarjen in sploh lak, kakor zali leva današnji čas. Rezervni oficir čemo vsestransko razgledanega, ne-jo samo na šolo, je zastarelo, če ho-oporečno dobro vzgojenega človeka, potem moramo uvideli, da šola v štirih ali pelih urah dnevno ob najboljši volji in trudu lega ne zmore in je jasno, da mora bili otrok deležen vzgoje tudi v preostalem času dneva bodisi doma v krogu družine, bodisi na ccsli, v prodajalni, v mesnici, v javnih lokalih in drugod. Za vzgojo staršev je DPM oskrbelo deset vzgojnih predavanj, ki so jih imeli predavatelji iz Ljubljane. S lemi je društvo poleg dela za Novoletno jelko, skrbi za vajence in sirote ter zanimanja za razne vzgojne probleme doseglo največji uspeh. Žal mi je, da ni bil vsak izmed bralcev tega članka navzoč na občnem zboru, da bi videl, kako živahno in sproščeno so razpravljali ljudje, ki so lam obiskovali vzgojna predavanja, na leni zboru o raznih vzgojnih vprašanjih. Ura se je pomikala že čez deseto, snovi za razgovor pa je bilo še toliko, da so sklenili razgovor nadaljevali na debalnem večeru v četrtek 7. 1. 1954 ob 8. uri zvečer v statistiki, kamor je toplo vabljen vsak Tržičan. Je res žalostno, da samo kakih sto staršev prihaja na predavanja in se zanima za delo DPM, ko vendar obiskuje tržiške šole preko 800 otrok, In. končno, saj vzgoja tudi ni samo stvar staršev in šole! Tudi odrasla mladina naj bi se zanimala za ta vprašanja in s starši vred vsepovsod vzgajala z dobrim vzgledom, dobronamernim opominom in nasvetom! DPM v Tržiču je lani šele začenjalo in vsak začetek je težak, vendar lahko beleži lepe uspehe. Z delom pa si je pridobilo ludi mnogo dragocenih izkušenj, ki jih bo lahko s (pridom uporabil pri delu novoizvoljeni odbor. Tudi najbolj pereča vzgojna vprašanja so loliko izstopila iz kopi-pice podobnih, da ;n e bo težko pričeti z delom. Skrb za pošolsko mladino, za otroke zaposlenih slaršev, proučevanje mladinskega liska, usmerjanje otrok v razne poklice, proučevanje družinskega življenja, vzgoja mladih mater — taka in podobna vprašanja kličejo na delo ne samo odbor društva, ampak vse Tr-žičane! Praznovanje Novoleine jelke Novoletni prazniki, polni presenečenj za našo mladino, so v nedeljo polno zaživeli in se v času, ko lo pišemo, vrste drug za drugim v veselem prazničnem razpoloženju. Delovni kolektivi, ljudski odbor mestne občine, „Svoboda" in še drugi, vsi so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da za Novoletno jelko razvesele naše najmlajše. Zalo pa je v Tržiču te dni tako veselo. V nedeljo dopoldne je priredila Zveza vojaških vojnih invalidov za partizanske sirote lepo kulturno priredite/ z obdaritvijo in pogostitvijo otrok. Popoldne je bila v Cankarjevem domu prva uprizoritev Rihiči-čevih „Palčkov", topol za učence tržiške osnovne šole, zvečer pa prva ponovitev za odrasle. Predstave se bodo še ponavljale, dokler se ne bodo zvrslile vse šole. V torek je priredila gimnazija svojim dijakom ekskurzijo v Ljubljano, kjer je imela zaključeno predstavo „Večera v čitalnici" v Mestnem gledališču in kjer si je mladina ogledala tamkajšnji novoletni sejem. Med tem je tudi uprava kina* začela vrleti mladinski film Pinocchio (Oslržek), da si ga ogledajo vse šole druga za drugo. Sreda je posvečena prihodu Dedka Mraza. „Svoboda" je uredila vse potrebno za sprevod po Glavnem trgu in prihod Dedka Mraza na okrašeno prizorišče na Cankarjevi cesli. Oslale proste dni, tja do ponedeljka pa bo mladina preživela največ na snegu, ki je prav za Novoletno jelko pobelil hribe in doline. V četrtek ob desetih dopoldne odpre Turistično društvo v Tržiču novo < sezono na svoji pionirski vzpenjači, da bodo mladi tržiški smučarji dodobra lahko izkoristili svoje proste dni na smučkah. Našim otrokom želimo prijetno Novoletno jelko! Združenje rezervnih oficirjev Ob občnem zboru Društva prijateljev mladine Želimo podaljšanja železniške proge v mesto Današnja železniška proga Kranj— Tržič, zgrajena lela 1908 se konča v dolini Bistrice, kakih 2 km od centra Tržiča. Tedanji potek proge so narekovali predvsem industrijski oziri in njene korisli, saj je proga zgrajena lako, da posega prav v osrčje večjih industrijskih obratov. S tem je bilo torej ustreženo industrijskim zahtevam (dasiravno -na račun škodljivega sklona s Kriškega polja v dolino Bistrice), dočim je bil znatno prikrajšan osebni promet. Potniki so morali in še vedno morajo pešačili po prašni in. po blatni cesti polnili 20 minul iz Situacija podaljška £»/«*. proge kot v interesu mesta Tržiča, čimprej preiti do dejanj. Ker je tržiška kol lina že tako zelo ozka ler vsepovsod pozidana, predstavlja omenjeni podaljšek tehnično resen problem. Ozemlje na južnem delu Tržiča, ki bi prišlo v poslov za gradnjo, zavzema večinoma tovarna BPT. prostora imala le še Kolodvorska cesta in Bistrica. Zato se človeku nehote vsiljuje ideja izpeljati traso od postaje Križe po ravnini skozi Pristavo in dalje vzdolž republiške ceste Kranj--Tržič do mesta. Toda ta varianta bi bila razen zaradi svoje dol- zavarovanja proge za preprečevanje nevarnosti drsenja, izpodjtedanja in udorov. Postajališčni prostor na koti 510 m bi bil dolg cca 250 m in je predviden za koristno dolžino tirov 150 m, kar v vsakem primeru zadošča za osebne garniture vlakov. Na desni strani proge oziroma na zahodni strani mesta bi bilo potrebno sezidali manjšo poslajališčno zgradbo v primernem slogu izključno to \iarianta I Varianto II mesta do železniške, postaje. Med vsakodnevnimi potniki je okrog 150 delavcev in 70 dijakov, ki torej predstavljajo med 1000 potniki ogromno večino. Ce pomislimo, da je v primeru slabega vremena delavec ali dijak po 20 minutni hoji iz mesta do postaje že dodobra premočen in da mora v takimi šlanju delali in sploh izostali od doma tudi po 10 ur, potem nam je jasno, da njih delazmož-nost ne more bili na normalni višini. Prav isto pa je. s potniki in turisti, katerih dotok se zaradi vse bolj naraščajoče važnosti Tržiča kot industrijskega, zimskošporlnoga in alpinističnega kraja stalno veča. Zaradi lega je davna želja Tržičanov izpo-slovali pri železniških oblasteh gradnjo podaljška obstoječe proge od sedanjega kolodvora do središča mesta. Kako nujna je gradnja omenjenega podaljška tudi v gospodarskem pogledu železnice same, ki se prav sedaj poslavlja na položaj podjetja s samostojnim finansiranjem, kaže Ludi dejstvo, da je z uvedbo avtobusnega prometa iz Tržiča do Ljubljane padel potniški promet na železnici od prejšnjih G do 7 tisoč prodanih kart na mesec na sedanjih, 1001), vključno mesečne in, tedenske. Zaradi večje udobnosti, ki jo nudi avtobus spričo Začetne postaje v mestu samem, j zlo-' čenja prestopanja in skrajšanja voznega časa do Ljubljane, so železnici oslali zvesti le potniki z mesečnimi, nedeljskimi in sindikalnimi vozovnicami. S tem torej je zašla vsa. proga, Tržič—Kranj v pogledu potniškega prometa v pasiven položaj. Iz teh skopih argumentov je razvidno, da je tako v interesu železnice zine težko sprejemljiva tudi zaradi dejstva, ker bi zahtevala v Pristavi kol v Zgornji Preski rušenje večjega števila hiš, dalje bi potekala med Pristavo in. Presko po geloško sumljivem terenu in nazadnje ne bi imela v mestu nikjer primernega prostora za namestitev postaje. Zaradi lega nam preostane le varianta, razvidna na priloženi skici. Iz situacije je razvidno, da bi se trasa od poslaje dalje poslužila industrijskega lira, se odcepila približno pri domu Partizana, zavila v levo preko „Slograda*' ini bo nato tekla ob desnem bregu Bistrice in Mošenika. Od tu dalje sta vrisani dve varianti — I. in II. Varianta II bi še nadalje tekla, ob Mošeniku, prečkala Blejsko cesto ler dosegla, postajališčni plato pod Zalim rovtom na višini 510 m. Ta varianta bi zahtevala velikih umetnih zgradb, ki bi varovale železniško lelo pred snežnimi plazovi in zemeljskimi udori, kajli teren na odseku od km 1 dalje je zelo strm in plazovi t in s tem za gradnjo izredno težaven. Varianta I pa se izogne navedenim težavam s tem, da S predorom dolžine 250 m predre v kamnolomu ler doseže postajališče. Kakor se da. sklepati iz opuščenega kamnoloma so geološke razmere v notranjosti hriba docela ugodne za gradnjo predora. Bazen lega je varianta I. ugodnejša tudi zaradi dejstva, da ne zahteva rekonstrukcije Blejske ceste in cestnega podvoza, kot je to primer pri varianti II. Poleg težav, ki sem jih omenil na drugi polovici podaljška, pa zahteva ludi prva polovica okrog km 1 večjih drenažnih del, kakor tudi temeljitega samo za potnike, kajti ves podaljšek je namenjen le osebnemu prometu. Vsa proga od sedanjega kolodvora do bodočega postajališča Tržič-mesto bi bila. dolga 2 km, nova traSa od odcepa pa 1600 m. Obe .varianti imala 4 leve in 1 desni radij ler približen sklon 6,5—7,09/00. Realizacija omenjene zamisli bi predstavljala ne samo uresničitev davne želje Tržičanov, marveč bi ludi v pogledu turizma prispevala velik delež, posebno še v pogledu vsevečje-ga razvoja zimsko - športnih panog v tem delu Gorenjske; nudila bi možnost nadaljnji- povezave z vasjo Pod-Ijubelj. Posebno pa bi pridobilo mesto (kot železnica) z zamišljeno uved- • bo motornih vlakov, ki bi nas po poizkusih sodeč, v 18 minutah pripeljali do Kranja in v slabi uri do Ljubljane. Tržičani torej želimo in upamo, da omenjena zamisel ne bo ostala samo mi papirju, marveč da bo prej ali slej prišlo do njene izvedbe. .lože Ahačič Svojim članom ler vsem delovnim kolektivom in uslanovam tržiške občine seli uspehov polno novo lelo Turistično društvo v Tržiču. Zahvaljujemo se jim za vso pomoč, ki so nam jo nudili v prospeh turizma v preteklem, letu in jih prosimo za nadaljnjo naklonjenost v novem lelu 1 Turistično društvo Stran 6 TRŽIŠKI VESTNTK štev, 1 Planinsko društvo v preteklem letu V letošnjem letu je slavilo Planinsko društvo TržiČ 45-lelnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo 17. junija 11I0S. lela. Čeprav je v tem obdobju včasih delovanje; zastajalo, vendar je društvo nekaj napravilo in na* lo se lahko s ponosom oziramo .v Ukrali se tudi s hvaležnostjo spominjamo lislih delovnih mož, članov, ki so s svojim nesebičnim delom bili vedno v zgled drugim in katere moramo še danes posnemati. Pri lem mislimo na pokojne tovariše Matijo Marinčka, Franca Deva, Friderika Re-povša, Jakoba Kalana, Franca Aha-čiča, Josipa Turka, Josipa Klofutarja in na še živeča slara planinca Ivana Engelsbergerja in Aniona Jelen ca. () uspehov polno novo lelo Mestna pekarija v Tržiču Svojim odjemalcem želimo v novem lelu mnogo uspehov! Trgovsko podjetje „P R E H R A N A" TRŽIČ Uspehov polno novo lelo želi vsem svojim odjemalcem in se ^priporoča Trgovsko podjetje „Preskrba" TRŽIČ Mnogo zdravja iu uspehov v novem lelu želi vsem potrošnikom Mestna mesarija Tržič Stran 12 TR2ISKI VESTNIK . Štev. 1 I)1.1 .OVNI KOI.KKTIV tovarne usnja in trgovine % usnjem želi svojim dobaviteljem in odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu Tržiču in okolice » RUNO « uspehov polno NOVO LETO »KLOVNI KOLEKTIV želi svojim odjemalcem in. vsemu delovnemu ljudstvu naše občine v novem lelu 1954 čim večjih uspehov Tovarne obutue TRŽIČ Delovni kolektiv predilnica in pošilja ob vstopu v leto 1954 borbene delavske posdrave in čestitke vsemu delovnemu ljudstvu občine Trsie Delovni kolektiv BPT, Tržič »Tržiškl Testniki izhaja vsakih štirinajst dni. / Izdajatelj: Turistično društvo r Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. / Tisk Gorenjske tiskarn« v Kranju. ] Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon štev. 55. / Številka čekovnega računa pri NB 6112-»T«-13*-